V-
ML
INTCRIER d.o.o. trgovsko podjetje Klika Aškerčeva I. Slovenija. tal./tax: 0603/21876. 21-861. 22090. 22-064
AFP
AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, f ax: 61 -588
Dvojna številka
Poštnina plačana pri pošti Krško
ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO
ŠT. 42   /   LETO XVI   /   21. DECEMBER 1995
150 SIT
Km MM *im$tM MMMtt
K
OBMOČNA ENOTA KRŠKO
•
terme Čatež d.d.

KRISBAM / DEStOH* 88* MMTMN
zaNaš glas liar/jtListelic
Vsem poslomim partnerjem,
-mlcem im mpormkmkom mmsih storitev želimo wesele bcmme prozmke im mspesmo ter sreemo mopo leto*
d
DRUGA STRAN
NAŠ GLAS 42, 21. DECEMBER 1995
J
It.
Maša anketa:
Naš glas ob koncu leta
Pred vami je zadnja številka Našega glasa, ki je izšla v letu 1995. Če imate navado časopise prebirati od začetka, ste že proti koncu tega opavila in se boste lahko kmalu lotili ostalega dela. To velja tako za one, ki prebirajo naš glas v službi, kot za one, ki najdejo čas za branje šele doma. Če pa pri časopisih običajno pogledate naslovnico, potem pa obrnete in začnete lepo v miru od zadaj naprej ... Potem je tale sveženj še takorekoč ves pred vami, spoštovani bralci.
Tokrat smo pripravili dve anketi, ker se nam pač zdijo različne oblike anketiranja ali "pobiranja" izjav med ljudmi kar pomembna oblika izmenjave mnenj in tudi na stike Našega glasa z okoljem ima vse skupaj določen vpliv. Nekatere izjave povzročajo ogorčene reakcije, druge zanetijo prepire med ljudmi, tretje nam nakopljejo jezo tistih, ki mislijo drugače kot dajalci izjav, četrte izjave pa so krive že samo zato, ker so jih dali ti in ne oni drugi. Skratka: vselej
Todi ti ta Naiglas? *w   v   vrsto, \"r*jf ¦ Tamle-   <ga n-irCMfcrijo   devni   , tulcdj    S"i©    z     o&ebw->'*^   iamero^i, na o"«     sHoVii    50  leni.....
J»
se ogerit in žveplo vsujeta na Naš glas« in verjemite nam, da nam je vseeno, s katere strani ga sipljejo. Preprosto smo se navadili, da skušamo v vsem skupaj poiskati tudi pozitivno plat, ta pa je: Naš glas je pomemben. O njem se govori, okrog njega se ljudje prepirajo, pa čeprav samo ali tudi preko njegovega uredništva, ne pa osebno. Vem, da bo zvenelo sa-movšečno, a če se za časopis trga toliko ljudi in če se nanj je-
zijo ljudje zaradi tako različnih stvari in s tako različnih izhodišč, potem je ta časopis postal vsaj majhen dejavnik v svojem okolju. To, da ne bo mogel biti nikoli prav vsem pogodu, je tako jasno. Opazen je pa le in to nekaj
1. Ali poznate Na« Glas?
šteje. Ali ni to kar solidno darilo, ki smo ga lahko delavci pri Našem glasu sami sebi omislili ob koncu leta! Zavedamo se, da je pozitiven in zgovoren že podatek, da nas (Naš glas) pozna kar 70,4 odstotka vprašanih. Treba je pa tudi priznati, da je kar preveč "lepa" enakomerna razporeditev odgovorov na vprašanje "Kakšno mnenje imate o časopisu?" Graf (kolač) kaže tako idealno podobo, da to kar ne
2. Kakšno mnenje imate o časopisu?
NEGATIVNO _   0,9%
ODLIČNO
more biti res. Da bi manj kot en odstotek ljudi ocenjeval Naš glas negativno pri tolikšnih napadih in jezi, ki smo jim priča, je malo verjetno. Nismo uspeli zbrati niti pripomb in odgovorov na vprašanje, česa ljudje v Našem glasu pogrešajo in kaj jim je všeč. Zato se bomo morali
prihodnjič ogniti pasti, da Naš glas sprašuje ljudi o Našem glasu in to delo zaupati nekomu drugemu. Odgovore na omenjena vprašanja namreč v resnici želimo in potrebujemo. Vseeno: vsem, ki ste tokrat sodelovali z našimi anketarji, se za odgovore najlepše zahvaljujemo, (ika)
Pozngm nevarnost ekuibe  z. aidsowi, zato, kadar mc»(uje»vi    partnerja,  Medno   uporabljat«   leonelom
Iz čestitke naših sodelavcev Rine In Bona Baršek:
Pustite staro teto za sabo, ne ozirajte se nazaj in naj vam ne bo žal tistega, kar puščate za sabo. Pričakujte najlepšo možno prihodnost in glejte, kako se uresničuje. Kar vas čaka, je mnogo bolj čudovito kot tisto, kar ste pustili za seboj.
Odprite srca in stopite v novo leto z vedenjem, da je pred vami čudovito leto, in glejte, kako se iz vsake stvari poraja najboljše!
Davorin Simončič, kmetijski tehnik iz Vel. Mraševega: "Naš glas poznam; nanj sicer nisem naročen, če pa ga dobim v roke, ga seveda preberem. Res pa je, da ga zdaj že nekaj časa nisem bral. Najprej pogledam anketo, potem se lotim tudi križanke. Nisem pa je še nikdar poslal, ker ponavadi nimam časa, da bi jo rešil do konca."
Olga Gričar, analitik, iz Sevnice: "Naš glas sem nekaj časa dobivala brezplačno in takrat sem ga prebirala, naročila pa ga nisem. Moje mnenje o časopisu je, da je preveč "čvekljiv". Nič nimam proti razvedrilnim stranem, premalo pa je resnih člankov o stečajih podjetij in njihovih posledicah na ljudi, o stagniranju gospodarstva ali pa njegovem razvoju, če že kje je".
Joži Pompe, šivilja iz Sevnice: "Sem naročnik Našega glasa že od vsega začetka, zdi se mi sprejemljiv, ker izveš malo več o dogajanju v Posavju kot iz Dolenjskega lista. Razvedrila je dosti. Malo več bi lahko pisali o razmerah delavcev v različnih gospodarskih dejavnostih, tako da bi lahko primerjali njihove pogdje in rezultate dela. Sama sem zaposlena v privatnem sektorju, tako da v bistvu ne vem, kako se godi drugim delavkam moje stroke."
Januar Sevniška Lisca je že v zimskih mesecih s svojo novo kolekcijo poskrbela, da nas ni zeblo. Seveda sta k temu pripomogli tudi brhki manekenki Sergeja Heric in Katja Kori.
V začetku leta smo se oglasili pri Sitarjevih v Leskovcu, kjer so se ob šampanjcu poveselili novega župana.
Med obiskom cerkljanskega učnega centra smo za hipec zmotili Toneta Partljiča, ki nam je podrobneje razložil funkcijo satire in njeno povezanost s slovenskim narodom, ki je opazna tudi v njegovih znanih delih: Moj ata, socialistični kulak in Ščuke pa ni.
V Brežicah so januarja iskali investitorja za izkopavanje keltskih ostankov.
V  diskoteki Paradiso so uživali tako ob predstavljenem spodnjem perilu kot ob postavnih hrvaških manekenkah.
Novoizvoljeni župan občine Brežice je bil deležen pozornosti tudi s strani Posavskega muzeja. Pleteno srce, ki ga je prejel kot darilo, je po svoji obliki in izvedbi znano le na brežiškem področju, simbolni pomen srca pa je znan po vsem svetu.
Naključne anketirance smo povprašali o težavah s prenizkimi dohodki oziroma kako preživijo od plače do plače. Odgovori so si bili enaki: "Vedno težje je ..."
Konec januarja je pričela s poskusnim obratovanjem HE Vrhovo. Upajmo, da bo pripomogla k proizvodnji električne energije vsaj toliko, kolikor je posegla v okolje.
Danilo Siter je odpotoval h koroškim Slovencem, kjer so med drugim tudi usklajevali stališča do problematike krške elektrarne.
Tudi ptujski kurenti so razveselili krškega župana s simboličnim darilom - kurentovo masko, ki naj bi iz mesta odganjala zlo in hudo.
Februar
V začetku februarja je Kozjansko obiskal predsednik države. Ogledal si je predvsem podjetja Mont, Dekor in Estet ter se s predstavniki novona-
ALI MISLITE, DA   DRŽAVA TREVEČ ODIRA 2   TAvCD VISOKIMI DANIM   '.??
K4 KAJ VI MEMVTE
KAJ ?A   REZERMNl
i>eu?  50 zeuo
DEAW?Tl6v0AL,l?
stale občiue pogovoril o možnostih razvoja.
Prvi večji športni spektakel tega leta je bil v Dobovi. Na malonogomet-nem turnirju, ki je spremljal zaključno proglasitev posavskih športnikov leta, so se pomerili znani slovenski glasbeniki, občinski svetniki Posavja ter domači funkcionarji.
V  predemestju Krškega je zrasla nova OMV-jeva črpalka.. Ni kaj - lepa na oko, konkurenčna glede uslug ... Na projekt je ponosen predvsem izvajalec - Kostak Krško, ki si je kljub veliki konkurenci ob razpisu delo pridobil in, kot sami zatrjujejo, projekt izvedel navzlic velikim vremenskim nevšečnostim v dogovorjenem roku.
V  brežiški občini se je na delovnem obisku zglasil predsednik Državnega zbora Jožef Školč s sodelavci - poslancema Tonetom Anderličem in Marjanom Šetincem. Brežiško stran sta zastopala župan Jože Avšič in direktor Vina Karel Receft
V  krški občini je odjeknila velika
športna vest: novi trener RK Interier bo Abas Arslanagič, nekoč najboljši vratar na svetu in kasneje zvezni trener nekdanje jugoslovanske reprezentance.
Mnogi so se temu upirali, niso verjeli besedam poslancev, toda začelo se je - zadnje dejanje v zgodovini Rudnika Senovo.
Posavska alpinista Bojan Kurinčič in Gorazd Pozvek sta osvojila najvišji vrh Južne Amerike - 6.960 m visoko Aconcaguo.
Konec februarja so po Posavju začele ponovno razsajati ošpice. Posledica: prazne šolske klopi, gneča v zdravstvenih domovih.
Marec
Pust, pust dolgih ust... Največ bolj ali manj izvirnih mask je bilo videti v Kostanjevici na Krki, kjer je v organizaciji Prforcenhausa potekalo pusto-vanje kar ves teden.
V Radečah so se resno lotili razširjanja in obnavljanja mesta - začeli so pri novern Petrolovem servisu.
Na Sremiču so se srečali duhovniki, ki živijo in delajo na področju občine Krško. Razočarani nad svojim položajem in odnosom politike do cerkve, so ogorčeni zatrjevali: "Vzdržujemo cerkve, da se lahko postavljate z njimi, in opravljamo vrsto drugih nalog, od verouka dalje, pa ne zaslužimo toliko, da bi lahko plačevali dohodnino."
Na boljše odnose s sosednjo Hrvaško je dalo slutiti srečanje brežiškega župana Avšiča z županom mesta Samobor v Slovenski vasi ob otvoritvi novega Jestvininega diskonta.
Dobova je gostila imenitne goste - rokometno reprezentanco Slovenije, ki se je pripravljala za nastop na svetovnem prvenstvu. Zvezdice slovenskega rokometa se prebivale v Termah, trenirale pa v novi dobovski dvorani.
V Videm papirju še vedno ne kaže na bolje, zato lanskoletna izguba pod pričakovano pomeni za podjetje že
uspeh. Vendar pa direktor Cerle na prihodnje mesece gleda optimistično in za to skriva tudi nekaj adutov v rokavu.
UNZ Krško je sklical tiskovno konferenco, na kateri so nam posredovali dokaj razveseljive podatke: varnostne razmere v Posavju so dokaj ugodne, saj so v minulem obdobju zabeležili manj prometnih nezgod, manj je bilo smrtno ponesrečenih in manj kaznivih dejanj. Vendar pa dodatna previdnost v bodoče prav gotovo ne bo odveč.
Napad na malega Arnesa je v Sloveniji vzbudil ogorčenje javnosti. Ob tem pa so se mnogi spomnili, da tudi v Posavju obstaja problem nasilja. Ta je sicer nekoliko drugačen, vendar pa podatki o nasilju in kaznivih dejanjih gojencev Prevzgojnega doma Radeče opozarjajo na strah in težave, ki jih preživljajo prebivalci Radeč in okolice.
Ugledni izraelski gospodarstvenik Pinchos Shachar se je mudil v sevni-
ški občini. Obiskal je nekaj večjih podjetij, predstavniki obeh strani pa so si obetali predvsem uspešnega poslovanja.
V Rudniku Senovo so raziskovanja vodnih virov, ki so jih odkrili ob izkopavanju prenjpga, pokazala, da gre za nizkomineralno vodo izjemne kakovosti. Odkritje je med prebivalce Senovega in nekdanje zaposlene v rudniku vlilo po daljšem času nekaj optimizma.
V  Kozjem so izbirali družino leta - ta laskav naslov si je pridobila pet-člana družina Štrukelj iz Kota pri Semiču.
April Na posvet je v Posavje prišel dr. Ivan Kristan, predsednik Državnega zbora, in gostiteljem predstavil nove poglede in stališča glede vloge, ki bi jo v parlamentarnem sistemu DZ moral imeti.
V Sevnici so predstavili prospekt o Posavju z naslovom Kjer so jutra bližja soncu, ki naj bi pospešil turistično promocijo regije.
Krški športniki so spomladi dosegli izjemne dosežke. Najprej so se košarkarji Interierja uvrstili v 1. ligo, enako pa so se odrezali tudi strelci SD Leskovec.
Predmaturitetni preskusi so pokazali, da se posavski srednješolci pridno pripravljajo na zaključni izpit.
Bivši delavci Avtoservisa Brežice so pripravili protestni shod in tako izrazili nasprotovanje dolgotrajnemu kršenju svojih osnovnih pravic.
Trije mladeniči, ki so kradli po Krškem in okolici, so končno razkrinkani! Pri njih so našli pravo malo zakladnico televizijskih sprejemnikov, videorekorderjev, telefonskih aparatov, telefaksov ... ki so jih odtujevali iz privatnih domov, osnovnih šol, trgovin ...
Na zboru delavcev Rudnika Senovo so potrdili, da bo rudnik zaprt najkasneje do konca leta 1996, kar je delavce vsekakor razočaralo, saj trenutni seznam že šteje 80-85 presežnih delavcev.                                       _.
22. aprila se je začelo poletje. Vsaj 2jv v Termah. Odprli so namreč zunanje

c.9.        ^lL. iC
30. T    Martina 31.S    Janez
JULIJ
1.  P    Bogoslav
2. T    Marija
©
AVGUST
1.  Č   Peter
2.  P   Alfonz
29.  P    Ciril   "^*±^fr' I   2^-F   Robert
30.  S    Bogo    ^"^      |   30. T    Katarina
31.  N    Benjamin
SEPTEMBER          OKTOBER
NOVEMBER         DECEMBER
1.  N   Tilen
2.  P    Štefan
1. T   Julija
2.  S    Bogumil
1.  P    Dan sp. na mrtve
2.  S    Dušanka
1.  N    Marijan
2.  P   Blanka
Vsem občanom občine Brežice
želim
vesel Božič
in srečno
novo leto 19961
Jože Avšič župan občine Brežice
Občankam in občanom občine Brežice!
Leto je za nami, kar prehitro je minilo.
Kot župan sem se v tem letu srečal s številnimi težavami, saj je koncept delovanja občin, kot novih lokalnih skupnosti, še zelo nedorečen. Vam, občanom, je predstavljala verjetno kar velik problem tudi razdelitev bivših občin na občinsko funkcijo in državni del, vendar sva se z načelnikom državne uprave, g. Darkom Bukovinskim, vseskozi trudila, da bi bile tovrstne težave čim manj prisotne. Koliko sva s tem uspela, lahko pač sami najbolje ocenite. Občina je sedaj odgovorna predvsem za funkcioniranje celotnega področja infrastrukture, kot je: komunalno področje, stanovanjsko področje, področje osnovnega šolstva, kulture, otroškega varstva, osnovnega zdravstva in še nekatere, skratka, ravno za tista področja, katerih storitve dnevno najbolj potrebujete in tudi najhitreje občutite pomank-Ijivosti in napake. Ob vsem trudu, da bi učinkovito in dobro urejali vse zadeve, za katere smo odgovorni, pa je vedno največji problem denar. Vedno ga je premalo. Prav zaradi tega bomo, najprej v občinskem svetu, potem pa tudi v vseh krajevnih skupnostih, preverili možnost za uvedbo novega občinskega samoprispevka, saj nam zlasti ceste, ki smo jih v preteklosti zgradili na tak način, nezadržno propadajo, pa tudi zahtev za vodovode, pločnike, kanalizacije je vedno več. Tudi za življenje v naši občini velja, da bomo v največji meri živeli tako, kot si ga bomo sposobni ali pa hoteli urejati.
Vsem vam želim ob bližnjih božičnih praznikih veliko sreče in veselja, ter uspešno Novo leto.
ŽUPAN Občine Brežice Jože AVŠIČ
PPM Luhec na SP
Tudi v stepu se lahko kosamo z najboljšimi
Pred dnevi je v nemškem Dresdnu potekalo svetovno prvenstvo v stepu za posameznike in formacije, ki so se ga udeležile tudi plesalke Posavskega plesnega kluba Lukec iz Krškega. V posamični konkurenci je Vesna Vučajnk zasedla 17. mesto, plesna formacija "Zaspančki" pa se je uvrstila na odlično 11. mesto, kar je v svetovnem merilu izvrsten uspeh. Več o tem nastopu krških plesalk na športni strani.
Plesna formacija "Zaspančki": Vesna Vučajnk, Josipa Fink, Tina Metelko, Damjana Jazbec, Ria Žiberna, Simona Radkovič, Vesna Peric. Na sliki manjka Jerneja Šauta.
VESEL SREČNO  1996
p/%7ir Božični ias - ias miru
Naslednja
številka
Našega glasa
izide
v četrtek,
11. januarja
1996
KRŠKO
CKŽ23
kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine
Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225
Lepo je opazovati praznično okrašene izložbe, igro svetlobe na cestah, ulicah, v domovih ..., lepo je videti razposajenost otrok na snegu, njihov igriv nasmeh, brezbrižno in neobremenjeno veselje... Oa! Lepo je v teh prazničnih dneh, ko pričakujemo rojstvo Odrešenika. Zunanji blišč, dobre želje, bogata ali bolj skromna darila ...*? Prav je, da je tako.
Marsikdo pa se bo strinjal z menoj, da bi bili zunanji znaki praznovanja brez pomena, če jih ne bi spremljalo notranje praznično razpoloženje in doživljanje.
Gotovo je stvar vsakega posameznika, kako uravnava svoje notranje duhovno doživljanje. Pa vendar nenazadnje vsi spoznamo, da smo ustvarjeni drug za drugega, da smo drug drugemu darovani, da smo enkratni in neponovljiv) in imamo pravico biti drugačni. Božični dogodek me opozarja na vsa našteta dejstva. Opozarja me na to, <i9 moram v sebi najti odgovor na vprašanja, ki se nanašajo na moje odnose do družine, sodelavcev, sosedov, drugače ali enako mislečih ... Rojstvo Odrešenika, ki se ne rojeva v jaslicah, ampak v naših srcih, mi daje moč, da lahko odpuščam, ljubim, čutim s trpečimi, jočem z jokajočimi, da sem lahko potrpežljiv s tistimi, ki me tako ali drugače obremenjujejo.
Vojna v Bosni je končana {vsaj na zunaj je videti tako). Kako je v dušah tistih, ki so izgubili svoje domove, svoje najdražje? Kdaj bo vojna tu končana? Tega ne ve nihče ("Največje bojišče je človekovo srce." Dostojevski).
Praznično okrašena miza, okoli katere se bomo zbrali na božični večer, naj nas še bolj poveže v eno, naj nam veselje betlehemskih pastricev podari novo upanje in naj v nas okrepi dobre sklepe in želje, da bomo v letu, ki prihaja, drug drugemu v oporo, pripravljeni za dobro.
Bolnim in osamljenim naj novorojeno božje Dete nakloni obilo notranjega miru in upanja, da bo v novem letu tudi njim svetilo sonce dobrote in ljubezni.
župan Danilo SITER
I^Ejz^.

Itg tzgranm u ul 06O8 eas fct oeoa tirmr
UUBUAHA
M. OS B34-55. tU OS 33-B-47 DtnOHa octta 22 M. pa B-90-77
mmhbor osue
PMimka c 3-5   ljubimki c 3a
(tat OS! Z9-4SO    Ita OG3 44KZ5
Vpisovanje certifikatov
v poslovalnicah
0*8*4019*
In na vseh enotah pošte I
raomtttniA MvuncusKA d*u*m
Sfmimuuu ebhmkt, emjmt oMani!
Staro leto ie nezadržno izteka a preieklod. Qo je ponaoadi eai, ko deloma obvozom, kaj je bila dobra, kaj bi Lahka bila boljle in kaj je bila pomem narobe. JCot bi hoteli počutiti moje domovanje iti it pripraoiE za noo začetek.
(Božimo-noooletni eai je ali naj bi bil ha mira, ipraee, eai ireeanj i tidimi, ki jih imamo radi, da začutimo in d tudi pooemo, da pripadamo drug dragemu, da uno drug od drugega odaimi ix dobrem in dabem. Samo i dmpnimi mobni bomo aiprli premagati me tezam, ki nai peitijo. Skupno delo pa je možno le, h pri tuek obdoja volja, da delamo i% duhu razume-oanja za dobrobit dmpnodi, ki ji pripadamo.
<jLelim vam božičnega miru, lepo 'praznovanje in uipelno delo
ix prihajajočem letu!
župan Danilo Siter
Uredništvo Našega glasa
se zahvaljuje za vse poslane voščilnice.
cm
tel. 0608/22-240,22-220 CKŽ 7, 68270 Kriko
RačunaInKIu  riČAji
Dos 6.22, Wi«dows 1.1, Wond 6.0,  Exce^5.0, OlmiroPro 5.0,  slovtNskJ Wliwlottrt 95 ....
OubniTKI^tillCrTiuiTSb In Pimlua:
Zelo   UGodftE   lINt    ift   MOŽNOST   ItAkupA   NA   otmokl
Župan občine Krško
in podpredsednik občinskega sveta Krško
vabita na proslavo
v počastitev dneva samostojnosti \
v sredo, 87. decembra 1998, ob 16. uri.
v Kulturnem domu Krško
Na proslavi bodo podelili občinska priznanja in odlikovanja.
XX L JEANS&CASUAL KRŠKO
REPLAY-DIESEL-GAS
BIG STAR-EMANUEL
in
BOMBI ITALCO SEVNICA
d
DRUGA DRUGA STRAN
NAŠ GLAS 42, 21. DECEMBER 1995
J
1.
S. Ml spremljate dalo poslancev državnega zbor« iz Posavja?
7. Kako ocenjujete njihovo dalo?
BREŽICE
ČERNELIČ F. JANCB.
Šetinc m.
KRŠKO
DOBRO     SLABO   NE VEM
%            %            %
>. Katerega Izmed tedanjih poslancev bi volili? BREŽICE
6 Ali poznata poslanca Iz Posavja?
BREŽICE
ČERNELIČ F. JANCB.
Šetinc m. SEVNICA
10.61       46.65      40.54
12.62       41.03      46.15 10.26       43.5«       46.15
DOBRO     SLABO   NE VEM
%        '   %            %
14.66 70.27 14.66 46.00 40.00 14.00 25.00       52.27      22.73
DOBRO     SLABO   NE VEM
%            %            %
6.25 41.67 52.06 7.32 43.90 46.34 7.32       61.22      39.02
NE VEH	1	12i.ru	
NOBENEGA	r~		|4W
ŠETINC H.	i«		
JANCB CERNEUCF. SEVMCA	0«*	|*M%	
NE VEH	L____		|M
			
NOBENEGA	1	~^»m	
ilIK»       ~|«	
JANCB        |Ja*	
CEBNEIJCF        "J 2%	
SKUPAJ IZ VSEH OSCIN	
ČERNELIČ F.	ŠETINC M
	Ji/JANCB
NE VEM 41.9%    I                           J	R
Kozolec se predstavi
Kozolec kozolcu brat, kozolec kozolcu svat, ogrodje odkriva, pridelke pokriva, v nočeh je ljubezni tat
(ljudska)
Vozimo se mimo njih, a se ne zmenimo zanje. Vraščeni so v okolje kot del kmetije. Vidimo ga in takoj pozabimo. Pa vendar slovenski kozolec ni le del kmečke dejavnosti, njegova vrednost je etnografska in kulturna. Je simbol slovenstva, ker je tak, kot je, edinstven v svetu. V zgodovini se je razvijal in oblikoval na raz* nih koncih Slovenije drugače. Večkrat je nudil streho prvim veseloigram, porokam in kmečkim
veselicam ali pa zavetišče popotnikom, ki jih je pot prinesla mimo. Pa so nas na ta spomenik morali spet spomniti tujci, saj je makete naših kozolcev predstavil Borjan Hrelja, ki živi in dela v Kanadi. V besedi in sliki pa sta ga pri nas predstavila dr. Tone Cevc in Jaka Čop v fotomono-grafiji Slovenski kozolec - The Slovene Havrack. Kot sinonim slovenstva stoji tudi v vrtu Buc-kinghamske palače v Londonu. Tako nekako slovenski kozolec predstavi monografija.
Kozolec nas je 18. decembra pripeljal v Ljubljano, v prostore državnega zbora, kjer so Občina Sevnica, ZKO Sevnica in Občina Kranjska Gora organizirali raz-
stavo Slovenski kozolec. Naši gostiteljici pa sta bili Zveza kmetic Sevnice in Kranjske Gore, ki sta goste razveselili z domačimi dobrotami in vini. Razstavo so poleg predstavnikov Sevnice in Kranjske Gore obiskali tudi , predstavniki državnega zbora Jožef Školč, Zmago Jelinčič, Marjan Podobnik, Danica Simšič in drugi.
V razgovoru z dr. Cevcem smo izvedeli, da se bo projekt oživljanja dediščine kozolcev pričel v občini Sevnica, konkretno z ogrlico kozolcev na Logu, in nadaljeval v občinah Velenje in Kranjska Gora. Dr. Cevc je povabil vse lastnike kozolcev,
da se vključijo v rekonstrukcijo, občine pa pozval, naj projekt finančno podprejo. Pri tem naj bi sodelovali tudi mediji, da akcijo predstavijo ter jo po možnosti spremljajo ves čas. Občino Sevnica bo zastopal Naš glas, ki so ga še posebej povabili, naj z agencijo Agens akcijo spremlja do konca.
Akcija je za občino Sevnica in vse Posavje pomembna tudi s turističnega vidika. Obnovljeni kozolci in vinska cesta bi lahko v naše kraje pripeljali veliko turistov. Na ta način bi se Posavje predstavilo vseslovenski javnosti, ki nas včasih že kar malo pozablja, (ksenija)
Ustanovljena nova KO SDSS
Cerkljanski socialdemokrati za razvoj kraja
Cerklje ob Krki, 8. decembra - V Prosvetnem domu je potekal ustavnovni zbor Krajevne organizacije SDSS Cerklje ob Krki, ki ima kar dosti pristašev za tako majhen kraj. Za predsednika so imenovali Jerneja Zorka, ki je tudi član brežiškega občinskega sveta. Cerkljanski socialdemokrati pravijo, da ne povzdigujejo stranke kot take, ampak si prizadevajo za razvoj kraja, v katerem živijo. Vsekakor pa se držijo osnovnega programa stranke. V kraju sodelujejo tudi z ostalimi krajevnimi odbori strank, ki delujejo na tem področju. Na ustanovnem zboru so bili prisotni vsi trije predsedniki občinskih odborov SDSS iz Posavja ter glavni tajnik stranke Emil Modic. (Galex)
Slovenija proti Sloveniji
Slovenija se že od časa osamosvojitve naprej otepa s permanentno državljansko vojno. V nasprotju s pričakovanji oblikovanje velike koalicije ni pomenilo odpovedi fundamentalističnim primitivizmom, ki so se oblikovali v času vladanja klerikalizma in pozneje socializma.
Zdi se mi, da so vse politične grupacije z uspešno izpeljanim projektom osamosvojitve pozabile, da je ostalo še nekaj odprtih vprašanj, ki so izredno pomembna za usodo naše države, in bi bilo, v dobro vseh, potrebno doseči čim širši nacionalni konsenz, tudi s podporo opozicije.
Področje zunanje politike, ki je odraz notranje destabilnosti sistema, je najbolj čisti dokaz, da velika trojka ni znala izkoristiti vseh notranjih potencialov, ki jih je imela na voljo. Vzrokov za tovrstno neusklajenost velike koalicije je več, eden od pomembnejših pa je vsekakor nezmožnost nekaterih političnih veljakov, da bi obrzdali svoj narcisoizem, češ, samo jaz sem tisti, ki bo imel zasluge za dosežene uspehe države, namesto da bi iskali potrditev svoje veličine v tujini. Namesto da pripovedujejo grdo zgodbo o slovenski tranzicijski zgodbi, naj bi svoje moči usmerili v notranje sporazumevanje. Na ta način bi ugotovili, kaj sploh hočemo in ta hotenja hkrati artikulirali kot nacionalni interes, ne pa ustvarjali vtisa, da je nasprotovanje, recimo, italijanskim ape-titom, domislica nekaterih politikov s komunističnim pedigrejem.
V vsej zgodbi o nadaljnjem razvoju Slovenije ne gre več samo za osvojitev oblasti, ampak za oblast s popolno diskvalifikacijo drugače mislečih in drugače politično orientiranih. S takšnim načinom notranjega političnega boja se nevarno približujemo enoumju z eno zveličavno resnico. Poenostavljeno rečeno, se je Slovenija pričela lomiti na tezi, naj se popravijo krivice, ki so jih v in po II. svetovni vojni storili komunisti, pri čemer se povsem vehementno skuša zamolčati trpljenje, ki so ga povzročali beli. Veliki del aktivnih političnih borcev nikakor ne zna ločiti med popravljanjem krivic in med nalaganjem pokore vsej generaciji, ki z grehi enih ali drugih nima nič skupnega.
Vse dokler iz našega komuniciranja ne bomo sposobni izločiti revanšizma in nam bo morala primemo orodje samo za zmago na naslednjih volitvah, bomo Slovenijo porivali v žrela velikih sil, ki so začutile priložnost, da dobijo nekaj, kar jim v drugačnih razmerah ne bi bilo usojeno okusiti.
Slovenija si zasluži, da si jo nehajo deliti in prisvajati desni, levi ali sredinski. Vsi ti bi po petih letih ustvarjanja in življenja demokracije morali dojeti, da so nacionalni interesi večji kapital kot pritlehno spotikanje na poti do oblasti. Žalostno je, da politični agitatorji niso pripravljeni videti Slovenije, ampak Slovenijo kot stranko LDS, SDSS, ZL, SKD itd. Upam samo, da smo se v teh letih naučili živeti v obsegu dveh milijonov različnih, vendar enakopravnih. Liderji, ki obljubljajo ogenj in meč prejšnjim in bodočim generacijam, naj poveljujejo svojim svinčenim vojakom v peskovniku velikih iluzij, nam pa pustijo danes in omogočijo jutri.
Damjan LAH
Slast L tuljenja je v trenutkih. Vaii trenutki *> VaJe bogastvo.	
Shranite jih. Vsakega posebej. 'Mrantte svoje bogastvo. Za danes. In za jutri	.
V varnem zavetju tradiciji VBankjCttjt.	
	VeseU Božične praznike in srečno novo Četo 1996
	Vam žeti
	Vaša 6anfa
a>	banka celje
Vsem članom in prijateljem
LDS
se zahvaljujemo za zaupanje.
Želimo
Vam vesele božične praznike
ter uspešno
novo leto 1996!
Občinski odbor LDS Krško
Prihaja čas, v katerem Vam želimo
družinskega miru, ljubezni,
razumevanja, upanja, veselja in upamo,
da ga boste v tem duhu tudi preživeli.
Ob doživljanju čudovite skrivnosti
Božične noči
pa obilo radosti in blagoslova
in kar največ zdravja, uspehov
in sreče v letu, ki Nam prihaja naproti.
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Občinski odbor Krško

NAš GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naslov uredništva: Naš glas, CKZ 23, 68270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev, za tujino 900 tolarjev (poštnina + carina) - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80% dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglas brezplačen, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995.
C
NAŠ GLAS 42, 21. DECEMBER 1995
IZ NAŠIH OBČIN
D
II. seja krškega občinskega sveta
Zaradi nesklepčnosti prekinili sejo
Svetniki sprejeli odloke o zazidalnem načrtu obrtne cone Videm, ureditvenem načrtu Brestanice - trga
in lokacijskem načrtu plinifikacije mesta Krško
Krško, 14. decembra-Zaradi odsotnosti oz. bolezni podpredsednika sveta Roberta Kerina je sejo vodil najstarejši svetnik Branimir Vodopivc. Po konstruktivnih razpravah in sprejetih sklepih je predsedujoči odredil odmor, ki pa je razrečil svetniške vrste in botroval nesklepčnosti. Sejo bodo svetniki nadaljevali v sredo.
V zadnjem času je zelo odmevna točka dnevnega reda Vprašanja, predlogi in pobude članov sveta, kjer svetniki občinski upravi zastavljajo različna vprašanja. Vprašanja okrog izgradnje doma upokojencev so postala že kar stalnica, zato bo občinski svet to problematiko obravnaval na prvi januarski seji prihodnjega leta.
Vseeno pa je občinski svet, sklepčen seveda, obravanal tri prostorske dokumente in jih tudi sprejel. To so odlok o zazidalnem načrtu obrtne cone Videm, odlok o ureditvenem načrtu Brestanice - trga in odlok o lokacijskem načrtu plinifikacije mesta Krško - 1. faza.
Svetnikom je nadzorni odbor podal svoje poročilo, v katerem je bilo slišati kar nekaj pikrih na račun občinske uprave. V imenu občinske uprave je tajnik občine Vinko Bab zagotovil, da bodo svoje mnenje podati na prihodnji seji.
Odlok o zazidalnem načrtu obrtne cone Videm določa dopustne gradnje in ureditve na za-
zidalnem območju, ki se nahaja v naselju Krško, na levem bregu reke Save, ob železniški progi. Območje meji na stanovanjsko-poslovno pozidavo, magistralno železniško progo Ljubljana-Do-bova in proizvodni kompleks Žito. Predvidne so naslednje dejavnosti: obrtne dejavnosti (elek-trodelavnice, mizarstvo, vulkani-zarstvo, steklarstvo ...), manjši proizvodni obrati, skladiščna dejavnost, oskrbne in storitvene dejavnosti ter stanovanjski prostori.
Svetniki so sprejeli tudi ureditveni načrt za območje Brestanice - trga, ki ga je izdelal Sava-projekt Krško. Območje ureditvenega načrta obsega ves stari predel Brestanice od železniške postaje do elektrarne vzdolž po-
toka Brestanica. Izhodišča za ureditev tega območja so kot prvo oživitev starega mestnega jedra, ureditev kvalitetnih am-bientalnih prostorov, sanacijo in urejanje kakovostnih in značilnih objektov ter prostorov na območju trga, ureditev prometa, pridobitev novih prostorov in površin, objektov in prostorov za dejavnost bivanja ter za šport in rekreacijo.
Odlok o lokacijskem načrtu plinifikacije mesta Krško - 1. faza določa traso izgradnje 1. faze plinifikacije Krškega. Površine, kjer je predvidena izgradnja plinovoda, so stanovanjska območja, območja proizvodnih dejavnosti, obrti in servisnih dejavnosti ter šolskega centra in športne dvorane. (Qaiex)
A"i jjfc iAi iAi A*i .A*! i^*i i^i A*i jA1! i^*i i*fc, &, &, itffc 1^*1 i^i i^i Aj i^*i flfe dte jAj i^*i flfct Sbi Sn% iTJft iltfi itžfi flif ¦'¦V. ikte Stt A1.3fc flte flfc flfc flfe sit 3fc &t *^* -*^- sfc iite i^ifi 3fc ¦'¦V. i^i T*iTt >«fa fAti *»fc !ia*> &>
BfB wfgv|V VJV JJV jp, JJV JfVl^,* '^i '^! jp,' '^i '^} '^J '^,'J^,' '^r1 'J^,1 '^,' 'J^,' '^,' 'j^,1 '^J '^J *^,' '^i '^i '^! '^,''^,l '^} '^! gK} »¦,< '^} yjy \a)j \rnjj >jmj 'JB,1 <^m\i '^'l^,' '^' '^,l 'jmjj !^,' '^j '^ ^RJ'^J1^,' '^ JJV JfV JJt
Ferdo Pinterič imenovan za tajnika občine
Ugovor na nekatere trditve
V članku oz. poročilu iz 12. seje občinskega sveta Občine Brežice z naslovom "Ferdo Pinterič imenovan za tajnika občine", ki je bil objavljen v rubriki "Iz naših občin" na tretji strani časopisa "Naš glas" (št 41, 13.12.1995), trditve, zapisane v drugem odstavku, ki govori o področju zaščite in reševanja, ki je "v tem trenutku kadrovsko in organizacijsko popolnoma zanemarjena", ne moremo sprejeti kot objektivne.
Z uvedbo lokalne samouprave je prišlo tudi do delitve pristojnosti med občinami in državo. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. list RS, št. 64/94) v 36. členu določa pristojnosti države, v 37. členu pristojnosti občin in v 98. členu tudi naloge župana. Hkrati s spremembami na lokalni ravni, je prišlo tudi do sprememb na področju državne uprave kot dela izvršilne oblasti v R Sloveniji (Zakon o upravi, Ur. list RS, št. 67/ 94). S tem, ko je država prevzela opravljanje nekaterih upravnih nalog, je sorazmerno prevzemala tudi zaposlene v bivših občinskih upravnih organih. V skladu z določili 111. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 82/94) je Ministrstvo za obrambo prevzelo tudi delavce občinskih in mestnih upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve. Glede na to, da je področje zaščite in reševanja eno od primarnih področij odgovornosti lokalne samouprave, 112. člena Zakona o obrambi (3. odstavek) določa, da Ministrstvo za obrambo in občine s pogodbo uredijo način opravljanja zadev s področja zaščite in reševanja v prehodnem obdobju oblikovanja samoupravnih lokalnih skupnosti.
Na podlagi navedenega člena je Ministrstvo za obrambo sklenilo dne 19.6.1995 z Občino Brežice pogodbo, s katero pogodbeni stranki urejata obseg in način opravljanja nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami do oblikovanja občinskih strokovnih služb s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. S pogodbo so jasno precizirane strokovne nalo-
ge, ki jih Ministrstvo opravlja za občino. Naloge neposredno opravljajo pristojne Uprave za obrambo v regijah z izpostavami.
Vsled navedenega se nikakor ne moremo strinjati z ugotovitvami, zapisanimi v članku, daje področje zaščite in reševanja v Občini Brežice "v tem trenutku kadrovsko in organizacijsko popolnoma zanemarjeno". Prepričani smo in takšne so tudi ugotovitve inšpekcije s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, da smo s pogodbo določene naloge kvalitetno in dosledno izvajali z delavci, ki so za to področje strokovno usposobljeni in kar tudi ni nepomembno, ustrezno izkušeni.
V vsakem primeru pa delimo strokovno zadovoljstvo z županom Občine Brežice, ki je za to občutljivo področje uspel pridobiti strokovno usposobljen kader, s čimer bo omogočena kontinuiteta in kakovost dela tako v Občini Brežice, kakor tudi v regiji Posavje.
Damjan LAH
Direktor
Svetovalec ministra
Avtor
odgovarja
Glede na to, da g. Lah navaja, da so bile nekatere trditve v članku "Ferdo Pinterič imenovan za tajnika občine" neobjek-tivne, posredujem odgovor. V gradivu predloga za imenovanje tajnika občine je brežiški župan Jože Avšič v utemeljitvi navedel: ... "Predlagani kandidat bo lahko tudi strokovno vodil zelo pomembno področje zaščite in reševanja, kije ena od pomembnejših nalog lokalne skupnosti, ki je v tem tenut-ku kadrovsko in organizacijsko popolnoma zanemarjena ..." Pri pisanju "sporne" trditve sem se popolnoma izognil osebnemu komentarju v upanju, da predlagatelj gradiva ve, kaj posreduje občinskim svetnikom in tudi širši javnosti. (Ga-lex)
4vfc//ae,
»Krike
Vsem svojim strankam in kupcem avtomobilov znamke
želimo vesele praznike in srečno ter varno in udobno vožnjo v novem letu
posavje   posavje po.
TRGOVINA IN GOSTINSTVO
69250 Breiice, Cesta prvih borcev 35
Vsem našim kupcem voščimo vesele Božične praznike
in srečno novo leto
& a|L afe dft
Tfjl«       WjV       IfJV       <J>
Območna obrtna zbornica Sevnica
želi vsem svojim članom
vesel božič, srečno novo leto
in obilo poslovnega uspeha
v letu 1996.
«*±* *±u jfa a&M ajht «fa ^1> *&• ato <±m «to tir A eto ata «J> -fa «J>* ll* »J> *3> f&fi jfcte iafa Sit i^afi SJb ^pTi^ii^pr>^rr^iiT>^^r^}y> ¦^j ^* -^r ^r JJ> ^pl ^> Vpiir^V rfJV *JV JJ> Jft JJV VjV rfJV rfj> rfJV Jf*
Občinski svet Sevnica
Spet o cestah
Loke, 14. decembra - Na seji občinskega sveta Sevnica v Ribiškem domu na Lokah so ponovno razpravljali o cestni problematiki, in sicer o že izvedenih delih in načrtih za prihodnje leto. Zato so potrebna dodatna sredstva, ki naj bi jih dobili v obliki kredita. Že na 10. seji občinskega sveta je bil sprejet sklep o cestni problematiki. Svet je že takrat sprejel predlog razporeditve sredstev za investicije v cestno infratstrukturo in sklep, da se za dokončanje del izvede razpis v vrednosti 26 mio SIT, za to pa je potrebno pridobiti kreditna sredstva.
Kljub temu, se je točka ponovno pojavila na dnevnem redu,
ker so bila proračunska sredstva (13,4 mio SIT) prekoračena, zaradi nekaterih del, ki v planu niso bila predvidena. Šlo je predvsem za problematiko terena, ki je zahteval nekoliko več sredstev, kot so pričakovali. Ker na 10. seji niso sprejeli konkretnega sklepa o najemu kredita, so o njem še enkrat glasovali.
Nekateri člani sveta so imeli na predlog pripombe, češ da je bilo gradivo pomanjkljivo pripravljeno. Zahtevali so tudi, da se z denarjem ravna odgovorno in ob koncu leta poda izčrpno poročilo o tem, kako je bil porabljen.
Po kratki razpravi so sklep o najemu kredita le sprejeli, (kseni-ja)
CsnisnUn  ifaankam  uolaimo
j
us-uu.  JDožiam  hiaznLkz  isx mano  in  uihslno <zf\ovo  uio    \
OPTIKR
Zdravniški sindikat FIDES:
Stavka bo uspela
je menil dr. Aristotel Čakar, predsednik stavkovnega odbora v krškem zdravstvenem domu.
Krško, 14. decembra -Zdravniki in zobozdravniki ZD Krško so v celoti sodelovali pri stanovski stavki, poleg tega pa so pripravili tiskovno konferenco, na kateri so želeli javnosti še enkrat razložiti vzroke za svoje dejanje. Stavkovni odbor je vodil dr. Aristotel Čakar, vsi njegovi člani (dr. Damjan Obradovič, dr. Vlado Ku-ševič, dr. Emil Šprajc in dr. Danijel Blatnik) pa so potrdili, da jih vodstvo ustanove pri stavki ni oviralo, celo nasprotno.
Stavkovne zahteve so bile slovenski javnosti bolj ali manj že znane: izločitev poklicev zdravnika in zobčzdravnika iz zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organizacijah lokalnih skupnosti; njihove plače naj bi urejala posebna
lektivne pogodbe zaključijo do izteka veljavnosti dosedanje.
Predsednik sindikata Fides, dr. Konrad Kuštrin, je v glasilu stroke Isis (Morala in etika v zdravstvu, dec. 1995) menil, "/ .../ da so plače tudi moralno-etična kategorija. Nemoralno bi bilo zahtevati za slovenskega zdravnika avstrijsko plačo, upravičeno in povsem moralno pa je zahtevati avstrijska razmerja med povprečno slovensko in zdravniško plačo ali pa kakšno drugo, vsaj podobno evropsko razmerje."
Še nekaj statistike (iz članka dr. Kustrina): povprečni količnik za VII. tarifno skupino z napredovanjem je 4,19 (konkretno -84.000 SIT, kar je s povprečno plačo pri nas v razmerju tri, 6), za IX. tarifno skupino pa 6,6 (kar znese 140.000 SIT ali razmerje iL; takšno višino pa bi v Sloveniji doseglo le 191 zdravnikov}. Poseben komentar teh številk res ni potreben: tudi javnost je s precejšnjo podporo stavki dokazala, da se zaveda vseh tveganj tega poklica.
Dr. Emil Šprajc, eden od ustanoviteljev Fidesa
stanovska kolektivna pogodba, po kateri naj bi splošni zdravnik oz. zobozdravnik dosegal 2,5 povprečne mesečne plače v gospodarstvu, specialist pa tri. Stavkovna zahteva ja bila tudi, naj se pogajanja o dopolnitvah in spremembah omenjene ko-
Dr. Emil Šprajc, pomočnik direktorja, vendar tudi eden od ustanoviteljev Fidesa, je mnenja, da je poglavitna naloga sindikata, da se bori za materialne pravice svojih članov. Ne pričakuje, da se bodo finančne tegobe zdravstva (in zdravniških plač) takoj razrešile - problematika se vleče že nekaj let, zahteve pa so ves čas iste - vendar jih je slaba izkušnja iz preteklosti izučila: letošnja stavka je po njegovih besedah dosti bolje pripravljena kot tista pred nekaj leti. To je dokazala tudi velika medijska aktivnost, (nic)
KS Bučka odslej v škocjanski občini
S tem so nas seznanili na tiskovni konferenci na Bučki, ki jo je sklicala Upravna enota Sevnica. KS Bučka odslej po Zakonu o lokalni samoupravi teritorialno sodi v občino Ško-cjan, vendar je upravno še vedno pod Upravno enoto Sevnica. Občina Sevnica ima še dve podobni stičišči z občino Trebnje in z obejTia zelo dobro sodeluje.
Upravno enoto je" predstavil načelnik Joško Kovač. Razdeljena je na oddelek za upravne notranje zadeve, za gospodarstvo, kmetijstvo, občo upravo in skupne zadeve ter urejanje okolja in prostora. Zaposlenih imajo 25 delavcev in 2 pripravnika. Do konca leta 1996 naj bi zaposlili še dodatnih 11 delavcev. Prizadevajo si predvsem za boljšo izobrazbeno strukturo zaposlenih. Trenutno je sedem zaposle-. knih na izobraževanju. Upravna enota ima 7 izpostav, ki pa niso ustrezno opremljene, tako da je bilo leto 1995 zaznamovano predvsem z urejanjem prostorov, zlasti tistih, ki so najbolj obremenjeni. Tako so uspeli urediti vse izpostave ter referat za gradbene zadeve v Sevnici. Najslabše je bila urejena izpostava na Bučki in si štejejo v ponos, da so jo z minimalnimi sredstvi tako lepo uredili.
Precej težav je bilo tudi na kadrovskem področju, saj je veliko zaposlenih ostalo v drugih organih. V letu 1995 so si prizadevali predvsem za boljši servis občanom. Imajo tudi svojo blagajno, in posodobljeno tehnologijo, za vse to pa so potrebni tudi usposobljeni kadri. Spopadali pa so se tudi s težavami, kot so nejasne pristojnosti občine in upravne enote, slaba povezava z izpostavami zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev, neurejeni najemni odnosi z občinami ter prepočasno urejanje preko centrale v Ljubljani.
Na koncu pa nas je vodja KU Bučka Anton Naš povabil na ogled novega urada, kjer smo zaključili tiskovno konferenco, (ksenija)
d
POŠTA
NAŠ GLAS 42, 21. DECEMBER 1995
J
II. mednarodna razstava jaslic r Brasschaatu
Velika promocija Krškega in Slovenije v Belgiji
Občina Krško je kot letošnji organizator predstavitve slovenskih jaslic na mednarodni razstavi v belgijskem
mestu Brasschaat svojo nalogo opravila na zavidljivo visokem nivoju - Neverjetno gostoljuben sprejem
in zelo odmeven nastop MPZ Seraphicum iz Kostanjevice na Krki
Predstavniki Krškega v Obrigheimu
Brasschaat, 16. in 17. decembra - Slovenija je na letošnji mednarodni razstavi jaslic sodelovala kot glavna udeleženka, organizacija in izpeljava projekta pa je bila zaupana občini Krško. Na razstavi so sodelovale jasli iz Leskovca pri Krškem, z Vojnika, iz Kranja, Kostanjevice na Krki in Olimja, v dveh dneh pa si jo je ogledalo več kot 55.000 obiskovalcev. Belgijci (Flamci) so odkriti, odprti, predvsem pa zelo prisrčni ljudje.
O udeležbi Slovenije na razstavi v Belgiji se je začelo govoriti že lani, ko sta se slovenski veleposlanik v Belgiji dr. Boris Cizelj in župan mesta Brasschaat L. Bertels dogovorila, da bi lahko v prihodnosti kot glavna udeleženka razstave sodelovala tudi Slovenija. Lani ni bilo uspeha. V letošnjem letu je bruseljska ambasada že zelo zgodaj poizvedovala po državi, kdo bi lahko bil organizator tako
velike mednarodne prireditve v Brasschaatu. Ponujeno možnost je izkoristil župan občine Krško Danilo Siter in sprejel izziv.
"Vsi smo se prepričali, da je bila to prava poteza. V Belgiji smo se predstavili v najboljši luči. Uspeli smo zbrati nekaj večjih in vrednejših jaslic in eksponatov iz različnih krajev v Sloveniji, največje jaslice pa so bile iz LeskovcA Postavila sta jih Mateja in Ivan Plevanč iz Veniš, predstavljale pa so Slovenijo v malem, z vsemi njenimi naravnimi in drugimi lepotami, kot so Triglav, Bled, Postojnska jama, Lipica, Piran, Kostanjevica na Krki, polja, vinogradi, hrami, kozolci, cerkvice in še kaj. Tudi jaslice Tomaža Črtaliča iz Kostanjevice na Krki so bile, vsaj po odzivih sodeč, prava zanimivost," je po uradnem zaključku "festivala", kot mu pravijo domačini, dejal Danilo Siter.
Nastop MPZ Seraphicum na uradnem sprejemu pri županu Brasschaata
Pozdravni govor župana Krškega, Danila Siterja, na otvoritvi mednarodne' razstave jaslic, v prisotnosti dr. Borisa Cizlja in predsednika organizacijskega komiteja prireditve Rudija Adriaenssensa.
Za prvovrstno promocijo Krškega in Slovenije v Brasschaatu so poleg turistične agencije Kompas Holidavs in njene predstavnice Damjane Strgar poskrbeli vsi sodelujoči. To še posebej velja za MPZ Seraphicum iz Kostanjevice na Krki, ki ga vodi Janez Kuhar, saj je mladi zbor, ki je prepeval predvsem božične in slovenske ljudske pesmi, več kot navdušil številne zbrane na dveh koncertih.
Uradne otvoritve 12. mednarodne razstave so se udeležli nekateri vidnejši predstavniki gospodarskega, kulturnega in političnega življenja obeh držav, kot so veleposlanik RS V Belgiji dr. Boris Cizelj, Mitja Drob-nič, namestnik veleposlanika in vodje misije pri EU, Mirko Cigler, namestnik veleposlanika in vodje misije pri Natu, flamski poslanec v belgijskem parlamentu Gerolf Annemans, ki je bil tudi uradni opazovalec EU ob volitvah na Hrvaškem, predsednik Belgijsko-slo-venskega poslovnega sveta Pasteels
ter župana Siter in Bertels in še nekateri.                                                   t "Slovenija je srečno ušla imperialističnim krempljem jugosrbskega he-gemonizma. Razstava, na kateri kot glavna udeleženka sodeluje Slovenija, je še en korak na poti širšega sodelovanja dveh občin in obeh držav v prihodnosti. Zelo sem srečen in ponosen hkrati, da smo na letošnjo razstavo povabili Slovenijo. Obiskali so nas prijazni ljudje iz Krškega, in ugotoviti moram, da imamo Flamci in Slovenci, pa čeprav je oddaljenost med državama precejšnja, veliko skupnega. Prepričan sem, da se bo naše sodelovanje hitro razvijalo, da bomo kmalu vzpostavili tudi druge, ne le kulturne vezi, in da se bomo v naslednjem letu v razširjenem sestavu srečali v Krškem. Za vse se vam in županu Danilu Siterju iskreno in od srca zahvaljujem," je v poslovilnem govoru povedal župan občine Brasschaat Bertels. (dama)
ilfri ilif- Tifi ilt*! ilt*! rib ijti iA*i i^fi flfc) {tti &> &' fo fo i^i ft fo Ste 'W' '^ ft ^ 'Wi Ifr flfci iTfr- '"iti i^i iljfi <"iti ilfri ilfc rit, ,"iti fljfc <"iti SŠt ^ -^ •*** ^ alt **? ^- ¦"&¦ ^ alt ^ "*r alt *** *^* alfi t** -^ -^ ***
^v iflv JI*. Jfv J|v ^F "V* V *T* *T* ¦T» T" 'TV ¦T* -T*" -T^ -T* -T* -T* *!* *!*¦ ¦*!* *T- -T^ "l» 'V «1* 'T' rfIv ^T* *T* <TV "*» V ^ "V fl* '-V "P* V "V '^' '"V '-V '^ 'V 'V '^ iff> '^' '-flv ''T' '^' '*Tr '^!>' '<T> '^' 'flv
Pisma bralcev
Mar ne gre brez krivic?
Čeprav se je polemika o sprejemanju vojnih zakonov že polegla in bo moje razmišljanje izzvenelo kot zvo-nenje po toči, mi vendar vest ne dopušča, da ne bi opozorila na krivico, ki je bila ob sprejetju tega zakona storjena. Gre za zakon o vojnih veteranih, natančneje za 2. člen tega zakona, ki v zadnji alineji določa obdobje opravljanja dolžnosti pri obrambi RS, to je od 26.6.1991 do 18.7.1991, kot je glasil vladni predlog. Predlog ZVVS je bil namreč od 17.5.1990 do 26.10.1991. Ker je bilo delo državnega zbora ob tretjem branju vojnih zakonov medijsko dobro pokrito, sem z zanimanjem sledila razpravi, zlasti polemiki okoli določitve datuma za priznanje statusa veteranom, pripadnikom TO, oziroma vsem, ki so v vojni sodelovali. Spomnim se besed poslanca , ki je zadnji pred glasovanjem razpravljal ter dejal, da je vsem znano kdaj se je vojna začela in kdaj končala, da zato ni mogoče priznati drugih aktivnosti, kot le v neposredni vojni. izid glasovanja je dobro prikazal sliko našega parlamenta, en sam glas proti predlogu ZVVS pa tudi mnogo pove.
Vojni zakoni so bili tako sprejeti, rekoč, da se na ta način popravijo vse krivice. Morda res, a kaj, ko so bile v istem hipu storjene nove.
Zato bi rada opozorila javnost na stvari, katerih izgleda nekateri ne vedo, drugi pa nočejo vedeti, najbolj žalostno pa je, da tega ne vedo poslanci, tudi dejstva, ki pa so neizpodbitna. Najprej bi se ustavila ob datumu 15. maj 1990, ko je bil izdan ukaz generalštaba JA, da se TO odvzame orožje v občinah Brežice in Krško. Seveda so sledili pritiski in grožnje poveljujočim v teh ObšTO, tako z vojnim sodiščem in celo z likvidacijami. Takoj za tem je bila ustanovljena MSNZ, katere vodstvo je na osnovi ocen stanja odločilo, da je potrebno zaradi nadaljnjih groženj nasilnega odvzema orožja le-to čimprej premestiti na "rezervne lokacije ", to je na teren, vsekakor v strogi tajnosti, in ljudem, ki so bili zanesljivi in so imeli pogoje za hrabrenje. Pri nas se je tudi zgodilo, da se je mož, ki je delal na tem projektu, ponoči pojavil s kamionom pri hiši in mi na hitro objasnil, da mora tovor shraniti v spodnjem
prostoru hiše, da zatemnim okno, predvsem pa mi je zabičal, da o zadevi nikomur pripovedovati in čuvati, da ostane neodkrita. Tedaj se nisem zavedala, kako nevarno je razstrelivo in koliko ga je bilo, o resnosti sem se zavedala šele po eksploziji skladišča razstreliva v Zagrebu. Orožje sem čuvala do začetka vojne, to je do 27.6.1991. Sem čuvala poudarjam zato, ker sem bila vso to obdobje od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991 pretežno sama, saj je bil mož zaradi službenih obveznosti večinoma zdoma. Tako sem bila izpostavljena nenehnemu strahu, med drugim tudi mnogim telefonskim provokaci-jam.
Po končani vojni in odhodu JA smo bili vsi, ki smo čuvali orožje, povabljeni na sprejem in ob tej priložnosti smo prejeli "Znak maneverske strukture narodne zaščite 1990" za zasluge pri organiziranju bojne sile slovenskega naroda in države 1990. Listino sta podpisala tedanja resorna ministra Janez Janša in Igor Bavčar in je oštevilčena. Tedaj je bilo legalizirano naše delo.
Na pobudo MSNZ RS je bilo ustanovljeno ZVVS, ki je sprejelo pravilnik in na osnovi tega pričelo s prostovoljnim včlanjevanjem. Prav tako na pobudo vodstva ZVVS sem napisala
LISCA
ogledal odiml, elpkadl ipmi, juuIžju odmmi.
(Veižl Imzil ui irelnfr nw& Ld& 1996.
pristopno izjavo, ki je bila potem preverjena s strani vodstva območnega ZVVS. Temu je sledila članska izkaznica ZVVS. Do tu vse lepo in prav. Tudi mednarodna združenja vojnih veteranov so našo organizacijo vključila v svoje vrste s priznanjem delovanja od 17. maja 1990 do 26.10.1991, kakršen je bil predlog ZVVS za zakon o veteranih.
Dilema je nastala ob sprejetju tega zakona.
Torej je moja izkaznica ZVVS kot tudi vseh tistih, ki so jo prejeli po istem kriteriju, izničena. Potem sem jo pripravljena hvaležno vrniti. Toda ne gre za izkaznivo, problem je v tem, da nekateri nočejo pogledati resnici v oči, ker bi to škodilo njihovemu strankarskemu ugledu. Kako naj si drugače razlagam odnos poslancev do glasovanja, ko so sprejemali zakone? (o prisotnosti in volji posameznikov je zelo dobro napisala poslanka in članica predsedstva ZVVS ga. Irena Omanova v svojem članku v sobotni prilogi Dela).
Vprašujem se, ali bodo nekateri ključni ljudje kdaj dojeli, da vojna za samostojno Slovenijo ni trajala le deset dni ali kot nekateri celo trdijo, da je ni bilo. Vedite, vojna se je začela z ukazom generalštaba, le da vanjo ni bilo vključeno večje število ljudi, posebej na začetku. Sicer pa o vsem obstajajo točni podatki. Kako so mogoča že po petih letih takšna sprenevedanja? Zlasti pa me čudi zato, ker ta isti zakon že v 3. členu govori o vojnih veteranih, pripadnikih narodno revolucionarne organizacije - TIGR v obdobju od septembra 1927 do 13.5.1941, ki bodo status vojnega veterana šele uveljavili, za kakšno direktno vojno stanje pa je v tem primeru šlo?
Spoštovani poslanci, tisti, ki ste se pred glasovanjem umaknili ali glasovali proti predlogu ZVVS. Vam bi rada povedala v svojem imenu in v imenu vseh prizadetih, da se tedaj niso odločali   za   sodelovanje  pri   akcijah
MSNZ in političnih ali dobičkarskih
Obrigheim, 15. decembra -
V prijateljskem in pobratenem nemškem mestu je potekalo srečanje namiznoteniških ekip Krškega in Obrigheima. Čeprav je sodelovanje ekip že dolgoletno, je potrebno povedati, da v
zadnjih nekaj letih ni bilo močnejših tovrstnih stikov. Zadnje srečanje je bilo leta 1989, ko je prišla iz Obrigheima v Krško ekipa namiznoteniških igralcev. Takrat so jim v Krškem omogočili nekajdnevni trening in bivanje na Rogli.
Letošnje prijateljske tekme v Obrigheimu se je udeležilo šest tekmovalcev pod vodstvom dolgoletnega igralca in trenerja Miroslava Mikelna.
Na uradnem sprejemu, ki sta se ga udeležila tudi župana obeh občin, Danilo Siter in Roland Lauer, so organizatorji tekmovanja, povabljeni gostje in predstavniki obeh ekip izrazili željo, da bi sodelovanje na športnem, kulturnem in gospodarskem področju potekalo bolj redno in pogosteje tudi v prihodnje, (dama)
Vsem obrtnikom, delavcem, občanom in vsem, ki na kakršenkoli način sodelujejo z Območno obrtno zbornico Brežice, želimo vesele božične in novoletne praznike. Za vseh 366 dni v letu 1996 pa želimo, da jih preživite prijetno, brez velikih skrbi in z mnogo poslovnimi uspehi.
m±* ujjt ijfr ^Jj. tjf <J> nl> nj> Q> t±u iiA* |jiX-| ]<La *lr »Jt> +1* nI* \lf <X- •!> +1* ^1> *1a •L? tl> ¦Uto *fr ,"^fr.
Pisma bralcev
Heprofitna stanovanja niso pocenit
/Krivičen odnos države do mladih družin/
O povišanju najemnin v neprof it-nih stanovanjih smo najprej izvedeli iz medijev, šele nato so nas s "prijaznim" pismom obvestili lastniki stanovanj, da se najemnine povišajo za 119 %.
Kaj to pomeni za (večino) teh najemnikov je jasno. Že sedaj skromno življenje se bo spremenilo v bedo, negodovanje in boj za golo preživetje.
Gospodje na oblast se ne zavedajo, da smo v teh stanovanjih naseljene predvsem mlade družine s PODPOVPREČNIMI dohodki, z malimi otroki. Živimo tudi v času, ko je naše gospodarstvo nerentabilno in je mnogo ljudi brezposelnih /ki tudi živijo v "neprofitnih" stanovanjih/. Vseh teh dejstev se ni zavedal gospod minister za okolje in prostor, ki je pravilnik o povišanju tudi podpisal.
Ob vsem tem se počutimo razžaljene in ogoljufane, poteptan je naš življenjski ponos.
V času, ko smo sklepali najemne pogodbe, so razpisni pogoji poudarjali, da so ta stanovanja namenjena izključno mladim družinam z malimi otroki, perspektivne /visoko izobražene/ in deficitarnim kadrom. Toda žal:
- naši dohodki so pod povprečjem in je občutno povišanje dodatno obremenilo naš družinski proračun
- perspektivni kadri smo verjetno zato, ker so si od nas obetali mnogo denarja, ki ga bomo zmogli dajati za skoraj ekonomske najemnine
- kljub temu, da smo perspektivni, bomo morali reševati svoje eksistenčne probleme in nam bo zmanjkovalo časa in energije za kvalitetno delo v službi
-  ker že sedaj živimo skromno in si niti v "sanjah" ne moremo privarčevati za lastno hiško in naši sta-
novanjski problemi, ob teh najemninah ne bodo nikoli rešeni
-  ker bomo verjetno Slovenci, na tak način, le še zgodovinska bitja, saj si va takih razmerah težko "privoščimo" enega otroka, kaj šele več, četudi si jih želimo
- ker je država razprodajala stanovanja po smešno nizkih cenah in si sedaj obetajo gradnje novih stanovanj z našim denarjem; v času razprodaje stanovanj smo bili mi še premladi, da bi prišli do poceni stanovanja na tak način, ker smo (morda) takrat še tratili čas za fakultetno izobraževanje, a je naš elan in znanje zaman, saj smo premalo cenjeni (znanje je premalo
. denarno ovrednoteno)
- ker za nas ne obstajajo "socialne" subvencije, ampak le-te dobivajo podjetniki in obrtniki, ki z lažnimi podatki prikrivajo dobiček in utajo davka, a živijo v vilah in se vozijo v najnovejših izdelkih avtomobilske industrije.
S takimi ukrepi država v nas mladih vzbuja odpor do tako imenovane demokratične države in se niti ne zavedajo, da smo parlamentarce /z nekaj tisoč mark mesečnega dohodka/ volili tudi mladi, živeči v neprofitnih stanovanjih in bomo verjetno bojkotirali naslednje volitve, če se nerazumljivo povečanje najemnin ne bo vrnilo na razumno in sprejemljivo raven.
Vem, en sam neposlušne/ ni še nikoli spremenil pravil močnejšega. Zato pozivam vse prizadete najemnike, da javno izrazijo svoje nezadovoljstvo, da bomo glasnejši in močnejši.
Kajti, TUDI MLADE DRUŽINE SMO VREDNE ČLOVEKU PODOBNEGA ŽIVLJENJA.
Helena ZUPANČIČ
Delavska 8
68281 Senovo
«jt» idbi «jj> h±m »Jbi «fa -^> <tfa i^> ^fa sit ,^Lf ,*jf "Ar*i i^Lf. S^t ,^^ i^Lf tfi ^te ifa *^* *ž» *X» kim »Jto Ma >fa
nagibov, temveč iz globoke zavesti, da smo Slovenci in da za osamosvojitev prispevamo, kar se je od nas pričakovalo in to v času, ko se je napetost z vsakim dnem stopnjevala. Tedaj se nam vsem o tako kratkem razpletu še sanjalo ni. Sicer pa je meni kot laiku jasno, da je prav MNZS s svojimi pravilnimi ocenami o namerah JA in z akcijami, ki jih je vodila v
smislu priprav na obrambo, odigrala odločilno vlogo pri takojšnjem odporu po vdoru JA. Ta resnica je prava, pa če vam paše ali ne.
Ali bomo za priznanje tega morali čakati, da bodo razsojali naši vnuki? Senovo, 8.12.1995
Ana Breznikar Dovško 12/a
68281 Senovo
C
NAŠ GLAS 42, 21. DECEMBER 1995
GOSPODARSTVO
u
©
OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA
Novoletno družabno srečanje obrtnikov
Leto se neizogibno izteka in bližajo se različna srečanja, tako tudi tradicionalna srečanja obrtnikov posameznih območij. V veselem vzdušju je potekalo srečanje obrtnikov krške občine in tudi obrtnikov - članov Območne zbornice Sevnica (v soboto, 16. decembra), obrtniki iz občine Brežice pa bodo zaključek poslovnega leta praznovali to soboto.
Lesarji
Vse lesarje obveščamo, da bo v mesecu januarju potekala ena največjih svetovnih razstav pohištva, in sicer v Koelnu v Nemčiji od 16. do 21. januarja 1996. Zainteresirani se lahko oglasijo na Območni obrtni zbornici, kjer lahko dobijo ponudbo s prijavnico za ogled razstave in ostale informacije.  •
Skupščina Območne obrtne zbornice Brežice
Dne 22. decembra se bodo še zadnjič v tem letu sestali člani skupščine Območne obrtne zbornice Brežice, ki bodo na svoji seji obravnavali poročilo o delu v tekočem letu, sprejemali program del za leto 1996 kakor tudi finančni plan za leto 1996 in sklepali o višini članskega prispevka za leto 1996. Pozivamo člane zbornice, da se seje zagotovo udeležijo.
Z Ljubljanske borze
Odločitev Urada za varstvo konkurence, da potrdi spremembe medbančnega dogovora o pasivnih obrestnih merah, se minuli teden še ni opazno odrazila pri borznem posredovanju. Ta dogovor namreč pomeni, da bodo varčevalci po novem letu iztržili manj kot sedaj. Za vlogo nad eno leto varčevalci ne bodo mogli dobiti več kot 7,5-odstotne realne obrestne mere (zdaj znaša 10). To bo namreč spodbudilo vlaganje denarja v alternativne naložbe. Tako je moč pričakovati, da bodo tudi devizne vloge zelo slabo obrestovane, ko se bo marsikdo zaradi rasti marke in varnosti (tradicije) raje odločil zanje. Minuli teden so vlagatelji kupovali predvsem državne obveznice prve in druge izdaje, njihovi tečaji pa so nekoliko upadli. Veliko vlagateljev kupuje državne obveznice zaradi davčne olajšave pri dohodnini. V četrtek pa je bil zadnji (sicer 505-ti) borzni sestanek na parketu Ljubljanske borze. Tako se šest let od ustanovitve borze in nekaj mesecev manj od prvega borznega sestanka poslavlja klasično borzno trgovanje z glasnim izklicevanjem. Eden od razlogov za njihovo ukinitev je skromen obseg poslovanja na sestankih, tako bo odslej borzno trgovanje teklo le še elektronsko, preko BIS-a. Sicer je bilo minuli teden trgovanje z delnicami klavrno, promet pa je bil zaradi aplikacij velik. Slovenski borzni indeks se je znižal za 1,9 odstotka na 1.462,31 točke. Najbolj se je pocenila delnica Finmedie (za 8,7 %), kljub temu da sedaj kotira v borzni kotaciji A. Delnica Dadasa je izgubila 4 % vrednosti, za 3,5 % pa se je znižal tečaj redne delnice Nike. Delnica Term Čatež je minuli teden zabeležila padec tečaja za 1,3 odstotka na 1.084 tolarjev. Podražile so se le tri delnice, in sicer redni delnici Gradbenega podjetja Grosuplje (za 3,6 %) in Mladinske knjige Založbe (za 2,1 %) ter prednostna delnica UBK banke. Na OTC trgu sta bili najbolj opazna padca obeh delnic Hipotekame banke Brežice in sicer redne delnice za 26 ter prednostne delnice za 27 odstotkov. (Nani)
Priznanje italijanskemu partnerju
Podjetje Alpves iz Rake že trinajst let sodeluje z Alpino iz Conegliana
Krško, 12. decembra - Emil Vehovar, direktor in lastnik zasebnega podjetja Alpves iz Rake, je na slovesnost ob 15. obletnici delovanja svojega podjetja, v katerem proizvaja različne strojne dele za kmetijsko mehanizacijo, povabil tudi direktorja partnerskega podjetja Alpina iz Conegliana (Italija) Vittoria Possamaia, s katerim poslovno sodeluje že skoraj od vsega začetka.
Alpina je s svojimi proizvodi v Sloveniji prisotna že petintrideset let, predvsem kmetje pa jo najbolj poznajo po rqčnih motornih kosilnicah in žag*ah. Začetemu medsebojnemu sodelovanju, ko je raški Alpves za italijanskega partnerja izdeloval le nekaj drobnih delov za žage, je kmalu sledil soliden razvoj, ki je privedel do razširitve proizvodnje. Tako Alpves danes zaposluje 11 delavcev, zaradi višje ravni sodelovanja pa so z italijanskim partnerjem ustanovili mešano podjetje Alpstar. Na slovesnosti v prostorih gostišča Tri lučke je predsednik gospodarske zbor-
nice Slovenije Jožko Čuk izročil Vittoriu Possamaiu spominsko statuo v obliki mostu, ki je nastala izpod rok enega najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev Janeza Boljke.
To priznanje slovenska zbornica podeljuje le tistim tujim podjetjem, ki so s slovenskimi sklenila dolgoročno obliko sodelovanja. Predsednik GZS je ob tej priložnosti povedal, daje danes, ko malo gospodarstvo predstavlja že 95 odstotkov vseh podjetij v Sloveniji, naša država še kako zainteresirana za podobne oblike mednarodnega povezovanja slovenskih podjetij, in primer Alpvesa označil kot vzoren. Enakega mnenja je bil tudi krški župan Danilo Siter, ki je dodal, da želi, da bi primeru Alpvesa sledila še druga mala podjetja v posavskem prostoru. (ES)
SKB banHa d.d.
Odslej poslovna enota v Krškem
Krško, decembra - Direktor SKB banka d.d. PE Novo mesto Karel Vardijan in predsednik uprave banke Ivan Nerad sta na novoletnem sprejemu za komitente predstavila trenutno poslovanje banke in tudi vizijo razvoja v naprej. Spregovorila pa je tudi namestnica direktorja PE in vodja krške ekspoziture Almira Mlakar-Božovič.
V  letu, ki se počasi izteka, je PE Novo mesto odobrila več kot 4,5 milijard tolarjev kreditov pravnim osebam in za 1,9 milijard kreditov občanom in obrtnikom. Bilančna vsota poslovne enote bo presegla 100 milijonov DEM, kar so načrtovali šele v prihodnjem letu. Po petih letih poslovanja, ob hitri rasti in velikih potrebah po intenzivnejših osebnih stikih banka ne more obvladovati tako velikega prostora, kot je Posavje, iz Novega mesta, zato so se odločili, da v začetku prihodnjega leta poslovno enoto razdelijo na dva dela. PE Posavje s sedežem v Krškem bo imela vse pristojnosti za celotno ponudbo banke, poslovala pa bo na območju občin Sevnica, Krško in Brežice.
V prihodnjem letu bo poslovna enota Krško prioritetno' uredila nove poslovne prostore za enoto v Brežicah, obnove pa je po-
trebna tudi krška ekspozitura. SKB banka ne načrtuje več širitve mreže enot za občane na področju Dolenjske in Posavja. Tam, kjer bo banka imela primerno število varčevalcev in drugih komitentov, bo postavljala samo še avtomatizirane ban-
koraki prihaja elektronsko bančništvo, bodo v SKB banki več postorili tudi pri programskih projektih telebank, telefonskega bančništva in avtomatiziranih informacij ter bančnih storitev.
Po  besedah  Almire  Mlakar Božovič bo ustanovitev posav-
ske poslovne enote SKB uresničila željo o približanju celovite bančne ponudbe v domicilno okolje, kar skrajšuje bančne postopke, omogoča lažjo komunikacijo ter zagotavlja ažurno in učinkovitejšo spremljavo vseh bančnoposlovnih vsebin. (Galex)
*€\$M
SKB BANKA D.D.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZADOVOLJNO
IN POSLOVNO USPEŠNO LETO 1996 ŽELITA VSEM
OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM
*
P05L0VNI ENOTI K. R Š k 0  in NOVO ME5T0
čne enote. Ker pa v naše domove in poslovne prostore s hitrimi
m1!! ii'!! ii'!
SKB BANKA B.B,
Z NOVIM LETOM 1996 razširja poslovno ponudbo in ustanavlja novo POSLOVNO ENOTO   KRŠKO
Postanite partner SKB banke, Id dokazuje, kaj zmore.
Vemo, da cenite predvsem zanesljivo, kakovostno in konkurenčno bančno ponudbo, zato nas poiščite in se prepričajte.
* Zanimive oblike TOLARSKEGA in DEVIZNEGA VARČEVANJA;
* POSOJILA, da uresničite svoje sanje in poslovne načrte;
* Preko Vaših računov pri banki PLAČUJEMO RAČUNE ZA VAS;
* GOTOVINA 24 ur dnevno na BANČNIH AVTOMA TIH;
* Brezskrbni nakupi in potovanja s SKB EUROCARD kartico;
* POSLOVNA MREŽA po vsej Sloveniji;
* SKB banka Vaš BORZNI POSREDNIK za naložbo v prihodnost;
* Vse storitve SODOBNEGA ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA;
* Široka ponudba SPECIALIZIRANIH BANČNIH PODJETIJ.
VAŠA POSLOVNA ENOTA  K R š K. 0
Še naprej prodorna banka
V četrtek, 14. decembra, so se v SKB banki mudili predstavniki tujih bank, ki so sodelovale pri nedavno podpisanem dolgoročnem sindiciranem posojilu v višini 120 milijonov nemških mark. Namen posojila je odplačati lansko leto najetih 65 milijonov mark ter ponuditi preostala dolgoročna sredstva slovenskemu gospodarstvu pod zelo ugodnimi pogoji.
Pogodba o najemu je bila podpisana novembra v Londonu, vendar so banke udeleženke navdušeno pozdravile predlog, naj uspešni posel zaključijo z obiskom v SKB banki in Ljubljani. Vabilu se je odzvala večina tujih bančnikov, kar je ponoven dokaz za vedno večje zaupanje in ugled, ki ju SKB banka uživa v mednarodnem bančnem prostoru. (Komunike SKB)
muLtf
MIZARSTVO
Proizvodnja in Trgovina** CKŽ41, krško
Tel.: 0608/21-637, Privat: 0608/21-498
-Opremljate gostilno aH lokal? -Potrebujete vrata ali okna? -Potrebujete knjižno omaro ali polico kar tako? Skratka: karkoli potrebujete, pa če je to samo razrez letve, izdelava stavbnega pohištva ali celovita oprema gostinskega lokala: vedno Vam bomo na volj^ z vrhunsko in hitro storitvijo in s konkurenčnimi censlmi. Pokličite nas ali pa nas  poiščite v prostorih nekdanjega podjetja SOP Oprema.
Ne   bo   vam   žal!!!
••
ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D. OBMOČNA ENOTA KRŠKO
Zavarovalnica Triglav je s skoraj 100-letno tradicijo ustvarila močno mrežo organizacijskih enot in predstavništev. Hkrati je širila zavarovalniško ponudbo in krepila osnovne zavarovalne zvrsti. Zlasti krške območne enote segajo v leto 1949. Današnja posavska enota zajema občine Sevnica, Krško in Brežice in je bila ustanovljena 1962. leta. Kot je industrijski razvoj stopal naprej, je tudi razvoj infrastrukturnih objektov sledil vsesplošnemu razvoju kraja. V vse to je bila vključena posavska območna zavarovalnica, ki je uspešno prispevala k odpravljanju škod v gospodarstvu in pri občinah. Preventivna sredstva je namenjala predvsem infrastrukturi objektov v Posavju kot za gradnjo cest in vodovodov, gasilskih objektov in naprav, šolskih, kulturnih in športnih centrov. V sedanjih gospodarskih razmerah pa s svojimi finančnimi sredstvi pomaga podjetjem, ki so v težavah, ter prispeva v sklici za razvoj drobnega gospodarstva in podjetništva. Deluje po4>rofitnih načelih delniške družbe, vendar je ostala v prvi vrsti posavska zavarovalnica z mrežo predstavništev v Brežicah, Sevnici in na Bizeljskem, na mejnih prehodih in s sprejeto politiko razvoja novih predstavništev. V Zavarovalnici Triglav se območna enota Krško uvršča med srednje velike in tak je tudi njen delež pri ustvarjanju skupnega prihodka. Velikost je ravno tolikšna, da moramo pazljivo in gospodarno sprejemati poslovne in racionalne odločitve. V osemdesetčlanskem kolektivu območne enote Krško razmišljamo predvsem o tem, kako še izboljšati poslovanje v korist naših zavarovancev in zaposlenih v Zavarovalnici. V teh razmišljanjih prednjači korektno, pošteno, pristno in profesionalno delo in tudi takšen odnos do našega zavarovanca.
Spofttovani zavarovanci
Zavarovalnica Triglav d.d. Območna enota Krško se vam iskreno zahvaljuje za dolgoletno zaupanje in vam želi Veliko osebne sreče in zadovoljstva, poslovnih uspehov ter varno leto 1996.
n
GOSPODARSTVO
NAŠ GLAS 42, 21. DECEMBER 1995
J
Inorativna dejavnost
Z novostmi do boljših poslovnih uspehov
Čatež, 14. decembra - V gostišču Budič so se v četrtek srečali predstavniki občine in štririnajst povabljencev, ki so prejeli priznanja Občine Brežice za dosežke na področju inovativne dejavnosti za leto 1995. Župan Jože Avšič je v pozdravnem nagovoru opisal namen priznanj, za katera so kot "dobra dediščina" nekdanjih SIS-ov v občinskem proračunu sredstva že dobro desetletje, in izrazil upanje, da jih bodo podeljevali še naprej.
Menil je, da so tudi najmanjši dosežki v domačem okolju veliki in da občinska priznanja torej imajo smisel. Obrazložitve je kot vsako leto doslej prebral Florijan Bergant, ravnatelj OŠ Velika Dolina.
Za konstrukcijsko rešitev in izdelavo   naprave   za   polnjenje
ventilvreč v liniji za proizvodnjo gradbenih lepil so priznanje dobili Alojz Varlec, Stanko Gabrqn in Jože Reberšak iz podjetja-" Opekarna - rudnik Globoko. Za vodenje projektne naloge "Demografske značilnosti naše šolske okolice" je prejela priznanje orof. Diišanka Bulut z OŠ Velika
Dolina. Ing. Jurij Krošelj (AVTO TIMES) je skonstruiral toplovodni kotel moči 20-30 kW za kurilno olje, elektriko in plin z dobrim izkoristkom goriva in majhnim onesnaževanjem okolja. Ing. Branko Kos in Marijan Kalanj (INO) sta avtorja traktorja INO -PUMA 35,3 RS s sinhroniziranim
menjalnikom. Ing. Tomaža Jakliča in Franca Ajstra (INO) so nagradili za mulčar PV 300 s standardno izvedbo priključka na traktor preko kardanske osi. Razsipnik FERT11000 prostornine 1000 I z dvojnim diskom so razvili ing. Janko Bogovič, Albert Ajster in Stane Jagodic (INO). Vino Brežice je predlagalo za priznanje Romana Verstovška in ing. Natalijo Malterič, ki sta razvila proizvodnjo mirnih negazira-nih brezalkoholnih pijač z minimalno tehnološko posodobitvijo. Ivan Vogrinc je prejel priznanje za konstrukcijo turističnega vozila "Čatež expres", ki že lep čas prevaža potnike po okolici Brežic. Vidi Peteline pa so priznanje podelili za izvedbo projekta "Družina" na OŠ Artiče. (nic)
rfJV    rfJV    WJV    Vjv    VJV    VJV    JJ.     VJV     ^V    WJV    VJV    rfj>    WJV    WJV    WJV    WJV    WJV    VJV    VJV    JJV    WJV    VJV   rfJV    VJV    VJV   rfjfc    VP>    JJfc    W?V    WJV    WJfc    WJW    JJV    WJV    VJV    JJV    VJV    rfj^    wjv    VJV    rfJV    J7.    'W7V
V LOGIS-u mislijo na prihodnost
Senovo, 18. decembra -Teče četrto leto od trenutka, ko so v bivših Rudnikih rjavega premoga ustanovili več hčerinskih družb. Na Senovem sta bili ustanovljeni dve družbi: STG Rudar in LOGIS. LOGIS se je usmeril v logistiko in prodajo premoga, dejavnost, vezano na senovski rudnik. Rezultati so bili ves čas pozitivni. Z ugašanjem rudnika je tudi za LOGIS manj dela na tem področju, zato razmišljajo in delajo v tej smeri, da bi-z drugimi dejavnostmi zapolnili vrzel in zaposlili svoje ljudi.
Direktor LOGIS-a Roman Sanda: "Leta 1992 smo začeli z deseterico in skrbeli za prodajo in prevoz premoga do uporabnikov.  Naša registracija je
zelo široka in nam omogoča hitro prestrukturiranje. V letošnjem letu je bil zgrajen sodoben bencinski servis, ki ga imamo v najemu.   Povsem   samostojno
upravljamo bife, avtopralnico ter mehanično delavnico za majnša popravila in vulkanizerstvo.
Zanimive so vse tri dejavnosti: ročna avtopralnica ponuja vse storitve čiščenja avtomobila: pranje in notranje čiščenje s sesanjem. Mehanična delavnica nudi storitve s področja vulkani-zerstva, menjave olja, nastavitve motorja, nastavitve zavor in tudi manjša mehanična popravila. Mnogi ne vedo, da to lahko opravimo. V delavnici delata dva visoko usposobljena mehanika z novim, kakovostnim orodjem. Večja popravila bomo v prihodnje popravljali v naših garažah. Tudi bifeje prestal ognjeni krst.
Danes v podjetju LOGIS dela 20 delavcev, od tega kar 19 delavcev nekdanjega rudnika. Tudi v prihodnje bomo zaposlili še
kakšnega rudarja. Moja vizija razvoja podjetja se optimalizira pri 30 zaposlenih. K temu cilju so naravnane naše nove dejavnosti: gojenje ostrigarjev, nizke gradnje (gradnja cest in podobnega), geodetske meritve, avto-šola, rudarski turizem in podobno. Staro dejavnost, prodajo in razvoz premoga, smo še naprej ohranili. Razširili jo bomo z razvozom kurilnega olja do uporabnikov.
Nekdaj hčerinsko podjetje RRPS je danes izločeno iz premoženja, razdeljeno med zapirajoče se rudnike, kar ni v skladu z obljubami rudarjem. Obstaja bojazen, da bo s tem premoženjem še naprej razpolagalo podjetje RTH kot naslednik zdravih jeder znotraj bivšega RRPS." (Toni)
^^Y   ^^»   ^^"   ^^»    >rpr    i^T   >^Y   "^^ ^J*  ^V^ ^^*    "^*    *tP   *T"   ^F   "W"   ^V'    *f*    "*V  ^^»   ^^F   rfjv   ^^  ^P"   ^*    "P   "*"    "T"    "T*    *T*    "T*    *J»      *j*    w^>    vjv    JJV    vjv   '^v   J^>    <^f   ^f*    "V"    >W'
Motel Pacific
Največje in najboljše pizze
Motel Pacific, ki je znan predvsem po diskoteki, v zadnjem času gostom nudi še bogato ponudbo več vrst malic in kosil po ugodnih cenah. Pred dnevi pa so v Pacifiku začeli tudi s peko pizz.
Nudijo več kot 20 različnih vrst pizz (navadne, primorske, morske, vegetarijanske, sadne ...), pečenih v krušni peči. Ob tem si lahko gost svojo pizzo še do-
su, premera 32 cm, si zagotovo zaslužijo naziv najboljših in največjih. Pa še to: ob nakupu pizze v motelu Pacific dobite tudi kupon za 10-odstotni popust v bu-tiku XXL v Krškem.
Poskrbljeno je tudi za otroke, saj jim nudijo otroške pizze, v ceno pa je vračunano tudi 2 del pepsi cole, kepica sladoleda in majhno presenečenje. Za goste, ki jim pizze preveč ne dišijo, pa

Delovni čas: G^h - 17h sobota: 6"h - 12h vsened. in praz.: 8h -11 h
C. A. julija 41, KRŠKO                            r
Lastna specializirana prodajalna kruha in peciva
Za vas bomo pekli direktno v prodajalni.
DOBER TEK
V Pacificu poskrbljeno tudi za zabavo Mote/ Pacific pripravna v prazničnih dneh tudi obilo zabave v diskoteki Pacific. V petek, IS, decembra, pripravljajo ob 16. ari rajanje za otroke iz vrtcev, seveda pa tudi za starše, le nekaj ur kasneje pa ae bodo na plesišču predstaviti najboljši 3 venski disco plesalci, ki se bodo pomerili za najboljšega v tri. V soboto, 10, decembra, bo diskoteko ob 16. uri obiskal gk Mraz, za zabavo pa bosta pokrbela Spidi in Gogi. V oto, 30. decembra, bo prijavo kazatišče naznanilo, da se letošnja glasbena sezona izteka, saj bo že naslednji dan silve-strovo. Preživite najdaljšo noč v letu v diskoteki Pacific, kjer bodo gostom postregli z aperitivom, pripravili ruski bife, zabavali pa se boste tanko Ob disco glasbi. Prvi dan v letu pa bo goste zabavala priljubljena skupina Agropop.
Vsem svojim komitentom,
poslovnim partnerjem in občanom
želimo vesele praznike,
ter srečno in poslovno
uspešno novo leto.
THIPOTEKARNA BANKAMI
1^,                d .d. Brežice                 A
polni y več kot 40 različnimi dodatki. Po besedah strank, ki so jih že poskusile, so pizze v Motelu Pacific največje in najboljše. S tem se strinja tudi kolektiv Pacifika, ki je s prvim odzivom zelo zadovoljen.
Sočne pizze v italijanskem stilu, testo pa po slovenskem oku-
so pripravili še Pacific Chick, Pacific Burger in Pacific Hot- Ham. V kratkem času pa nameravajo svojo ponudbo še obogatiti s peko kruha v krušni peči, ki ga bodo ponudili ob malicah in kosilih, solatnim bifejem (20 vrst solat), pizze pa bodo dostavljali tudi na dom. (Galex)
W$EtL 0/0 \B0
mieiA pačim
yU
BREŽICE
Zahvala gasilskim enotam
V torek, 5. decembra, je zagorelo na upravni stavbi podjetja VINO Brežice. Samo nekaj trenutkov je bilo potrebno, da je bilo celotno ostrešje te dvonadstropne stavbe v plamenih, s katerimi so se številni gasilci iz Brežic in Krškega borili še dolgo v noč.
Sirene so se oglasile ob 17. uri in kmalu je v akciji gašenja sodelovala domala vsa gasilska tehnika prostovoljnih gasilskih društev brežiške občine, na pomoč pa so prišli tudi poklicni gasilci iz Krškega. Kljub dobro ogranizirani akciji je zgorelo celotno ostrešje stavbe in vrhnja etaža, kjer je bilo 16 pisarniških prostorov, ki so dobesedno izginili.
Na nesrečo je bila ravno v tej etaži najdragocenejša oprema (19 računalnikov), vsa datoteka in arhiv.
Gasilci so preprečili širjenje požara v nižje prostore in na sosednje stavbe, vendar pa je voda povzročila veliko škodo v obeh spodnjih etažah upravne stavbe. Tu je uničena pisarniška oprema, računalniki in pa veliko dokumentacije, tako da bodo imeli zaposleni delavci sedaj ogromno dodatnega dela, da bodo zopet vzpostavili normalno poslovanje.
Ob materialni škodi, ki se da določiti, je podjetje VINO Brežice utrpelo še veliko posredno škodo, ki je ni moč ovrednotiti.
Požar je povzročila napaka na električni napeljavi.
Kolektiv VINA Brežice se zahvaljuje za požrtvovalno pomoč pri gašenju požara vsem sodelujočim gasilskim enotam, poslovne partnerje pa prosi za razumevanje in pomoč.
VINO Brežice
Republiški zavod za zaposlovanje
PROSTA DELOVNA MESTA
(s pogoji za zasedbo) Občina BREŽICE
KUHAR
KUHAR; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: KUHAR ALI KUH. POMOČNIK; do 22.12.95; PETELINC BER-NARDA-PIZZERIJA SANTA LUCIJA, BORŠTNIKOVA ULICA 10, BREŽICE Občina KRŠKO
ZIDAR
ZIDAR DELO NA TERENU; določen čas 12 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: ZIDAR; do 22.12.95; DOMINO ZIDARSTVO IN FASADERSTVO KRŠKO D.O.O., DOLENJA VAS 40, KRŠKO; št. del. mest: 1
DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
PROJEKTANT; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: POSK. DELO 4 MESECE, ZNANJE TUJ. JEZIKA; do 22.12.95; VIDEM PAPIR PROIZVODNJA PAPIRJA KRŠKO D.O.O., KRŠKO, KRŠKO
DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
SISTEMSKI INŽENIR ZA REGULIRANJE POGONA; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: POSK. DELO 4 MESECE, ZNANJE TUJ. JEZIKA; do 22.12.95; VIDEM PAPIR PROIZVODNJA PAPIRJA KRŠKO D.O.O., KRŠKO, KRŠKO
Občina SEVNICA
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNI DELAVEC; določen čas 3 mes.; ostali pogoji: LAHKO JE TUDI KATERIKOLI DRUG POKLIC; do 22.12.95; SILEX BLANCA SEVNIŠKA INDUSTRIJA LATOFLEKSA D.O.O., BLANCA
MONTER OGREVALNIH NAPRAV
INSTALATER           CENTRALNEGA
OGREVANJA; čas zaposlitve: ni podatka; ostali pogoji: MONTER OGREVALNIH         NAPRAV;         do
31.12.95; MKT-RADEJ D.O.O. SEVNICA, FLORJANSKA ULICA 85, SEVNICA
AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK LAHKO PRIPRAVNIK; čas zaposlitve: ni podatka; ostali pogoji: AVTOMEHANIK; do 30.12.95; AVTO TOP & RACING D.O.O. SEVNICA, SEVNICA, SEVNICA
PRODAJALEC AVTOM., REZ. DEL, KMET. MEHAN.
TRGOVEC V TRGOVINI-PREDSTAV-NIK NA TER. LAHKO PRIPRAVNIK; nedoločen čas; ostali pogoji: TRGOVEC, KOMERCIALIST, STROJNI TEHNIK; do 30.12.95; AVTO TOP & RACING D.O.O. SEVNICA, SEVNICA, SEVNICA
EKONOMIST ZA DENARNIŠ., FINANCE, RAČUNOV.
RAČUNOVODJA; nedoločen čas; 60 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: EKONOMIST FINANČNIK; do 29.12.95; MIKO D.O.O. SEVNICA TRGOVINA NOVO MESTO, NASELJE HEROJA MAROKA 17, SEVNICA
JAVNA DELA — obvestilo o razpisu programov javnih del.
Republiški zavod za zaposlovanje je dne 30.11.1995 razpisal programe javnih del v Republiki Sloveniji za leto 1996. Pogoji razpisa so naslednji:
*  na razpisu lahko sodelujejo kot naročniki javnih del občine, zveze, društva, javni zavodi oz. druge neprofitne organizacije ali državne institucije,
*  pri organiziranju in izvajanju javnih del sodelujejo naročniki javnih del, izvajalci in Republiški zavod za zaposlovanje,
*  razpis programov javnih del v Republiki Sloveniji za leto 1996 je odprt do porabe sredstev, namenjenih javnim delom v proračunu Republike Slovenije za I. 1996,
*  prednost pri izbiri bodo imeli programi, ki bodo predstavljali prispevek k lokalnim iniciativam in dosedanji uspešni programi.
Zato pozivamo vse zainteresirane, da svoje programe prijavijo na ustreznih obrazcih, ki jih dobite pri Republiškem zavodu za zaposlovanje Območna enota Sevnica do vsakega 15. v mesecu za prihodnji mesec oz. programe, ki že tečejo in je potrebno zagotoviti njihovo kontinuirano delovanje, pa prijavite najkasneje do 20.12.1995.
Podrobnejše informacije v zvezi s prijavljanjem na razpis lahko dobite na Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici.
C
NAŠ GLAS 42, 21. DECEMBER 1995
KMETIJSTVO
D
Aktivnosti Kmetijske svetovalne službe
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
Naš glavni cilj je, da pomagamo kmetom pri doseganju čim boljših rezultatov pri njihovem gospodarjenju na kmetijah, da bi s tem dosegli čim višji dohodek. Pri tem moramo povedati, da je naš pristop svetovanja* pri kmetijah vedno bolj vezan na ekonomsko svetovanje.
Naše delo je usmerjeno tako na delo v pisarni kot delo na terenu - pri kmetih. V pisarni je delo usmerjeno v glavnem k izdelavi raznih investicijskih programov. Naj naštejem le nekatere:
-  izdelava investicijskih programov za napravo trajnih nasadov in vinogradov;
-  izdelava investicijskih programov za gradnjo različnih hlevov (govedo, drobnica, prašiči);
- izdelava različnih dokumentacij za uveljavljanje občinskih in republiških regresov;
-  priprava in izvajanje raznih strokovnih predavanj, tečajev in seminarjev;
- sprejemanje strank ter tekoče svetovanje v pisarni
-    računanje krmnih bilanc, krmnih obrokov, gnojilnih načrtov
-  priprava in izvajanje različnih prireditev, ki so vezane na našo službo, oziroma prireditve, ki jih organizirajo strokovna društva itd.
Kmetijska svetovalna služba Slovenije je javna služba, ki deluje na področju cele Slovenije in je v glavnem namenjena privatnemu sektorju, se pravi kmetom. Pomagamo jim z izdelavo vseh vrst investicijskih programov, ki so vezani na kmetijstvo, stalnim izobraževanjem kmetov in svetovanjem na kmetijah. Služba deluje na ravni države pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo oziroma pod koordinacijsko službo, ki jo vrši Uprava Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva. Na ravni R Slovenije delujejo različni kmetijski zavodi, pri čemer so na njihovo delovanje priključene tudi kmetijske svetovalne službe, ki delujejo po vseh občinah.
V nadaljevanju bi vam radi nekoliko podrobneje predstavili delovanje Kmetijske svetovalne službe Krško ter vas opozorili na glavne aktivnosti, ki jih služba opravlja.
Na terenu pa je delo usmerjeno v glavnem k:
-     tekočem svetovanju pri spremljanju proizvodnje na kmetiji s poudarkom na ekonomskem svetovanju;
-  usmeritvam kmetij v panogo, ki ji omogoča največji dohodek (končno odločitev sprejme kmet sam);
-  zasnovi različnih demonstracijskih poskusov;
-    organiziranju demonstracij zimske rezi jablan, vinske trte itd.;
- organiziranju demonstracij novejše tehnologije strojev (balirke za siliranje krme, posebni stroji za setev in sajenje zelenjadnic idr.);
Naša služba koordinira tudi delo vseh strokovnih društev, ki delujejo na našem področju. Ta pa so: Govedorejsko društvo Krško, Posavsko konjerejsko društvo, Sadjarsko društvo Po-savja, različna vinogradniška društva, Društvo podeželske mladine ter Društvo kmetic Krško, pri čemer svetovalci opravljamo tajniška dela, sedež društev pa je prav tako pri naši službi.
Kot vsako leto bomo tudi letos pričeli z zimskim izobraževanjem, ki bo potekalo v obliki predavanj in tečajev z različnimi kmetijskimi temami. Termini in
teme bodo objavljeni v tej rubriki. Prosimo vas, da se predavanj udeležite v čim večjem številu, saj je znanje osnovno gonilno sredstvo napredka sleherne kmetije.
In še nekaj napotkov:
- vse tiste, ki ste v dvomih, ali naj se odločite za kakršno koli investicijo na kmetiji, vas opozarjamo, da je sedaj čas, da si pričnete pripravljati program (za nasvet nas pokličite):
-   živinorejce opozarjamo, naj preračunajo svoje krmne bilance na kmetijah ter izenačijo oziroma preračunajo krmne obroke;
-  sadjarje in vinogradnike obveščamo, naj preverijo zaloge zaščitnih sredstev ter pričnejo s pripravo morebitnih parcel za obnovo;
-  kletarji naj bodo pozorni na drugi pretok vina;
-  poljedelce opozarjamo, da je sedaj pravi čas, da oddajo zemljo v analizo.
Odločitev je vaša. Začetek svetovanja se vedno prične na kmetovi strani, zatorej nas pokličite ali obiščite.
Ker se bliža konec leta, Vam želimo uspešno in zdravo 1996.
Vodja KKS Jože KRAMAR
Sadjarji o sadju
S kakovostnejšimi sadikami do večjega pridelka
(Toda brez subvencij s strani države ne bo šlo)
Preprosta dišeča vrečica (potpuri)
Artiče, 15. decembra - Posavski sadjarji so se na posvetu v dvorani osnovne šole v Artičah ubadati predvsem z vprašanjema, kako povečati pridelek jabolk v sodobnih nasadih ter kakšne so perspektive slovenskega in posavskega sadjarstva v primeru pridružitve naše države Evropski uniji.
O slednjem je v uvodu, ki kakih petdeset navzočih sadjarjev hi posebej razvnel, mag. Aleksander Kravos z Visoke kmetijske šole v Mariboru razmišljal s precejšnjo mero pesimizma, saj po njegovem sedanjih 4.200 posodobljenih slovenskih sadovnjakov našim pridelovalcem ne omogoča pomembnejšega deleža na evropskem trgu, kjer je v zadnjem času čutiti izredno konkurenco držav z južne zemeljske poloble. Zato je zbrane sadjarje bolj zanimalo, kdaj bo država namenila več sredstev za
posodobitev starih nasadov, ki jih je tudi v Posavju še kar nekaj, pa čeprav na tem področju zraste 40 odstotkov vsega sadja v Sloveniji. Tega odgovora na posvetu seveda niso dobili, čeprav je bilo vsem jasno, da dražje kakovostne sadike zagotovo prinesejo tudi bogatejši pridelek. Ker pa se država v sadjarstvu drži bolj postrani in zgrešeno namenja več sredstev pridelovalcem mleka in živinorejcem, ostajajo sadjarji brez subvencij in so tako prisiljeni kupovati manj kakovostne, a cenejše sadike, ki kljub sodobni tehnologiji ne dajo želenega pridelka. Zaradi tega ter dejstva, da slovensko kmetijsko ministrstvo sploh še nima izdelane strategije razvoja slovenskega sadjarstva, je mag. Aleksander Kravos nejevoljno dejal, da je slovensko sadjarstvo v razsulu! Kaj si o tem mislijo v Posavju, pa več prihodnjič. (ES)
<T»    "T*    *T*    T*    i*    *T»    T*    <T>    *T"    C*    ^T*    *j>    T"    *jv    *jv    *T*    T*    *V    *T*   ^^   *jv
POSEBNA ZAHVALA
Vsem krajanom iz KS Kostanjevica na Krki in KS Podboč-je se prav lepo zahvaljujem za prostovoljne denarne prispevke, darovane zaradi požara, ki mi je uničil gospodarsko poslopje in kozolec. Zahvaljujem se tudi Tereziji Laknar, Mojci Laknar in Petni Colariču, enotam gasilcev ter vsem sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali pri gašenju in pospravljanju pri razdejanem požaru. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Rado Kramer
SEVNICA
frekvenca: 96,7 MHz
105,2 MHz
Naše oddaje
lahko poslušate vsak dan
med 8. in 19. uro,
ob sobotah med 8. in 24.
in ob nedeljah od 8. do 17. ure.
Potpuri je slikovita mešanica posušenih cvetov in zelišč, s katero odišavimo sobo ali omaro s perilom. Dišeči vonj rastlin ohranimo, če jih zelo skrbno posušimo in jim dodamo cvetlična olja in začimbe. Tako mešanico navadno shranimo v lepe odprte skledice ali steklene skodelice in položimo na priročen prostor, tako da jo, ko gremo mimo, premešamo s prsti in sprostimo nov oblak vonjav. Lahko pa mešanico razdelimo v tradicionalne dišave vrečke iz lepe tkanine, ki jih položimo med rjuhe ali v predale z oblačili.
Za potpuri naberemo vrsto sladko dišečih cvetnih listov vrtnic in drugih cvetlic. Naj omenim bezgovo cvetje, lipove cvetove, vijolice, šmamice, vrtne in velike nageljne, čeprav je še veliko cvetlic, ki jih lahko dodamo po svojem okusu. Večji del mešanice naj bo iz cvetnih listov raznih barv, predvsem pa tistih sort, ki najmočneje dišijo. Dodamo tudi nekaj cvetnih listkov temno rdečih vrtnic, ker ti tudi posušeni ne izgubijo svoje barve in poživljajo cvetno mešanico. Izberemo cvetne liste se ne popolnoma odprtih rož, jih potre-semo po pladnjih, listih papirja ali podobnih površinah ter postavimo v temen in topel prostor (najprimernejša je sušilnica ali kurilnica). Preverimo, ali so vsi cvetni listi ločeni med seboj in jih vsaj enkrat na dan obrnemo, ne da bi jih poškodovali. Sušimo jih, dokler niso popolnoma suhi in krhki.
Cvetove zbiramo "sezonsko", se pravi takrat, ko posamezne rože cvetijo, ter jih hranimo vse poletje ali pa kar sproti delamo mešanico. Cvetove hranimo v temnih, neprodušno zaprtih škatlah.
Ko imamo nabranega dovolj cvetja, cvetne listke v plasteh natresemo v steklene ali porcelanaste skledice in jim primešamo naslednje sestavine: mešane začimbe - ščep posušene
mešanice začimb ali nekaj celih klinčkov, koščkov cimetove skorje, zdrobljenih pimetovih jagod ali nastrganega muškatne-ga oreška. Količina začimb, ki jih dodamo, je odvisna od okusa posamezne sestavine oziroma od tega, kako močno dišečo mešanico hočemo.
Če vam je bolj pri srcu vonj listja in dišavnic, dodajte le-te. Posebno privlačna sta rožmarin in materina dušica, prav prijeten občutek pa dosežemo tudi z manj znanimi in običajnimi zelišči. Meto lahko dodamo le v zelo majhnih količinah, ker njen vonj prevlada nad vsemi drugimi vonji. Skupaj s cvetnimi listi lahko sušimo tudi dišeča zelišča in na tanke pramene narezane in na sekljane pomarančne in limonine lupine.
Primešamo v prah stolčeno korenino perunike ter nekaj kapljic glavnih cvetličnih olj, ki oja-čajo vonj. Dobimo jih pri zeliš-čarjih in včasih na trgu.
Če te dišeče mešanice ne uporabljamo, jo spravimo v temno, neprodušno zaprto škatlo. Bolje je, da jo sploh hranimo v škatli in jo prinesemo na dan samo takrat, ko želimo odišaviti sobo. če bi jo namreč ves čas pustili na odprtem, bi se na zraku in svetlobi počasi razdišala. Če se to vseeno zgodi, jo poškropimo s posebnimi olji, ki ji oživijo vonj, sicer pa vsako leto pripravimo novo zalogo.
Tako kot cvetje, iz katerega delajo parfume, je najbolje, če zelišča naberemo sončnega dne zgodaj zjutraj, in to tik preden začnejo cveteti. V tem času je v listih največ eteričnega olja - olje pa daje rastlinam njihov vonj.
Potpurije lahko naredite sami, lahko pa jih tudi dobite na večjih prodajnih mestih, da vamibodd že ob praznikih, ki so predriami, olepšali in odišavili prostore ter s tem pričarali boljše počutje v vašem domu.
Kmetijska svetovalna služba
Krško
Branka Radej-Koren
Barbaloniek
Vsaj za nekaj časa smo se morali posloviti od naše nekdanje rubrike Stefkina kuhinja. Ker pa so nam bralci v pismih nekajkrat potarnali, da tako pisanje v Našem glasu pogrešajo, smo sklenili z njim nadaljevati. Nadeli smo mu novo ime, a ime pri vsem skupaj sploh ni pomembno. Če boste v naših nasvetih in objavljenih receptih našli nekaj zase, drage bralke in bralci, potem smo skupaj zmagali. Včasih bomo prepisali recept, ki se nam bo zdel dober (po možnosti ga bomo prej preskusili), včasih bomo poiskali nasvet "na terenu", pri priznanih "majstrih". Z veseljem bomo sprejeli tudi kak vaš nasvet ali recept. Seveda prosimo tudi za naslov pošiljatelja recepta. Saj veste: v kuhinji nastajajo sicer najslastnejše dobrote, ki pa včasih ne dosežejo ravno ugodnega učinka ... Tokrat smo se odločili za nekoliko praznično obarvano ponudbo.
Berlinski Šarkelj
Sestavine za model s premenom 24 cm:
300 g moke, 15 g kvasa, 1/8 I mlačnega mleka, 100 g sladkorja, 175 g masla, ščep soli, 3 jajca, naribana lupina limone, 200 g korint, 100 g čokoladnega preliva, 2 žlici pinijinih jedrc za model; maslo in Zemljine drobtine.
Model namažemo z maslom in potresemo z drobtinami. Moko presejemo v skledo in naredimo na sredini jamico. Vanjo nadrobimo kvas, ga umešamo z mlekom, malo sladkorja in malo vode. Pokrito naj vzhaja 15 minut. Razpustimo maslo in s preostalim sladkorjem, soljo, jajci, limonino lupino, moko in kvascem zamesimo testo. Stepamo tako dolgo, da se začno delati mehurčki. Spet ga pokrijemo in pustimo vzhajati 30 minut. Oprane korinte nato vgnetemo v testo, nadevamo testo v model in ga pustimo vzhajati nadaljnjih 20 minut.
Pečico segrejemo na 200 stopinj. Kolač pečemo na drugi višini od spodaj 50 minut. Glazuro razpustimo v vodni kopeli, nato pa z njo prevlečemo kolač. V še mehko glazuro rahlo vtisnemo jedrca pinij.
Dunajski šarkelj
Sestavine za model s premerom 26 cm ali za 2 modela, vsak premera 12 cm:
500 g moke, 35 g kvasa, 1/8 I mlačnega mleka, 150 g sladkorja, 150 g masla, 5 jajc, ščep soli, 1/8 I smetane, 75 g rozin, 2 žlici ruma (4 cl), naribana lupinica limone, 4 žlice zmletega sladkorja; za pekač: maslo.
Dunajski šarkelj je čisto majhen, zato pečemo testo - če le moremo - v dveh majhnih modelih. Moko presejemo v skledo, naredimo na sredo jamico, vanjo nadrobimo kvas, ga zmešamo z mlekom, malo sladkorja in moke. Pokrijemo ga in pustimo vzhajati 15 minut.
Razpustimo maslo in ga s preostalim sladkorjem, jajci, soljo in smetano penasto umešamo, nato pa z opranimi rozinami, rumom, limonino lupino, vso moko in kvascem ugnetemo v testo. Testo nato stepamo, dokler se ne začno delati mehurčki. Modela napolnimo s testom do dveh tretin, nato pa pustimo testo vzhajati 20-30 minut.
Pečico segrejemo na 200 stopinj. Kolač pečemo na drugi višini od spodaj 40-60 minut, nato ga prekucnemo na rešetko in ga enakomerno posujemo s sladkornim prahom
Srečanje v okolju domačih dobrot
Tržišče, 15. decembra -Zveza kmetic Sevnica nas je povabila na svoje srečanje, pomembno zato, ker je bilo prvo te vrste, saj je Zveza kmetic Slovenije začela s svojim delovanjem šele letos avgusta v Gornji Radgoni.
Srečanje je vodila Republiška svetovalka za kmečko družino Milena Kulovec, ki je poudarila specifiko kmetovanja v teh krajih, kjer so kmetije večinoma majhne in terjajo šL dopolnilno zaposlitev. Zaposlujejo se v glavnem moški, ženam pa ostane delo na kmetiji, kar pa ni primemo nagrajeno. Poleg tega je tu še problem mladih, ki raje odhajajo z doma, za boljšim kruhom, čeprav vedo, da ga bodo drugje težko našli. To bi lahko preprečili z dodatnim izobraževanjem mladih in seveda gospodinj, tako da bi se lahko vključile v proces dopolnilnega dela doma. S tem bi si kmetija pridobila dodatni vir sredstev, ki bi zadržal ^ mlade doma. Glede dopolnilne dejavnosti pa se mora vsaka
kmetija sama odločiti, kaj bo delala, ker je to povezano z denarnimi sredstvi in možnostmi kmetije.
Milena Logar je osvetlila organizacijo Zveze kmetic Slovenije, ki je po številu članov največja nevladna organizacija in je že vključena v Evropsko Unijo, kjer so jim obljubili tudi finančno pomoč. "Ženske pravice in pravice kmečkih žena je potrebno primerno uveljavljati in jih tudi upoštevati, ker so ženske lahko odločilni volilni faktor, saj je znano, da je v Sloveniji 52 odstotkov žensk," je nekoliko hudomušno končala razpravo.
Po nekaj napotkih Helene Mrzlikar s Kmetijskega zavoda Novo mesto, kako naj si kmečka ženska čim bolje organizira delovni čas, se je začel zabavni del prireditve. Pohvaliti moramo predvsem učence Oš Tržišče, ki so s skečem iz pravega kmečkega življenja in to v pristni do-lenjščini, dvorano pripravili do burnega smeha. Veselje se je nadaljevalo s pogostitvijo, plesom in srečelovom. (ksenija)
1	¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦i	¦
Pvrol	SEJEM	1
maamaammm	HHHLbHLBLHHLHH	¦
Brežice, 16. decembra - Na redni tedenski prašičji sejem v Brežicah so tokrat pripeljali 250 prašičkov mlajših od treh mesecev in 70 starejših. Prodali so 195 mlajših, za kilogram žive teže je bilo potrebno odšteti 310-360 tolarjev, in 50 starejših tu pa je'bilo potrebno za kilogram žive teže odšteti 220-260 tolarjev.
Qo
RAZVEDRILO
NAŠ GLAS 42, 21. DECEMBER 1995
D
Preroiiši^ Delti
Bodočim staršem pomagajo pri izbiri spola
Astrologija proučuje vplive položajev planetov na živa bitja. Položaji planetov v določenem trenutku, natančneje ob nastanku oziroma rojstvu, predstavljajo slehernemu živemu bitju njegovo ndtalno oziroma rojstno karto.
Iz rojstne karte se lahko prebere zelo veliko. Razviden je osnovni človekov značaj, njegovi čustveni odzivi, nagnjenost k določenim boleznim oziroma njegova šibka in močna področja na posameznih področjih delovanja.
Mnogo je ljudi, ki so v zadnjih letih, ko postaja astrologija vse bolj upoštevana veda, izvedeli o sebi dosti več, kot so se do sedaj zavedali. Nova spoznanja, ki so jim jih posredovali astrologi, nudijo razlage, ki pojasnjujejo reakcije v preteklosti.
Položaji planetov oziroma njihova interpretacija sega na vsa področja človekovega življenja in s pomočjo različnih prijemov nudi zelo veliko informacij. Morda so najbolj zanimive tiste, ki povedo, kakšne so naše možnosti v prihodnosti. V tujini je precej znano dejstvo, da položaj planetov ob spočetju otroka vpliva na njegov spol. Tudi astrologinje v Preročišču Delfi znajo pomagati bodočim staršem do otroka želenega spola. Metoda je zanesljiva 95-odstotno.
Za interpretacijo rojstne karte je pomembno, da poleg datuma in kraja rojstva poznamo natančno uro in minuto rojstva. Ti podatki so zapisani na rojstnem listu. Za izris karte si pomagajo
z računalnikom, saj je ročni izračun položaja planetov zelo zamuden in je za delo preko telefona tudi nesprejemljiv. Stranfca tako dokaj hitro dobi odgovor in samo od njenih želja je odvisno, koliko časa in denarja bo zapravila po telefonu. Na željo stranke astrologinje izdelajo astrološko karto in jo pošljejo po pošti.
Preročišče Delfi oziroma njegova linija dela vsak dan od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer, včasih pa še dlje, odvisno od razpoloženja, potreb in radovednosti strank. Na dan prejmejo zelo veliko klicev, še posebej v teh tunJbnih jesenskih in zimskih mes>Kih, ko ljudje doma več razmišljajo in potrebujejo tudi več odgovorov. Vsakemu odgovorijo na vsa njegova vprašanja in se poglobijo v problem stranke, tako da jo lahko tudi pravilono usmerijo oziroma ji svetujejo.
astrologinja. V jutranjem času dela astrologinja Helena, v dnevnem Stella, zvečer pa Re-beka. Tudi vedeževalke Diana in Agata ter Maja in Darja so med ljudmi vedno bolj priljubljene. Vsaka izmed njih ima svoje posebnosti in znanja, ki so jih razvile pretežno same skozi dolgoletno delo in ukvarjanje z ljudmi.
Bistvo pri vedeževanju iz kart je občutek oziroma čutenje ljudi in energij, tako da vam lahko iz kart, ki jih Uporablja seveda vsaka vedeževalka samo svoje, odgovori tudi na najbolj konkretna vprašanja, na katera vam astrologija ne more odgovoriti. Poskusite in presodite sami! (Galex)
Koncert božičnih pesmi
Mešani pevski zbor župnije Šoštanj vabi na 6. tradicionalni koncert božičnih pesmi, ki ga prireja v ponedeljek, 25. decembra 1995, ob 19. url v župnijski cerkvi v Šoštanju.
——i------------------------
astrologija, vedeže' razlaganje sanj, tirat vaših srečnih številk na srečo
PREROCISCE DE1
ooo
41 lO
TRGOVINA
AS
Krško
Bohoričeva 5 in CKŽ 35 Tel.: 0608/31-883, 31-622
Izbrana ponudba vrhunske ženske, moške in najstniške konfekcije, znanih domačih in tujih proizvajalcev
MURA,   SENS.   PIK,  BUNNY.   LEVIŠ, CASUCCI,  CHEVAN.   RUSSEL ATHLETIC,   AMERICAN LEGEND
-  čudovita oblačila za prihajajoče praznike
-  do konca leta veliki popusti za posamezne artikle
VESEL BOŽI
in
SREČNO 1996
Vam želi uredništvo Našega glasa
V preročišču Delfi delajo tri astrologinje in štiri vedeževalke iz kart. Ob vsakem telefonskem klicu sta na voljo vedeževalka in
Brežiški december *95
V sklopu prireditev, ki jih organizirajo Občina Brežice, Občinska turistična zveza Brežice in Krajevna skupnost Brežice, bodo v naslednjih dneh potekale razne prireditve.
V  soboto, 23. decembra, se bo ob 20. uri v Golf Hotelu Grad Mokrice predstavil trio Slovenija z najlepšimi božičnimi in Slomškovimi pesmimi. Moški pevski zbor KD Slavček Velika Dolina pripravlja v ponedeljek, 25. decembra, ob 19. uri v farni cerkvi v Veliki Dolini božični koncert. Pevci iz Velike Doline pa se bodo s pred-novoletnim koncertom predstavili tudi v soboto, 30. decembra, ob 20. uri v Golf Hotelu Grad Mokrice. (Gaieic)
MMjtC
u.: omm-szo, 21-mo
• PAPIRNICA • IGRAČE • DARILA •
• TRAFIKA • ŠPORT • FOTO STUDIO •
• FOTOKOPIRANJE • MAGIC STUDIO •
Široka ponudba igrač in daril
za obdaritev otrok.
Novoletne jelke, razni obeski, bunkice,
jaslice, lučke...
5
Ugodni pogoji plačila za vrtce, šole, sindikate, itd..
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
HOROSKOP ZA LETO 1096
UVOD: Kot kažejo astrološki izračuni in številne prerokbe, bo leto 1996 polno velikih sprememb, za mnoge neverjetnih. Pluton je pred kratkim prešel v strelca, kar, pravijo astrologi in mistiki, pomeni popolno transformacijo osnovnega načina mišljenja, kar se navzven izraža v spremembi v politiki, religiji, šolstvu. Napovedi so takšne, da je možno, da se bo kmalu vse, kar je večini ljudem doslej bilo sveto, popolnoma porušilo, da bi na tem zraslo nekaj novega in mnogo lepšega. Kar je gnilo, mora razpasti, in na gnoju zrase vedno nekaj lepega. Že konec tega in začetek novega leta prinaša ogromno energijo, ki jo označujejo Merkur, Mars, Uran in Neptun v konjunkciji ali steliju. Izjemno močne energije duhovneravne ravni bodo povzročile ogromne spremembe. In tisto, kar je označeno na začetku nekega obdobja (življenja človeka ali novega leta), traja vse do konca tega obdobja (smrt ali konec starega leta). Spremembe bomo doživeli vsi in ker smo si zelo podobni, saj smo narejeni po sliki Stvarnikovi, bodo dogodki seveda enaki. Razlike so le v stopnji zavesti. Tudi Uran bo spremenil znamenje in se preselil v Vodnarja, ki mu sicer vlada. To se bo zgodilo že 11. januarja ob približno 11. uri. Kot zanimivost naj povem, da je Pluton prešel v strelca 11. novembra ob isti uri. 11 je izjemno pomembno število in kot vidite, se stvari dogajajo na-ključ-no in ne slučajno. Uran v Vodnarju pomeni revolucionarne spremembe in odkritja v širšem merilu. Veliko znanja, ki ga množice doslej niso sprejemale, bo prišlo na Zemljo in bo pomagalo dvigniti jo na višjo raven. Vsekakor bo zelo pestro, mi pa vam vsem želimo veliko, veliko sreče ob prehodu v novo dobo.
SPLOŠNO: Bolj kot vsi drugi boste čutili energijo sprememb že takoj po novem letu. Velike napetosti najbrž ne bodo prijetne, zato pa boste prisiljeni nekaj storiti zase. Imate vse možnosti. LJUBEZEN: Januar ne bo preveč prijeten, več možnosti pa imate šele v drugi polovici marca, a boste že v aprilu zelo napeti in nemirni. Konec aprila lahko doživite neznansko lepo srečanje z zelo nenavadno osebo. Vseskozi pa boste pod vplivom Saturna, ki bo aprila prešel v vaše znamenje in se boste morali zaradi njega še kako učiti potrpežljivosti in prilagajanja. DENAR: Težave boste imeli z denarjem in pretiravali boste, ker ne boste mogli uresničiti nekaterih svojih začrtanih ciljev. Te boste morali spremeniti in Pluton vam bo zelo pomagal. Saj se znate prilagajati, čeprav ste včasih zelo trmasti.
ODNOSI: Imeli boste precej nesporazumov z okoljem, težko se boste prilagajali mišljenju drugih. Ker bo Jupiter vse leto v kvadratu na vaš znak, boste težko prenašali spremembe v političnih, religioznih in drugih institucijah.
ZDRAVJE: Od aprila naprej lahko pričakujete več težav z zdravjem, posebej če ste pod vplivom kroničnih bolezni. Več bo tudi nesreč med pripadniki vašega znaka, da o poškodbah kosti niti ne govorimo. Previdni bodite predvsem v 8. in 9. mesecu.
SPLOŠNO: Začetek leta utegne biti nadvse ugoden za vas in tudi približajoče se leto bo v celoti kar dobro. Jupiter vas bo vzel pod zaščito, ponagajal pa vam bo Uran, ker so njegove energije prehitre za vas in se težje prilagajate. LJUBEZEN: Nesporazumi in težave s partnerjem, tudi glede denarja, se bodo pojavili že januarja. V začetku marca razburljivo srečanje, a ne tisto "pravo". Šele na začetku aprila lahko pride do prave ljubezni. V osmem mesecu bo burno, v devetem pridejo prepiri in ljubosumje. V oktobru bo mirno in možna je celo prava, življenjska ljubezen.
DENAR: Pod zaščito ste, vsaj kar se tiče osnovnega preživetja. S , svojimi organizatorskimi in umetniškimi sposobnostmi si boste lahko zagotovili sredstva za življenje. Začnite delati tisto, kar vas veseli, in službe ne boste potrebovali več.
ODNOSI: Ljudje bodo v vaši mirni osebnosti našli navdih in radi vam bodo sledili. Bodite bolj originalni, postanite samosvoji in prišel bo tudi uspeh. Težko pa se boste prilagodili spremembam in znanju, ker pač niste miselni, ampak čustveni tip.
ZDRAVJE: Mučiti vas utegnejo glavoboli, dosti težav pa boste imeli tudi s koncentracijo. Konec osmega in v devetem mesecu bodite še bolj previdni na potovanjih. Možnost nesreč je večja še v 172., 5./6. in 11. mesecu.
SPLOŠNO: Čustvene napetosti in strahovi, ki jih hranite v sebi, bodo močni, imeli pa boste veliko priložnosti, da jih odstranite. Da se, a je treba vedeti, kako, in hoteti. Obstaja znanje in obstajajo tehnike. LJUBEZEN: Prvi meseci bodo potekali v znamenju nesporazumov, nesprejemljivosti, nervoze. Zaradi Jupitra v opoziciji boste vse leto bolj ali manj pretiravali z izlivi čustev. Tudi dobrega je lahko preveč. Saturn v kvadratu pa vam bo dal nekaj težkih lekcij iz navezanosti in strahov. Stran z njimi. DENAR: Kar precej težko bo z njim, saj vas prej omenjena planeta ovirata tudi na tem področju. Prejemki ne bodo ravno visoki, ravno tako pa se vam obetajo težave v službi. Veliko odgovornost boste morali sprejeti, a je ne boste zmogli ali pa bo vaše podjetje šlo v stečaj.
ODNOSI: Ker boste bolj pesimistični, se vas bodo prijatelji bolj izogibali. Dobro bi bilo, da se spopadete s seboj in "ga nehate lomiti". Vse obstaja le v vas samih in nikjer drugje. Vaši fanatični pogledi na svet lahko odtujijo prijatelje.
ZDRAVJE: Ne preveč dobro, moram povedati. Ker je zdravje le posledica notranjih, čustvenih napetosti, je to seveda odvisno od vašega psihičnega stanja, ki bo zelo nihalo. Pazite se prehitre vožnje, na potovanjih in izletih se vam lahko zgodi kaj neprijetnega.
LEV 23.7.-23.8.
DVOJČKA 21.5.-21.6.
SPLOŠNO: Vse leto boste v znamenju prilagajanja, posebno v ljubezni in odnosu do pravega, mističnega znanja. Vaša energija bo begala, zato jo boste morali zavestno usmerjati v določena področja, če hočete doseči rezultate. LJUBEZEN: Veliko sprememb vas čaka - odločiti se boste morali za eno osebo in jo sprejeti z vsem svojim bitjem. V nasprotnem boste letali s cveta na cvet in v sebi boste vedno bolj razočarani. Težko bo v drugi polovici januarja in v februarju. Peti mesec lahko prinese ustalitev, šesti in sedmi pa bosta zelo dinamična in uspešna.
DENAR: Daleč bolj previdni boste morali biti z njim in veliko se morate še naučiti na tem področju. Možnost dobitka v aprilu in juliju. ODNOSI: Hitro se boste znašli in se prilagodili novim situacijam, več dela boste imeli zaradi političnih sprememb. Na ljudi boste delovali transformativno in se hkrati tudi učili od njih. Nova spoznanja boste hitro sprejemali in tako lažje uspeli v družbi. Veliko boste med sebi enakimi.
ZDRAVJE: Na splošno večjih težav ni treba pričakovati, pač pa utegnete imetei težave glede spolnih organov. Če boste preveč seksualno aktivni in premalo previdni, boste kaj dobili. Možnost nesreč bo predvsem v tretjem mesecu zelo velika. Tudi šesti in sedmi mesec bosta nevarna.
SPLOŠNO: Podobno kot pri dvojčkih, le da se boste morali bolj truditi pri prijateljskih odnosih. Razočaranja v ljubezni vas bodo naredila zaprte in še bolj vzvišene. Sprejmite stvari takšne, kot so, in odpustite vsem vse.
LJUBEZEN: Morali se boste prilagoditi in se spustiti iz višav, da boste lahko videli partnerja takšnega, kot je. Nehajte bežati od njega. April bo kar dober pa tudi september ne bo slab. Težave v petem in šestem mesecu. Naučiti se morate potrpežljivosti in Saturn vam bo pomagal. Spremembe.
DENAR: Vse leto bo precej dobro. Če boste svojo moč vodenja kombinirali s prilagajanjem novim situacijam, boste veliko dosegli. Bodite pa previdni in dajte denar samo tja, od koder ga bo prišlo še več.
ODNOSI: Morda boste preresni, a kljub temu uspešni. Nanjo boste imeli kar dober vpliv. S prijatelji in skupinami, v katerih delujete, lahko pride do nesporazumov, ker boste zahtevali nemogoče ali pa bodo drugi isto zahtevali od vas. Ekscentričnost vam lahko škoduje.
ZDRAVJE: Tudi vi večjih težav ne bi smeli imeti, večje nevarnosti pa vas morda čakajo v drugi polovici januarja in februarja. Tudi peti in deveti mesec bosta napeta. Več previdnosti in manj norenja, to posebno velja, ko ste razdraženi ali razočarani.
UMPNIŠTVO  NAtlOA  SUU VAM  XIU
VESEL BOŽIČ
I"
PESNO NOVO LETO

C
NAŠ GLAS 42, 21. DECEMBER 1995
SREDINA
w
Nova skupina v Posavju
Naš glasbeni gost je tokrat skupina Blue Starš iz Boštanja, ki se je novembra 1995 po več kot 15 letih ponovno vrnil na posavsko glasbeno sceno.
Vodja skupine in najstarejši član Silvo Keršič nam je povedal, da se mu je ideja utrnila predvsem zaradi veselja njegovega sina Andreja. Isto ime, le prevedeno v angleščino (prej Modre zvezde) pa so uporabili zato, ker je bil sam član te skupine, celotna skupina pa je bila istega mnenja, da ga ni čez dobri stari ročk and roll, ki je prevladoval v tistih časih. Zasedba skupine je mlada, vsi so namreč dijaki, razen vodje, seveda. Dijaki: Andrej Keršič - kitara, Srečko Paskvale - bobni in Andrej Lisec - pevec in kitarist, so dobro uigrani, saj so vadili od pomladi do prvega koncerta.
Koncert je bil na žalost slabo obiskan, saj je to ime za Posavce novo, vendar bomo zanj gotovo še slišali. Igrali so skladbe Beatlov, Rolling Stonesov, tudi zahtevnega Jimmija Hendrixa se niso ustrašili. Na sporedu pa so imeli tudi skladbe Pink Flovdov z albuma the Wall, ki so za večino skupin trd oreh. Kljub majhnemu številu obiskovalcev, je bilo vzdušje "cool", pogrešali smo le več pristašev starih Modrih zvezd, ki pa so postali najbrž že neka druga generacija, vezana na dom in TV. (ksenija)
Zur v Pazi bo!
Okrepčevalnica Oaza Senovo prireja v sredo, 27. decembra, žur s hišnim bandoro. Za svoje stranke bodo poskrbeli tudi v soboto, 30. decembra, ko bodo organizirali družabni večer. Vabljeni!
PA SE SLIŠI...
Na srečanju
krškega kluba Manager so se poleg "težkih" tem menedžerji želeli tudi malo poveseliti ob iztekajočem se letu. Za glasbo pa je poskrbel tudi član kluba, vedno vsestranski Adolf Mo-škon. Zdaj vemo, od kod krškemu kulturnemu domu odličen program!
Na podelitev priznanj občine Brežice za inovativno dejavnost je prišel tudi predsednik tamkajšnjega občinskega sveta, sicer zdravnik. Kljub temu, da so zdravniki tisti dan ravno stavkali, se je na svečanost pripeljal s službenim vozilom. Kdove, morda je to eden od načinov izražanja protesta!!!!??
Dolgo dolgo tega je bil na Gorici sestanek občinarjev in krajanov o preselitvi romskega naselja s Kerinovega Grma v raketno bazo. Seveda so bili krajani na veliko proti, slišati pa je bilo tudi nekaj (pretirano) glasnih očitkov v smislu "samo preko mene mrtvega ...". Težava je bila v tem, da tisti, ki so najbolj glasno^ričali, niso bili doma z Gorice, še celo iz bližnje okolice ne ... Vprašanje: kdo bi imel z raketno bazo kakšne svoje "politične" interese in zakaj???? \
VIDEOTEKA IN FOTOKOPIRNICA "ALFA1
0       />
ALFA
Cesta 4. julija 66, Krško NUDIMO
-IZPOSPOJA VIDEOKASET -SNEMANJE IN PRESNEMAVANJE KASET    eo -IZPOSOJA VIDEO KAMERE -SNEMANJE Z VIDEOKAMERO (POROKE, OTVORITVE, MATURANTSKI PLESI, ROJSTNI DNEVI ipd.) -FOTOKOPIRANJE Del. čas: od 16.00 do 20.00  sobota: od 10.00 do 13.00
Spirutal Pyrotechnics
CD - The material empire is dying
Krški Spirutal Pvrotechnics (Ivč Rime - bobni, Frenk Les -kitara, Miloš Radosavljevič - kitara in vokal, Dani Kovač - bass) so te dni pričakovali izid svojega albuma prvenca, ki so ga poimenovali po uvodni pesmi Body brings The material empire is dying.
Zgoščenka nosi dvanajst avtorskih skladb in dve priredbi znanih staro jugozasedb, kot so Ekatarina V. s skladbo (Krug) in Vis - Idoli (Plastika). Vse skladbe so nastale v pomladno-poletnem obdobju iztekajočega se leta. Material je bil posnet v ljubljanskem studiu Kif-Kif ob pomoči tonskega tehnika Žarka Paka, ki je bil tudi glavni producent. Oblikovanje ovitka je delo Miloša Radosavljeviča. Za promocijo pa pripravljajo tudi prvi videospot, ki so ga posneli na TV Slovenija in je delo Gregorja Vesela; ta bo predvidoma prikazan ob promociji cedeja. Sicer pa so SP nastopali vse leto, kot predsku-pina Demolition group. Promocijo bodo pričeli v januarju in bo zajela vso Slovenijo, nato pa še evropske države bližjega in daljšega dometa. Medtem pa pripravljajo že material za naslednji album. Postanite lastnik njihovega cedeja. (Mr. Jožo)
Hehdonov glasbeni kotiček
Franceva Trobenta poje za praznike
Glasbeni gost
Miran Rudan
Pri Glasbenem založništvu Helidon je izšel najverjretneje zadnji letošnji glasbeni paket z novostmi, in sicer kompaktna plošča in kaseta Adija Smolarja z naslovom Bogne-daj da bi crknu televizor, kompaktna plošča in kaseta Letečih potepuhov, ki prepevajo o "zgubi časa in denarja" ter kaseta Sashe, ki "ni naprodaj" -Not for šale. O teh novostih bomo več spregovorili v prihodnjih številkah, sedaj pa velja omeniti decembra izdano kompaktno ploščo Franca Kompareta z naslovom Trobenta poje za praznike.
Kompaktna plošča, ki pravzaprav ne spada niti v zabavno niti v narodnozabavno glasbo, je plošča za vse okuse in za vse čase. Prinaša glasbo, ki je pri nas pravzaprav novost in je vsestranska, prijetna, poslušljiva in topla. Posebej je priporočljiva za predpraznični čas in vznemirljivo vzdušje pričakovanja. Kot je v posvetilu napisal Boris Kopitar, je to glasba, ki pomiri duha in ozdravi ter vzradosti srce.
Franc Kompare, doma iz Mengša, je poznan tako doma kot v tujini, saj je tudi idejni oče in ustanovitelj ansambla Marela. Na kompaktni plošči Trobenta poje za praznike je cela vrsta prelepih melodij, od Love Me Tender, Koliko ur ima noč, Beli božič, prva countrv izvedba na
ponedeljek, 11.12., in torek, 12.12.
Sem mogoče kaj zamudil?
sreda, 13.12.
Začela so se prednovoletna srečanja in danes ga je organizirala SKB, zaradi vremenskih razmer vseh povabljenih ni bilo, kar pa ostalih sploh ni motilo, kajti zaradi tega je bila manjša gneča pri hrani in tudi dovolj je je bilo (prav žalosten sem bil, da sem se že prej doma najedel). Snega do kolen in ob takšnih vremenskih  pogojih  so  lahko potniki v Ljubljano samo: a) popolni idioti b)Edi Štraus in Biljana Gajšak (obkrožite pravilni odgovor, nagrade ni)
Pot je bila zanimiva, predvsem pa dolga, in to kar slabe tri ure.
Za nameček me je pri pošti v Ljubljani v moški in ženski spolni organ pošiljal taksist, ki sem mu
trobenti, basu in kitari, Moja molitev, ter Kanadska noč. V vseh skladbah je moč slišati in občutiti, kako se trobenta zlije z vsebino, ki je v molitvi nikoli ne zmanjka. Glasba, ki jo Franc Kompare tako občuteno podarja, pomeni vračanje h koreninam
Miran Rudan, ki je po rodu Krčan, sedaj pa živi v Novi Gorici, je svoje prve glasbene korake naredil z dvanajstimi leti skupaj s prijatelji. Igrali so hard ročk glasbo, nato pa so se prelevili v heavy metal band. Nato je Rudan svojo glasbeno pot nadaljeval z Romanom Abramom in Gašem v skupini Nuclear povver, še prej pa se skupina imenovala Peklenski stolp. Nato se je leta 1984 preselil v Ljubljano, kjer je nastopal s skupino Moulin Rouge, nato s takratno najboljšo skupino Rendez vous, leta 1989 pa se priključi skupini Pop design, kjer je ostal do leta 1991. Pred dnevi je Miran Rudan nastopil v diskoteki Pacific in nastal je naslednji pogovor.
Svojo samostojno pot si nadaljeval v Novi Gorici. Zakaj?
"Začel sem sodelovati z novo-goriško skupino Avtomobili, ki so po mojem mnenju bend številka ena, kar se tiče kvalitete, pri nas. Letos zaključujem 10-letnico delovanja, zato sem izdal tudi jubilejno kompaktno ploščo z naslovom Dekada. Na njej je nanizanih mojih 19 največjih uspešnic, iz obdobja 1985-1995."
Kako, da si se odločil ob svoji obletnici nastopiti tudi pred domačo publiko?
"To je eden izmed nosilnih koncertov v živo, zato sem se odločil, da tudi v Krškem, kjer sem preživel svoja najlepša leta, predstavim svoje desetletno delo."
Se nameravaš kdaj vrniti v rodni kraj?
"Mislim, da ne, vendar pa se ne bom zarekel, ker se zareče-nega kruha največ poje. Moja družina namreč izhaja s Primorske in tudi jaz sem se navadil tam živeti. Pa tudi ekipa s katero delam, živi v Novi Gorici. V Krškem bi bilo zelo težko, kajti tu je težko delati kot glasbenik."
Kako poznaš posavsko glasbeno sceno?
"Preveč je sicer ne poznam, všeč pa mi je skupina K.U.T. Gas. Ostale scene pa trenutno ne poznam, no, Demolition Group že, saj smo istočasno začeli glasbeno kariero."
Nazadnje si v Krškem nastopil na enem od predvolilnih nastopov. Si mogoče zaplaval v politične vode?
"V lanskem letu sem nastopil na predvolilnem koncertu županskega kandidata Roberta Kerina. Žal mi je, da Robi ni zmagal, je pa tudi Siter moj prijatelj, tako da mi je praktično vseeno. Politično nisem usmerjen in se s tem ne obremenjujem." (Gaiex)
IKGNBEflTA
POJE- ZA PRAZNIKE
in domovinskim čustvom, ki so bila dolgo zatrta. Ko boste potrebovali notranji mir, se sprostite, zaprite oči in prisluhnite glasbi s te plošče. (Gaiex)
Momčilo Bajagič - Bajaga in Instruktori v Pacificu
Leskovec, 16. decembra - V diskoteki Pacific se je prvič na Dolenjskem in v Beli krajini v živo predstavil znani srbski pevec Momčilo Bajagič - Bajaga s svojo skupino Instruktori. Fantje so s svojim nastopom dokazali, da še vedno sodijo v sam vrh zabavne glasbe, saj so navdušence obdržali na nogah do konca koncerta.
S širokim repertoarjem so namreč ustregli tako starejšim oboževalcem kot tudi mlajšim. Takih večerov - tako nabitih z energijo in dobrim vzdušjem - si še želimo, saj je sobotni večer z glasbo presegel jezikovne in narodnostne meje. (Ajda)    •
ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI
BREZPLAČNI
TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS!
Še vedno brez naslova
zasedel delovno ¦ sto.
parkirno me-
četrtek, 14.12.
Moja današnja pot ni vodila, kakor nekaj zadnjih četrtkov, v Ljubljano ria Radio Gama MM, temveč v Maribor. Zoran (ex Pacific) je odprl caffe Niagara, pobliže sem so ogledal Radio City in tisto, zaradi česar sem v resnici prišel v maribor. posneli smo nastop za Poglej in zadeni. Navadno oddaja poteka v živo, tokrat pa so jo snemali, ker bi jo radi dodelali za festival zabavnih oddaj, ki bo ne vem kje ne kdaj.
Sicer pa sem se zelo nejevoljno podal na pot, kajti cesta je bila na prvi pogled zelo neprimerna, da ne uporabim kakšnega drugega izraza; vendar ne t>oste verjeli: samo do PohanceV kajti naprej je bilo vse tako, kakor da tam ne bi snežilo. Res ne vem, zakaj pozimi samo v brežiški občini tako sneži, da so ceste polne snega; narava je res krivična.
petek, 15.12.
Brežičani smo dangs zjutraj po nekaj dneh prvič tfideli kopno cesto - kakšen občutek. Sicer pa se danes pričakuje prva slika in glas POP TV. Reklamni jum-bopanoji visijo tudi v Brežicah, čeprav lahko program dobi samo omejeno število gledalcev (mi pa nimamo kabelske, ahaaa). Okej, nisem videl otvoritve niti ostalega programa, sem pa zato prebral TV spored, kjer sem zasledil: nadaljevanka, nadaljevanka ....
Sicer pa sem danes ugotovil, da Nje na Studiu D neznano kam izginilo cca. 30 metrov kabla (poštenega najditelja prosim, da ga čim prej vrne), ki bi ga uporabil, če bi ga imel.
Tako sem pač zamudil priložnost za še lepšo radijsko zaje-bancijo.
sobota, 16.12.
Tako bogatega glasbenega programa Posavje še ni doživelo in
tudi vprašanje, če ga še bo kdaj. taželo se je že včeraj, ko je v Paradisu nastopil Mišo Kovač, današnji dan pa so bili mnogi v dilemi, ali v Pacific na Bajago ali v Termopolis na Ottawan oz. še rajši na pevko Tamaro. Vsak si je izbral svojo pot, nekateri svojo posteljo; važno, da je bilo vsem lepo.
nedelja, 17.12.
Saj veste tisto, "nedelje je za nedelo" (to bi bila reklama za časopis, če ne bi napisal stavka v oklepaju). Danes se tega žal nisem mogel držati. Cel božji dan sem nekaj tuhtal, prčkaril oz. delal; seveda je dajstvo, da nisem naredil nič, Čisto nekaj drugega. Po dolgem času sta se zopet sestala Streetball Team in Adi-das; lahko rečem, da je bil pogovor konstruktiven in da se bodo prve posledice lahko slišale in videle v začetku februarja (če se drugače ne ukaže).
Edi
(*
SREDINA
NAŠ GLAS 42, 21. DECEMBER 1995
J
Gledališka sekcija med najbolj delovnimi
S komedijo počastili 50-letnico dela
Senovo, 16. decembra - Že 50 let je gledališka dejavnost eden temeljnih stebrov DKD Svoboda Senovo. Oceno prehojenega časa je v našem časopisu že podal predsednik Toni Pleterski, ki je dramsko sekcijo in njene dosežke po-
stavil v vrh uspehov društva. Ob častitljivem jubileju, 50-let-nici neprekinjenega delovanja DKD Svoboda Senovo, nam je gledališka skupina predstavila Partljičevo komedijo Na svidenje med zvezdami.
"Dogajanje je postavljeno na pokopališče in v mrliško vežico. Čeprav se nam v začetku zdi, i da kraja nista pravšnja za kome-''dijo, prav kmalu spoznamo, da se taki zapleti med živimi porajajo najbrž na vsakem pokopališču, še posebno malomeščanskem. Delo smo izbrali z namenom, da z njim prenesemo avtorjevo sporočilo: pokopališče je del življenja, lahko stičišče začetka in konca. Vsak grob ima svojo zgodbo. Nekatere za vedno ostanejo zastrte radovednim
Artiški tamburaši
Prvi samostojni celovečerni koncert
ušesom; druge živi raznosijo kakor veter praprotno seme. Tako je povsod, tudi v našem kraju. Ne mislimo vzgajati, morda pa boste vseeno našli v kakšni hudomušni misli ali okorni besedi igralcev primer iz vsakdanjega življenja in se ob njem zamislili. Želimo Vas zabavati: saj zato ste se odločili in prišli na predstavo, ali ne?" piše v gledališkem listu. Burno ploskanje in glasen smeh ob najbolj komičnih prizorih pa tudi številne čestitke na koncu povedo, da so se v igralski skupini na to predstavo dobro pripravili. Združuje ljubezen do gledališča, lepe slovenske besede in trdo delo, vanjo sta vpeti dve generaciji igralcev, šlarejša, nekateri na odrskih deskah domujejo že trideset let in več, in tista, ki je komaj zakoračila na to pot in tokrat doživela igralski krst. Vsi so bili enkratni. (Toni)
Nikdar dovolj nasvetov
Kako in kaj za Silvestra
Ko se decembra na vratih množijo adventni venčki, se počasi le spomnimo, da bo treba kaj svečanih cunjic. Pa dostikrat prepozno, da bi bilo še taktno nadlegovati šivilje, ker so ta čas več kot prezaposlene. Kaj storiti?
Za božič pride v poštev "klasika"; to je pač družinski praznik, z bolj "mirnim" svečanim značajem. Za novo leto pa si človek le zaželi malo blišča, česa posebnega. Sploh, če med letom nismo bili toliko pozorni na to, kaj damo nase. Vendar je univerzalne nasvete tudi težko deliti (ko sem za mnenje vprašala prijatelja, je menil: "Moški naj bodo lepi, ženske so že po naravi boljše." - pa si pomagajte, če si znate.).
Pa dajmo univerzalno: poskusite letos drugače. Ne mislim drugače kot lani za novo leto -ali pa tudi - pač pa drugače kot vse leto. ZAMENJAJTE STIL!!! Če ste športnik (večno v trenirki), poskusite morda s kravato. Ali
pa s starimi rokerskimi (črnimi!) kavbojkami in črno srajco. Pa še škornje si nataknite, da bo znance vrglo. Če ste vznesen panker, grunger (ali -ica), ne razmišljajte, ali bodo prameni lepši rdeči ali zeleni; "preoblecite" se v japijev-ske reči. Niti spoznali vas ne bodo - za en večer pa vas tudi kravata ne bo požrla. Če pa ste vedno elegantni - skočite za spremembo v kavbojke in kaj udobnega volnenega. Ženske: če ste vedno zapeti do vratu, pokažite Silvestru ramena. In veliko ličila, da ne boste videti preveč sramežljivi. Če pa ste vamp vsak dan, bo dobro dela "guver-nantska eleganca"
In nikar zdaj ne hitite v trgovine (šivilje bodo itak že zapahnile vrata)! Pobrskajte po omarah -najprej svojih, potem pa še ostalih (mama, ata, bratje/sestre, prijatelji in prijateljice), v njih se vedno kaj uporabnega najde. Še malo domače predelave - in svečana obleka je nared. Pa srečno! (nic)
#####•######•##########
ermfeS
HERMES
Računalništvo, trgovina, poslovne storitve d.o.o.
68270 Krško, C. 4. julija 57, p.p. 46,    Slovenija tel: 0608 21-710, 21-720, 21-730, fax: 21-760
RAČUNALNIŠKI PROGRAMI HermeS - SIMBOL DOBRE ODLOČITVE
Artiški tamburaši med nastopom pred domačim občinstvom.
Artiče, 9. decembra - Tam-buraški orkester KUD Oton Župančič Artiče pod vodstvom prof. Dragutina Križani-ča se je pred domačim občinstvom v prepolni dvorani Prosvetnega doma predstavil s prvim samostojnim celovečernim koncertom.
Ob 25-članskem orkestru so se predstavili še vokalna solistka Elizabeta Križanič, solistka na violini Barbara Smolej in Bojan Hotko kot solist na braču. Kot gost koncerta se je predstavil Dekliški nonet KUD Oton Župančič Artiče z dirigentko Mar-jetko Podgoršek. Program je z lepo besedo povezovala Mateja Jankovič.
Artiški tamburaši so se domači publiki predstavili z željo, da .vsem ljubiteljem tamburaštva zaželijo srečne praznike. Tako so koncert zaključili s skladbo Sveta noč, ki jo je zapelo tudi občinstvo. Po besedah dirigenta Križaniča je priprava koncerta z amaterskim ansamblom velik zalogaj, zato so ponosni, da je koncert ob pomoči sponzorjev tudi odlično uspel.
Tamburaši s svojo dejavnostjo ohranjajo in predstavljajo skladbe slovenskih skladateljev (Adamič, Vodopivec), ki so praktično že pozabljene ali pa jih drugi orkestri ne izvajajo. Povejmo še, da artiški tamburaši sodijo v sam vrh slovenskega tamburaštva. (Galex)
Nagradna križanka KOPITARNE SEVNICA
Anonimna ©goriena pisma našemu košu
Pred časom se je "občan Kapel" (tako se je podpisal) odločil, da "po treznem razmisleku da odgovor na besedilo 'V Kapelah so novi posti rekli ne'", ki smo ga objavili v Našem glasu, številka 39. Tako kot smo objavili stališče vodstva pošte v Brežicah, tako bi objavili tudi stališče omenjenega "občana Kapel", če bi bil podpisan ali če bi se vsaj nam predstavil za "Naslov je znan v uredništvu". Ker pa sumimo, da gre pri kapelski pošti za medsebojne nesporazume, morda celo nagajanja, si pač mislimo, da nam nepodpisanega stališča ni treba objaviti. Lepo pozdravljeni vsi občani Kapel!
,/^LPOS
UPRAVA in TRGOVINA: B. Milavcev 3. Brežice Tel.rFa«-: 0608 61-629
RAČUNALNIŠKA
TRGOVINA
RAČUNALNIKI
TISKALNIKI
SOFTVVARE
Windows 95 upgrade 17.990,00 SIT
VVindovvs 95 35.990,00 SIT
Sponzor tokratne križanke je Kopitarna Sevnica d.o.o. Njihova proizvodnja je razdeljena v naslednje programe: kopita, obutev, napenjači, raz-tezači in ostali leseni programi. Na leto naredijo 150. 000 parov obutev in od tega jih četrtino izvozijo. Nekateri izdelki pa so skoraj popolnoma namenjeni izvozu. Tako izvozijo kar 95 odstotkov vseh na-penjačev in raztezačev ter nujnih pripomočkov za vzdrževanje oblike obutve. Že zaradi dolgoletne tradicije ne zanemarjajo inovacij: za cokle na pregibnem podplatu imajo prijavljen patent v Sloveniji, Hrvaški in Nemčiji. Sledijo želji po stiku z naravo, saj so njihovi izdelki po večini narejeni iz naravnih materialov, iz bukovega in topolovega lesa, ki raste v teh krajih, pa tudi iz usnja in plute, ki preprečujeta potenje. Za boljši stik z nogo skrbijo anatomsko oblikovani podplati, ki varujejo stopala in zmanjšujejo utrujenost.
Pokrivajo različna področja, od modne do ortopedske obutve, od obutve za prosti čas do delovne obutve, od elegance novega do preizkušene tradicije. Izdelki Kopitarne Sevnica vas spremljajo od otroštva do zrelih let. Več kot stoletna tradicija se pozna pri slehernem koraku.
Za pravilno rešeno križanko bo Kopitarna Sevnica podarila
tri nagrade: 1. obutev GALLA (en par), 2. obutev CLOGS (en par), 3. obutev VVINTER TIME
(en par).
Rešitve pošljite najkasneje do sobote, 6. januarja, na na-
slov NAŠ GLAS, CKŽ 23,68270 Krško, s pripisom »Nagradna križanka Kopitarne«.
SESTAVIL BOJAN MACUR
slovenski telovadec
LEON
MNOV TRKMD
FRANC.
FILOZOF
JEAN
REKA V
SEV.
NEMCU
NIKEU
TEMINA TOVARNA VSEVNIO
NttlttMO" &JVD PLATNO
SOL OCETNE
MM.
HOFFMAK
ICH&PA
CARL BELMAN
STRAN
itm.
L
B
MAJHEN LOPOV
STREŽAJ
PRVI
PREVOD
BUlf
OSTANEK KART
HflV. UPORNIK
GREGORC
REKA
V BOSNI
PRITOK DONAVE VNEM
VNETJE DLESNI
10
qb
CHATEAU-
BPJAND0V
ROMAN
TUKAJ
SLOV KIPAR
ZDENKO
8
AGAVA
ŽENSKA REVIJA
DRCflTZ V
INDIJI
1	2       3	4
hhgf
5	2	3	10	9
7		2	9
C
NAŠ GLAS 42, 21. DECEMBER 1995
RAZVEDRILO
w>
S potepanja po irni celini:
Južna Afrika - prostrana, begata in zanimiva
Več kot milijon kvadratnih kilometrov (1.127.200 km2) in več kot 4o milijonov prebivalcev. To so osnovni podatki o velikosti Južnoafriške republike. Za lažje razumevanje, po velikosti je kar petkrat večja kot Velika Britanija, od najsevernejše točke do skrajne na jugu pa meri skoraj dva tisoč kilometrov. Za naše predstave o razdaljah prav gotovo težje dojemljivo.
Nova južna Afrika
Večina prebivalcev v Južni Afriki je seveda črncev, kar 30 milijonov jih je, belcev je nekaj čez 5 milijonov, Azijcev je dober milijon, ostalih, ki jih imenujejo "obarvani", pa je več kot tri milijone. Govorijo kar 24 jezikov, med njimi je seveda največ črnskih, uradno priznanih je 11, najbolj uporabna pa sta angleščina in afrikans, ki ima izvor v holandščini. Sicer pa je to dežela, v kateri se mešajo rase, religije in številne kulture, pravi svet v malem. Država je razdeljena na devet provinc, ki po odpravi apartheida in osvoboditvi voditelja Afriškega nacionalnega kongresa Nelsona Mandele po 27 letih iz zapora, po letu 1990, doživlja številne politične in druge spremembe. Tako so po volitvah črnci prevzeli že številne položaje, prodirajo pa tudi v vse pore političnega in gospodarskega življenja. Seveda niso te spremembe povsod pozitivne, marsikje je z liberalizacijo šlo na slabše, še posebej v državnih službah in podjetjih, kjer so delo dobili  številni  neizobraženi  in
V Johannesburgu življenje ni več varno, tako brezskrbno se vozijo le tisti, ki jim roparji razen življenja nimajo kaj vzeti.
neusposobljeni kadri. Tako ni nič nenavadnega, če številna pisma in razglednice zaradi nepismenosti poštnega uslužbenca končajo v košu za smeti. Johan-nesburg - največje in najbolj nevarno mesto.
To je največje mesto v Južni Afriki, ki ga domačini imenujejo tudi Jo'burg, Joey's ali Zlato mesto. Leta 1886 ga je odkril George Harrison, avstralski osvajalec, ki je tu našel zlato. V ožjem središču mesta živi okoli dva milijona ljudi, seveda pa je Johanesburg precej večji, tvori ga kar nekaj naselij in samo v enem, v Sovvetu, v katerem živijo pretežno črnci, jih je skoraj štiri milijone. Mesto je zelo industrijsko razvito in urejeno, povezano s številnimi obvoznicami in širokimi avtocestami. Seveda pa je tudi tu, podobno kot po drugih svetovnih metropolah, življenje manj varno. V zadnjem času se
je razrasel kriminal. Ropi, ugrabitve, tudi sredi belega dne in na ulicah, najpogosteje kar na semaforiziranih križiščih, so postali vsakdanjik. Veliko ljudi je namreč brez dela, cvete pa tudi organizirani kriminal. To je seveda temna stran tega sicer zelo čistega in urejenega mesta. Zato ni čudno, da marsikaterega tujca odvrne, da si ga pobliže pogleda. Pa bi imel v njem kaj videti. Najsi bodo to opuščeni rudniki zlata, številni muzeji, galerije, gledališča, da številnih shopin-gcentrov in odprtih tržnic niti ne omenjam.
Cape town - mesto zabave In sprostitve
Mesto, ki ga je zaznamoval več kot tisoč metrov visoki Table Mountain, ki se mogočno dviga nad njim, je največje južnoafriško letovišče. Odkril ga je holan-dec Jan van Riebeeck, ki je pod
to ploščato goro leta 1652 odkril pitno vodo. To je najstarejše mesto v državi, ki so ga še posebej cenili pomorščaki. Ob velikem pristanišču je zraslo tudi industrijsko središče, pa številni hoteli in zabavišča. Ne manjka niti muzejev in ostalih za turiste zanimivih kotičhkov. Največja atrakcija in doživetje pa je prav gotovo vzpon na Table Mountain, nanj vozi kabinska žičnica, lahko pa nanj tudi pešačite. Z njega je čudovit razgled po mestu in njegovi okolici. O tem, da je na 1086 metrih nad morjem marsikdaj klima bistveno drugačna kot na morski obali, verjetno ni potrebno govoriti, marsikdaj se njegov vrh odene tudi v snežno odejo, največkrat pa je ovit v oblak. Z njega se dobro vidi tudi otok Robben, na katerem je kar 19 let preživel zdajšnji predsednik Nelson Mandela. Na otoku je še vedno zapor, medtem ko so tistega v mestu že spremenili v hotel. V Cape Tow-nu je življenje bolj varno kot v Johannesburgu. Mesto v pravem pomenu zaživi šele zvečer, ko se odprejo zabavišča, ta pa so ponavadi odprta do zgodnjih jutranjih ur. S prihodom turistov so se razvili tudi drugi manjši kraji v njegovi okolici. Morje ni najbolj primerno za kopanje, saj se Atlantik segreje v povprečju . le nekaj nad dvajset stopinj, zaradi stalnega vetra in visokih valov pa je primeren za surfanje in jadranje, da številnih peščenih plaž niti ne omenjam. Le nekaj kilometrov od Cape Towna pa se razprostirajo številni vinogra-
di. Južna Afrika je namreč znana po zelo dobrih vinih, večji del vinskih goric je ravno na njenem jugu. In med vini, ki smo jih imeli priložnost poskusiti tudi sami, bi res težko izbrali slabega. Številne vinske ceste so v tem času spet oživele, saj se z začetkom poletja tam začenja trgatev.
Svojevrstno doživetje je tudi obisk Cape Pointa, skrajne točke polotoka Peninsula, ki je znan po tem, da se pri njem srečata Indijski in Atlantski ocean. Odkril ga je kapitan van rw n^cken z
ladjo "Leteči Holandec" v 17. stoletju, ki se je v viharnem morju izgubil, zaliv, po katerem je nekaj dni krožil, pa poimenoval za Napačnega. Cape Point je v neposredni bližini rta Dobre na-de, po katerem se imenuje tudi naravni rezervat, v katerem se oba nahajata. Ta je znan po svojevrstnih rastlinskih in živalskih vrstah in specifični klimi z ostrimi zimami in močnimi vetrovi. (Go-ran Rovan)
Se nadaljuje.
BLAGO   VAM  ZASTONJ   DOSTAVIMO
UGODNE
NIZKE
CENE
POHIŠTVA
DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8-13 URE
NA   DOM
MERVIN
Salon pohištva
MERVIN d.0.0., Mostec 6 68257 Dobova, tel: 0608/67-583
***%**%*********m****%*mm%mm0%**
SPLOŠNO: Vse kaže, da bi moralo to leto biti za vas zelo bogato in polno sprememb na vseh področjih. Ker ste praktični, boste lahko vse znanje koristno uporabili v prave namene.
LJUBEZEN: Naučili se boste lepe lekcije sprejemanja in potrpežljivosti, kar vam bo pomagalo, da boste svoje odnose izboljšali. Žal ne bo šlo brez težjih izkušenj. Negativni vplivi bodo kmalu izgubili svojo moč, Jupiter pa vam bo pomagal priti do želene osebe že morda v marcu. 5., 6., in 7. mesec bodo manj uspešni, osmi in deseti pa bosta prinesla dobre priložnosti. DENAR: Ko bo Saturn v aprilu odšel iz vašega nasprotnega znaka, boste doživeli olajšanje, Jupiter pa bo dobrodejno vplival na vas, vendar česa večjega ni pričakpvati. Precej bo treba še napraviti, da bo bolje. V tretjem in četrtem mesecu dobitek ali napredek. ODNOSI: Hkrati boste doživeli tudi večji naval optimizma, saj boste lahko doživeli stvari, ki vam bodo razjasnile um. Bolj boste družabni in priljudni. Odpreti se morate, če želite, da vas ljudje sprejmejo. ZDRAVJE: Pazite na svoje telo in pravo prehrano. Ne pretiravajte, kajti možne so težave s težo, kostmi ali zobrffi. Ne preobremenjujte se z delom, da ne bi "pregoreli". Težave s koncentracijo. Predvsem šesti in sedmi mesec sta nevarna glede nesreč.
SPLOŠNO: Sodeč po začetku leta, boste kar težko prenašali spremembe in velike energije, tako da boste doživljali veliko napetosti. Potruditi se boste morali, da se boste uredili, in na koncu se vam bo zelo obrestovalo, saj lahko pod pritiskom naredite več kot drugi. LJUBEZEN: Saturn vam bo delal preglavice v obliki surovih, hladnih in neodgovornih partnerjev ali ljubimcev. Pretiravali boste in težko se boste našli. Vedeti morate točno, kaj hočete, in vse sile usmeriti v ta cilj, ne glede na žrtve. Če vam nekdo nagaja, ga enostavno zapustite in najdite boljšega.
DENAR: Težka situacija skozi vse leto. Preoptimistično se boste spuščali v zveze in finančne špekulacije, nazadnje pa boste ugotovili, da ste zapeljani. Nekaj podobnega bo tudi v ljubezni. Razviti morate občutek za ravnotežje, pravo sodbo in ustrezno akcijo. ODNOSI: Ne boste in ne boste se mogli razumeti z ljudmi, ker imate prevelike zahteve, preresni ste in to zahtevate tudi od drugih. Po drugi strani pa boste preveč razmišljali in zamudili priložnosti. ZDRAVJE: Vse težave in ovire, na katere boste naleteli, se bodo krepko odražale na vašem zdravju. Posebno pazite, da se ne boste preveč zredili. Ne iščite rešitve v hrani, ker s tem nič ne boste rešili. Čudne in nesrečne situacije na poti skozi vse leto.
SPLOŠNO: Svojo moč se boste naučili uporabljati v višje namene in ne samo v lastne. Soočili se boste s svojimi najnižjimi strastmi in nekaterim jih bo uspelo premagati. Imeli boste možnost spoznati, kdo ste. LJUBEZEN: Tretji mesec bo prinesel večja nasprotja, morda pa tudi nenadno srečanje, ki pa ne bo dolgo trajalo. Vso pomlad boste lahko na samem razmišljali o svojih postopkih in se skušali najti, več uspeha bo avgusta ter decembra.
ŠKORPIJON 24.10.-22.11.
Večje sreče najbrž ne bo, dokler se ne boste bolj odprli in ne boste
postali bolj pošteni do sebe.
DENAR: Zaslužili ga boste na neobičajne načine, morda boste tudi
zadeli pri igrah na srečo. Odprli se vam bodo novi izvori sredstev
in lahko jih boste uporabili na vam svojstven, močan in nepredvidljiv
način. Večjih težav ne bi smelo biti.
ODNOSI: S prijatelji in drugimi ljudmi boste sicer navzven prijazni,
vendar formalni in zadržani. Dosti stvari vas bo mučilo, zato se ne
boste mogli odpreti, kar pa bi morali. Odprtost, ljubezen, bratstvo
so stvari, ki jim morate posvetiti več pozornost.
ZDRAVJE: Podobno kot pri devici: veliko boste morali narediti
sami, da ga boste obdržali, paziti pa se morate pretiravanja v
vsakršnem smislu. V maju in juniju bodite še posebej previdni.
Čuden čas bo.
fi|2^~\     SPLOŠNO: Doživeli boste velike spremembe, če se
> ^B B*\ boste hoteli spremeniti, seveda. No, pod težo dejstev r Jp Pr         tudi največji skeptik spremeni svoje razmišljanje. Si-
STRELEC       cer Pa s0 varn vs' ve''' P'anet' naklonjeni, le manjši 23.11.-22.12.     vam bodo delali težave.
'LJUBEZEN:: Februar, posebej okrog 10., bo zelo ugoden. Morda nova ljubezen ali pa vsaj pozitivna sprememba v stari. Od 4. do 7. meseca težave in večja nasprotja. V devetem mesecu boste znova odkrili svoje strasti in lepo vam bo. Nato brez večjih težav do konca leta.
DENAR: Vedno ste pod zaščito, kljub temu, da bo Jupiter zapustil vaše znamenje. Več potrpežljivosti in načrtovanja se boste naučili pod modrim Saturnovim vodstvom. Ravno slednjega vam primanjkuje - načrtovanja, pravilnega planiranja in usklajenega delovanja. ODNOSI: Bolj ko boste spreminjali sebe, večji vpliv boste imeli na druge. Razvili boste občutek bratstva do ljudi, bolj boste strpni. Ljubezen je pač pojem, ki transcendira seksualnost in se širi v druga območja.
ZDRAVJE: Morebitne težave kronične narave se bojo počasi začele izboljševati, skupaj z vašim optimizmom in spreminjanjem sebe. Več težav bo marca in junija ter decembra. To so tudi obdobja, ko boste bolj pod vplivom nervoze in možnih nesreč. Bodite previdni.
SPLOŠNO: Ko bo Jupiter prešel v vaš znak, se boste boljše počutili, hkrati pa bo odšel Uran, ki vam nikakor ne odgovarja. Zato utegne priti do večje transformacije in mnoge napetosti bodo počasi izginile.
LJUBEZEN: Kmalu po novem letu bodo nastopile težave v komuniciranju z nasprotnim spolom in šele marca lahko pričakujete izboljšanje. Poročeni bodo morda utrdili svoj odnosij samski pa utegnejo dobiti nekoga, na kogar se bodo lahko zanesli. To utegne biti lepa, romantična in duhovna ljubezen. DENAR: Istočasno se vam utegne zgoditi tudi večji finančni dottitek in na splošno se vam ni treba bati, da bi stradali. Malce več težav se vam obeta avgusta, vendar bolj v obliki prepira zaradi prevelike porabe denarja na dopustu.
ODNOSI: Bolj boste postali samozavestni v družbi in službi, posebno pa boste ljudi navdušili s svojim razumevanjem političnih in
religioznih sprememb, kot jih boste videli v okolju. Ne bodite preveč resni in ne verjemite preveč v svoj prav in vse bo dobro. ZDRAVJE: Pri rojenih v prvi dekadi se lahko pojavijo kronične težave, ostalim pa bo šlo kar dobro. Nevarni meseci so četrti, osmi in deveti. Bodite pozorni pri prehrani in alkoholu. Zlato pravilo je: ne pretiravajte, lahko si privoščite vsega po malem. Srednja pot je prava pot.
SPLOŠNO: Spremembe boste čutili morda bolj kot drugi, nekaj pa je še važnejše: lažje jih boste razameli in tako tudi delovali skladno z njimi. Ko bo Uran prešel v vaše znamenje, bo vse drugače. LJUBEZEN: Vse leto bo v znamenju ljubezni, čeprav ne za vse enako. Marec bo čuden in bo prinesel obilico srečanj z nasprotnim spolom, vendar ne trajnih in ne pomembnih. Precej boljši bo april, ko lahko doživite tudi veliko spremembo na tem področju. Možno je usodno srečanje in bolj ali manj srečno obdobje bo trajalo vse do septembra.
DENAR: Ne boste imeli problemov in že aprila lahko dobite veliko količino denarja (pod pogojem, da bo denar še veljal kot plačilno sredstvo). Septembra bodite previdni, komu posojate denar. ODNOSI: Kaj hočete, vodnarji ste ponavadi zelo topli in nesebični ljudje, čeprav mnogim nerazumljivi. Pomislite kaj šele bo, ko pride Uran v vaše znamenje! Še bolj boste odprti in prijateljski in še bolj boste skušali pomagati drugim. Ljudje bodo radi v vaši družbi, saj ste polni novih domislic in velikega znanja. ZDRAVJE: Ne bo pr^lemov, saj imate tako ogromno energijo, da vas noben "virusek" ne more položiti za dlje časa v posteljo. Tudi tu so vam zvezde naklonjene, bolj kot ponavadi pa bo treba paziti v maju, septembru in oktobru.
SPLOŠNO: S prehodom Saturna v Ovna se bo končalo vaše nekajletno težje obdobje in tudi vi boste lažje zadihali. Jupiter preide iz slabega kvadrata v lep sekstil in vam bo ponudil zaščito. Spremembe pa delujejo na vse, tudi vas ne bodo obšle. LJUBEZEN: Težko se boste odvezali od vaših nezdravih odnosov z drugimi, kjer vse preveč popuščate, pa vendar se bo tudi to spremenilo. Bolj boste samozavestni in dostopni, vaši strahovi ne bodo tako močni kot prej. Pazite na konec januarja, komu se boste predali, ker ni pravi. Od aprila do septembra bo ^elo napeto, iskali se boste bolj kot kdaj koli. DENAR: Če ne boste preveč stiskaški v strahu, da bi vam denarja zmanjkalo, boste lahko udobno preživeli celo leto, v nasprotnem pa boste dobili močne lekcije, da boste postali tudi tu bolj odprti. ODNOSI: Ker boste manj "zateženi" in bolj praktični, boste privabljali podobne ljudi. Več boste dali poudarka na univerzalne zakone in skušali živeti po njih. Več prijateljev.
ZDRAVJE: Počasi bodo vaše težave in notranje napetosti prešle ter se umaknile bolj veselemu pogledu na svet. Morda boste našli odgovore na svoja vprašanja in jih boste zmogli praktično rešiti. Julija in decembra pozor.
Srečno! Bono Baršek
RIBI 20.2.-20.3.
(R
OD TU IN TAM
NAŠ GLAS 42, 21. DECEMBER 1995
J
Z razstav« star/h fotografij v Kozjem
Fotografije - pričevanje o naši preteklosti
Kozje, decembra - Pričujoča razstava starih fotografij v avli Zdravstvenega doma Kozje je plod razmišljanj in dela fotogra-finje Vladke Kobal in etnologa prof. dr. Slavka Kremenška, ki se že nekaj let občasno vračata v rodno Kozje. Vračanje pleme-nitita z etnološkim in fotografskim delom. Zbrane kopije starih posnetkov pričajo o načinu življenja v teh krajih vse od prvih let po drugi svetovni vojni. Razstava prikazuje le delček zbirke izjemnega gradiva, ki je nastal v različnih obdobjih in trenutkih kozjanskega človeka.
Na fotografijah so zabeleženi številni pomembni dogodkv Med najstarejšimi eksponati je" fotografija iz časa nastanka Gasilskega društva Kozje iz leta 1875, zabeležen je prihod prvega avtobusa v Kozje leta 1913, svečanost ob blagoslovu zvonov (leta 1924), procesija na te-lovo (1931), prikaz moči in spo-štovanosti poklicev učiteljica in poštarica ter drugih likov. Fotografije nedvomno govore o moči, ugledu, kulturnem in družabnem življenju, ki gaje že zdavnaj zabrisal Č8s, pa so ga fotografije spet obucflje.
Fotografije je izdelala Vladka Kotial. Za mnoge se sploh ne ve, kdo je na sliki, in te predstavljajo izziv predvsem starejšim, da pomagajo razvozlati neznanko. V Kozjem upajo, da bo tej razstavi sledilo še več podobnih, do takrat pa pozivajo občane, naj iz zaprašenih albumov izločijo najstarejše fotografije in pomagajo razrešiti neznano.
Razstava ponuja nove izzive in krepi voljo po odkrivanju identitete. Razstava je velik kulturni dogodek in prijetna voščilnica za praznik, ki pove, da so se tudi na Kozjanskem dogajale pomembne reči, na to pa smo lahko ponosni. (Toni)
ato*    <L»    rifc    KJa    ifa    j^ft   JHfe    ^fa    ^fa    ^fa   JHte
Jf*      ^P    ^T*    ^^*     i^V     i^V    Vy*     *^>     JJ*     Jt*     ^F*
Jutranje trpljenje
Ko zjutraj se zbudim, že do konca ponorim, mami mi spati ne pusti, saj misli komaj zbere si.
Zjutraj se še mal' umijem in še dober čaj popijem, sendviča si dva nar'dim, da od lakote ne omedlim.
Zdaj se mi v šolo z'lo mudi, saj dežurni že zvoni, učitelj sprašuje zadnjo snov, oh, le kdaj bomo šli domov?
Zvonka Kozole, 7.r OŠ Koprivnica pri Brestanici
Uspešni učenci srednje šolo Krško nagrajeni
Prav dobri in odlični učenci na izlet na Dunaj
Dunaj, 15. decembra - Letos že drugo leto zapored nagrajujejo učence krške srednje šole. Merilo za udeležbo na izletu je šolski uspeh, ki mora biti vsaj prav dober, če ne že odličen. Lani so si lahko ogledali tehnični muzej v Munc-hnu. Letos pa so šli malo bližje, in sicer so obiskali pred-božični Dunaj. Izlet so sponzorirali: NEK Krško, Elektrarna Brestanica in Ljubljanska banka.
Na izlet smo se skupaj odpravili s krške avtobusne postaje. Na dveh avtobusih je bilo skupaj okoli 100 učencev in učiteljev. Ko smo prišli na Dunaj, smo se razdelili v dve skupini. Nekateri so si ogledali umetniški muzej, v katerem so razstavljena dela slavnih slikarjev, kot so Rem-brant, Van Dyck, Tizian, Rubens, drugi pa naravoslovni muzej, ki hrani kar 11 milijonov eksponatov (okostij, nagačenih živali, kamnin). Potem smo si v dvomi-
lijonskem mestu z dva tisoč kavarnami ogledali še staro mestno jedro s Štefanovo katedralo, znano šolo jahanja, kjer imajo lipicance, pa Krpanovo lipo ...
Konec ne bi bil konec, če Avstrijcem ne bi pustili še tistih nekaj šilingov, (i smo jih imeli, zato nas je vodič popeljal še v Sho-ping city, kakor imenujejo kraj, kjer je ogromno nakupovalnih centrov in spada med največje tovrstne evropske centre. Kot zanimivost omenimo, da imajo v teh "šopingih" kar omarice, v katerih pustite obleko, medtem ko nakupujete. Organizirano pa imajo tudi varstvo otrok. (Cole)
Prvi avtobus je prišel v Kozje leta 1913.
Sevnica, 14. decembra -Planinsko društvo Lisca, ki združuje krške in sevniške planince, je 90-letnico ustanovitve praznovala vse leto. Prva prireditev - razstava fotografij - je bila že aprila, osrednja proslava na na Lisci pa je bila maja. Na zadnji proslavi v Kulturni dvorani Sevnica so praznovanje zaključili s predvajanjem filmov režiserja Igorja Likarja "Razgledi s slovenskih gora".
Več o Planinskem društvu nam je povedal njen predsedni-ko Vinko Šeško v prostorih taborniškega doma, kjer uraduje-jo, in sicer od 17. do 18. ure, v zimskem času pa vsako sredo tudi predvajajo filme in gledajo diapozitive z gora.
Planinsko društvo šteje približno 600 članov iz Sevnice in Krškega. Njihove aktivnosti potekajo vse leto, ne glede na letni čas in vremenske razmere. Veli-
90-letnica Planinskega društva Lisca
ko sredstev in naporov so namreč vložili v izobraževanje gorskih vodnikov, ki skrbijo za varne izlete skupin pa tudi posameznikov. Tudi s podmladkom so zadovoljni. Mladinski odsek je prejel celo priznanje "Mladina in gore", ki ga podeljuje Planinska
zveza Slovenije. Vsako leto organizirajo tudi tabore, ki so na različnih lokacijah od Bohinja do Savinjske doline, kjer se mladi urijo v varni hoji po gorah in kulturi planinskega obnašanja.
Društvo se lahko pohvali, da so prekrižarili vso Slovenijo od Primorske do Prekmurja ter od Triglava do južne meje. Za ture se odločajo glede na sestavo skupine, ker društvo obsega več odsekov: mladinskega, Jutranj-ka, Planina pri Sevnici, Krško in odsek upokojencev. Kar se tiče obsega njihovih vzponov, pa to še ni vse. Od leta 1968 so bili že v Franciji, Švici, Bolgariji, v Tatrah, na Olimpu v Grčiji in vseh večjih hribih stare Jugoslavije. Eden njihovih zaslužnih članov
pa je pripotoval tudi do Andov in afriških vrhov. To je Lojze Mo-tore, ki je za svoje dolgoletno aktivno delo v društvu prejel najvišje priznanje na državnem nivoju, Svečano listino, ki jo podeljuje VIZA Slovenije.
Vsako leto ima društvo tudi svoj občni zbor, kjer volijo predsednika ter sprejemajo plan dela za tekoče leto. Financirajo se v glavnam sami, s članarino in sre-čelovi na prireditvah, predvsem na Lisci. Pomaga pa jim tudi TTKS. Vsa sredstva porabijo v glavnem za izobraževanje in tekoče stroške.
Za konec nam je Vinko šeško zaupal še zanimivost, da so se letos na Lisci prvič srečali vsi povojni predsedniki Planinskega društva Lisca. Povabil pa nas je tudi na tradicionalni novoletni pohod na Lisco, ki vsako leto privabi kar precej občanov, saj je to najboljši način za zdravljenje "mačka", (ksenija)
Srečanje ljudskih pevcev in godcev s Kozjanskega
Tudi letos božični koncert v boštanjski cerkvi
Že šesto leto zapored pripravlja župnijski zbor v Boštanju božični koncert. O delu zbora smo se pogovarjali z zborovodjo, Cirilom Udovčem, ki vodi zbor že od leta 1988. Po poklicu je elektrotehnik in zaposlen v Lisci Sevnica.
Povedal nam je, da se s petjem ukvarja že od mladih nog, sodeloval je pri različih zborih v Lisci, Jutranjki, nekaj časa tudi v ljubljanskem zboru Julon. Kot pevec je samouk, da pa je lahko postal zborovodja, je moral na nekaj seminarjev v Ljubljano.
Župnijski zbor sestavljajo v glavnem Boštanjčani. Šteje pa 32 članov, ki so po spolu zastopani pol-pol, kar je redka zasedba pri tako velikih zborih. Nastopali niso samo v Sloveniji, temveč so sodelovali tudi na reviji v Celovcu, najbolj pa so ponosni na to, da so ob posvetitvi njihovega občana v diakona peli tudi v Vatikanu, v cerkvi Sv.Petra, in to kot edini tuji zbor. To je bilo ravno v času desetdnevne vojne v Sloveniji, tako da so imeli tudi malo težav pri vračanju domov. Vendar pa so situacijo izkoristili tako, da so prvi predstavili samostojno Slovenijo v tujini, ko so na trgu sredi Rima zapeli Zdravljico.
Zbor ne poje le duhovnih pesmi, temveč tudi renesančne, narodne, radi pa bi svoj repertoar razširili še s črnskimi duhovnimi pesmimi. Pogosto gostujejo v drugih krajih v Sloveniji (v Leskovcu, Radečah, Ljubečni). Nastopali so tudi že v Lutrovi kleti na gradu v Sevnici in na različnih dobrodelnih koncertih.
Svojo dejavnost financirajo sami, občasno jim materialno pomaga ZKO Sevnica, veliko pa seveda tudi župnik Feliks Golob. Vendar kljub temu vsega, kar imajo, ne bilo brez predanega dela pevcev, predvsem pa njihovega zborovodje, (ksenija)
Lesično,   17.  decembra  -
Ljudska pesem je med Slovenci pa tudi Kozjani čedalje bolj priljubljena. Na Kozjanskem je bila ljudska pesem od nekdaj zelo živa. Zal sodobni način življenja povsod zelo spreminja navade preprostih ljudi. V kulturnem društvu Pilštanj-Lesično so si zadali nalogo, da zanamcem ohranijo čim več kozjanskih običajev. Prireditve, kot je srečanje ljudskih pevcev in godcev, so namenjene oživitvi tega dela bogate kulturne dediščine.
Simbol Pilštanja je drnulja, rumeno cvetoče drevo in kiselkast sad, simbol revščine. Kljub revščini so prebivalci teh krajev znali to nadlogo obrniti tudi v veselje. Ob večerih brez elektrike je bilo v hišah veliko petja in igranja, da so si vsaj malo polepšali sivi vsakdan. Da so bili tu doma dobri pevci, povedo tudi uspehi pilštanjskega zbora, ki je
pred 50 leti na okrajnem tekmovanju v Celju v hudi konkurenci 20 zborov zasedel odlično drugo mesto.
Na prvem srečanju ljudskih pevcev in godcev je v dveurni prireditvi v dvajsetih točkah sodelovalo kar 70 nastopajočih. Slišali smo različne skladbe v pevski in instrumentalni izvedbi, Slavko Toplišek pa je nastopil tudi z govorjeno besedo. Polna dvorana je uživala v lepih melodijah in tekstih. Zanimivo je, da ljudje s Kozjanskega uspešno učijo svoje otroke starih pesmi.
Po zadnji skladbi odličnega harmonikarja Francija Rajglja so nastopajočim podelili spominska darilca v spomin in v spodbudo drugim, da se drugo leto zberejo v še večjem številu. Pesem je sreča, ki jo dajemo drugim, če pa jo hočemo dati, jo moramo oživeti in ohraniti. Prepričani smo lahko, da bo to Koz-janom uspelo. (Toni)
Novoletno praznovanje društva Sožitje
Leskovec pri Krškem, 15. decembra - Sožitje, društvo za pomoč duševno in telesno prizadetim osebam v občini Krško je pod vodstvom predsednika društva Daneta Mižigoja organiziralo za vse varovanke in varovance, njihove starše oziroma skrbnike družabno novoletno srečanje, ki je potekalo v avli OŠ Leskovec. Letos se je na praznovanju zbralo izjemno veliko varovancev, saj so vsakega posameznika povabili osebno že pri obiskih na domovih. To je bil njihov dan, ki so ga z nestrpnostjo pričakovali in se proti večeru popolnoma vživeli v nadvse pester program glasbene šole Krško in plesne šole Lukec iz Krškega, na harmoniko pa sta zaigrala tudi njihov varovanec Drago Klavžer in varovanec iz sevniške občine Stojan Imperl. Še posebej pa so se razveselili Božička, ki jim je zaigral in vsakega posameznika obdaril z darilcem, mednje pa pričaral še posebno praznično vzdušje. Dane Mižigoj ocenjuje, da se čuti napredek pri gledanju na te ljudi, saj je tudi samo društvo zelo aktivno. Razočarale pa so ga krajevne skupnosti, saj se je od desetih povabljenih praznovanja udeležil le predsedenik KS Krško polje Anton Miler. (Lea)
(Uiem obrtnikeni želimfr immIe ^\    ImžJumz pjtaziukei, a LdiL 1996
fta ohtifr weLjt, zdmvfa
Lit mJmt.
Območna obrtna zbornica Krško
C
NAŠ GLAS 42, 21. DECEMBER 1995
KULTURA - KRONIKA
35
Ducat let Kozjanskega parka
Podsreda, 16. decembra -Svet med Voglajno na severu, Savinjo na zahodu, Savo na jugu in Sotlo na vzhodu je del slovenske štajerske, katerega osrčje pokriva Kozjanski park. Območje parka meri 196 kvadratnih kilometrov. Srečanje z njim pomeni doživljanje večti-sočletnega sožitja med naravo, življenjem in ustvarjanjem človeka, ki tod prebiva že od prazgodovinskih časov dalje. Tako se je ob spoštovanju pri-rodnih danosti, izkušenj in izročila oblikovala slikovita, mikavna in likovno bogata pokrajina, v kateri se na svojstven način prepletata tradicija in sodobnost.
Direktor Kozjanskega parka Franci Zidar. "Kozjanski park je nastal na osnovi leta 1980 sprejetega zakona. Tedaj je imel dve poti, ali postati TOZD celjskega zavoda za spomeniško varstvo ali pa se povsem osamosvojiti in začeti na novo. Uspeli smo prepričati vlado in občine, da so ustanovili povsem novo varstveno organizacijo in zagotovili zagonska sredstva. V Bistrici ob Sotli smo kupili hišo in si v njej uredili prve prostore. To so bili pionirski časi z malo denarja in veliko volje. Z delom smo zares začeli 1. julija 1983 in kar nekaj let živeli kot delovna organizacija v ustanavljanju. Takrat smo bili štirje zaposleni: tajnik, tajnica, vodič in čistilka.
Takoj na začetku smo si postavili vizijo, kaj naj bi park bil. Ob analizi stanja smo ugotovili dvoje: dediščina je bila v zelo slabem stanju in zelo raznolika.
Kar nekaj let je trajalo, da smo posamezne izbrane objekte prenovili in jih spravili v takšno stanje, da jih je bilo mogoče vključiti v našo ponudbo. Odločiti smo se morali, kateri grad bomo rešili pogube. Izbrali smo grad Podsreda, ki je bil najbolj v propadanju. Rešili smo ga tako, da smo najprej ustvarili pogoje za obnovo (elektrika, cesta, telefon ...). Odločitev je bila pravilna. S programom dejavnosti v gradu sebe in državo prisiljujemo, da grad končno obnovimo in da bo začel vloženi denar vračati. Seveda pa obnova nima nobenega smisla, če s tem objekt ne dobi nove vsebine. Na gradu Podsreda nova vsebina je. Začelo se je z odprtjem razstava NOB na Kozjanskem, od takrat je bilo tu gradu še veliko prireditev in razstav.
Ne samo grad, tudi drugi objekti iz kulturne dediščine dobijo z obnovo novo kvaliteto in novo vsebino. Hiša v Podsredi, v kateri je sedež Kozjanskega parka, ima po obnovi svoj namen, enako obnovljeni mlin. Ti objekti morajo lastnikom omogočiti boljše življenje. Park ima smisel le, če prinaša možnosti za napredek.
Programska rast se odraža v kadrovski krepitvi. Nekako pred tremi leti smo to rast zaključili. Danes nas je v Kozjanskem parku zaposlenih 12 delavcev, od tega 5 strokovnjakov (geografi, zgodovinarji, etnologi, umetnostni zgodovinarji), dva v financah, drugi pa delajo v tehnični podpori.
tega okolja.
Po ljudskem izročilu je ducat magično število. Tudi ducat let Kozjanskega parka ima nekakšen magični prizvok, ki se odraža v kvaliteti storitev in doseženih uspehih. Iskrene čestitke za dobro delo. Park za življenje in ne park za konzervacijo, to je prava odločitev. (Toni)
V parku sem zaposlen od vsega začetka. Po poklicu sem geograf in zgodovinar. Po osmih letih profesorjevanja sem se vrnil v domače kraje, na Kozjansko. Lepo ti je pri srcu, ko vidiš, da se tudi po tvoji lastni zaslugi slabo obrača v dobro. Prepričali smo ljudi, da so na naši strani in nam pomagajo pri ohranjanju tega lepega in etnološko boga-
^^    tiji    ifa   At>   Ofc    dfe   *A>    \Lj*    *x>-    o>    «j>    jbi    \L*   ^b]    *^    j^ti*    &§    idbf    j^p    j^to    9&t ^*    iT>    J^*    *yv    "t*    *J>   "T*    ^T"    **"   *T*    *T*    •*¦    **•    ¦?"    "T"    *x»    "T*   >TV    "T*    «t»   vjvr
Pevci KUD Brežice v dobrodelne namene
Z božično-novoletnima koncertoma pevskih zborov Kulturno-umetniškega društva Brežice, ki bosta torek, 26. decembra, ob 16. uri v farni cerkvi na Čatežu in ob 18. uri v župnijski cerkvi Sv. Lovrenca v Brežicah, bodo brežiški pevci na svoj način pripomogli pri obnovi cerkve na Šentvidu in cerkve Sv. Roka v Brežicah. (Galex)
Koncert Glasbene šole Brežice
Brežice, 20. decembra - V avditoriju brežiškega gradu so se s koncertom, posvečenem bližajočim se božičnim in novoletnim praznikom, predstavili bivši in sedanji učenci Glasbene šole Brežice. O prijetnem igranju in petju pa več v prihodnji številki. (Qaiex)
BREŽIŠKA PORODNIŠNICA
V času od 11. do 17. decembra so v brežiški porodnišnici rodile: Katica Resnik s Senovega - Tjašo, Milena Uršič z Velikih Malenc - Klemna, Nives Čemeč iz Brežic - Nastjo, Nataša Vreček iz Kostanjevice na Krki - Dolores, Tonica Udovč iz Spodnjih Vodal - Majo, Danica Jeler s Senovega - Saro, Zvonka Kenžner iz Koprivnice - Klemena, Majda Šoln s Senovega - Roberta, Mirjana Državč iz Krškega - Dejana, Vida Levičar iz Krškega - Aljaža, Andreja Voljč z Dednje vasi - Simona, Renata Cepin iz Krškega - Stašo, Jožica Kos iž Krškega - Jakoba, dr. Melita Planine iz Krškega - Nino in Tatjana Vidmar iz Brezjega pri Bojsnem - Simono. Vsem iskreno čestitamo!
###########################################
IMK^HK	BMMHBoVBI	¦
	KRONIKA	1
law»- ^     mm	¦¦¦¦¦¦H	¦
Mamila končala v rokah policistov
Krško, 18. decembra - Policisti in kriminalisti krške UNZ so z uspešno izvedeno akcijo presekali del mreže preprodajalcev mamil in zasegli lepo količino omamnega praška. Kriminalce so tako prikrajšali za kakih 200.000 nemških mark.
Pričelo se je v torek, 12. decembra, zvečer. Takrat se je v Gostilni Santa Marija v Spodnji Pohanci na nagovor 29-letnega B.A. iz Brežic 31-letni Brežičan K.M., ki začasno stanuje v Krškem, ob 19. uri sestal z Ljubljančanoma O.J. (38) in CM. (39), s katerima se je dogovoril o prevzemu 75 g mamila. Zatem so se vsi trije odpeljali proti Krškem, kjer so jih policisti, ki so dogajanje ves čas skrbno nadzorovali, prijeli in odvedli na zaslišanje ter v pripor. Pri enem od njih so našli pribor za pripravo in uživanje mamil, po hišni preiskavi pa so v kleti stanovanja prejetega K.M. našli vrečko s 100 g heroina.
Skoraj istočasno pa so krški kriminalisti v sodelovanju z novomeškimi na Otočcu aretirali še petega člana dobro organizirane skupine razpečevalcev, Breži-čana M.J., pri katerem so našli 50 g kokaina. Tudi ta nepridiprav je končal v priporu. Kriminalisti se trudijo odkriti še glavnega do-stavljalca mamil, vendar nam na UNZ zaradi cilja preiskave niso mogli postreči s podrobnostmi akcije, ki še ni končana. Jasno pa je, da so vse zasežene količine mamil v Posavje priromale iz
Ljubljane in da so vsi prijeti stari znanci policije.
V ponedeljek, 18. decembra, so kriminalisti pri akciji zatiranja droge uspešno izvedli še en podvig. Pred Petrolovim motelom na Čatežu je neznanec iz Hrvaške izročil Brežičanu V.M. pol kilograma kokaina, ki pa se je skupaj s kupcem kaj kmalu preselil v policijsko vozilo, medtem ko je Hrvat pravočasno odnesel pete in ga še niso odkrili.
(ES)
Poiar
v kostanjeviskem
Novolesu
OKC UNZ Krško je bil13.de-cebmra obveščen, daje v obratu proizvodnje lesenih briketov podjetja Novoles Lipa v Kostanjevici na Krki izbruhnil požar. Pri ogledu kraja požara je bilo ugotovljeno, da objekt, v katerem je proizvodnja briketov, stoji poleg proizvodnjih prostorov in je v sklopu večjih objektov. Zgradba je zidana, pokrita s salonitnimi ploščami in velikosti 16x11 m ter višine 7 m. Ugotovljeno je bilo, da so v prostoru za proizvodnjo briketov delavci delali do 22. ure, nakar so stroj ustavili. Ob 1.15 uri je pri obhodu čuvaj opazil, da gori ostrešje nad leseno pregradno steno v prostoru proizvodnje briketov. Požar je uničil del ostrešja nad proizvodnjo briketov in skladišča v izmeri 60 m2, tehtnico za tehtanje briketov in električno napeljavo. Ugotovljeno je bilo, da se je vnel lesni prah med navedeno steno, ki se je kopičil med proizvodnjo. Zanetila ga je iskra iz bližnje od-
sesevalne cevi. Pri gašenju je sodelovalo 23 gasilcev iz PGE Krško in GD Kostanjevica na Krki. Materialna škoda znaša okoli 800.000 tolarjev.
Hudo poSkedovana peSakinja
Na lokalni cesti med Dečnim selom in Malim Vrhom se je 12. decembra zgodila prometna nesreča zaradi nepravilnega prečkanja vozišča. Ž.B., roj. 1949, je vozil osebni avtomobil KK R3-676 v smeri od Dečnega sela proti Globokemu. Med Dečnim selom in Malim Vrhom je K.M. iz Zagreba, roj. 1949, hodila ob levem robu ceste. Nenadoma je stopila na vozišče in prečkala na mestu, kjer ni zaznamovanega prehoda za pešce, ne da bi se prepričala, ali lahko to varno stori. Ž.B. jo je opazil in se ji poskušal izogniti. Sunkovito je zavrl -kolesa so blokirala 7,10 m - in zavil v desno, zaradi česar se je avtomobil začel na vozišču obračati. S prednjim desnim blatnikom vozila je trčil v desni bok pešakinje. Ta je zaradi sile udarca z glavo trčila na stičišče vetrobranskega stekla in strehe, nato pa jo je odbilo ob rob vozišča. Telesno hudo poškodovana je obležala na bankini.
Hude poškodovan tudi pešec
Na Senovem se je 15. decembra zaradi nepravilne hoje pešca po vozišču zgodila prometna nesreča, v kateri se je pešec hudo telesno poškodoval, na vozilu pa je nastala manjša materialna škoda. Pešec O.l, roj. 1977, je hodil po vozišču Titove ceste na Senovem iz smeri Cankarjeve ulice proti Cesti Kozjanskega odreda približno 0,50 m od desnega roba vozišča. Ko je
prišel 13 m od stanovanjske hiše na Titovi cesti 77a proti Cesti Kozjanskega odreda je za njim pripeljal avtobus. Voznik M.V., roj 1942, je z vozilom trčil v pešca. Po trčenju je pešca odbilo v smeri hoje in je po 11,20 m obležal na hodniku za pešce ob desni strani vozišča.
Zaneslo ga Je v hišo
Dne 18. decembra se je na Cesti 4. julija zgodila prometna _ nesreča zaradi neprilagojene hitrosti vožnje voznika osebnega vozila. S.F., roj. 1950, iz Starega Grada je vozil iz Krškega proti Pohanci. Ko je pripeljal v bližino stanovanjske hiše številka 96, je v levem nepreglednem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti vožnje zapeljal na desno in preko hodnika za pešce z bočno stranjo vozila trčil v vogal stanovanjske hiše. Vozilo je po trčenju odbilo na vozišče, kjer je obstalo na kolesih, obrnjeno pravokotno na smer vožnje. Voznik, sumijo da je vozil pod vplivom alkohola, se je ob trčenju hudo telesno poškodoval, materialna škoda pa znaša okoli 50.000 tolarjev.
Iztrgal žensko torbico
Sevničan B.A., roj. 1934, se je 11. decembra vračal domov po Naselju heroja Maroka. Pri hiši na Prvomajski ulici 17 je dohitel S.R., roj. 1979, in ji od zadaj iztrgal žensko torbico, ki jo ie držala v levi roki. V njej so še nahajali denar in dokumenti. "Torbičar" je po dejanju stekel za blok, kjer je iz denarnice vzel denar, ostalo pa pustil za blokom. Odpravil se je v igralnico, kjer so ga izsledili policisti. Zoper kršiltelja bo podana kazenska ovadba.
OHO Svoboda in OŠ Senovo skupaj Za sodobnejšo šolo
Premierno predstavo so poklonili šoli
be, godba in ansambli, ki delujejo v bližini. Naslednje leto so v sodelovanju DKD Svoboda pripravili gledališko predstavo "Micka - pa ne županova". Lani so organizirali izredno pester večer z znanimi bivšimi učenci, ki so uspeli izdati knjigo, kaseto, ploščo, projekt ali časopis.
Letos, v letu več praznovanj, so se skupaj z DKD Svoboda, ki praznuje 50-letnico delovanja, odločili v akcijo ponovno vključiti gledališko skupino. DKD Svoboda in šola že vrsto let stopata z roko v roki, zato ni čudno, da so se igralci (kar 25 jih je, precej tudi s šole) odločili, da premierno predstavo poklonijo šoli.
V šoli so se odločili, da zbrani denar vložijo v opremo likovne učilnice in v nabavo panojev za razstave likovnih del. (Toni)
Senovo, 16. decembra - V
turobnem decembrskem večeru je premierna predstava Partljiče-ve komedije "Na svidenje nad zvezdami" razveselila obiskovalce prepolne kulturne dvorane Doma XIV. divizije na Senovem. V tem kulturnem dogodku sta bili združeni kar dve pomembni hotenji: dostojno obeležiti 50. obletnico DKD Svobode Senovo in nadaljevati z odmevno in do sedaj vedno uspešno akcijo Za sodobnejšo šolo. Oba cilja sta bila dosežena.
Četrta akcija Za sodobnejšo šolo je že kar tradicionalna. Ideja je vzniknila med učitelji, ko so ugotavljali, kaj vse bi potrebovali za sodobnejši pouk, pa jim odmerjena proračunska sredstva tega ne omogočajo. Stvari so sklenili vzeti v svoje roke in akcija se je rodila. Tako vsako leto pripravijo prireditev za krajane in z veseljem ugotavljajo, da je odziv množičen. Tako so uspeli že nabaviti videokamero, ozvočenje za prireditve, dva videore-korderja, računalnik za knjižnico in zbornico ter posodobiti računalnike v računalniški učilnici.
Prvo leto so jim koncertni večer pomagali pripraviti pevci zabavne in narodno-zabavne glas-
Pitje med prazniki zmerno, prosim!
Prazniki se nezadržno bližajo in zaloge hrane, Še bolj pa pijače, rasejo. Dr. Rudolf Ladika, direktor ZD Krško, gleda na praznično pitje realno:
"Pred 25 leti sem kot mlad zdravnik mladini predaval o alkoholizmu. Ko smo se pogovarjali o uporabi brezalkoholnih pijač, so menili -kakšna zabava pa bi bila, če bi se domov vrnil trezen. V takšnem razmišljanju vesoljne množice o zabavi se skriva odgovor na vsa vprašanja o pitju med prazniki.
Za alkohol v telesu velja, da se izloča s hitrostjo 10 ml/h. Kozarec dobrega vina torej izločimo nekako v eni uri - cvička po teh kriterijih niti ne štejemo med vina, ker vsebuje manj kot desetino alkohola. Izločanje alkohola je odvisno od različnih dejavnikov, tudi od telesne teže, povprečno pa velja tako. Še zgled: če sedemdesetkilski možakar spije v pol ure liter vina, potrebuje 50 ur, da se alkohol izloči.
Kar se tiče pitja in vožnje: subjektivno počutje in dejansko stanje sta si v razkoraku, od posameznika pa je odvisno, kako bo za volanom reagiral. Nekateri se te svoje pomanjkljivosti zavedajo in vozijo počasi, drugi pa se opiti počutijo močnejše in "pritisnejo"...
Ko večina ljudi spi, naša urgenca pobira tiste, ki so "zaostali". Za urgentne (alkoholne) primere nam nihče ne prizna rizika, varovalni mehanizmi pa so dragi. Policija si takšnega človeka ne upa zadržati pri sebi, mi ga tudi nimamo kje imeti, zato ga pošljemo v bolnišnico. Pri tem pa ni sistema, po katerem bi človeku tovrstne usluge drago zasolili - predvsem zato, da se mu to ne bi več dogajalo." (nic)
Številke kažejo
Priljubljenost orožja v Posavju
Število kosov Ipvskega in športnega orožja, ki ga posedujejo občani, kaže veliko nagnjenost Slovencev do orožja. To zanimanje se je v zadnjih letih zaradi znanih dogodkov še povečalo. Ker zakonodaja določa dokaj stroge pogoje za pridobitev orožja, je jasno, da velik del zainteresiranih teh pogojev ne izpolnjuje in tako ne more legalno pridobiti orožja. Pri nekaterih, na žalost je teh kar veliko, je zanimanje za pridobitev orožja tako veliko, da si ga nabavijo in posedujejo na nelegalen način. Pridobitev ali posest orožja brez ustreznih listin pomeni prekršek po zakonu o orožju, v primeru nabave tovrstnih sredstev, katerih promet je prepovedan, pa tudi kaznivo dejanje.
Na območju Posavja je bilo v desetih mesecih tega leta zaseženih skupaj 135 kosov orožja, 6.216 kosov različnega streliva,
18 bomb in 330 kosov različnih vrst hladnega orožja. Zasegli so naslednje vrste orožja: 49 pištol in revolverjev, 27 lovskih pušk, 24 kosov vojaškega orožja in 35 kosov športnega ter plinskega orožja. Večji del je bil zasežen na mejnih prehodih z Republiko Hrvaško, in sicer podatki kažejo, da je bilo v notranjosti zaseženih 16 odstotkov vsega zaseženega orožja in 13 odstotkov vsega zaseženega streliva, preostali del pa na mejnih prehodih. Zaradi prekrškov po zakonu o orožju in zakonu o nadzoru državne meje je bilo podanih 515 predlogov sodniku za prekrške in 15 kazenskih ovadb državnemu tožilstvu.
Zaradi velike nevarnosti v nelegalnem oboroževanju policija odkrivanju prekrškov in kaznivih dejanj na tem področju posveča veliko pozornost, kar potrjujejo tudi podatki o količinah zaseženega orožja in streliva.
(Te
PO NAŠIH KRAJIH
NAŠ GLAS 42, 21. DECEMBER 1995
J
NA KRATKO:
Ducat let Kozjanskega parka
Podsreda, 19. decembra - Letos poteka dvanajsto leto odkar so začeli z uresničevanjem programa Kozjanskega parka kot na-, rodnega parka. Direktor Kozjanskega parka Franci Zidar, je poudaril, da je park varstvena in razvojna institucija, ki živi in diha skupaj s kozjanskim prebivalstvom. Park ne predstavlja le poslovnega izziva temveč tudi pogoj za boljše življenje tam živečih ljudi. Zato bodo svojo ponudbo morali še povečati ter informirati javnost. (Mateja)
Koča na Bohor ju mod prazniki zaprta
Senovo, 16. decembra - Planinsko društvo Senovo sporoča vsem planincem in ljubiteljem Bohorja, da bo koča na Bohorju med novoletnimi prazniki (silvestrovo in prvi dan novega leta) zaprta. Vse druge dni vabijo obiskovalce, da se podajo v snežno belino in se nadihajo svežega zraka, ob tem pa obiščejo planinsko kočo in se okrepčajo. Na svidenje na Bohorjti! (Toni)
Stavkali tudi zdravniki in zobozdravniki v Sevnici
Sevnica, 14. decembra - Na stavko zdravstvenih delavcev so se pripravili tudi delavci Zdravstvenega doma Sevnica. Predstavnik stavkovnega odbora, dr. Senica, je povedal, da so bili vsi zdravniki kot ponavadi ob 7. uri v službi, na delovnem sestanku so podprli vse zahteve FIDES-a ter organizirali dežurno službo za nujne primere. Do 10.30 so sprejeli 10 pacientov, kar je relativno malo, sicer pa so bili prebivalci res obširno seznanjeni s stavko • tako v lokalnih medijih kot tudi na TV Slovenija.
Posebnih zahtev v Zdravstvenem domu Sevnica nimajo, letos so celo dobili nov prizidek, pritožujejo pa se zaradi zastarele opreme, kar je problem celotnega zdravstva. Tudi nekaj mimoidočih smo vprašali za mnenje o stavki in vsi so se strinjali z zahtevami sindikata zdravnikov, (ksenija)
Srečanje ilanov kluba Hanager občine Krik©
Kostanjevica, 13. decembra - Člani krškega kluba menedžer-jev so se v gostilni Žolnir nameravali srečati z vodstvom občine in domačimi poslanci, vendar je bila udeležba zaradi obilnega sneženja močno okrnjena, tudi med članstvom. Vremenu navzlic pa so nekateri gostje le uspeli priti: Emil Vehovar z medobčinske gospodarske zbornice, Danilo Siter, krški župan, ter državni svetnik Franc Glinšek. V pogovoru so se dotaknili perečih tem gospodarstva v Krškem - odliva kapitala in znanja pa zaviralnega učinka podjetij v lasti Sklada za razvoj na vso občino. Poskusili so tudi ugotoviti, kako bi domače potenciale znali čim bolje izkoristiti, (nic)
Novoletni koncert brežiških srednješolcev
Iztek leta bodo brežiški dijaki praznovali v petek, 22. decembra, s pričetkom ob 11. uri v bivšem Domu letalcev v Brežicah s posavskimi RnR zasedbami. Natopili bodo: Senzacija fantomskih udov - Brežice, Despresija - Brežice, Nova 3 - Krško, Sevnica in Spiritual Pvrotechnics - Krško. Vabljeni ste vsi, posebej pa srednješolci posavskih učnih centrov. (Mr. Jožo)
Praznik trk
Podbocje, decembra - Šolska skupnost OŠ Podbočje že nekaj let konec novembra ali v začetku decembra pripravi praznik črk, ki ga praznujejo prvošolčki skupaj s starši, takrat pa šolska skupnost prvošolčke tudi uradno sprejme v svoje vrste. Prvošolčki so očkom in mamicam pokazali, kaj že znajo, nato pa so se posladkali še s torto in staršem ponudili kavo. Šolska skupnost jim je pripravila simbolična darila in povabilo, naj po svojih sposobnostih pripomorejo k lepši in bogatejši podobi šole. (nic)
Veseli december v brestaniškem vrtcu
Brestanica, decembra - V prazničnem mesecu decembru so v vrtcu Brestanica dobro poskrbeli za svoje vrtičkarje. Tako so se, in se bodo do izteka meseca še lahko, vsak ponedeljek rekrei-rali, v pravljični uri pa uživali ob svojih najljubših junakih. V četrtek, 14. decembra, jih je obiskal tudi težko pričakovani Kaličopko z voditeljico Mojco. Skupaj so zapeli nekaj pesmic in se pogovorili o marsičem zanimivem. V likovni delavnici, ki je potekala v sredo, so izdelovali razne lutke, v petek, 22. decembra, pa jih bo obiskal dedek Mraz, ki bo vsakemu prinesel majhno darilce. (Kati)
i
Brežice,   12.   decembra   -
Prejšnji torek je WZ Brežice pripravil okroglo mizo na temo Drugačen otrok sem - kako se v občini Brežice uresničujejo moje pravice. Na pogovor so povabili predstavnike občine, zdravstvenih zavodov iz Brežic in Krškega, ZZZS, občinskega društva za pomoč duševno prizadetim, sveta WZ Brežice, novomeške enote Zavoda RS za šolstvo in šport in druge. Zbranim so najprej razkazali delo vrtca in njegovega razvojnega oddelka, zatem pa so se lotili pogovora o tem, kako izboljšati pogoje dela z drugačnimi otroki.
Prevladujoče vprašanje okrogle mize se je dotikalo timskega dela in povezav različnih strokovnjakov. V Krškem so te povezave doslej nekako uspevale, v Brežicah pa jih pogrešajo, nekaj zaradi oddaljenosti razvojne ambulante, ki je v Krškem, nekaj zaradi pomanjkanja kadra... Velik korak naprej pomeni tudi dejstvo, daje krški zdravstveni dom odprl razvojno ambulanto. Tako bo otrokom s posebnimi potrebami na voljo pediater - specialist (dr. Janja Roškar), v načrtu pa so tudi trije nevrofiziotera-pevti pa še drugi strokovnjaki različnih profilov.
Na okrogli mizi so med drugim ugotavljali, kakšne so delovne
PE Krško in PE Brežice
w&^ študentski servis ^ maribor <7)iem elanem ItudenUkega lemha
in fnulomunt partnerjem želim& veiele bežihte in novoletne praznike.
DD DD DD DD
DD [DO
Vesel božič in srečno novo leto 1996
Vam želi
OPTIKA Marjana Novak Trg rudarjev 1 • Senovo
1
Razvojni oddelek vrtca Brežice
Drugačen otrok sem
Duša brežiškega razvojnega oddelka je specialna pedagoginja Marija Terihaj, ki se že dlje časa ukvarja z otroki s posebnimi potrebami - z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Delo na tem področju je zlasti intenzivno zadnjih pet let, rezultat pa je razvojni oddelek, ki je odprl svoja vrata letos septembra. V skrb Marije Terihaj, dveh varuhinj in še ene delavke sodi šest otrok z različnimi motnjami - zmerni-
OPTIKfl
I        %JT^            I      KRŠKO, CKŽ 4, Tel: 0608/21-*%
M>jUrWMt        BREŽICE, CPB 54,  Ifl    0608/61-827
Vflllm      TERME  ČATEŽ,  TopliškA 55,  TeI :  0608/55-510
• NudiiMO pRfqltd vidA na sodobNih ApARATih
•  kOREkCijskE   OkviRJE   pRJZNANih   doiMAČih   IN   TUJih   pROilVAJAlcEV
•  MINERALE,   ORqANSKE,   STANJŠANE,   fOTO   obČUTljiVE,   kOZMEliČNE,
sffRiČNf,  cilirvdmČNt,  bifokAlNE,  MulrifokAlNE koREkcijskE Ieče
•  kVAliTETNA   SONČNA   TER   SMUČARSkA   OČaU
• SREdsTVA   ZA   SHRANJEVANJE,   ČiŠČENJE   iN   NEG.0   OČaI   iN   kONT.   UČ
20. tet v Mujtoi vida
VAROVANJE OSEB IN PREMOŽENJA ¦ KRŠKO,
julijo 59.1sl040fl/32-667, 34-728. tal 32-667. *iro ročun 51600-601-14606
SVOJIM   POSLOVNIM   PARTNERJEM
SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE,
VSEM POSAVCEM PA ŽELIMO VARNO
IN SREČNO NOVO LETO.
mi, težkimi in kombiniranimi. Terihajeva je povedala, da so kadrovsko pripravljeni, primanjkuje pa jim posebnih igralnih pripomočkov, ki jih ti otroci potrebujejo in so izredno dragi. Pogreša tudi intenzivnejše povezave med vsemi, ki se s tovrstnimi težavami otrok kakor koli ukvarjajo. Timsko delo je bila tudi ena glavnih tem na torkovi okrogli mizi.
povezave strokovnjakov in kako jih izboljšati. Pohvaliti velja dobre sklepe, ki so jih udeleženci sprejeli. Ti bodo morda pripomogli k večjemu občutku pove-
zanosti in lažjemu delu. Specialnim pedagogom v vrtcu bo ekipa razvojne ambulante na voljo, ravno tako psihologinja.
Zbrani so tudi ugotavljali, da nujno potrebujejo mobilno spe-cialnopedagoško enoto, ki je usahnila z nastankom razvojnih oddelkov v, vrtcih. Nujna je, ker vsi otroci niso deležni obravnave v vrtcih, prav pa bi prišla tudi za občasno pomoč specialnim pedagogom na osnovnih šolah v občini. Predstavniki občine so obljubili podporo po svojih močeh, kaj pa se bo iz trdnih sklepov izcimilo, bo pokazala prihodnost, (nic)
rfjv wyw ,/jv vjv Jf. ^.' '^.' '^.' '^.' '^! '^' '^.' '^.' '^ '^.' '^' ^ ^.' '^ '^.' '^ '^.' ^l^,1 '^' ^j ^.' '^
Podelitev Linhartovih mačk
Brestanica, 15. decembra - V počastitev 50-letnice kulturnega društva Svoboda Brestanica je njena dramska sekcija v Domu svobode premierno uprizorila gledališko predstavo Vlada Novaka "Dobrodošla, miss Agata". Igro v treh dejanjih je režirala Marjana Brom-še, predstavilo jo je 12 igralcev, za izvirno sceno pa je poskrbel Janez Kavčič. Njihovo trdo delo je vsekakor obrodilo plodove. Krajanom so se predstavili tudi v reprizni uprizoritvi v soboto. Ob tej priložnosti je DKD Svoboda Brestanica izdalo tudi brošuro o delovanju društva in njenih sekcij. V brošuri je podrobno opisano delo društva v zadnjih petnajstih letih. Poleg že omenjene dramske sekcije delujejo v okviru društva še moški pevski zbor, ženski oktet, likovna in plesna sekcija. Leto 1995 pa je bilo za društvo prav posebno leto, saj so poleg svojega zlatega jubileja obeležili tudi 1.100-letnico prve pisne omembe Rajhenburga. V petek so podelili tudi Linhartove značke za delo v gledališču. Tako so bronasto Linhartovo značko prejeli Marjana Bromše, Jožica Uršič, Jože Teraž, Matjaž Breznikar in Karmen Kerle. Srebrno pa Vera Kustec, Anton Omerzel in Janez Kavčič. (Kati)
Vesel božič in srečno
novo leto 1996
želi svojim obiskovalcem
in poslovnim partnerjem
$
It-A
SENOVO
vsem občanom Posavja
želimo vesele praznike
in
srečno novo leto
cm
-"!&-
vrtni center & cvetličarna na CKŽ 65/a v Krškem
<Uam zdi aeiele b&šifait praznike
in utežna n/%im Leta 1996
knjigovodstvo računovodske-finančne storitve
m>p
d.o.o.
Rostoharjeva 44 • KRŠKO Tel.: 0608/21-900, 22-722 Fax-modem:     0608/21-538
svetovanje poslovna poročila analize in planiranja investicijski načrti

ZA PODJETJA IN ZASEBNIKE
C
NAŠ GLAS 42, 21. DECEMBER 1995
OBVESTILA IN REKLAME
JŽJ
s
splošno gradbeno podjetje POSAVJESEVNICA po
Sevnica, Trg svobode 11
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
-  1 diplomirani gradbeni inženir
-  1 gradbeni inženir
-  1 gradbeni tehnik
- 3 gradbene delovodje
-  15 NK delavcev
- 6 PU zidarjev
- 4 PU tesarje
- 20 KV zidarjev
-  15 KV tesarjev
- 5 KV železokrivcev
Delovno razmerje s kandidati bomo sklenili za nedoločen čas
s polnim delovnim časom.
Dodatne informacije glede osebnih dohodkov in pogojev za
zasedbo delovnega mesta dobite v kadrovski službi, telefon
0608/41-615.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati
pošljejo v 8 dneh na naslov: SGP POSAVJE SEVNICA, Trg
Svobode 11, 68290 SEVNICA.
REPUBLIKA SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA
KRŠKO
OBVESTILO ŽRTVAM VOJNEGA NASILJA
Oveščamo vse upravičence, da bomo s 3.1.1996 pričeli v sejni sobi A zgradbe Občine Krško sprejemati vloge za priznavanje statusa.
Delovni čas:
ponedeljek, torek, četrek od 8.00 do 14.00 ure, sreda od 8.00 do 16.00 ure, petek od 8.00 do 12.00 ure.
Potrebni dokumenti:
1.  Lastoročno podpisana vloga (pri izpolnjevanju vlog bodo pomoč nudila Društva izgnancev po svojem razporedu po krajevnih organizacijah);
2.  Potrdilo o državljanstvu
- dokument, pridobljen na matičnem uradu ali fotokopija potrdila (rumeni karton MNZ kot dokaz) o državljanstvu, ki mora biti overjen od uradne osebe, ki bo sprejemala vloge;
3.  Izpisek iz rojstne matične knjige z EMŠO ali fotokopija obeh strani veljavne osebne izkaznice;
4.  Potrdilo Arhiva RS ozitoma overjena fotokopija potrdila ali odločba o priznanju časa, prebitega v zaporu, unternaciji ali na prisilni izselitvi oziroma, od notarja overjena fotokopija odločbe;
5.  Overjeni uradni prevodi listin v tujem jeziku s fotokopijo listine v tujem jeziku;
Upravičence prosimo in opozarjamo, da oddajajo popolne zahtevke. Nepopolne vloge bodo morali dopolniti v postavljenem roku, sicer bodo zavrnjene.
Pristojna ministrstva morajo šele v roku treh mesecev po uveljavitvi ZŽVN sprejeti ustrezne podzakonske akte, tako da bo upravna enota lahko pričela z reševanjem zahtevkov šele po objavi le-teh, to je s 1.4.1996. Med vodenjem postopka bodo vse stranke pismeno povabljene na upravno enoto. Upravičence pozivamo na strpnost, da bo pobiranje vlog potekalo tekoče in hitro.
HVALA!                                                                          Načelnik:
Anton Podgoršek, dipl.iur.
Tudi letos dedek Nraz
v Gasilskem domu
v Krškem
Gasilsko društvo, Društvo prijateljev mladine, Vzgojnovarstveni zavod Krško, Vrtec Pravljica in nastopajoči z dedkom Mrazom vabijo predšolske otroke s starši na novoletne prireditve za najmlajše v gasilskem domu na Bohoričevi ulici v Krškem. Prireditve si boste lahko ogledali vsak dan od torka, 26., do petka, 29. decembra 1995, ob 16. uri v Gasilskem domu Krško. V programu bodo sodelovali:
-  Plesni klub Bolero, enota v Krškem;
-  Vrtec Krško z igrico Piščanček Pik;
-  Osnovna šola |lurija Dalmatina z zabavnim recitalom;
-  Agencija Lukec s plesi;
-  moderatorji Centra za socialno delo z zabavnimi in tekmovalnimi igricami otrok - udeležencev prireditve;
-  Lado Pacek s konjsko vprego;
-  dedek Mraz s svojim številnim spremstvom.
Letos pa dodajamo še eno novost. Po končanem programu
se bodo otroci lahko slikali z dedkom Mrazom.
Dedek Mraz in snežinke pa bodo otrokom delili sladkarije,
mladim nastopajočim talentom pa tudi nagrade.
Otroke in starše vabimo v Gasilski dom Krško, kjer se boste
lahko prijetno zabavali in skozi program spoznavali prijatelje
naših najmlajših otrok!
Vabljeni!                                                   Gasilsko društvo Krško
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
objavlja prosto delovno mesto
TAJNICE
V OBMOČNI ZBORNICI
POSAVJE
Pogoji:
- V. stopnja izobrazbe ekonomske ali administrativne smeri
-  pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika
-  1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih
- znanje uporabe računalnika - Windows okolje
- poznavanje osnov materialno finančnega poslovanja
-  komunikativnost in samoiniciativnost
Delovno razmerje bomo z izbrano kandidatko sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Kandidatke naj pošljejo pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi, na naslov:
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Splošna kadrovska služba Slovenska c. 41 61000 LJUBLJANA
Prijavljene kandidatke bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
DOLENJSKA BANKA
Dolenjska banka d.d. Je v Posavju
Dolenjska banka je v širjenju poslovne mreže po Sloveniji več kot aktivna. V enem letu je odprla enoto v Ljubljani, štiri enote v Posavju in eno na Dolenjskem. Ravno Posavju je v letošnjem letu namenila veliko pozornost. V Krškem bo Dolenjska banka v petek, 22. decembra, ob 12. uri odprla svojo 26. enoto. Enota se nahaja na Vidmu v bližini tržnice na Kolodvorske ulici 1.
Poslovni prostor je velik 100 m2, v njem pa bo našla prostor celotna bančna ponudba. Strankam bodo na voljo okenca za gotovinsko in brezgotovinsko poslovanje ter kreditiranje. V enoti bodo nudili celotno bančno ponudbo od poslovanja s tekočimi računi in hranilnimi knjižicami vseh valut do varčevanja pod ugodnimi pogoji na različne, tudi zelo kratke roke pod zelo ugodnimi pogoji. Posebaj velja omeniti, da bo v enoti instaliran tudi bančni avtomat mreže BA, ki bo strankam na voljo 24 ur na dan. Enota bo odprta vsak dan od 8. do 18., ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
KOSTAK d.d. DE SNAGA
OBVEŠČA
Vse krajane občine Krško, da bo v času božičnih in novoletnih praznikov spremenjen urnik smetarske službe, in sicer se urnik odvoza odpadkov iz gospodinjstev premakne za en dan vnaprej. Smeti bomo pobirali od TORKA DO SOBOTE (26.12-30.12. in 2.1-6.1.).
Za razumevanje se že vnaprej zahvaljujemo!
Vodja DE Snaga
Drago PEREČ
Vodja sektorja Komunale                                             Direktorica
Srečko PLANINC                                    Silvana MOZER, dipl.oec.
Opravičilo gospodu notarju Andreju Nartincu ii Krškega!
Spodaj podpisana Sonja Krute in novinar Gregor Pavlin se notarju Andreju Martincu iz Krškega opravičujeva zaradi anketne izjave, objavljene v 40. številki Našega glasa pod naslovom: "Notarji niso odvetniki, skrbeti morajo za interese vseh".
Podpisana Sonja Krulc izjavljam, da v pisarni notarja Andreja Martinca osebno nisem bila, pač pa je bil v pisarni moj mož. Pred tem sem z notarjem kontaktirala le po te* letonu. Notar Andrej Martine je mojemu možu dal pojasnila, ki so zadevata vsebino najemne pogodbe, in ga seznanil z notarsko tarifo, ki je za vse notarje v Sloveniji enaka.
Mene, kot rečeno, takrat ni bilo zraven v njegovi notarski pisarni, razen tistega, kar mi je povedat moj mož. Nikakor nisem novinarju izjavila v tem smislu, da je notar Andrej Martine s cenami manipuliral, in tudi ne, da s stranko, ne bi smel glihati kot na tržnici.
Avtor ankete pa se opravičujem tako notarju Martincu kakor tudi gospe Kruleevi.
Gregor Pavlin, Sonja Krulc KrSko, dne 18.12.1995
Najamem enosobno stanovanje v Krškem. Tel.: 21 -110, int 152 (dopoldne) Prodam smuči Elan (160) z vezmi Tvrolia 90 in pancerje Alpina št 38,5. Vse zelo malo rabljeno. Cena je ugodna. Pokličite 69-296 od 15.-17. ure.
Prodam večje število besedil za uglasbitev pevcem in glasbenim skupinam. Prodam tudi zbirko pesmi, knjigo z naslovom Ljubezen naj živi, primerno za darilo. Tel.: 70-024.
Prodam prtljažnik za citroen AX - 3 vrata. Tel: 0608/70-469.
Prodam traktor TV 523, letnik 1985, dobro ohranjen. Tel.: 0608/79-743.
.ALVO^
UPRAVA m TRGOVINA B Mtavcov 3. Orcžico Tel /Ta« 0608 61-629
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
Windows 95
VVindovvs 3.1 x
MS Office 95
MS Office

TELEVIZIJA NOVO MESTO
Ltitial
s Trdinovega vrha
ovega vrha M 4 na kanalu ^ I
vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA
in po NOVICAH
Športni pregled
vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM
in NOVICE ob 21.30
vsako soboto tedenski pregled
OD SOROTE DO SOBOTE
« in
mladinska oddaja
MKCTV
vsak dan
ob 19. in 21. uri NOVICE
Izjava
Podpisana izjavljam, da članek v Novem glasu, ki se nanaša na delo notarja, ne zadeva Alojza Vidica, notarja v Sevnici, in da moj razgovor z: novinarjem tega lista rti v skladu z v listu zapisano vsebino.
Gospodu Vidicu se opravičujem, če se je počutit prizadetega.
Mateja Kriianič
Najamem manjše stanovanje v Posavju. Tel.: 0608/31-
415
Vodenje poslovnih knjig za zasebnike in podjetja (dvostavno knjigovodstvo}. Mihaela Libensek, s.p. Libna - Krško. Tel: 0608/21-633.
Prodam ali oddam v najem obnovljen klavir. Pri nakupu možnost plačila na obroke. Tel.: 33-608.
Prodam novo kompletno volneno posteljnino Bavaria Wolltex z 20- odstotnim popustom in dve rabljeni ter-moakumulacijski peči ELIND 3,5 in 2,5 kW po ugodni ceni Tel.: 0608/67-180.
FILMSKI SPORED
"Kino servis" Brežice
25. XII, ob 18. uri: BOŽIČEK, komedija
25.   in 26. XII. ob 20. uri: SPREHOD V OBLAKIH, romanca
26. XII. ob 18. uri, 27. XII. ob 18. in 20. uri, 28., 29. in 30. XII. ob 16. uri: OPIČJE NORČIJE, komedija
28., 29., 30. XII. in 1. in 2. I. Ob 17.30 uri in 20. uri: 007: ZLATO OKO (dts), akcijski 31.. XH.: ni predstav 3.1, ob 20. uri in 4. in 5. I. ob 18. uri: TO SO BiLi ČASI, romantična komedija 4., 5. in 8. I. ob 20. uri in 6. in 7. i. ob 18. in 20. uri: OBLEGANI 2, akcijski 9. L: ni predstav (dts): 6-KANALNI DIGITALNI TON                               M
Kulturni dom Krško
21. in 22. XII. ob 20. uri in 24. XII. ob 18. uri: SAMO TI, ljubezenska komedija 4. in S. I. ob 20. uri in 7.1, ob 18. uri: OPIČJE NORČIJI, družinska komedija
Veseli december '95 v KD Krško
21.  XII. ob 16.30 uri: SME-ŠKO MED ČRKAMI ALI PLESNA ABECEDA, Studio za ples Celje
22.   in 23. XII. ob 18. uri: TRNULJČICA, risanka
26.  in 27. XII. ob 18. uri: 101 DALMATINEC, risanka
29. in 30. XII. ob 18. uri: WIL-LY 2, celovečerni film
Kino Kostanjevica
23.   XII. ob 20. uri: TUJA VRSTA, znanstvena fantastika
24.  XII. ob 20. uri: OPIČJE NORČIJE, komedija
Kino Šentjernej 22.  XII.  ob  18.  uri:  TUJA VRSTA, grozljivka 22. XII. ob 20. uri: OPIČJE NORČIJE, komedija
Novoletna otroška matineja ob 16. uri v Kostanjevici in ob 18. uri v Šentjerneju
25.  XII.: PIKO iN KOLUMB,
risanka (300 SIT)
27. XII.: 101 DALMATINEC, risanka (300 SIT)
28.   XII.: TRNULJČICA, risanka (300 SIT)
29. XII.: WILLY ll, celovečerni film (300 SIT)
(K
ŠPORT IN REKREACIJA
NAŠ GLAS 42, 21. DECEMBER 1995
J
KOŠARKA
obrambo pa pozabili. Tako je zmaga ostala doma.
lik Krško: Imperl, Iskra 2, Božič, Špende 3, Urbanč 5, Bogovič 5, Kukavica, Šk<|t, Levičar, Deržič 2, Mašič 5, Cvijič 5. (J.A.)
KK Hclios 81
KK Interier Krško 89 (16:49)
Dvorana Komunalnega centra Domžale, gledalcev 800, sodnika Kovačič (Kranj) In Turk (Ljubljana).
Igralci Interierja nadaljujejo z dobrimi igrami in zanesljivimi zmagami. V tekmi z domžalskim Heliosom so že na začetku srečanja povedli in pokazali dmačim, da jih ne čaka nič dobrega. Ves prvi del so imeli igro v svojih rokah, predvsem po dobri igri Naki-ča, in visoko vodili. V drugem delu so nekoliko popustili, tako da so domači v 28. minuti povedli z 59:56. To pa je bilo tudi vse. Igralci Interierja so zaprli prostor pod košem, kjer so odlično skakali, iz nasprotnih napadov pa neusmiljeno polnili koš domačih. Ekipa Interierja je tudi brez odličnega Kraljeviča zabeležila osmo zaporedno zmago.
KK Interier: Zaturovski 4, Krajcar 8, McDonald 27, Nakič 30, Ademi 5, Kralj 15. (J.A.)
Ivo Nakič, ponovno najučinkovitejši v ekipi Interierja.
A-l SKL					
Smelt Olimpija	15	12	3	1263:1069	27
Interier Krško	14	11	3	1173:1061	25
Idrija	14	8	6	1080:1007	22
KovinotehnaSav.	14	8	6	1191:1142	22
Rog. Donat Mg	14	8	6	1113:1144	22
Satex	14	7	7	1203:1169	21
Litostroj	14	7	7	1090:1068	21
BavariaWolltex    •	14	7	7	1164:1195	21
Republika	14	6	8	1074:1065	19
Helios	14	5	9	1049:1113	19
Triglav	15	3	12	1082:1295	18
Iskra Litus	14	3	11	894:1084	17
KK Plima Prebold - KK Brežice 89: 79 (49:41)
V derbiju vodilnih skupin vzhodne skupine je na koncu z najtesnejšim izidom zmagala domača ekipa, saj so zmagoviti zadetek dosegli v zadnji sekudni. Pri Brežičanih je bil najučinkovitejši Antolovič s 34 točkami. Ekipa Brežic ostaja skupaj s Prebolčani na prvem mestu s 23 točkami. (J.A.)
Rekreacijska liga v koSarki
Artiče, decembra - V rekreacijski ligi v košarki sta bili odigrani še dve koli, ki sta prinesli zanesljive zmage favoriziranim ekipam. Po dosedanjih rezultatih sodeč, kakor tudi po prikazanih igrah, se bodo za prva mesta borile ekipe Karavan's, Taj Amovo selo in SZ Debeljak.
Rezultati 2. kola: Karavan's - Pivnica Simona 69:45, SZ Debeljak - KE Gosser 62:23, Taj Arnovo selo - Heu/eka 70:35, Tapetništvo Kukovica -Mana 68:51. Rezultati 3. kola: Mana - Karavan's 39:91, Pivnica Simona -Taj Amovo selo 46:79, SZ Debeljak - Heureka 60:28, Tapetništvo Kukovica - KE Gosser (preloženo).
Trenutni vrstni red: 1. Karavan's 6, 2. Taj Arnovo selo 6, 3. SZ Debeljak' 6, 4. Heureka 4, 5. Tapetništvo Kukovica 3, 6. Pivnica Simona 3, 7. Mana 3, 8. KE Gosser 2. Najboljši strelci: 1. Petan (Karavan's) 93, 2. Molan (Taj) 78, 3. Omerzo (Taj) 55,4. Zorko (Karavan's) 54,5. Kink (SZ Debeljak) 47. (M.Z.)
ROKOMET
Krčani v cetrtfinalu« Dobova izpadla
RK Krško : RK Radeče papir 11 : 19(15:11)
Krčani so po pričakovanjih premagali goste iz Radeč, vendar pa so se za zmago morali pošteno potruditi. Čeprav je bil rezultat 5 minut pred koncem prvega dela še izenačen, so Krčani v nadaljevanju izkoristili napake gostov in povedli. V drugem delu je bila igra večji del enakovredna, v končnici pa so se ponovno izkazali krški rokometaši.
RK Krško: Imperl, Keše 1, Iskra 3, Špende 4, Bogovič 4, Urbanč 4, Kukavica 3, škof, Levičar 2, Deržič, Mašič 3, Cvijič 8. (J.A.)
RK AFP Dobova : RK Gorenje 19 : 19 (7:15)
Dobovčani so zaigrali v nepopolni sestavi, saj sta manjkala glavna obrambna igralca Voglar in Stojakovič, in z igro ponovno razočarali maloštevilne igralce. Ekipa Gorenja je vodila od začetka do konca srečanja in se zasluženo uvrstila v nadaljnje tekmovanje.
RK AFP Dobova: Kostevc, Džapo 2, Begovič 2, Mijačinovič 7, Kekič 2, Ocvirk 3, Češnovar 1, Žibert 1, Glaser 1, Kranjc 1, Denič, Kuhar. (J.A.)
RK Akripol: RK AFP Dobova ¦  11 : 19 (11:19)
Športna dvorana Trebnje, gledalcev 800, sodnika Kalin in Korič (oba Ljubljana).
Domači so že na začetku zaigrali silovito in povedli s 5:1. Do konca prvega dela so se jim Dobovčani približali na vsega zadetek razlike, predvsem po zaslugi vratarja Deniča, ki je branil tudi nemogoče. V drugem delu pa so domačini igralce Dobove ponovno nadigrali, saj so 8 minut pred koncem srečanja vodili že za 6 zadetkov. Igralcem AFP Dobove je do konca le uspelo znižati rezultat, za kaj več pa so imeli zapreko v odličnih domačih vratarjih.
RK AFP Dobova: Denič, Džapo 1, Mijačinovič 6, Ocvirk 1, Češnovar 1, Žibert, Glaser 3, Leve 1, Stojakovič 8, Kuhar. (J.A.)
RK Inženiring Sarbek : RK Krško II: 17 (15:15)
Krčani so se na gostovanje odpravili po zmago in to je obetal tudi rezultat večjega dela prvega polčasa. Štiri minute pred koncem prvega dela so Krčani vodili za tri zadetke, a so jih domači ujeli, tako da se prvi polčas končal z nedoločenim izidom. V nadaljevanju so sicer oslabljeni domačini zaigrali bolje v obrambi in kmalu tudi povedli. Po vodstvu domačih 24:19 pa je bilo vseh upanj za Krčane konec. Do konca sta ekipi le še polnili mreže vratarjev, na
*   1. SRL						
Pivovarna Laško	10	10	0	0	292:212	20
Gorenje	9	5	2	2	211:189	12
Kodeljevo	10	5	2	3	222:224	12
AFP Dobova	10	5	1	4	246:211	11
Prevent	10	5	0	5	249:241	10
AMC Slovan	9	4	1	4	203:197	9
Inženiring Šarbek	10	4	1	5	229:227	9
Rudis Rudar	10	4	1	5	229:259	9
Pri. nov. Pro mak	10	4	1	5	214:248	8
Krško	10	2	3	5	227:237	7
Akripol	10	3	0	7	208:225	6
Fructal	10	1	2	7	205:236	4
STREUANJE
Južni sosedi boljši od Slovencev Župane uspešno končal mladinsko kariero
Ljubljana, 16. decembra - V srečanju strelskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške z zračnim orožjem so zmagali južni sosedi z rezultatom 4:2. Slovenski strelci so bili boljši z zračno puško, člani in mladinci pa so dvoboje izgubili.
Svojo reprezentančno pot je v mladinski konkurenci končal Dejan Župane, ki je s 578 krogi zasedel 2. mesto. Povejmo še, daje Dejan v mladinski karieri kar. enaindvajsetkrat nastopil za državno reprezentanco.
Za slovensko reprezentanco so v dvoboju s Hrvaško nastopili še trije posavski strelci, in sicer mladinka Tina Grabnar v streljanju s puško, mladinec Robert Ferenčak s pištolo ter v članski kategoriji Robert Kranjc. Vsi trije so streljali slabo in pristali na repu.
Rezultati puška - člani: SLO - HRV 1755:1741; mladinci: SLO - HRV 1729:1726; članice: SLO -HRV1155:1172; mladinke: SLO-HRV 1135:1137.
Rezultati pištola - člani: SLO - HRV 1697:1704; mladinci: SLO - HRV 1634:1664; članice: SLO - HRV 1098:1115; mladinke: SLO - HRV 999:1099.
Med mladinkami je Tina Grabnar osvojila 6. mesto s 575 krogi, prav tako pa sta na 6. mestu pri članih in mladincih pristala Kranjc (562) in Ferenčak (535) v streljanju s pištolo. (J.A.)
Kruno Brežice 1994:
: Zg. Polskava 1589
Brežiški strelci z zračno puško so v zaostali tekmi šestega kroga dosegli rekordno zmago, saj so tekmece iz Zgornje Polskave premagali kar s 104 krogi razlike ter obenem dosegli najboljši letošnji izid v obeh tretjih ligah. V vrstah Brežičanov je bila tudi tokrat najboljša izjemna Gordana Grame, le za krog pa je zaostal 16-letni Peter Fridl. Tudi tretji tekmovalec, Slobodan Ma-nojlovič se je izkazal z novim osebnim rekordom in če bodo v takem slogu nadaljevali tudi v spomladanskem delu, uvrstitev v drugo ligo ne bi smela biti vprašljiva.
SD Kruno Brežice: Grame 569, Fridl 568, Manojlovič 557. (ES)
Priznanje za Gordano Grame
Ljubljana, 14. decembra - Na priložnostni slovestnosti Zveze gluhih in naglušnih Slovenije so ob koncu leta podelili svojim športnikom priznanja za najvidnejše športne dosežke v letošnjem letu. Med šestimi dobitniki se je priznanja, ki ga je prejela iz rok predsednike slovenske Športne zveze gluhih Janeza Slatinška, veselila tudi Brežičanka Gordana Grame, članica strelske družine Kruno Brežice, ki je na septembrskem evropskem prvenstvu gluhih v streljanju z zračno puško v italijanskem Bolzanu osvojila odlično šesto mesto. (ES)
Drugo mesto za leskovške pionirje
Na zadnjem letošnjem tekmovanju oziroma v tretjem kolu pokala prijateljstva, ki je potekalo v soboto v Ljubljani, so leskovški pionirji zasedli 2. mesto, če pa bi imel trener Arh srečno roko pri izbiri ekipi, zmage ne bi izpustili iz rok. Med posamezniki je odlično streljal Kristjan Šumej in zasedel 4. mesto. Z 2. mestom so mladi strelci Kanje uspešno zaključili letošnjo sezono.
Rezultati - ekipno: 1. Krn Tolmin 531, 2. Kanja Leskovec 524, 3. Postojna 525... Kruno Brežice 425. Rezultati posamezno: 4. Šumej 180, 8. Zorko 176, 10. Arh 175, 15. Pacek 173, 31. Kržan 167 (vsi Kanja), 37. Zorič 165, 69. Pavlin 148, 78. Kolar 135, 82. Lapuh 125 (vsi Kruno). (J.A.)
KEGLJANJE
Končni vrstni red jesenskega dela prvenstva v Zasavsko-posavski keg-Ijaški ligi, v kateri tekmujejo tudi štiri posavske ekipe.
Rudnik (Hrastnik)	7	7	0	0	46:10	14
Krško	7	5	1	1	42:14	11
Partizan (Brežice)	7	5	1	1	36:20	11
Litija II	7	4	0	3	24:32	8
Piramida (Zagorje)	7	.2	0	5	24:32	4
Terme (Čatež)	7	2	0	5	20:36	4
Litus (Litija)	7	2	0	5	20:36	4
Sevnica	7	0	0	7	12:44	0
HALI NOGONET
Leskovški osnovnošolci prvaki
Leskovec, 16. decembra - Šolskega občinskega prvenstva v malem nogometu za učence 7. in 8. razreda so se udeležile le tri osnovnošolske ekipe iz občine Krško. Mladi leskovški nogometaši so premagali svoje Vrstnike iz Oš Jurija Dalmatina Krško z rezultatom 2:1, prav tako pa so Leskovčani bili boljši tudi od senovških fantov, saj so jih premagali s 6:2. V tekmi za 3. mesto so Krčani visoko premagali Senovčane.
Končni vrstni red: 1. OŠ Leskovec, 2. OŠ Jurija Dalmatina Krško, 3. OŠ Senovo. (Pilip)
Skupščina NK Krško
V petek, 12. januarja 1996, bo ob 17. uri v sejni sobi A občine Krško potekata dolgo pričakovana letna skupščina Nogometnega kluba Krško, ki naj bi tudi razrešila kadrovske probleme v klubu.
POSAVSKI PLESNI KLUB LUKEC      posavsk,    . * Informacije na tet. 0608/22 269 In 32 795 EJShJJM
ŽELI VSEM UČENCEM,
ČLANOM IN STARŠEM TER OSTALIM
OBČANOM VESEL BOŽIČ TER SREČNO,
ZADOVOLJNO IN USPEŠNO
NOVO LETO 1996
LuHec na SP v Dresdnu
II« in 17. mesto nista padla z neba
V času od 13. do 16. decembra se je plesna step formacija PPK Lukec udeležila svetovnega prvenstva v stepu za formacije in posameznike v članski konkurenci.          Ekipo krških plesalk je vodil njihov trener in član IO sekcije za show dance pri ZPOS Dušan Vodlan.
Plesalke so prvič nastopile na takšnem tekmovanju, ki pomeni seveda vrhunec vseh tekmovanj, in
dosegle zares odličen rezultat v izjemno močni konkurenci, saj sta nastopili tudi dve step formaciji iz ZDA, kjer je ta zvrst v bistvu doma.
Zato je doseženi rezultat tako bolj pomemben za plesalke iz Slovenije, natančneje Krškega, ki v zadnjem času postaja pravi slovenski plesni center. Formacija "Zaspančki" je osvojila odlično 11. mesto, izvrstna in perspektivna plesalka Vesna Vučajnk (na sliki) je pristala na 17. mestu, kar je tudi izjemen uspeh, Josipa Fink pa je na koncu pristala na 30. mestu, kar je za mlado tekmovalko odličen uspeh, pa še za tekmovanje je zvedela tik pred zdajci, ko je nastop v Dresdnu odpovedala slovenska državna prvakinja.
Doseženi rezultati tako s svetovnega prvenstva kot z ostalih državnih tekmovanj pričajo, da je delo v PPK Lukec pravilno, tako da se za prihodnost plesa v Krškem in Posavju ni bati.
POSAVSKI PLESNI KLUB LUKEC Informacije na tel. 0608/22 269 In 32 795 %$LL
POSAVSKI PLESNI KLUBI
M
Posavski plesni klub Lukec in Plesna šola Lukec vabita na "Plesni večer v Krškem", ki bo v petek, 22. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu Krško.
Nastopili bodo učenci PV Lukec, PŠ Lukec ter plesalci PPK Lukec, Plesna skupina Lukec - udeleženke SP 1995, kot poseben gost pa se bosta predstavila večkratna državna prvaka ter nosilca bronaste medalje s svetovnega prvenstva v kombinaciji 1995.
Vabljeni!
ŠPORTNO PLEZANJE
Solovzponi
Skoraj vsak alpinist, ki je dovolj natreniran in psihično          dovolj trden, se odloči, da prepleza smer sam. Tudi težavnost vzpona si izbere vsak sam. Med plezanjem se lahko varuje (samovarovanje). V lažjem svetu se zaradi hitrejšega napredovanja plezalec ne varuje (osebna odločitev).
V začetku oktobra je član PAK-a Arnold Koštomaj v previsnih    stenah
nad Ospom preplezal v štirih urah dve smeri. Muha z oceno 5+ AO tehnično zahtevna smer, varovanje na preperelih prusikih in starih klinih. Druga smer, ki jo je preplezal, je bila italijanska z oceno 5+ AO, nudila je več prostega plezanja in odlično varovanje na ekspanzijskih klinih (svedri). V domačem plezališču Armeško pa je preplezal brez varovanja Steber z oceno 6 b+ (UIAA 7+) 8m. Obiskal je tudi prijetno plezališče v Završnici, kjer je preplezal nekaj smeri na vpogled z oceno 6 b+ (UIAA 7+).
Študij smeri CSN 8a . (UIAA 10-) (Foto: F. Gričar)
C
NAŠ GLAS 42, 21. DECEMBER 1995
ŠPORT IN REKREACIJA
w
KARATE
KOLESARSTVO
ŠAHOVSKI KOTIČEK
Mednarodni Grand prtu turnir ta mladino
Božičnik proglašen la najboljšega borca turnirja
^#*»*


Z enega največjih evropskih turnirjev za mlade karateiste do 18 let - Bavarian open, se je reprezentanca Slovenije vrnila kar s sedmimi medaljami. Barve Slovenije so zastopali tudi sevniški karateisti, ki so se odlično odrezali.
Za najboljšega borca in tehnika na turnirju je bil proglašen sevniški kara-teist, 14-letni Urban Božičnik, ki je vse svoje nastope v borbah prepričljivo zmagal z maksimalnim rezultatom in od organizatorja prejei prekrasen pokal. Njegov uspeh je dopolnil z zmago v borbah tudi 13-letni Sev-ničan Denis Orač, ki je v svoji kategoriji osvojil naslov šampiona. V isti kategoriji dečkov letnik 1982 je Sevni-čan Danilo Lisec osvojil 3. mesto in bronasto medaljo.
Odličnim rezultatom med posamezniki so sevniški karateisti dodali še zelo dober nastop v moštvenem delu, kjer se je tekmovalo v absolutni kategoriji. Zadnji dan tekmovanja, ko so se tekmovalci pomerili v ekipnem tekmovanju, je slovenski kata team
(mladinski državni prvak '95), sestavljen iz sevniških karateistov, izpadel že v prvem krogu. V finale med osem najboljših ekip pa se je uspelo prebiti drugi ekipi starejših dečkov, ki so jo sestavljali Sevničani Črepinšek, Lisec in Orač. V finalu so izvajali svojo kato JIIN in na koncu Sloveniji prinesli 5. mesto v absolutni kategoriji do 18 let. Na koncu tekmovanja so se ekipno pomerile še reprezentance v borbah. Za Slovenijo I zaradi poškodbe ni nastopil Urban Božičnik, od katerega se je v slovenskem taboru pričakovalo največ. Tako sta preostali del bremena nase prevzela njegov brat Sašo ter klubski kolega Sašo Vaš. Za Slovenijo je nastopil še Božič iz Idrije. Fantje so iz kola v kolo premagovali svoje nasprotnike, klonili pa so šele v petem krogu proti reprezentanci BiH, predvsem na račun pristranskega sojenja. V borbi za tretje mesto sta se tako pomerili ekipi Slovenije I in Slovenije II, zmaga pa je pripadla ekipi, v kateri sta nastopila sevniška karateista Božičnik in Vaš. (Galex)
13, mednarodni karate turnir
Sevničani zabeležili največ posameinih zmag
Karate klub Tika Trbovlje je organiziral že 23. mednarodni karate turnir, ki se ga je udeležilo preko 500 tekmovalcev in tekmovalk iz sedmih držav. Nastopilo je tudi 32 slovenskih klubov. Največ uspeha so imeli tekmovalci in tekmovalke iz Slovenije, največ posameznih zmag pa so zabeležili tekmovalci sevniškega karate kluba, ki so osvojili kar tri prva mesta.
Najzaslužnejši za osvojena prva mesta so 17-letni Sašo Vaš, 15-letni Marko Stopar in 13-letni Danilo Lisec. Sevniškim karateistom, ki so osvojili medalje, se je pridružil še najmlajši udeleženec sevniškega karate kluba, 12-letni Rok Črepinšek, ki je v borbah osvojil bronasto odličje.
Vaš je v kategoriji kate med mladinci in člani osvojil 10.-11. mesto, v borbah med mladinci do 70 kg pa 1. mesto. V kategoriji kate - dečki letnik 1980/79 je Stopar zasedel 5. mesto, Busar 10.-12., Uranjek pa 16. mesto. Črepinšek je v kategoriji kate - dečki letnik 1983 pristal na 7. mestu. Med dečki letnik 1982/81 je Lisec v katah osvojil 5. mesto. V borbah svojih kategorij sta slavila Stopar in Lisec, Črepinšek pa je med svojimi vrstniki zasedel 3. mesto. (Qalex)
JU-JITSU
"Celje *95" Novoletni turnir v ju-Jitsu borbah
Celje, decembra - Na novoletnem turnirju v ju-jitsu borbah za mladince in člane je nastopilo 68 tekmovalcev in tekmovalk iz desetih klubov, med njimi tudi ekipa SD Policist Krško, ki je nastopila v štirih kategorijah ter ekipno zasedal 6. mesto.
Rezultati posamezno - člani do 92 kg: 4. Damir Urek; člani do 82 kg: 3. Branko Novak, 5. Igor Zupane; člani do 72 kg: 3. Duško Jevtič, 5. Roman Ješovnik, 7. Uroš Pintar; članice: 4. Anita Strgar.
Po besedah Staneta Preskarja, vodje sekcije za borilne veščine v ŠD Policist Krško, se je ekipa odločno in dobro borila, imela pa je tudi nekaj smole, saj jim je žreb kar dvakrat zagodel. (Galex)
i
"Globoko '95" Krškim "policistom" prvo mesto
Globoko, 16. decembra - V telovadnici Oš Globoko je Športno društvo Policist Krško odlično organiziralo prvi novoletni turnir v ju-jitsu borbah za borce in borke do 15. leta starosti, ki se ga je udeležilo 41 tekmovalk in tekmovalcev iz šestih ekip. Generalni pokrovitelj je bila Občina Brežice, slavnostni govornik pa župan Jože Avšič. Na turnirju z nazivom "Globoko '95" so se odlično izkazali tudi domači tekmovalci, ki so ekipno osvojili 1.. mesto.
Rezultati bork in borcev ŠD Policist - dečki in deklice do 35 kg: 5. Ivan Sotlšek; dečki in deklice do 42 kg: 3. Sandi Lepšina; dečki in deklice nad 42 kg: 4. Davor Kos; kadeti do 45 kg: 4. Primož Fridrih; kadeti do,55 kg: 1. Marko Radanovič; kadeti nad 55 kg: 1. Gorazd Kostevc, 2. Klemen Krajnčič; kadetinje do 62 kg: 1. Vanja Preskar, 3. Mojca Škof, 5. Maja Hotko. (Galex)
Z dobre organizacijo do rrhunstva
Projekt razvoja kolesarskega športa v občini
Kolesarsko društvo deluje v Krškem že več desetletij, organizirano pa od leta 1984. Najprej se je imenovalo Matija Gubec, nato Videm, od leta 1990 pa deluje pod imenom Savaprojekt in združuje kolesarje iz vseh treh posavskih občin. Danes društvo šteje okoli 60 članov, od tega se jih 29 ukvarja s tekmovalnim športom, od amaterjev, pionirjev A,B, C, mlajših in starejših mladincev ter članov. Za delo s posameznimi kategorijami tekmovalcev skrbijo trenerji, vodja tehničnega dela, mehanika in ostalo osebje.
Društvo v svojih vrstah razpolaga z vsemi kategorijami tekmovalcev, od najstarejše članske vrste do najmlajše vrste dečkov C, ki predstavljajo podmladek društva. Najmočnejša je bila letos ekipa mlajših mladincev, na čelu katere je bil Uroš Dular, v lanskem letu tudi najspešnejši kolesar društva, saj je dosegel vidne uvrstitve tako doma kot v tujini. Plan društva je predvsem obdržati dosežke pri mlajših kategorijah, s člansko vrsto pa si pridobiti četrto mesto med slovenskimi klubi.
Potrebe in razvoj pa zagotovo presegajo sedanjo organiziranost in amaterski način vodenja, kajti društvo nujno potrebuje človeka, ki bo profesionalno skrbel za njegovo delovanje in financiranje. Pa tudi trenerji svoje naloge ne morejo opraviti samo amatersko in v popoldanskem času.  -
Prav zaradi tega so pristopili k izdelavi projekta razvoja kolesarskega športa v občini Krško. V zadnjih letih se je namreč zgodilo (tudi zaradi načina amaterske organiziranosti), da sta iz enega kluba nastala dva, kar pa za bodoči razvoj nikakor ni dobro. Ob tako velikem številu dobrih tekmovalcev in zagnanih športnih delavcev v obeh klubih je nujno nastaviti novo organizacijsko obliko in drugačen način dela tako pri trenerskem kot pri managerskem delu. Sproprijeti se bo potrebno z mnogimi težavami, kajti klub ne more več delovati na amaterski način pa tudi izven celovitega nastopa gospodarstva in politike občine ne bo šlo, saj financiranje s proračunskimi sredstvi ter ob pomoči sponzorjev ne zadostuje. Kolesarstvo mora predstavljati promocijski in reklamni potencial občine - prav zaradi tega so za predsednika sveta kluba imenovali župana Danila Siterja.
Projekt razvoja prikaže klub kot podjetje, z ustrezno kadrovsko strukturo, v katero so vključeni tudi profesionini trenerji. Z organiziranim pristopom, kar profesionalizem zahteva, naj bi klub v dveh letih vstopil v družbo najboljših klubov, kot so Krka, Sava in Rog. V tretjem letu se pričakuje že najmanj enega reprezentanta v članskih vrstah in dva državna prvaka v mlajših kategorijah, ob tem pa klub lahko osvoji tudi ekipni naslov v mlajših kategorijah. (Galex)
"Haši športniki Posavja xa leto *95"
Zadnji letošnji kupon je pred vami!
V zadnji letošnji številki Našega glasa je pred vami tudi zadnji letošnji kupon, s katerim boste lahko glasovali za svoje najbolj priljubljene športnike v akciji "Naši športniki Posavja za leto'95". Kupone bomo sprejemali do zadnjega dne v tem letu, to je do 31. decembra: Časa za glasovanje imate še dovolj, pa tudi vrstni red se lahko še spremeni. Na potezi ste vi, bralci Našega glasa, da s svojim kuponom izberete športnika, športnico ali ekipo, ki so vam zelo, če ne celo najbolj priljubljeni. Rezultati bodo objavljeni v prvi januarski številki, do tedaj pa športni pozdrav in srečno novo leto iz športnega uredništva.
Športniki: Levičar 222 glasov, Omerzel 49, Lekše 47, Rovan J. 40, šantej 27, Povhe 15, Sotelšek 12, Grojzdek 8, Kos 5, Kraljevič 5, Zagorc 5, Dular 4, Veber 4, Cvirn 2, Rovan A. 1, Vaš 1, Urbane D. 1.
športnice: Lopatic 115 glasov, Pribošič 66, Kos 31, Bizjak 20, Radišek 16, Radej 11, Voglar 9, Mihelič 4, Grabnar 4, Krejan 3, Repec N. 3, Kozmus 1.
Ekipe (moške in ženske): C.P.S. Krško 331 glasov, KK Interier 68, Omerzel team 45, AMD Krško 38, Sebastjan & Urška 37, AK FIT Brežice 19, KD Savaprojekt 8, RK Krško 8, PAK Krško 8, Karate klub Sevnica 6, RK AFP Dobova 6, PK Vitacel - Celulozar 6, šK Triglav Krško 4, SD Kanja Leskovec 3.
-•^-p       "-¦^»      ""^v*3       ""»^»P      ""^P      ""»^P      "^^>      "^.P      ^*^«P
„«^"fc>    ^*t>    ,*^"b    ^^>    ^-^e>    -»^t>    ^<^t>    ^-"^to    -^-*"s>
GLASUJEM
Kupon št. 11/95
- za našega športnika ..................
- za našo športnico ........................
- za ekipo (moško ali žensko)
Priimek in ime .....................................
Naslov .......................................................
Kraj.............................................................
	Valantičevo17, 66000 Novo mesto
	Telefon:+386 68/23 174,
	323 300
	Telefax: +386 68/342 094
-ar-^^T^	čas oddajanja:
	Ob sobotah oddaja-
	mo doklor nas bosta
«3,                        ^W	klicali.
	Vsak dan oddajamo mod 5.30 in 24.00 uro.
Posamično prvenstvo osnovnošolcev
Sevnica, 9. decemebra - ŠK Milan Majcen Sevnica in Oš Savo Kladnik Sevnica sta v prostorih sevniške osnovne šole organizirala posamično šahovsko prvenstvo osnovnošolcev občine Sevnica za leto 1995/96, ki se ga je udeležilo 26 tekmovalcev in tekmovalk.
Rezultati po kategorijah - deklice do 10 let: 1. Čučnik, 2. Kosem (obe Loka); deklice do 12 let: 1. Knez, 2. Mlinaric, 3. Lužar (vse Loka); deklice do 14 let: 1. Radej (Blanca), 2. Medved (Loka); dekleta do 16 let: 1. Grilc (Sevnica); dečki do 10 let: 1. Tihole (Sevnica), 2. Mirt (Blanca), 3. Beršnjak (Sevnica); dečki do 12 let: 1. Pinoza, 2. Dragar (oba Loka), 3. Radič (Sevnica); fantje do 14 let: 1. Nikič (Sevnica), 2. Lončar (Blanca). 3. Jazbinšek (Sevnica); fantje do 16 let: 1. Povh (Sevnica).
Vsi prvouvrščeni so postali šahovski prvaki občine Sevnica v svojih kategorijah, vsi uvrščeni do tretjega mesta pa so prejeli medalje, nekateri so osvojili šahovske kategorije in si priborili pravico do igranja na regijskem prvenstvu Posavja, ki bo januarja prihodnje leto. (J.B.)
Dve zmagi Gorazda Novaka
Gorazd Novak, 12-letni član šK Triglav Krško, je v preteklih dveh vikendih dosegel dve imenitni šahovski zmagi. Na odprtem prvenstvu Gorenjske je zmagal v konkurenci šahistov do 16 let, boljši pa je bil tudi od državnega prvaka v tej kategoriji in udeleženca svetovnega prvenstva. Sašo Župevc je osvojil v kategoriji do 12 let 2. mesto. Na mednarodnem prvenstvu Dolenjske je Gorazd Novak zmagal v kategoriji šahistov do 14 let pred klubskim tovarišem Tomažinom. V kategoriji do 11 let je zmagal Župevc, Vilic pa je osvojil 2. mesto v kategoriji do 16 let. Med šahisti do 10 let je Urbane zasedel 3. mesto. Pri deklicah, ki so igrale v enotni konkurenci, je Žnideršičeva osvojila 5. mesto. Poudariti je potrebno, da so na turnirju ob najboljših slovenskih šahistih nastopili tudi najboljši mladi hrvaški šahisti. (J.A.)
PLAVANJE
Koper, novembra - V prvem in drugem kolu predtekmovanja plavalne zveze za deklice in dečke ter mlajše deklice in dečke so mladi plavalci in plavalke PK Vitacel -Celulozar dosegli zavidljive rezultate.
Rezultati mlajši dečki - 50 m prsno: 3. Berič, 4. Mlakar; 100 m hrbtno: 2. Berič, 4. Furst, 5. Žafran; 100 m mešano: 4. Žafran, 5. Furst; štafeta 4 x 50 m prosto: 1. Vitacel -Celulozar I (Berič, Šoba, Žafran in Furst), 3. Vitacel - Celulozar II (Mig; kar, Vargec, Mavsar in Mirtič); 50 m prosto: 3. Berič, 4. Furst, 5. Žafran; 100 m prsno: 1. Žafran, 5. Berič.
Rezultati mlajše deklice - 50 m prsno: 1. Pire, 2. Hojski; 100 m hrbtno: 1. Pire, 2. Fritz; 100 m mešano: 1. Pire; 50 m prosto: 1. Pire, 2. Fritz, 3. Hojski; 100 m prsno: 1. Fritz, 2. Pire.
Rezultati dečki - 50 m prsno: 1. Leskovar, 2. Vidmar, 3. Blazinic; 200 m prsno: 1. Kerin, 2. Jevnik, 3. Pavlic; 100 m delfin: 1. Pavlic; 100 m mešano: 1. Marušič, 2. Jevnik, 3. Kovačič; 400 m mešano: 1. Kerin; 400 m prosto: 1. Kerin, 2. Pavlic; 50 m prosto:
1.  Jevnik, 2. Marušič, 3. Pavlic, 4. Kovačič, 5. Sobotič; 200 m hrbtno:
2. Sobotič, 3. Komočar, 4. Brili; 100 m prsno: 1. Leskovar, 2. Furst; 200 m mešano: 1. Kerin, 2. Marušič, 4. Jevnik, 5. Kovačič; štafeta 4 x 100 m prosto: 1. Vitacel - Celulozar I (Kerin, Marušič, Pavlic in Jevnik), 2. Vitacel - Celulozar II (Sobotič, Leskovar, Kovačič in Komočar).
Rezultati deklice - 200 m prosto: 2. Jelen, 3. Soldat, 5. Klemenčič; 100 m delfin: 2. Soldat, 4. Jelen, 5. Klemenčič; 200 m hrbtno: 2. Soldat, 3. Jelen, 4. Klemenčič; 200 m mešano: 1. Soldat, 2. Jelen, 3. Klemenčič. (Galex)
XXL JEANS&CASUAL KRŠKO
REPLAY-DIESEL-GAS
BIG STAR-EMANUEL
in
BOMBI ITALCO SEVNICA
R »   0   I  0    POSUJ!
y//
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA
mobitel
ŠENTJERNEJ k. Šmarje 13 ^ 068/81-118
P.E.N0V0
L|ubl|»nskic.27
068/323*00
OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU
STUDIO
Kjaea, oiivia
CESTA KRŠKIH ŽRTEV 58
08270 KRŠKO
TEL.: OflOS/2 1-781
-  FITNESS                  - TURŠKA KOPEL
- SOLARIJ                  - TETOVAŽA KOZMETIČNI SALON ZA OBRAZ IN TELO
PON.-PET. 9-21 URE, SOB. 9-13 URE.
(20
NAŠA ANKETA - OB KOFETKU    naš glas 42,21. december 1995
J
Maša anketa:
tlobitel, pomoč, statusni simbol in nadloga
Toliko časa so med nami, da bi se jih pravzaprav že lahko navadili. Mobitelov in "mo-bitelašev". To je seveda včasih lahko tudi posmehljiv izraz, ki ga ostala "raja" uporablja za ljudi z mobilnimi telefonskimi aparati.
Poslovnim ljudem sta telefon in telefaks pogosto kot popkovina, preko katere so povezani z ostalim poslovnim svetom, s partnerji, zanje pomembnimi ustanovami in vsemi, ki bi jih radi ali jih morajo doseči. Že klasični telefon sam je tako vsiljiv, da se pogosto lahko brezobzirno vtihotapi sredi naših razgovorov, vstopa in prekinja celo tam, kjer niti najbolj zaupni sodelavci ali tajnice ne smejo vstopiti. Še bolj so od te naprave odvisni ljudje, ki se dosti gibljejo, le da je sedaj po malem izginila moda, da človek ob svojem poslovnem obisku pri partnerjih najprej poprosi za telefon in povpraša "domov", ali je kaj novega. V podjetje sicer še pokliče, a ne več iz (ne)varne tuje pisarne, pač pa iz intimnega zavetja svoje trdnjave, avtomobila, parkiranega pred partnerskim podjetjem ...
Ljudje pa so v vsemu predvsem ljudje. Nekateri znajo tudi razgovor po mobitelu, na pločniku ali iz parkiranega avtomobila opraviti okusno, skoraj neopazno, drugi pa so kot harmonikarji na pogrebu. Kričijo, krilijo, se prepirajo na ves glas ... To je samo smešno, morda nadležno ... Huje je, če morajo nadobudni lastniki mobilnih telefonov na vsak način telefonariti med vožnjo, po možnosti po mestnih ulicah in v najhujšem prometnem vrvežu. Tako kot v reklamah. Saj se spomnite tistega: "Halo, sedaj sem sredi semaforiziranega križišča, obtičal sem v prometnem zamašku. Pridem brž, ko bo mogoče!" ali: "Ljubica drvim po avtocesti med Šentjernejem in Rako, oglasil se bom še pri Nacetu in čez deset minut bom
doma. Pripravi, prosim, banjo in večerjo!" Da, k prvemu sem izbral nekoliko "butast" drugi prK mer, da bi bila stvar videti groteskna. Na žalost so med lastniki mobitelov tudi takšni, ki jim je to statusni simbol, s katerim se želijo potrditi. Končno: če ima mladi podjetnik pisarno in delavnico v spalnici ali v garaži, če se mu stanje žiro računa še ne odraža dovolj vpadljivo tudi na obleki, če nihče več ne pogleda njegovega avta, ker ima takega, kot jih vozi večina ljudi ... Ja, s čim naj s%pa potem še pokaže? Problem je samo v tem, da tako ravnanje včasih spravlja v nevarnost ostale udeležence v prometu. Zato je zakonodajalec tudi opredelil telefoniranje med vožnjo kot kaznivo.
Povedati je seveda tudi treba, da ogromna večina lastnikov mobitelov ne sodi v kategorijo zgoraj opisanih kljukcev, ampak so to resni poslovni ljudje, ki imajo edino to napako, da jih preveč ljudi pozna ali potrebuje in da so strahovito preobremenjeni. Seveda si tudi oni pogosto privoščijo prometni prekršek telefoniranja med vožnjo. A če so pametni in jim je mar varnosti, potem vsaj upočasnijo ali zapeljejo na odstavni pas (če ta obstaja). Žal: kamor koli gredo s svojo napravico, tam so jim na sledi žvižgi, ki se razlegajo iz žepov. Na zahodu je menda "mo-bitelija" že dosegla raven onesnaženja, saj ljudje menda nenehno telefonarijo, tudi z izletov v hribe, s smučanja, z zasebnih zabav. Skratka: kar je preveč, je preveč, so rekli in uporabo teh napravic ponekod prepovedali. Seveda pri tem ni uboga napravica prav nič kriva. Neomejeno koristen pripomoček je in marsikdo si sploh ne zna več predstavljati življenja brez nje. Gre le za to, daje tudi pri njeni uporabi, tako kot v vsemu, kar človek počne, potrebna mera.
Miran Sikošek, s.p. iz Pokleka pri Podsredi: "Mobitel imam. Prav mi pride v vseh primerih, tako v poslovnih kot v zasebnih zadevah. V avtu imam mikrofon, tako da med vožnjo, ko se pogovarjam, ne držim slušalke na ušesu. Tisti, ki pa se vozijo po cesti oziroma v križišču z mobi-telom na ušesu, jim mobitel ne koristi v pravem pomenu besede. Imajo ga samo zato, da se izpostavljajo, torej za šminko."
Ne dovolite, da si mobitel, ki si sicer s pticami deli nebo, deli tudi vaše kosilo, spalnico ali stranišče. Vsaj v navado naj mu to ne pride, zato si sami postavite omejitve, ki jih ne boste zlepa prekršili. Ljudje namreč dejansko ne poznajo nikakršnih zavor in pamet jih ne ovica, da bi vas klicali ob najbolj nemogočem času - če že lahko trdijo, da ne morejo vedeti, pri čem vas bodo zmotili. Potem si pa predstavljajte ves tisti napredek komunikacijske tehnike in softwa-ra, s katerim nam grozijo. Da bi lahko kar videli človeka, s katerim se pogovarjate, da bi kar neposredno komunicirali preko svojega prenosnega računalnika
s centralo, borzo, partnerjem, da bi ... Sedaj morate vsaj vključiti prenosni računalnik. Če se bo pa vsa zadeva skrčila na majhno napravico za prenos sporočil in glasovni sprejem računalniških ukazov ter celo z virtualno resničnost ... Potem je Orwellov "1984" samo mala šola naše prihodnosti. Če vso zadevo pogledamo z zabavnejše plati, lahko zapišemo: "Opa, draga. Oprosti, samo rezance ti obrišem z las, ker si mi ravnokar padla v juho. Upam, da te ni opeklo ... - Je že dobro, ljubi, saj si me hitro potegnil ven. Šminko od mojega poljuba si še obriši z obraza, preden vstaneš od kosila, zvečer se pa vidiva!" (Ika)
Jože Baškovič, direktor brežiškega podjetja Integral Brebus: "Mobitela ne uporabljam, ker ga nimam, vendar pa ga pogrešam. Zaradi posebnosti dela ga v podjetju nameravamo tudi nabaviti, saj se v prometu vedno kaj dogaja. Podpiram pa idejo, da se mobitel ne sme uporabljati med vožnjo, saj so ljudje ob pogovoru manj pozorni, zato je nevarnost večja. Prednost mobitela vidim v tem, da si vedno dosegljiv in tudi drugi so tebi doseglji-
Slavko Zupane, upokojenec iz Sevnice: "27 let sem bil v Nemčiji, kjer so se takšni telefoni pojavili že dosti prej, zato sem nanje navajen. Zdi se mi precej praktičen, saj v razvijajočem se podjetništvu enostavno ni časa, da bi vse opravili v pisarni. Priporočam, da se med pogovorom šoferji ustavijo. Po drugi strani pa je lahko mobitel v prometu koristen, saj lahko takoj z mesta okvare ali nesreče pokličejo pomoč."
Drago Radej, direktor Interierja Krško: "Mobitel sem uporabljal med prvimi v Krškem. To je zelo koristna naprava, saj si je skoraj nemogoče zamisliti življenje brez nje. Mobitel je predvsem uporaben v poslovnem svetu, v zasebnem pa nekoliko manj. Med vožnjo uporaba mobitela odvrne voznikovo pozornost, zato obstaja nevarnost ogrožanj^ prometa. Nisem še opazil, da bi se kdo ustavil ob telefoniranju, potrebno je le zmanjšati hitrost."
Janez Žerjav, taksist iz Krškega: "Mobitel imam že dve leti. ker ga za svoje delo nujno potrebujem, kajti za stranke moram biti vedno dosegljiv. Uporabljam ga tudi med vožnjo, ker mi ni potrebno dvigovati slušalke, kajti vgrajen imam zvočnik in mikrofon. Mislim, da je vožnja s slušalko v roki nevarna."
dr. Rudolf Ladika, direktor Zdravstvenega doma Krško: "Na delovnem mestu je mobitel nekaj normalnega. Ni pa normalno, da kdo, ki me kliče na mobitel, plača višjo tarifo. Ni njegova krivda, da imam jaz mobitel. Morda bi lahko tudi klicne tarife plačal lastnik mobilnega telefona. Ni mi všeč, da je postalo že refren: 'številka je nedosegljiva, pokličite kasneje'. Če je človek dosegljiv, naj v resnici bo, zato pa telefon ima."
Edi Štraus, poslovnež iz Brežic: "Pri svojem delu mobitel nujno potrebujem, saj sem veliko v avtomobilu. Uporabljam ga tako v poslovne kot v zasebne namene. Vendar imam v avtu napravo, ki mi omogoča, da mi telefonske slušalke ni potrebno držati v rokah. Če bo uporaba mobitela v vozilu prepovedana, bo njegova funkcija uničena. Kar pa se tiče ogrožanja prometa, predstavlja uporaba mobitela manjšo nevarnost kot menjava kasete."
Dušan Blatnik, direktor Zavoda za prostorsko načrtovanje Občine Brežice: "Mobitel uporabljam samo v službi, saj ga imam le v službenem vozilu. To je zelo uporabna naprava, saj lahko v določenih nezgodnih primerih vozniki sami obveščajo pristojne službe. Hkrati pa je lahko uporaba med vožnjo tudi nevarna. Nobena zadeva ni tako nujna, da se človek ne bi ustavil na parkirišču in opravil telefonski klic. Izjeme so sovozniki."
e
Tel.: 0608/62-905,62-906 Cesta svobode 37. Brežice
Xbuna
d.o. o.
Vsem strankam in bralcem Našega glasa
želimo
vesele praznike, varno vožnjo
in srečno ter uspešno novo leto.
Ob kofetku
Ključavničar, varilec in umetnostni kovač v eni osebi
"Nikoli ne morem reči: "Tega pa ne znam," kajti to bi bilo zame ponižno. Človek se mora za svoj poklic potruditi in naučiti tudi ostalih veščin dela," pravi Jernej Zorko, ki ga mnogi poznajo kot odličnega umetnostnega kovača.
Jernej Zorko se je rodil 1936. leta kot najmlajši otrok v devetčlanski kmečki družini. Osnovno šolo je opravil v Cerkljah, drugo gimnazijo pa končal v Šentjerneju. Leta 1952 se je šel učit za kovača k mojstru Francu Cvel-barju, vendar pa ga prvi kovaški udarci niso navdušili. "Želel sem si postati ključavničar, ne pa kovač. Raje sem pihal in godel, kot delal pri kovaču, zato je po treh mesecih mojster izgubil voljo. Mojemu očetu je povedal, da iz mene ne bo nič, kar me je zelo prizadelo. Zato sem se odločil, da očetu in mojstru Cvelbarju dokažem, da hočem delati, in to dobro," se svojih začetkov spominja Jernej.
Ko se izuči in opravi pomočniški izpit se odpravi s trebuhom za kruhom. Pot ga vodi v Podna-nos in nato v Ljubljano, kjer opravi ključavničarski izpit. Po služenju vojaškega roka se ponovno zaposli v splošni bolnišnici v Ljubljani, nato dela v mehanični delavnici v Dinosu in kot vodja predelave v Litostroju. V teh letih opravi tudi tečaj za av-togeno in eletrovarenje.
Po muenchenski olimpiadi leta 1972 se odpravi za zasluž-
kom v tujino, vendar, kot pravi, nikoli za vedno. Najprej se zaposli v gradbenem podjetju kot strojni ključavničar, po dobrega pol leta pa izve za delavnico, ki se ukvarja z izdelavo umetnostnih izdelkov iz raznih kovin. "V podjetju Josefa Hercoga so me takoj sprejeli na delo in mi opremili tako veliko stanovanje, da so se lahko otroci s kolesom vozili po dnevni sobi. Preko strokovne literature sem spoznaval različne stile umetnostnega ko-vaštva, tako da danes ne poznam stila, ki ga ne bi obvladal. Delo je bilo zelo zanimivo, saj smo izdelovali unikatne izdelke
za posamezne stranke iz Španije, Francije, ZDA, Kanarskih otokov ... Pri gospodu Hercogu, ki mi je bil kot oče in mi je izpolnil vsako željo, sem delal polnih 16 let. Ob srečanju z dr. Ramovšem, ki je takrat študiral v Nemčiji, me je zabolelo srce. Besede: "Jernej, pojdi domov in še našemu narodu naredi kaj lepega." so me pregnale nazaj. Naredil sem prav in ni mi žal."
Jernej Zorko je tudi doma nadaljeval z umetnostnim kova-štvom. Izdeluje izdelke iz barvnih kovin in železa, kot so lestenci, stenske luči, ograje vseh
Zahtevne/še umetnostno kovaštvo je bilo razvito že v antiki, najstarejši ohranjeni primerki pa datirajo v 12. stoletje. Izdelki umetnostnega kovaštva $0 predvsem okovje za pohištvo in stavbna oprema, mreže, rešetke In ograje, delavniski. gostinski in trgovinski izveski, svetila. Po tem, ko se je kovanje v zgodnjem obdobju industrializacije umaknilo litemu železu, se ponovno razmahne v 20. stoletju tudi kot oblikovalna tehnika likovne umetnosti.
vrst in stilov, okenske rešetke, cestne svetilke in še bi lahko naštevali. V letošnjem letu je podjetnik Zorko uspel z izgradnjo
Izdelki izpod Jernejevega kladiva krasijo mnoge hotele in hotelske sobe tako po Evropi kot drugje. Na sliki kovana ograja, ki je tudi pozlačena in sodi med zahtevnejše izdelke, ki jih je izdelal in postavil Zorko. Nahaja se v bavarskem zimskem središču.
nove delavnice pridobiti več prostora za svoje delo in sedanjih pet zaposlenih. (Galex)
C
NAŠ GLAS 42, 21. DECEMBER 1995
PREDZADNJA
W

?$
Dušan Vodlan, plesni pedagog iz Krškega: "Naš glas poznam že vrsto let, še kot občinsko glasilo. V zadnjem času s časopisu tudi poslovno sodelujem. Pomembno se mi zdi, da imamo lokalen časopis, ki podrobneje spremlja športne, kulturne in politične dogodke v kraju. Kot kulturni delavec pričakujem največ vesti s kulturnega področja pa tudi športnega. Iz njega je potrebno čutiti utrip dogajanja v Posavju. Vem pa tudi, da brez politike seveda ne gre. Tudi v prihodnje bom posegal po časopisu Naš glas."
Javnomnenjska
telefonska anketa
Našega glasa
Srečko Lazanski iz Brežic: "Naš glas rad berem, saj je v njem zbrana kopica informacij iz našega območja in ima recimo pred lokalnim radijem to prednost, da ga lahko vzameš v roke večkrat, medtem ko na radiu marsikaj presiišiš. Čisto iz navade vedno najprej pogledam športno stran, kjer pa pogrešam nekoliko obširnejše opise tekem ter lestvice ostalih lig, ne samo prve rokometne in košarkarske. Ne vem, zakaj so fotografije v Našem glasu pogosto tako nejasne, pogrešam pa tudi več informacij o turističnih, športnorekrea-tivnih in kulturnih prireditvah ter ponudbi gostincev, saj bi se tako laže odločili, kje na primer preživeti prost večer ali popoldan z družino."
In še ena voščilnica:
Vsem delavcem NAŠEGA GLASA želim vesele Božične praznike, v Novem letu 1996. pa obilo zdravja, miru, osebne sreče in zadovoljstva ter veliko delovnih uspehov, vaša naročnica In nagrajenka
THka TorSii I družino
Lep pozdrav?
Vaš časopis imamo naročen že kar nekaj časa. Vsako sredo se ga razveselimo, zato smo bili poleti kar malo jezni na vas. Vendar tudi vi potrebujete počitek in dopust.
Imamo pa nekaj predlogov. Mogoče bi lahko biti malo bolj obširni. Tako kot imate horoskop (pohvalno), bi lahko imeli tudi kakšno zgodbo v nadaljevanjih (za kratek čas). Pogrešamo humorja (za ta naš turoben vsakdan), v zadnji številki ga je bilo kar precej.
Najbolj pa pogrešamo recepte, kot SO bili "Štefkini". Mogoče bi lahko k temu povabili tudi bralce. Tako za zgodbe, humor in recepte. Mislim, da bi se odzvali brez honorarja.
Pogrešamo tudi več reklam za trgovine. Mogoče bi jih spodbudili s tem, da bi imeli enkrat oglas zastonj (zdaj, ko se bližajo prazniki).
Veliko uspehov še naprej in srečno Novo leto
vaši bralci
Katero pozitivno osebnost iz Posavja bi predlagali za Našo
osebnost leta? Lahko je športnik, kulturnik, podjetnik ...
ali politik.
Žal odgovora na to vprašanje nismo uspeli dobiti. Oziroma: tisto, kar smo dobili, ni uporabno za izbor kakršne koli osebnosti. Zapisali smo lahko pet imen s po enim do dvema predlagateljema in šlo je za dokaj neznane ljudi, ki so jih predlagali njihovi sosedje ali prijatelji, ljudi, ki bi v splošnem anketiranju ostali še vedno neznani in bi morali anketarji vprašanim najprej vsakega izmed ponujenih kandidatov (v ocenjevanje) najprej predstaviti. Tak odgovor nas lahko napelje samo k ugotovitvi, da v Posavju nimamo pomembne, znane, vplivne, močne osebnosti. Osebnosti, ki bi bila priznana in sprejemljiva za večino ljudi. Ne v Posavju ne v kateri izmed njegovih občin.
Za pričujočo številko Našega glasa smo pripravili nekoliko obsežnejšo telefonsko anketo. Od 643 ljudi, ki smo jih poklicali z območja posavskih treh občin Brežice, Krško in Sevnica, jih je pristalo na sodelovanje 341 (53,03 odstotka). Skupni vzorec je štel 700 anketirancev, Posavje pa ima skupaj 22.321 gospodinjstev. Število anketirancev smo porazdelili po posameznih občinah v skladu z deležem "njihovih" gospodinjstev v skupnem številu. Tako je na občino Brežice "odpadlo" 34,42, na Krško 39,53 in Sevnico 26,05
odstotkov klicev. Pri izračunu končnega rezultata smo kot stoodstotno maso upoštevali samo tistih 341 odgovorov, ki smo jih uspeli dobiti.
Zakaj anketiranci niso hoteli odgovarjati? Večina jih noče komentirati politike. Glede na to, da nameravamo našo anketo, ki smo jo opravili 15. decembra 1995 popoldne, ponoviti vsake tri mesece, bo verjetno nadaljnje spraševanje pokazalo tudi, ali se interes ljudi za odgovarjanje na politična vprašanja povečuje v skladu z bližajočimi se volitvami. Oglejmo si odgovore.
4. Kako ocenjujete delo občinskega sveta in župana?
BREŽICE                                                       KRŠKO
ODLIČNO 3%
ODLIČNO 0,7%
3. Katero stranko bi volili, ta bi bile v kratkem volitve?
NE VEM
NOBENE
LDS
NE BI VOLIL
SDSS
SKD
SND
SLS
ZLSD
DS
SNS
DESUS
ZS
/ jwu. .«.nj.mu.j i mi m nnnTmrai—. .-¦'"«1.....zmmm
10,4% 8,5%
"540,4%
SEVNICA
ODLIČNO 1,3%
^ 5%
O 4,3% OP 3,5% {J 3,2% J 1,3%
Lf 1* | 0,8%
f 0,3%
t 0%
SLABO 7,5%
#######*###################################^
kopališče, napovedali pa tudi nekaj obetavnih naložb, med katerimi je vse verjetno najbolj zanimal nov bazen z valovi.
Maj
V začetku maja je v Brežicah potekal že tradicionalni 3. sejem obrti in podjetništva, kjer je svoje izdelke in usluge razstavljalo 136 razstavljal-cev.
Na levem bregu Krškega so odprli novo lekarno, ki je močno razveselila Krčane s te strani Save, saj so doslej po zdravila morali na desni breg.
Občinska gospodarska zbornica za Posavje je podeljevala priznanja za uspešno poslovanje. Prejela sta jih AFP Dobova in Kostak Krško.
Za ljubitelje konj pravi praznik! Na šentjernejskem hipodromu konjeniška prireditev, kjer so se pomerili najhitrejši konji iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Za nameček pa še - nov rekord steze.
Krčani so se zopet veselili uspehov v športu. Za košarkarji in strelci so tudi rokometaši vstopili v najmočnejšo državno ligo.
Na skupnem sestanku so se srečali župani in poslanci iz Posavja ter razglabljali o cestah in brežiški porodnišnici.
V  Cerkljah so s svečano parado, v kateri so sodelovala tudi oklepna vozila, zajeta v Krakovskem gozdu, proslavili Dan Slovenske vojske.
Junij   i
V  začetku junija so v posavskih občinah začeli z delom notarji, pri katerih lahko overimo pogodbe, sestavimo javne listine, shranimo listine, denar oziroma vrednosne papirje ... ter za vse to lepo plačamo.
V  tem mesecu so se v Posavju mudili številni visoki politiki: minister za lokalno samoupravo Boštjan Ko-vačič je bil v Šentjerneju, Jelko Kacin pri brežiškem županu, Lojze Peterle pa pri krški SKD
V  Podsredi so spustili v promet novo telefonsko cenralo z omrežjem, ki omogoča vezavo 1.500 priključ-
kov. Simbolično je prvi telefonski klic iz Podsrede opravil generalni direktor Telekoma Adolf Zupan.
Skupina krških kolesarjev rekrea-tivcev je organizirala četrti tradicionalni kolesarski maraton od Raven-sburga do Krškega v spomin na vračanje izgnancev po drugi svetovni vojni.
KS Brestanica je svoj dan proslavljala športno. V športni dvorani je potekal košarkarski turnir trojk, ki se ga je udeležilo 21 ekip.
Dan državnost smo praznovali povsod po Posavju. Posebne sloves-tnosti so bile v Brežicah, Sevnici, Krškem, Šentjerneju, na Raki, v Cerkljah ...
26. junija zjutraj je Matjaž Gomil-šek začel svojo nenavadno pot - peš iz Krškega na vrh Triglava. Spremljala ga je le manjša ekipa novinarjev in prijateljev. Matjaž je svoj cilj dosegel. V petih dneh je prehodil 226 km in se na koncu povzpel na vrh najvišje slovenske gore.
Na Otočcu so v okviru oddaje Poglej in zadeni izbirali model leta. Sodelovala je tudi mlada Senovčanka Rebeka Dremelj, ki žal ni zmagala, vendar pa si lahko od prihodnosti še veliko obeta.
Julij Najprej nas je razveselila športna vest, da je mladi brežiški skakalec ob palici Jure Rovan izenačil državni rekord, že nekaj dni zatem pa smo bili še bolj veseli, saj ga je Jure tudi presegel. Tako sedanji državni rekord v skoku ob palici znaša 535 cm.
V   Brežicah so odprli obsežen trgovski objekt Intermarket in ekspozituro Dolenjske banke. Objekta sta izjemnega pomena za brežiško go-spodarsto in tukajšnje prebivalce, saj se je z njuno otvoritvijo odprlo kar 100 novih delovih mest.
V Termah so končali z obnovitvijo starega hotela, ki je bil zaprt celih 19 let. Nova podoba in novo ime - hotel Toplice, ki bo odslej v središču Term gostil najzahtevnejše goste.
"Vitacel in Videm papir bosta kmalu spet združeno podjetje," je na pogovoru z novinarji zagotovil direktor Vitacela Jože Klemenčič. Podjetje sicer še čakajo mnoge posodobitve in ekološka sanacija, vendar pa je trenutno poslovanje zadovoljivo in vodstvo napoveduje svetlejšo prihodnost.
Avgust
V mesecu avgustu je bilo v videm-ski župniji nadvse praznično. Obletnica je bila kar trojna - 900 let župnije, 100 let sedanje cerkve, 50 let vrnitve iz izgnanstva. Somaševal je tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger, ob zvoniku cerkve sv. Ruperta pa so slovestno postavili pet novih zvonov.
Tudi v Dolenji vasi so slavnostno obeležili obletnico vrnitve iz izgnanstva. Uredili so vaško jedro, postavili spomenik, vodnjak in kapelico, ki jih je blagoslovil mariborski škof Kramberger.
Na Cesti prvih borcev v Brežicah je potekal Streetball turnir, ki ga prireja Adidasov zastopnik AFP Dobova in je po. vsej Sloveniji požel ogromno pozornosti.
September
V Termah so poskrbeli še za eno presenečanje. Nočno zabavišče Club Termopolis, ki je največji, naj ... V Termah pričakujejo še več obiskovalcev in veselih nočnih uric ob zanimivem in bogatem programu.
V kozjanskem tekstilnem podjetju so 40-letnico ustanovitve obeležili ob udeležbi pomembnih gostov in poslovnih partnerjev ter z modno revijo, na kateri so prikazali najnovejšo kolekcijo oblačil za prosti čas.
V  Posavju se bo sedem podjetij usposabljalo za pridobitev certifikata kakovosti v proizvodni in storitveni dejavnosti - ISO 9.000, standard, ki pomeni hitrejšo vključitev in uveljavitev v tujini.
V  Labodu si od prihodnjega leta obetajo povečanje prodaje za 50-60 %, večje število lastnih izdelkov in
nove znamke. To so nam zaupali na eni od novinarskih konferenc.
Postalo je že pravilo, da se v Pacifiku odvija polfinale za izbor Miss Slovenije, pa tudi to, da zmagovalka polfinala postane tudi mis Slovenije. To pravilo je letos potrdila Teja Bo-škin.
Na Čatežu so se na strokovno-re-kreacijskem in zabavnem druženju zbrale (predvsem) slovenske mened-žerke ter razpravljale o aktualnem gospodarskem položaju, o možnostih gospodarskega sodelovanja s Hrvaško, o lastninskem prestrukturiranju ... Znane teme - tokrat po žensko.
Le dober mesec so Dolenjevašča-ni ponosno hodili mimo vaškega jedra ter si v kapelici ogledovali dragoceni kip Marije Begunke. Kajti te septembrske noči je neznanec vdrl v kapelico, ukradel kip ... in izginil brez sledu.
dokazali, da jim najbolj leži kros. V Ravnah na Koroškem so pobrali kar lepo število lovorik pokala Delo.
Krški pihalni orkester je nastopil na 16. državnem prvenstvu v Mariboru. Načrtno delo pod dirigentsko palico prof. Draga Gradiška se je bogato obrestovalo, saj so za svoj nastop prejeli zlato plaketo s pohvalo, kar je najvišje slovensko priznanje na tem področju.
28.oktobra je svoj dan praznovala občina Brežice. Kot k temu sodi, se je zvrstila vrsta kulturnih, športnih in drugih aktivnosti, najzaslužnejšim Brežičanom pa so podelili oktobrske nagrade in priznanja.
številnim obiskom krškega župana v tujino se je pridružilo še eno, tokrat v Bruselj, kjer so ob ustanovitvi slovensko- belgijskega poslovnega sveta lahko slišali tudi o krški občini in Posavju.
Oktober
Kulturno je mesec oktober obarvala slikarska kolonija na Žlegerju, ki so se je pod pokroviteljstvom Galerije Meke udeležili mnogi znani slovenski slikarji: Jože Kotar, Jože Marinč, Milan Todič, Jure Cihlar, Marjeta God-ler.
V nizu prireditev ob 50-letnici brežiške gimnazije sta bili najbolj slovesni gotovo zadnji dve - postavitev temeljnega kamna za novo ekonomsko šolo in osrednja proslava, ki se je je udeležila tako množica eminen-tnih gostov iz slovenskega javnega življenja kot tudi nekdanji in sedanji dijaki oziroma uslužbenci.
Kostakovci so se že drugo leto zapored odlično odrezali na srečanju izvajalcev javnih služb in stanovanjskih podjetij. Tokrat so zmagali v snagi-                                            \
Stečaji v Krškem pa se kar trstijo. 11 -dnevni stavki zaposlenih je sledila seja skupščine družbenikov, ki so sklenili, da se sproži stečajni postopek. Število brezposelnih v Posavju je že pošteno preseglo 3.000.
Mladi sevniški in brežiški atleti so
« November
Pripadniki 210. učnega centra iz Cerkelj so zanimivo obeležili brežiški občinski praznik in 4. obletnico odhoda zadnjega jugovojaka iz Slovenije. Skupina šestih mož se je s čolnom spustila vzdolž naše najdaljše reke.
In na koncu je svoj praznik praznovala še sevniška občina. Na sev-niškem gradu je bilo vzdušje nadvse slovesno, za nagrajence in vse zbrane pa so pripravili bogat kulturni program.
Ravno ob pravem času so bila končana obnovitvena dela plazu na N>ehovem. Dan pred sevniškim občinskim praznikom so na tiskovni konferenci zagotovili, da je plaz uspešno saniran in da bodo vlaki odslej tod varno vozili.
Odprte strani Našega glasa so tokrat v Sevnici gostile predsednika SSS Janeza Janšo, ki napoveduje zmago na prihodnjih volitvah.
OMV se pa res drži svojega gesla "Na evropski ravni po vsej Sloveniji". Senovčani so se novega servisa s prodajalno in bifejem zelo razveselili.
Leto obletnic, bi lahko rekli. Svojo
je pritaknil še Savaprojekt (20-letnico namreč) in jo temu primerno tudi kul-turno-umetniško popestril.
Da bi na svoje prišla tudi dekleta, so v Pacifiku organizirali tudi predi-zbor za mistra Slovenije. Cvet moške lepote ..., v spodnjem perilu ...
Kako mačehovski znamo biti do svojega okolja, smo v Posavju že nemalokrat pokazali. Tokrat so bile žrtve človeške malomarnosti ribe v Se-nuši pri Malem Mraševem. Nekdo je namreč v potok spustil gnojnico, ki je bila smrtonosna za okoli 250 kg rib.
December
Pod okriljem Turistične zveze Slovenije vsako leto poteka akcija "Moja dežela - lepa, urejena in čista". V tekmovanju med večjimi zdravilišči so prvo mesto osvojile čateške Terme, v kategoriji hotelskih restavracij (čeprav brez konkurentov) pa krški Sremič.
Pravi spektakel v Termopolisul Nastop mlade skupine VVorlds apart. Ranjena dekliška srca, kakšna solza v očeh ... Za tolažbo pa: v obsežnem intervjuju so fantje spregovorili za Naš glas.
Decembrske Odprte strani so bile kulturno obarvane. Ob virtuozni spremljavi na kitaro smo prisluhnili interpretaciji nove pesniške zbirke Rudija Stoparja - Te moje pesmi v pomendranem času, ki ji je sledil še pogovor z avtorjem in predstavitev kulture pitja čaja.
V NEK so nam zagotovili, da vsekakor predvidevajo zamenjavo upar-jalnika, kar naj bi nuklearki zagotovilo dolgoročno stabilnost.
S prvim snegom tudi prvi preskus za zimske službe. Na kostakovce tokrat nimamo večjih pripomb pa tudi drugod po Posavju ni bilo večjih zastojev, kljub temu da je snega kar pošteno nametlo.
V podstrešnih poslovnih prostorih Vina Brežice je izbruhnil požar, ki je uničil celo nadstropje, poškodovani pa so bili tudi nižji prostori. Vzrok za nesrečo naj bi bila napaka na podaljšku z dvojno stičnico.
ljubljanska banka
i.
LB Posavska banka d.d. Krško
nudi                      *
podjetjem, samostojnim podjetnikom, zaposlenim,
upokojencem, študentom ter ostalim kvalitetno, ažurno
in konkurenčno ponudbo svojih storitev.
LB Posavska banka d.d. Krško se vsem svojim komitentom
zahvaljuje za sodelovanje in
Vam hkrati želi
vesel BOŽIČ,
srečno ter uspešno
NOVO LETO 1996,
z željo po uspešnem nadaljnjem sodelovanju.
Prijazno Vas pričakujemo v enotah LB Posavske banke d.d. Krško
V
y^
KONFEKCIJA                    (VeMlOiožil

KOZJE
1996
Cenjenim potrošnikom sporočamo, da imamo še na zalogi puhovke MONT, polnjene z najfinejšim gosjim puhom, in veliko modnih dodatkov, ki jih ponujamo v bogati predpraznicni ponudbi v lastnih trgovinah v Kozjem in na avtobusni Celje. Trgovini sta odprti ob delavnikih od 9. do 16. ure, ob sobotah pa od 9. do 13 ure.
IN/I
Mercator -Preskrba
Vsem našim
potrošnikom,
poslovnim
partnerjem
in
vsem občanom
želimo
vesele
Božične praznike
ter
srečno
novo leto
Gostilna Senica Senovo
Vam želi
vesele božične
novoletne praznike
Sprejemamo
rezervacije
za silvestrovanje
tel.: 0608/79-316
kovinOtehna
ŠKRATOV
PRHMCni
dmbmh ceeenra
v KOVINOTEHNI
MOŠKI BRIVNIK H0242 Philips
0
KODRALEC za lase Philips
ALBUM
za 200 fotografij
TEFLON PONVE 24-30cm
PARNI LIKALNIK HD 1487 Philips
0 ^
GRT. KOZARCEV za kuhano vino
AKUMULATOR.      LESENE SANKE
VIJAČNIK
z ročno svetilko
--------------*d»^»----------
0
In še veliki^Spo decembmkem
v katerem boste našli tudi
-•^^»-
Zato obiščite Kovinotehnine prodajne centre,
trgovine ter franšizne prodajalne, saj vas lahko
nakup nad 10.000 sit pripelje na SONČNO FLORIDO,
podari BARVNI TELEVIZOR, MOTORNO KOLO
in še 33 PRIVLAČNIH NAGRAD.
JAVNO ŽREBANJE 12. januarja 1996 v PC Hudinja v Celju
Ob bližajočih se praznikih
želimo vam
dragi prijatelj,
veliko sreče
in poslovnih uspehov
v novem letu
1996
AFP