List ljudstvu v pouk in zabavo. vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavstrijsiji ««tole 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na': Upravničtvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje ¿«kovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine» >— Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta fitev, 5, — Bokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koiofik« cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. &a Inserate se plačuje od enostopne petitvTst® za enkrat 15 rln-a za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati se sprejemaj do srede zjutraj, - Na» zaprte reklamacije so poštnine proste. Slovenska kmečka zveza postavlja kandidate! Slovenska kmečka zveza je ljudska stranka. To dokaže vsakokrat tudi kadar postavlja kandidate. Na uajširji podlagi sklicuje svoje zaupnike vsakega volilnega okraja, kjer so predpriprave to priporočale, tudi vsakega sodnega okraja na posvetovanje in sklepanje o kandidaturah. Tako vrši svojo nalogo tudi sedaj, ko se gre za državnozborske volitve. Na velikonočni ponedeljek in torek je imela nič manj kakor 17 shodov z dnevnim redom: Določitev kandidatov. V vseh okrajih vlada enotnost in navdušenje. Četudi so se tuintam izražale posebne želje, vendar vedno s pristavkom: red in disciplino hočemo držati ter se podvreči sklepom veČine. To dokazuje veliko politično zrelost in izkušenost naše stranke. Ravno ta ljubezen do stroge discipline in vladajoče navdušenj« za postavljene kandidate, nam je najboljši porok, da se bližamo sijajni zmagi Slov. kmečke zveze na celi Črti. Dal Bog, da se izpolnijo naši upi! I Celje — Vransko. Okraj Celje. Razpisane volitve so nam naložile dolžnost, da si izberemo kandidata, ki bo sposoben, lepi celjsko-vranski okraj zastopati v državnem zboru. Resno smo premišljevali, kdo bi bil najboljši, in z navdušenjem smo prišli do spoznanja, da- je najboljši kandidat za Savinjsko dolino in sosedne kraje voditelj Slovenske kmečke zveze, poslanec dr. Korošec. Do tega razveseljivega sklepa smo prišli na zaupnem shodu v Celju na velikonočni torek. V nepričakovano velikem številu so se zbrali zaupni možje iz celega volilnega okraja, da se pogovorijo mecl seboj o možu, ki bi zaslužil njihovo vsestransko zaupanje. Poslanec dr. BenkoviČ otvori zborovanje ter predlaga za predsednika nestorja slovenske politike g. kanonika dr. Gregoreca. O dosedanjih volilnih pripravah poroča član vodstva S. K. Z., dr. Hohnjec. Ko se je otvoril razgovor o kandidatu za celjsko-vranski volilni okraj, se oglasi prvi k besedi deželni poslanec Terglav, ki v toplih besedah priporoča kot kandidata za ta okraj najsposobnejšo moč S. K. Z., dr. K o r o Š c a. Velikansko navdušenja je zaorilo pri teh besedah po celi dvorani. Razprava o kandidatu je bila s tem pravzaprav končana. Toda Še so se oglašali možje, ki so z navdušenimi besedami pritrjevali temu predlogu, kakor kmet Rančigaj iz St. Jurja ob Taboru, posestnik Bošnjak iz BraslovČ, dr. VerstovŠek, dr. Hohnjec, tajnik Zupane i. dr. Posebno zanimiva je bila izjava Blaža Jeseneka iz Dramelj: „Pri prejšnjih volitvah smo za takozvano neodvisno kmečko stranko delali z vsemi štirimi, ker je nismo prav poznali. Zdaj pa smo spoznali Kmečko zvezo ter slovesno obljubljamo, da bomo delovali za kandidata Korošca z vsemi šestimi!" Tako svežega, odkritega in krepkega navdušenja ai zlahka opazovati na zaupnem shodu, kakor je prikipelo na dan na velikonočni torek v Celju. Vsi možj« so obljubili, da bodo delovali z vsemi močmi, da zmaga v Savinjski dolini kandidat Kmečke zveze, dr. Korošec, in sicer sijajno zmaga. Cas je že, da se ie lepe Savinjske doline temeljito jjomete vsa politična hiuavščina, nesramnost in nesposobnost Narodne stranke. Koncem zborovanja so braslovški pevci pri-srino in navdušeno zapeli pesem: „Hej Slovani!" Gro»ovito pritrjevanje so izzvale besede, ki so jih morali pevci večkrat ponoviti: „Bratje! mi stojimo trdno kakor zidi grada, Srna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada!" Maribor levi breg, Št. Lenart, Zg. Radgona, Ljuto ner. Okraj Maribor, levi breg. Zaupniki S. K. Z. sodnega okraja Maribor, le-yi breg, so se zbrali na velikonočni ponedeljek ob 3. uri popoldne v Mariboru v dvorani Kat. delavskega društva, da si postavijo kandidata za državnozl>orske volitve. V imenu S. K. Z. je vodil zborovanje dr, Leskovar. Orisal je politični položaj in predložil kandidaturo dosedanjega poslanca g. IvanaRofikar-j a, katero podpira S. K. Z. Dr. Korošec je opozarjal na mnoge zasluge g. RoŠkarja, ki jo kmet z dušo in telesom, in omenjal posebno njegov predlog za preosnovo Šolske postave. Zaupniki so se izrekli soglasno za kandidaturo in bodo poskrbeli, da bo zmaga S. K. Z. krasna in poj>olna. Okraj Št. Lenart v Slov. gor. Na velikonočni ponedeljek se je vršil zaupni shod pri Sv. Lenartu v Slov. gor. radi prihodnjih državnozborskih volitev. Zastopane so bile vse župnije Šentlenartskega okraja. Proglasil se je enoglasno kandidatom dosedanji državnozborski, oziroma deželni jx>slanec g. 1 v a n R o š k a r. Obenem se je izrazilo .vsem poslancem S. K. Z. neomajauo zaupanje. Navdušeno so obljubili zaupniki, da bodo storili svojo volilno dolžnost in Širili agitatorično misel in silo od volilca. do volilca — do sijajne zmage. Okraj Gornja Radgona. Slov. kmečka zveza je priredila na velikonočni ponedeljek dobro obiskan shod zaupnikov našega okraja v Gornji Radgoni, da se postavi kandidat za državnozborske volitve! Kot pooblaščenec S. K. Z. je bil navzoč njen odbornik g. dr. Hohnjec. Zborovanje je vodil naš vrli Pelcl. Kandidatura poslanca R o-š k a r j a se je soglasno sprejela. Ko se je priredilo protiglasovanje, se niti eno, roka ni dvignila. Okraj Ljutomer. Zaupni shod S. K. Z. pri Sv. Križu na Murskem polju se je sijajno obnesel. Na velikonočni ponedeljek se je zbral cvet murskih poljancev, najodlič-nejših mož iz celega ljutomerskega okraja, da jjosta-vijo kandidata za državni zbor. Shod je otvoril poslanec dr. Verstovšek, ki je prisrčno pozdravil navzoče in dal besedo nadrevizorju VI. Pušenjaku, kije opisal delovanje zbornice, zlasti delo za kmeta, kazal na Uspehe dela naših poslancev, označil cilje S. K. Z. kot kmečke stranke, v kateri najde prostora vsak, ki hoče delovati za kmečke koristi. V nadaljnih izvajanjih je primerjal naše delo z delom nasprotnikov in priporočal kot kandidata dosedanjega državnega. poslanca Ivana RoŠkarja. Po govoru so nastopali razni govorniki, ki so priporočali RoŠkarje-vo kandidaturo in izražali svoje želje. Govorili so posestniki Kosi, VrŠiČ, Karba, Trojnar, Kardinar, nad-učitelj Cvetko, ekonom Novak, župnik Weixl in drugi. Soglasno in z navdušenjem se je sprejela RoŠkarje-va kandidatura. Zborovalci so pa ogorčeno protestirali proti pisavi ,,Nar. Lista", kateri izpodkopuje s svojo pisavo vsako avtoriteto in ugled ter zastruplja mladino. Bivši pristaši Narodne stranke so javno obsodili stranko, kateri se bliža zadnja ura in odločno obsodili pisavo njenega glasila. — Najinteligentnejši zastopniki Murskega polja so s tem, da so postavili soglasno kandidatom predsednika S. K. Z., pokazali, da vedo ceniti delo S. K. Z. kot prave kmečke stranke. Shod pri Sv, Križu je bil najboljši odgovor na vse ostudne, neosnovane napaide na S. K. Z. in njenega predsednika. Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice. Okraj Maribor, desni breg. Zaupniki sodnega okraja Maribor, desni breg, so se zbrali na velikonočni i>onedeljek, dne 17. aprila ob 10. uri dopoldne v Mariboru v dvorani Katoliškega delavskega društva, da si postavijo kandidata za državni zbor. G. dr. Leskovar je v daljšem govoru razjasnjeval sedanji politični položaj, navajal vzroke razpusta državnega zbora ter je imenom odbora K. Z. priporočal zaupnikom dosedanjega državne-r£3 ga poslanca g. Franca Piše k a, deželnega po-slanca in župana v Hotinji vasi, za kandidata. Gospod Jakob Florjančič, župan pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju, se pridružuje imenom kmetov iz Dr. polja temu predlogu, na kar je bila PiŠekova kandidatura soglasno in z navdušenjem sprejeta. — Predsednik dr. Leskovar in Zebot sta nato Še govorila o podrobnem agitatoričnem delu. Zaupniki so obljubili, da bodo v svojih občinah delovali na to, da bo dobil g. Pišek vse glasove poštenih kmetov in delavoev v volilnem okraja. Okraj Slov. Bistrica. Shod zaupnikov dne 17. t. m. v Slov. Bistrici, na katerem so bili zastopani najodličnejši možje bistriškega okraja, se je izrekel soglasno za F r. P i -š e k a , ter njegovo kandidaturo z navdušenjem sprejel in sklenil, z vsemi močmi delovati za Častno izvolitev tega kandidata S. K. Z. Okraj Konjice. Shod zaupnikov Kmečke zveze dne 17. t. m. za konjiški okraj, katerega so se udeležili zaupniki domala iz vseh važnejših krajev, je vspel povsem sijajno. Sprejela se je z navdušenjem enoglasno kandidatura delavnega in priljubljenega prijatelja in ljubitelja kmečkih slojev, zaslužnega člana naše slavne Km. zveze, g. Franca P i Š e k a. Ljudstvo bo volilo e-dino-le njega in zato bo zmagal, kajti tisti izvržki, ki se bodo morda ločili od ljudstva, bodo tudi pogaženi od ljudstva, ki bo ravno pri volitvah hotelo pokazati svojo moč. Za trdno pričakujejo, da bodo v tem volilnem okraju volili letos z zmagoslavno Kmečko zvezo tudi tisti dobro hoteči Slovenci, ki so pred štirimi leti izgubljali svoje glasove za propadle kandidate. Štiriletno delovanje v državnem zboru je pokazalo, da edino-le zastopniki ene stranke delajo za Čast in prospeh slovenskega naroda. Edini slovenski kandidat konjiško-slovenjebistriškega okraja je g. Fran Pišek, in vsakega volilca ponos bodi, da voli tistega, ki bo zmagal. Ptuj — Ormož. Okraj Ptuj. Zborovanje zaupnikov S. K. Z. za ptujsko-or-moški okraj na velikonočni ponedeljek dne 17. t. m. v Ptuju je bilo veličastno. Obsežna dvorana ptujskega Narodnega doma je bila polna. Zbrani so bili najodličnejši in najzavednejši volilci-kmetje iz vsega volilnega okraja. Zborovanje je vodil prvi podpredsednik S. K. Z., dr. Korošec, ki je obrazložil politični položaj in predložil S. K. Z. priznanjene kandidature. Za njim je govorilo mnogo navzočih kmetov, čuli so se glasoVi iz skoroda vseli {ara; končno je pa bila soglasno in z navdušenjem proglašena kandidatura g. Mihaela B r e n č i č a , kmeta iz Spuhlje pri Ptuju, Po vestnem in vsestranskem razmotrivanju položaja so si zaupniki enodušno zbrali izmed predloženih kandidatov g. BrenČica in so sklenili, iti za njega z vso vnemo v boj, da bo zmaga dne 13. junija nad vse sijajna. — S. K. Z. naj živi! Laško, Sevnica, Brežice. Okraj Laško. Na velikonočni ponedeljek se je vršil v „Pivnici par. 11" na Laškem zaupni shod Kmečke zveze, kjer je bil enoglasno in z velikim navdušenjem postavljen zopet za kandidata deželni poslanec g. dr. Benkovič. Navzočih je bilo kakih 50 zaupnikov Kmečke zveze v laškem okraju. Zaupniki želijo, de se vrši dne 30,. aprila 1911 zoj>et v „Pivnici par. 11" po prvem sv. opravilu ob uri velik politični shod in obenem občni zbor Hranilnice in posojilnice v Laškem. Na veselo svidenje! Živio naš kandidat dr. Benkovič! Okraj Brežice. Na shodu zaupnikov v Brežicah, kjer so bile zastopane župnije Brežice, Dobova, Zdole, Sromlje (zakaj so od drugod zastopniki izostali, ni znano) se je soglasno proglasila kandidatura dr. Benkovi-č a z željo, da naj jo isti na vsak način sprejme. Nobenega dvoma ni, da so i v ostalih župnijah pristaši K. Z. vsi zanj. Trbovlje. Radi važnosti Trbovelj za našo organizacijo se je priredil tukaj lasten zaupni shod. V društvenem domu v Trbovljah so se na velikonočni ponedeljek ob 8, uri zjutraj zorali zaupniki Kmečke zveze in krščansko-socialnega delavstva. Predlagala se je za volilni okraj Laško. Sevnica, Bražice kandidatura bivšega državnega poslanca go- spotla dr, I v, a h a B e n k o v i č a , ki jo bila z navdušenjem soglasno sprejeta. Le g. dr. Benkoviča bomo volili 1. ker je on spreten, izvrsten in učen posla-aec; 2. ker je kandidat Kmečke zveze, in 3. ker je posebno delaven za Trbovlje. V boj po zmago! Marenberg, SI o ven j gradeč, Šoštanj, Gcrnjigrad. Okraj Marenberg. Na velikonočni ponedeljek se je vršil za maren-berški okraj v Vuzenici lep zaupen shod. Prišli so najodličnejši možje iz okraja. Sliodu je predsedoval Pišek. Vsi so se soglasno izrekli za kandidata d r. VerstovŠeka. Prosili so, da napravi g. kandidat več shodov; kraje in čas bodo določili in S. K. Z. obvestili. Okraj Slovenji Gradec. Zaupni shod Kmečke zveze v Slovenjem Gradcu dne 17. t. m. je bil dokaj dobro obiskan. Zastopa-»e so bile vse občine slovenjegraškega okraja po najvrlejših možeh. Oni, ki se niso mogli shod(ii udeležiti, poslali so pismene izjave. — G. mestni župnik Cižek, ki je shodu predsedoval, je v; jako poljudnih besedah obrazložil vzroke, zakaj je bil državni zbor raz-puščen, zakaj treba novih volitev. Navedel je za tem lastnosti, ki jih mora imeti novi poslanec tega okraja, da mu morejo zaupati kmečki volilci. Biti mora zvest pristaš Kmečke zveze, ki ne bo odstopil za pi-čico od njenega programa. Biti mora zmožen, pa delaven ne samo na Dunaju, marveč tudi v svojem volilnem okraju. Ko je nato vprašal g. govornik razne zborovalce, poznajo li moža, ki bi imel vse te lastnosti, Čulo se je enoglasno: dr. Karol Ve r sto v-Š e k jih ima, on bodi naš poslanec. Nato se preberejo pismene izjave odsotnih zaupnikov, zopet vse soglasno : dr. Karol Verstov,Šek je naš kandidat. — G. župnik povzame Še enkrat besedo in opozarja zborovalce, da bodo mogoče tudi druge stranke ponujale svoje kandidate, zlasti štajercijanska in Narodna stranka, bodisi pod svojo ali kako izposojeno lirmo. Da bi se pa ne dali varati in begati, jim načrta z jasnimi besedami podel namen, ki ga zasleduje Štajercijanska stranka pri nas Slovencih in pa „staro prijateljstvo" (?!} Narodne stranke za kmeta, ki se posebno jasno kaže v strastnih napadih na K. zvezo, v kateri je zbran cvet spodnještajerskega slovenskega ljudstva. Prepira, tako nadaljuje govornik, z Narodno stranko smo že tudi vsi siti, mir bo pa zavladal še-le tedaj, ko pade zadnji kandidat Narodne stranke. Potem bomo zaklicali s pesnikom: „Bog živi vse Slovene — Pod streho hiše e n e." Okraj Šoštanj. Zaupni shod, ki se je vršil za Soštanjski okraj v Velenju v Društvenem.domu dne 17. t. m., se je sijajno obnesel. Zaupnikov je prišlo čez 60. Zastopane so bile sledeče občine: Velenje, Št. Janž na Peči, Št. Ilj pri Velenju, okolica Šoštanj, Topolšica (iz Zavod-nje), Skale, Šmartin ob Paki. Gospod župnik Cizej otvori zborovanje in pozdravi zborovalce ter predlaga, naj se izvoli predsednik, Na predlog župana Korena iz Št. Ilja se izvoli za predsednika župan Pirtušek iz Šmartna ob Paki. Ta pozdravi navzoče zastopnike, govori splošno o težkem stališču naših poslancev in predlaga za poslanca v šoštanjskem okraju g, dr. V e r s t o v Š e -k a. Njegov predlog je bil od vseh navzočih zaupnikov enoglasno brez ugovora in z velikim navdušenjem sprejet. Nato poziva predsednik navzoče, maj glede te kandidature izrazijo vsak svoje mnenje. Govorili so kaplan Žgank, župnik Rozman, župan Koren, dekan Rotner, 'Janez Videnšek in trgovec Strgar, ki so vsi pozdravljali kandidaturo. Potem, ko se je določilo še razne stvari za volitve, se je zaključil krasno uspeli shod. Okraj Gornji Grad. Zaupni shod S. K. Z. v Rečici ob Savinji je bil mnogoštevilno obiskan od zastopnikov celega okraja. Uspel je veličastno. Njegovo bistvo je izraženo v sledečem sklepu: Na shodu zaupnikov gornjegrajske-ga okraja na velikonočni ponedeljek povodom postav-Ijenja kandidata za državnozborske volitve zbrani volilci se enoglasno izrečejo, da bodo volili mnogoza-služnega g. dr. Verstovšeka, za katerega bode stal naš okraj dne 13. junija kakor skala. Gospodu dosedanjemu poslancu se izreka zahvala in vsa čast za neumorno delo, katero je bilo v teku kratkega delovanja od lanske izvolitve že v nebroj sluča-jih venčano z uspehi. Nadalje se je izreklo poslancem S. K. Z. v državnem zboru popolno zaupanje s prošnjo, naj Še nadalje odločno branijo koristi slovenskega naroda v II. ljudski zbornici. Glasovalo se je z navdušenjem. Pri protiglaso-vanju ni nikdo vzdignil roke. Ko so se še izrazili načrti in nasveti o nameravanih shodih, se je zaključilo dobro uspelo zborovanje. Šmarje, Rogatec, Kozje. Okraj Šmarje-Iiogatec-Kozje. Ker še predpriprave niso končane, se bodo vršili zaupni shodi za volilni okraj Šmarje-Rogatec-Kozje prihodnjo (belo) nedeljo, dne 23. i. m. Dr. Korošec — ne kandidira več. Dosedanji državni poslanec dr. Korošec razpošilja na svoje volilce v Šmarsko-rogaško-kozjanskem okraju sledeče javno pismo: Spoštovani volilci! Naši zaupniki celjsko-vran-skega okraja so mo včeraj, dne 18. t. m. zbrali za kandidata svojega okraja. Sledeč njihovemu vabilu in s tem ustrezajoč želji stranke, mi veleva sedaj dolžnost, da se tem potom javno poslovim od vas, spoštovani volilci Šmarsko-rogaŠko kozjanskega okraja, ter da vam izrečem gorko in srčno zalivalo za vse vaše dosedanje časteče me zaupanje. Iskreno želim, da bi zavest istega političnega mišljenja Še nadalje vzdrževala med nami vez dosedanjega medsebojnega prijateljstva. Vodimo letos Slovensko Kmečko zvezo na celi Črti do sijajne zmage! Z mnogimi pozdravi vam udani dr. Korošec. — Maribor, dne 19. aprila 1911. Za kmeta. (Piše g. Iv. Rožkar). S predlogi, ki sem jih navedel v zadnji številki, Še nikakor niso našteti vsi predlogi in zahteve, katere jo naložil državni zbor c. kr. vladi v izvršitev. Sedaj nastane vprašanje, bode li vlada vse omenjene in "druge tokrat storjene in nji predložene sklepe tudi upoštevala in izpolnjevala? Ako si je svesta svoje odgovornosti in dolžnosti napram vsemu ljudstvu, potem mora zavzeti tukaj jasno stališče k obširnemu in ne lahkemu vprašanju ter ga dosledno izvajati. Mogoče je brez dvoma vse te zahteve v Avstriji tekom časa izvršiti. Rekel sem premalo. Ne samo mogoče, ampak naravnost neizogibno in najpotrebnejše je, da se takoj loti in kolikor mogoče kmalu brez presledka reši ta nad vse važna vprašanja za vse ljudsko gospodarstvo. Ako bi se rešitev teh zadev tudi v naprej opustila, potem bode prava draginja in resnična beda vseh delavnih slojev njen ^naravni nasledek. Vsako ljudsko Štetje potrjuje dejstvo, da je na deželi vedno manj pridelovalnih rok, v mestu in industriji pa tem več konsumentov. Vsled tega se produkcija živil nikakor ne pomnožuje v razmerju z naraslim Številom prebivalstva. A še je mogoče dvigniti pridelek, ako se da dovolj gmotnih sredstev ljudstvu kot podpora na razpolago. Dokaze za to imamo pri mnogih sosednih državah. V primero: Nemčija je z racionelnim (umnim) obdelovanjem polja dvignila ali pomnožila pridelek zrnja za 30, da celo 50%. Pri nas pa nazadujemo, ker se merodajnim faktorjem ni zdelo potrebno podpirati kmetijstva. Enako zaostalost izkazuje naša živinoreja. Med tem, ko je od leta 1889 do leta 1909 se Število živine pomnožilo v Švici za 72%, na Švedskem za 42%, v Nemčiji za 22%, na Ogrskem za 20%%, v Bosni za 13%, v Hercegovini za časa okupacije celo za 200%, znaša v Avstriji ob enem in istem času pomnoženje pri govedi samo 10%, akoravno so naše razmere, podnebje in zemlja, kakor ustvarjene za živinorejo. Ako se zaveda torej vlada svoje dolžnosti in odgovornosti nasproti ljudstvu, tedaj bode izvrševala s podvojeno silo zadnjič navedene sklepe v polni zavesti, da s tem ne koristi samo kmečkemu ljudstvu, ampak mnogo bolj še mestnemu in delavskemu prebivalstvu. Nemčija je poskrbela za trden, gospodarsko(krepak kmečki stan, ker mu pripoznava odločilno vlogo za boljšo preliranitev vseh drugih stanov in ga smatra za najsigurnejŠi temelj domovine. Vladen avstrijska, posnemaj! Pa tudi ti, dragi slovenski kmet in mali posestnik, oba na delo! Začnimo najprej z umnim obdelovanjem in umetnim gnojenjem pomnoževati pridelke naše zemlje. Dvignimo našo živinorejo na vrhunec glede števila in dobrote! Dokažimo vsem osrečeval-cem delavstva in meščanstva s prekmorskim mesom, da hočemo s pomnoženo vnemo skrbeti za to, da pridelamo vsemu ljudstvu zadostnih živil po primernih cenah in da za sebe nič več ne zahtevamo, kakor da se nam pridelovanje živil in živinoreje vsaj v toliko izplača, da nam je zagotovljen naš obstanek. Za povzdigo in izboljšanje vseh kmetijskih kultur pa zahtevajmo pomoči od vlade, ki nam je na podlagi zadnjič označenih, v državni zbornici soglasno sprejetih sklepov dolžna dati podpore. Ako torej želiš, dragi mi sotovariš, izboljšati travnik, pašnik ali njivo na katerikoli način, bodisi z osuševanjem, namakanjem, gnojenjem z umetnimi gnojili, posejatvo s semenom i. dr., tedaj prosi podpore, nikdar pa ne misliti, da bode podpora tolika, da se lahko ž njo vse napravi, ampak treba je pred vsem tvojih pridnih rok in brihtnega razuma. Za prvo uporabo je na razpolago osrednji vladi Smilijonski melijoracij ski fond. Za nadaljne zahteve dobi vlada gotovo pokritje v proračunu. Ako se je v delegacijah z lahkoto dovolilo samo za vojaštvo približno 400 milijonov kron več kakor v prejšnjih letih, potem se mora najti tudi denar za pridobitev sredstev za življenje vsega ljudstva in ohranitev kmečkega stanu. Štajerskemu deželnemu odboru so za melijora-cije po uveljavljenem proračunu na razpolago precejšnje svote. Ravno tako tudi za pospeševanje živinoreje. Razun tega sprejema na podlagi zakona z dne 30, decembra 1909 vsako leto do 1917 okroglo 377 tisoč kron za pospeševanje živinoreje. Od te svote odpade na Spodnji Štajer po določilih tega zakona nad 80.000 K na leto. A žal, dosedaj je prišlo pač malo tega denarja na Spodnji Štajer. — Morda smo pri tem zapostavljanju naših interesov sami sodelovali, s tem, da smo premalo zahtevali, odroma, da nismo prosili pomoči. Sedaj pa na noge! Kdor ima le kos .slabega zemljišča, naj prosi takoj in tako dolgo subvencije, dokler jo no dobi. Z veseljem se lotimo izboljšanja ali prenovitve naših posestev, vstrajajmo pri tem, dokler so nam pridelki ne podvojijo, zaupajmo pa tudi v ljubega Stvarnika, On bo blagoslovil naše delo in uspeh nam bo zagotovljen. Blageslitrtje, še večje kakor v nekkanjih letih, naj se znova k t«-bi priseli,!Ilragi moj slovenski rod! H Razne novice. H Duhovniška vest. Župnijo Vojnik pri Celju je dobil častiti gospod Jožef Potovšek, župnik v Artifah pri Brežicah. Cesarjeva velika noč. Cesar se Je v sredo d®e 12. t. m. z dvornim vlakom odpeljal v WaUsee, kjir je pri nadvojvodu Francu Salvatorjii preživel velikonočne praznike. Vrnil se je dne 18. aprila na Dunaj. Nazadovanje živinske kuge na Štajerske». Kakor se poroča iz uradnega vira, je sedaj tušli politični okraj Ptuj prost živinske kuge. * Iz finančne slnžbe. Koncipist v finančne* ministrstvu na Dunaju, dr. Karol DernovSek, je ii»e-novan za finančnega tajnika. * Dr. Ploj je naznanil svojim zaupnikom v ptuj-sko-ormoškem okraju, da ne kandidira več z oziro» na preobilno delo, ki mu ga nalaga služba sesalnega predsednika pri najvišjem upravnem sodišču. * V Žalcu so imeli na velikonočni ponedeljek Štajerski liberalci pogrebno zborovanje, ali kakor so ga sami imenovali, manifestacijski shod. Vse na okrog jim umira: politična stranka umira, gospodarska organizacija propada, listi izginjajo, povsod na okoli smrt. Dr. Kukovec je tolažil pogrebce, da baje tudi preklicani klerikalci niso nič dosegli. Zborovalci pa so si pri tem mislili: pa tudi oškodovali nas niso, pri nas liberalcih pa povsod polomi z velikanskimi izgubami! Nazadnje so si izvolili pogrebci Roblekar da jim vodi tudi v Savinjski dolini liberalizem k gotovemu pogrebu. * Francelj Girstinayer. Mislili smo že, da so za vselej minoli Časi, ko je znani Francelj Girstmay-er preobračal politične kozolce v naši javnosti. Toda še enkrat se ga je polastila srčna želja, da bi vzbujal v spodnještajerski javnosti splošen smeh in krohot. Nemški Francelj se je dal na velikonočni ponedeljek v, Mariboru od nemške gospode postaviti za kandidata v mariborskem-ljutomerskem okraju, ter bo nastopal sedaj skozi dobo volilnega boja v vlogi Štajercijanskega kandidata. To bo zopet Špasa, najlepši špas pa bo dne 13. junija, ko bo ležal Francelj na tleh kakor je dolg in širok. Kako se to zgodi, naj povpraša Senekowitscha! * Josip Ornig je bil od mestne gospode na velikonočni ponedeljek postavljen kot štajercijanski kandidat za ptujski volilni okraj. Kaj bo sedaj neki s starim štajercijanskim geslom: Kmet naj kmeta voli? Kako malo važen se zdi Ornigu novi posel štajercijanskega kandidata, kaže dejstvo, da se mu niti ni zdelo vredno, da bi se udeležil zborovanja. Škoda bi bilo, da bi ptujski nemčurčki in Nemci izgubili trdo pest, s katero jih vlada očka Ornig, zato bodo kmetje ptujskega okraja poskrbeli, da bo ostal Ornig tam, kamor spada, v mesto Ptuj. Slovenskim kmetom pa ne bo poslančeval. * Ludvik Kresnih je tretji kandidat, katerega so si postavili Nemci za mariborski-konjiški okraj. Dolgo se ni hotel udati, a nazadnje so ga baje prisilili gospodje, da nastopi proti svojemu stanovskemu sobratu g. PiŠeku in daje s tem „Štajercu" priložnost, da bo skozi celo volilno dobo hujskal kmeta proti kmetu. Upamo za trdno, da se bo g. Kresnik 3e premislil ter se odpovedal kandidaturi, ki dela veselje samo mestni gospodi, kmetom pa škodi, ker zanaša nepotreben boj v njihove vrste. * Oboji enako smešni. Naši spodnještajerski liberalci in štajercijanci so si v marsičem zelo slični. Ena najznačilnejših potez za oboje je širokoustna ba-havost. Ce bi človek verjel njihovim besedam, bi res mislil, da nekaj pomenijo. Na njihovih zaupnih shodih na velikonočni ponedeljek je ta bolestna lastnost izbruhnila zopet na dan. Na nemškutarskem shodu v Mariboru so se obnašali in govorili, kakor da je zmaga njihovih kandidatov že popolnoma gotova, celjski liberalci pa poročajo v nemške liste, da je bilo v Žalcu Črez 600 zaupnikov, ako jih prav ni bilo niti 250, in da je Roblekova izvolitev zagotovljena. Ta smešna zaljubljenost v same sebe se bo bridko maščevala, dne 13. junija, ko bodo volilci z glasovnicami v roki priborili zmago S. K. Z. na celi črti. Ljudje, ki dotv ro vedo, kako je bodisi nemškutarslca, bodisi liberalna politika zavožena, in radi tega dolgo niso hoteli sprejeti kandidature, kakor Kresnik in Roblek, a sedaj dopuste, da se tako smešno-neumno Širokousti, nam ne bodo poslančevali. * Državna podpora za povzdigo živinoreje ie vnovČevanje živine iz 6milijonskega fonda, ki teče t) let, se deli in naj se nemudoma prosi^ za njo. Podrobnosti, kakor tudi obrazec prošnje je najti v prvem članku „Gospodarskih Novic". Darila za muzej: J. Podvinski, župnik na Rem~ Šniku, 4 stare novce; A. Vrabl, vpokojeni učitelj pri Mali Nedelji, knjigo P. Danjko Čebelarstvo iz 1. 1931; J. Kunce, župnik pri Sv, Juriju na Ščavnici, rimski relikviarij iz 18. stoletja; A. Pesserl pri Sv. Juriju v Slov. gor., star denar; J. Pograjc v Mariboru 11 starih novcev; J. Jelšnik., kaplan v Cadramu^ slov. sv. pismo iz 18. stoletja; Fr. Kotnik v Šmarjeti pri Celju, rimsko posodbo in odlomke rimske stenske slikarije; Mat. Krevh, gimnazijec v Mariboru, star no-veo in prstan; A. Pavalec P., gimnaz. v Mariboru, 15 starih novcev; dr. Gvido Sajovic, c. kr. profesor -v Ljubljani, celo zbirko školjk, polžev, okamenin in inineralij; A. Braune, učitelj v Cadramu, živalsko o-kostnieo. — Vsem darovalcem izreka iskreno zahvalo ter priporoča muzej vsern rodoljubom „Zgodovinsko društvo" za Spodnji Štajer. Nova vojaška zaslužna svetinja. Cesar je izdal ukaz, da se osnuje nova vojaška srebrna zaslužna svetinja. To svetinio dobe vse one osebe armade, ki so si v vojni ali miru pridobili posebnih zaslug. Maribor levi breg, St. Lenart, Zg. Radgona, Ljutomer. Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: Ivam M.0skar, kmet, Malna. Resel kandidira. V sredo dne 12. t. m. zvečer •3e je vršil v „Kreuzhofu" shod, na katerem je bila sprejeta in proglašena kandidatura bivšega mariborskega državnega poslanca socialdemokrata Resela. Shod je bil od strani delavstva dobro obiskan. Glavni govor je imel Resel. Na dolgio in široko je branil socialdemokratično stranko, zabavljal čez meščanske stranke in njihove narodnostne boje, slikal svoje po njegovem mnenju plodonosno delovanje in konečno povedal, da kandidira, če hočejo delavci zastaviti vse moči, da bo zmagal. Govor, ki je bil mestoma zelo dolgočasen, 'so delavci hladno poslušali; in tudi ob koncu, 'ko se je šlo za kandidaturo, se niso nič kaj ogreli. Razpoloženje je bilo mrzla in če sodimo po njem, so socialdemokratičpi upi, da dbdrže mariborski mandat, minimalni. Kako stališče bo zavzemal v narodnostnih vprašanjih Resel ni povedal. Tudi ni nič obsodil postopanja svojih sodrugov v zadevi glede slovenskih paralelk v Studencih, Po našem mnenju bi bil moral jasno povedati, da so takrat socialdemokrati, ki v svojem programu priznavajo vsakemu narodu popolno enakopravnost, nastopili skrajno nelepo m povsem v nemško-naeionalnem duhu, ter zagotoviti, da se to ne ponovi. Pri tej zadevi so se pokazali i socialdemokrati za ravno tako hude naše narodne nasprotnike, kakor nacionalci, in če v tem oziru ne pride do korenite spremembe, potem je nam Slojvencem popolnoma vseeno, ali so na vrhu socialdemokrati ali pa nacionalci narodne strpnosti in pravičnosti ne najdemo nikjer. Za kandidatom je govoril sodrug Taubler, ki kandidiral v okraju Juden-burg. Pravil je, da je vlada razpustila državni zbor za to, da bi okrepila večinske stranke, ki bodo potem a' ipričetku nove legislativne dobe radevlolje dovolile nova bremena, in je pozival k živahni agitaciji za Resela. Konečno se je sklenilo delati na to, daj bo prost 1. majnik in pa 13. junij, član volitev. Vtis vsega zborovanja ni bil nič posebno pogum vzbujajoč. Videti je bilo, da se socialdemokrati zavedajo težkega boja, ki jih čaka in iz katerega bržčas ne bodo izšli več kot zmagovalci. Nazadovanje so pa zakrivili sami s svojo nedelavnostjo in komodnostjo ter s prezi-ranjem Slovencev. 1 Križevei. Naš postajenaceinik hoče veljati za Jako velikega Nemca, Pred kratkim je hotela oddati neka stranka na kolodvoru pošiljatev v popolnoma slovenski kraj, a naš postajenačelnik je zavrnil pošiljatev, ker je bil naslov samoslovenski. Rekel je, da mora biti naslov nemški, ali k večjemu dvojezičen. Kakor smo izvedeli, sprejemajo po drugih krajih po-Šiljatve s samoslovenslrim naslovom brez obotavljanja, a naš postajenačelnik tega noče storiti. Vprašamo Vas, g. postajenačelnik, ali ste Vi zaradi ljudstva tu, ali ljudstvo zaradi Vas? 1 V Stari-novi vasi v križevski župniji, je na velikonočno nedeljo zgorelo 12 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Na lice mesta je prihitelo okoli 12 gasilnih društev, a rešiti se ni dalo ničesar radi pomanjkanja vode. Zigorelo je tudi mnogo živine. Ubogi pogorelci, so pač imeli žalosten vuzem. 1 Ljui omnr. Upozarjamo še enkrat, da se igra v Ljutomeru v gostilni ge. Knko.ec „Domen" narodna igra v nedeljo, die 23. aprila. Blagaina s» odpre ob 5. uri, igrati se pa prične točno ob 6. uri zvečer. Odbor bralnega društva \abi k obilni udeležbi. Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice. Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: Franc Pišek, kmet, Orehova vas. k' Iioujiee. Pišek je od ljudstva izvoljen kandidat konjiškega okraja. Že leta 1907 so mu izročili vo-lilci svoje zadeve do 1. 1913, ima torej še zaupanje ljudstva za dve leti zagotovljeno od prejšnjih volitev. Pišek je veren slovenski kmet, verni slovenski kmetje so tudi po večini prebivalci in v,olilci njegovega volilnega okraja. Takega, kakor je Pišek, želimo, takega hočemo imeti. Vsak, ki išče PiŠeku nasprotnega kandidata, kaže, da ali ni veren ali pa ne slovansko naroden. In take kalilce miru, sloge in vzajemnosti bo moč razžaljenega ljudstva iztrebila iz svoje srede. Zoper PiŠekovo kandidaturo bo edino orožje laž, sleparija, sila, obrekovanje in psovanje, a to orožje se bo skrhalo ip zdrobilo ob jekleni znaČajnosti, poštenosti in ponosni samozavesti vrlih' in zavednih naših volilcev, — Živio Pišek, zmagal boš z našimi glasovi, mi pa s tvojim imenom na glasovnicah! Da, Pišek nas je zastopal doslej, bode nas tudi odslej. k V trajen spomin slovenskemu ljudstvu povemo, da nekje na Slovenskem pleše učiteljstvo ob nedeljah v postnem času pri belem dnevuvžganjarnalt. Kaj ne, to so odgojitelji mladine in vzorni vzgledi za ljudstvo, katero bi učitelji tako radi vodili?! Kako že pravi pregovor? „Ce slepec slepca vodi . . ." Take bede in revščine med učiteljstvom ne povzroča pomanjkljiva plača; učiteljska revščina je druge vrste, pomanjkanje v drugem oziru . . . k Konjice. Veličastno smo obhajali vstajenje Gospoda Zveličarja v soboto ob 5. uri zvečer. Res, mnogo ljudi je bilo pri procesiji, kar je znamenje, da imajo ljudje tukaj v Konjicah Še globoko versko prepričanje in trdno vero. Pri tako lepem vremenu, kakor je bilo na omenjeni večer, in v tako lepem redu, je res jako lepo videti procesijo, ko se vije po glavnem trgu. Najprej fantje*in možje s svojimi društvenimi zastavami v prav obilnem Številu, potem sledi nebo. Dekleta in žene s svojimi zastavami so prav lepo sklenile to krasno procesijo. Zvečer ob mraku se je pokazalo okoli in okoli po celem okraju mnogo velikih kresov, kateri so goreli na proslavo vstajenja Gospodovega, pa tudi streljanja s topiči ni manjkalo. Celi večer in še drugi dan je bilo slišati močno pokanje. Vse to je znamenje," da biva okoli Konjic verno katoliško ljudstvo, ki bo dalo slovo lažnjivemu grdemu ptujskemu „Štajercu", ki blati našo Častito, za vse dobro vneto duhovščino, pa tudi pošteno slovensko ljudstvo. Torej, dragi Slovenci, proč s to nesnago! Najbolj ga bomo zavrnili, ako ga Čisto spravimo iz kraja, kar je pa na nas ležeče. Lažnjivemu dopisu-nu „Štajerčevemu" iz Konjic pa svetujemo, da odneha s svojimi lažnjivimi dopisi, drugače bomo njemu in njegovim tovarišem mi možje in fantje konjiške o-kolice začeli gledati bolj na prste, in bomo odkrili vse nemčursko obnašanje proti nam Slovencem v Konjicah. — Fant iz okolice. k Prihova. Dne 15. t. m. je umrl v Gradcu v bolnišnici dolgoletni prihovski g, nadučitelj v pokoju, g. Serajnik, katerega je vžival v Konjicah. Bil je globoko veren in zvest narodnjak. Ima Štiri sinove v javnih službah: eden je župnik na Koroškem, drugi je meščanski učitelj v. Voitsbergu, tretji je sedanji nadučitelj v Prihovi, Četrti je finančni nadpaznik na Kranjskem. Obilnim znancem priporočamo blagega moža v blag spomin in molitev. k Pnhova. Občui zbor posojilnice in hranilnice na Pribori bo dne 23. t. m. po večernicah v posojilniški sobi. Vsi zboro.lci si naj torej tako tolmačijo besedo rposeb»a sobaJ (Extrazimmer) v zadnji štev. „Slov. Gospodarja". Torej le pridite zašli ne bodete lahko. Ptuj, Ormož. Kandidat Slovenske Kmečke zveze je:' Mihael Brenčic, kmet, spuhija. p Ptuj. "Najboljši in najsigurnejši kmečki denarni zavpd v ptujskem okraju je Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju (Minoritski samostan). Ta, Še komaj nad pol leta obstoječi denarni zavod, se je že tako povspel in razvil, da se lahko že sedaj meri z večjimi denarnimi zavodi. Ima velike ugodnosti za vlagatelje, kakor se malokje nahajajo. Hranilne vloge se obrestujejo polmesečno, to je vloge, vložene v času od 1. do 15, v mesecu, se začnejo obrestovati 10. istega meseca, vloge, vložene v Času od 16. do 30. v mesecu, pa s 1. prihodnjega meseca. Ce se obresti ne vzdignejo, se koncem vsakega polletja, to je 30. junija in 31. decembra pripišejo glavnici ter se obrestujejo naprej po 4 in pol odstotka. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje posojilnica sama, ne da bi se pri tem kaj odtegnilo vlagateljem od njihovih vlog. Kmečka Čast in korist zahtevate, da se vsi kmetje v denarnih zavodih poslužujejo edino-le tega svojega zavoda ter mu s tem pomagajo še do višje stopinje procvita in ugleda, p Sv. Marko niže Ptuja. Zborovanje, katero je priredil na velikonočno soboto deželni poslanec dr. Korošec, je bilo dobro obiskano. Gospod poslanec je dal zbranim kmetom navodila, kakšno stališče naj zavzamejo glede zgradbe nameravanega dravskega kanala. Pošteni in pametni možje so ga pozorno poslušali in so mu hvaležni za dobre na/svete. p Oslušovci. Z žalostjo smo obhajali letos velikonočne praznike, ker je umrla dne 15. t. m. zelo priljubljena velepos. žena Marija Venta, »Ogromna množina ljudi jo je obiskala, oko slehernega se je topilo v solzah žalosti, ko je zagledalo to blago ženo na mrtvaškem odru. Lep vzgled si lahko ohranijo od nje njene tovarišice zavoljo njene miroljubnosti med sosedi. Bila je stara komaj 38 let. Zapušča žalujočega moža s štirimi nedorastlimi otroci. Pogreb je bil na velikonočni ponedeljek; brezštevilna množica ljudi jo je spremljala k zadnjemu počitku. Bodi ji žemljica lahka! p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na velikonočni ponedeljek se je zbralo Čez 200 poslušalcev k predavanju našega rojaka Č. g. p. Salezija Vodošeka. Popisoval nam je svoje potovanje v Ameriko, govoril o ondotnili razmerah in šegah ter doživljajih. Iskrena zahvala g. govorniku, da se je, četudi še ne popolnoma zdrav, potrudil k nam! p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Velikonočno veselje nam je zagrenila letos huda nesreča v Župe-Či vasi. Na velikonočno nedeljo ob y210. uri dopoldne jo izbruhnil pri pos. Brencelnu ogenj, ki se je vsled močnega južnega, vetra hitro razširil in v dobri pol tiri uničil 12 posestnikom gospodarska poslopja, Štirim izmed njih tudi hiše, in onim trem posestnikom, ki so jim dne 16. marca t. 1. zgorela gospodarska poslopja, so zdaj zgoreli tudi svinjaki, ki so jih takrat ohranili. Pri dveh posestnikih je zgorelo tudi nekaj živine, pri posestniku Brencelnu pa tudi Cleten otrok. Kako je nastal požar, se ne ve natalnko. Zaradi silnega viharja je bilo gašenje zelo otežkočeno, a vendar se je požrtvovalnemu delovanju domače in cirkov- ške požarne brambe posrečilo omejiti ogenj. Škoda jo silno velika. Že v nedeljo zvečer je prihitel na pogorišče g. poslanec dr. Korošec. Pomoč je nujno potrebna, ker so nekateri posestniki brez sredstev. Tekom štirili mesecev je bil to že tretji požar v tej vasi. p Št. J..nž na Drav. polju. Hranilcica in posojilnica ima dne 27. apnla ob 7. zjutraj občni zbor v posojiln:čnih proitor.li Poročilo Dačelstva in nadzorstva, odobriiev računskega zaključka za leto 1910., molitev načtlstva in nadzorstva p S». Tomsž (tri Ormožu. Tukaišnja Mhd zveza uljndoo vabi r.de in reude na 2. obini zbor, ki se bo vršil ■- nedeljo. \ 3. ap ila t. 1 v gostilni g Matevž» Caf ob 3. uri po večernic»h Vspond: 1'ozdrav, f-lavDo^tni govor, poročilo tajnika, blagamika in kr j žničaria, voltev odbora, sprejemanje tovih udov, petje iu pro>ta zibava. Pritaknemo prav obilne udeležbe. Marenberg, Slovenjgradec. Šoštanj, Gornjigrad. Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: dr. Kari Versiovšek, deželni poslanec, Maribor. s Skale pri Velenju. No, tukaj pri nas v našem rudniku so res čudne razmere. Socialni demokratje se pehajo in jezijo, da bi pošten človek mislil, da se jim bo vsak čas razlil žolč. Prav posebno se jezijo zdaj nad našo novoustanovljeno strokovno zvezo slovenskih rudarjev, ki seveda prav dobro uspeva in šteje zdaj že 40 članov ter se še vedno zvesto in z veseljem oglašajo, da jih bo kmalu 50 in še več. Imeli jih bomo, ne bode več dolgo, 100, tako pogumno narašča naša krščansko-socialna zveza, dočim socialni demokratje čudovito propadajo, tako, da so se nam ti revčki začeli že res smiliti, ker nimajo več nobenega upliva in veljave, kakor n. pr. pred 2 leti. Naj se Še tako rotijo, javkajo, stočejo ali celo solze pretaika-jo, nihče več ne verjame njihovi modrosti in učenosti, kajti ljudstvo je spoznalo njihovo laskavo prijaznost in samohvalo. Zadnji čas so začeli že kar naravnost udrihati po delavcih, in sicer kar po imenih. Pa vse to jim nič ne koristi. Naj pišejo po svojih ru-dečih cunjah kar hočejo, saj jim nihče več ne verjame. Vsi dobro vemo, da se gre za mošnjo, in zato jim nihče ne zameri, saj vsakdo ve kje pes taco vleče. s Marenberg. V nedeljo 23. t. m. pride k nam znani mladinoljub in organizator mladine prof. dr. Jožet Hohnjec, ki bo imel ob 10. uri pri podružnici sv. Janez* slovesno pridigo za mladino Marnb rška mladina! Udeleži se mnogoštevilno te slovesnosti! Tidi ml-dino iz sosednih župnij vabimo, d* se potrudi na belo nedeljo k sv. Janezu. S Skale. v nedeljo, dne 30. aprila se vrši v prostorih bralnega društva velik pou?ni shod, ki je zelo velike važnosti za vso občinstvo. Ta dan ste vabljeni brez izjeme vsi gospodarji, delivci, gospodinje, po-sebno.pa zlasti mladina k obilni udeležbi. Torej ta dan vsi na shod. Začetek ob pol 8. uri zjutraj takoj po rani S7. maši. Celje, Transko. Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: Dr. Anton Korošec, deželni poslanec, Maribor, Q c Zopet staj. namestnik in Ljudska posojilnica v Celju. Vspričo bližajočih se volitev postajajo celjski mladini zopet nesramni; z neverjetno predrznostjo vzdržujejo v „Slov. Narodu" vest, da so podkupili celjski „klerikalci" kar celo štajersko politično upravo. Laž je sicer prozorna kot beli dan, pa jo moramo vendar znova z vso resnostjo zavrniti, ker na celi stvari niti pičica ni resnična. Ljudska posojilnica je poslala listom popravek, cziroma pojasnilo, ker je vest plod le bujne domišljije ali zlobnosti celjskih liberalcev. Obžalovanja je vredno, da se podaja liberalno časopisje na pot sumničenja oseb, katerim se imajo mnogo zahvaliti; Še bolj grdo pa je, da ti „narodnjaki" očitajo slovenskemu uradniku, da je zašel enkrat tudi v slovenski lokal. — 'Je pač staro liberalno geslo, vse v blato teptati, kar ne drvi slepo za njimi. Za nas je s tem zadeva končana, kakor tudi za vse pametne ljudi; za nepoboljšljive Čestilce falit-ne mladoceljske politike pa nimamo časa pisati in odgovarjati na vse laži, c Žalec. Na velikonočni ponedeljek so imeli liberalci celega Spodnjega Štajerja v Virantovi dvorani shod, na katerem so nam izbrali kandidata. Kaj nam imajo izven okraja živeči ljudje izbirati kandidata, je nam nerazumljivo, to gre le liberalcem v glavo. Roblek je poročal o svojem delovanju v državnem zboru. Vse je strmelo pri tem poročilu, kajti sedaj smo slišali prvokrat, da je Roblek na Dunaju tudi deloval. Vse svoje takozvano delovanje je prav lepo obrazložil, le nekaj nam ni povedal, kar bi nas najbolj zanimalo, namreč kako se je prelevi! iz neodv. kmeta v pristnega liberalca. Pred štirimi leti jo šel v volilni boj kot neodvisen kandidat, iz Dunaja pa je prišel domov kot poslanec liberalne stranke, kateri načeljuje celjski advokat dr. Kukovec. Liberalna stranka gre s prelevljenim kandidatom v volilni boj. Mi pa ostanemo, kakor smo bili! Po Savinjski dolini se bo kmalu vdomačila pesem: Kje so moje štimce? Tako mi žaluje — doli z žalske hišice — Roblek, in vzdihuje: Neodvisnost šla od nas — liberalni vzel jih mraz! c Celje. Na belo nedeljo 23. aprila t. 1 gostuje Mariborsko dramatično društvo v Narodnem domu v C< lju Uprizori se znamenita zgodovinska t-lika iz časa preganjanja kristjanov „V znamenju križa", ki je ena najltrastiejših iger, kar smo j h videli na raA>li od jh Nastopijo nad 00 oseb, k»r sodelujejo tudi oljska društva, med njimi pevski zbor podružn ce glasbene matice, Narodna godbi itd. in se nam obeta res krasni užiiek. Ker je 'gra jako dolga je zadetek točno ob 7 uri z ečer in prosimo slamo občinstvo, da prid pra očasno k predstavi, l-er ne moremo čakati z začetkom Del čistega dobička je namenjen dijaški kuhinji v Celju Pridprodaja vstopoic v Zv.zni trgovini v Ol u. e Št. Pavel pri Preboldu. Kat. izob društvo p-indi po odom 10 letniee svojega obstanka dne 30. aprila ob 3. popoldne veselico '.o.- gledališko piedstavo (ri dejaDslo š*Io'gio „Čevljar Blaže" z deklamaci-janii in godbo v žnpnijskem poslopju. Prijatelje poštene zabave cljudno vabi društveni odbor. c Gotovlje. Prostov. požarna bramba v Gotovljah ima v soboto, dne 22. aprila ob 8. uri zvečer v dvorani g. F. Malgaja svoj redni občni zbor. Vsi društveniki in prijattlji potarne brambe se uljudno prosijo za mnogobrojni obisk. c Sv. Jurij ob Tabsru. Bralno društvo priredi v nedeljo, 23. t m. po večernicah v cerkveni hiši skioptično predavanje, Videlo se bo 83 slik: Okoli sveta, Izgubljeni sin, Zobobol, Smešni krokodil itd. Vstopnina z& odrasle 30 v, za otroke 20 v. Laško, Sevnica, Brežice, Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: Dr. Ivan Benkovič, deželni poslanec, Celje. b Volitve pred durmi! V Posavju se je začelo živahno gibanje, kakor hitro se je zaznalo, da je državni zbor razpuščen. Vse se izprašuje; S kom se bomo sedaj udarili? Ali z „neodvisnimi", ali z narodno-liberalno stranko, ali s „slogaši", ali s socialnimi demokrati? L. 1907 je zmagal kandidat S. K. Z. pri ožji volitvi z lepo večino 838 glasov brez tuje pomoči, med tem ko so se vse nasprotne stranke našle v lepi slogi zoper S. K. Z. S t a j e r c i j a n s k a stranka v Posavju ne pride v poštev; i. 1907, je, baron Mo-scon vjel le 405 glasov, četudi ga je podpiral „Sta-jerc", in je on računal na glasove kot neodvisni kandidat in okrajni načelnik breški, Pokazalo se je, da v volilnem boju oseba ne zmore nič, ampak le Čvrsto organizirane vrste stranke. Oseba je dim, stranka živi brez ozira na posamezne osebe! Da, le stranka živi in ostane, osebe premineje. S. K. Z. še živi, ona se je tekom let utrdila, okrepila, dobila je zaupanje vseh svojih uspehov vsled odločnega nastopa njenih poslancev v deželnem in državnem zboru; parkrat so ustavili kolesa državnega ustroja, ker vlada ni hotela spoštovati naše gospodarske in narodne koristi. S. K. Z. živi! Kaj pa druge stranke? Na „neodvisne" kandidate nikdo nič več ne da ; saj vsakdo ve, da se vsak „neodvisen" kandidat že pred volitvami na tihem vdinja eni stranki, če hoče doseči uspeh; v slučaju izvolitve pa se tudi mora nasloniti na eno stranko, ako hoče, da ga vlada posluša. Oseba ne doseže veliko uspehov, pajč pa stranka. Tudi „neodvisna" kandidata Roblek in pok. Ježovnik sta se po izvolitvi udinjala stranki celjskih mladinov, takozva-ni Narodni stranki; seveda sta podpisala s tem svojo politično obsodbo. Zapeljano ljudstvo je prešlo trumo-ma v tabor S. K. Z., kamor ga je že preje srce vleklo. Morda se „neodvisni" kandidat zopet pojavi pod drugo krinko v obleki „sloge" ali kot „neodvisen ag-rarec". Plojevo slogo že poznamo; v imenu te sloge sta Ploj in Roblek delala tlako celjskim mladinom, v imenu te sloge sta zavirala delo naših poslancev, kot „neodvisna agrarca" sta glasovala za dovolitev uvažanja živine iz okuženega Balkana. — Najlepša sloga bo na Spodnjem Štajerskem, če napravi ljudstvo konec strahovladi celjskih mladinov, če pomede z vsakim kandidatom, katerega bodo postavili ali podpirali lalitni celjski liberalci. Kaj je z „narodno stranko", pod katero krinko se skrivajo celjski liberalčki? L. 1909. je pri volitvah za deželni zbor postavila svoje kandidate, pa je na celi črti pogorela, le eden se je rešil v trgih iz vesoljnega potopa. Tudi dne 13. junija mora priti vesoljni potop za vse liberalce, ki ponujajo svojo robo našemu kmetu pod imenom „narodne stranke" ali „sloge" ali „neodvisnosti". Resen sovražnik S, K. Z. je socialna demokracija, L. 1907, je dobil pri glavni volitvi njen kandidat 1690 glasov, liberalni Roš 1857 glasov, dr. Benkovič pa 3759 glasov, (pri ožji volitvi dr. Benkovič 4432 glasov brez tuje pomoči, Roš pa s pomočjo socialnih demokratov 3594 glasov). Narodno-liberalna stranka, neodvisneži in slogaši so tepeni na celi črti, ostali pa so socialni demokrat je, zagrizeni in nespravljivi sovražniki naše stranke in kmečkega stanu. V državnem zboru so skozi štiri leta nasprotovali vsaki stvari, kj bi se imela storiti v prid kmetu; glasovali so in zahtevali z vso silo odprtje vseh mej, kar so deloma in začasno tudi dosegli s pomočjo izdajalcev v vrstah poslancev, izvoljenih od kmetov'; vsled uvoza tuje živine se je v našo državo zaneslo zopet razne živinske bolezni, ki so že do sedaj povzročile našemu živinorejcu neizmerno Škodo. Ali naj pošljemo rudeč-karja v državni zbor, da bode pomagal s tujimi državami sklepati nove trgovske pogodbe? Volilci! Odločitev vam je lahka. S. K. Z. je že postavila kandidata, ki je v kratki dobi Štirih let s svojim delom pokazal, da ima resen smisel za težnje svojih volilcev; socialni demokratje seveda istotako postavijo svojega kandidata. Ali ga postavi celjska mladoliberalna stranka, ni Še znano; v s e k a k o je vsak glas, oddan za liberalca, pa naj se skriva pod katero koli krinko, ali neodvisno ali slo-gaško ali prostoi agrarno, izgubljen, ker boj se ima vršiti le med S, K. Z. in med socialno demokracijo. Ne dajte niti enega glasu kandidatu stranke, ki je z brezvestnim gospodarstvom v svojih denarnih zavodih (Glavna posojilnica, v Ljubljani, Zadružna Zveza v Celju itd.) oškodovala naš kredit in pahnila v neizmerno revščino stotero družin; nobenega glasu stranki, ki postavi svojega kandidata le za zgago, ki resno ne pride več v poštev! V interesu miru volite kandidata S. K. Z! c Laško. V nedeljo, dne 30. t. m. vsi na La-ško; Ta dan se vrši namreč na Laškem v pivnici vtJ- lilni shod Slov. kmečke zveze, na katerem bo govoril kandidat za bodoče državnozborske volitve; dalje bo poročal tajnik Osrednje zadruge za vnovčevanje živine in živinoreje, g. Ž e b o t iz Maribora, in ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani, č. g. Trave n, o vzrokih in posledicah denarne in gospodarske krize; končno bo občni zbor Kmečke posojilnice in hranilnice v Laiškem. Shod bo tedaj velepou-čen in pomemben; zato dne 30, t. m. vsi na Laško. Ura zborovanja se pravočasno naznani. b Shodi. Na belo nedeljo, dne 23. aprila 1911 se vršijo volilni shodi, in sicer ob YS. uri v Arti-č a h , ob y212, uri pa na Z d o 1 a h. Skliče jih Slov. kmečka zveza. Volilci se vabijo k.obilni udeležbi! b Pišeee. Naši liberalčki nam zopet pošiljajo v „Nar, Listu" kakor običajno vsako leto, svoje krasno duhteče „pisanke". Oh uboge pare, kaj-ne, da vas že zelo tlači morana? Lansko leto je pozival neki „Gospodarjev" dopisnik te junalške naprednjake, naj pod svojimi umazanimi dopisi vsaj eden pokaže svoje i-me. In res so se prikazala nekatera imena slavnih velmož, nad katerimi so se pa dotičniki zvijali kakor matček, Če mu stopiš na rep. Oh kako so postali naenkrat nedolžni. Nisem kriv in nisem v nikaki zvezi itd. je prihajalo iz njih obupanih grl. Gospodje, to se pravi, vreči puško v koruzo. Tako delajo pri nas otroci, cestni paglavci. Skrivati se pod druga imena, napadati zahrbtno in ne imeti poguma, pokazati pred svetom javno, kaj si, to je navadno, sramotno lopov-stvo. Takih strahopetnežev se mi ne bojimo. Pravite, da bomo propadli. Dragi dopisnik, Če imaš le trohico razsodnosti, pomisli, kaj blebetaš, Še krave se ti smejijo. Mi imamo može, ki se upajo javnim, poštenim potom boriti in zastopati naše koristi, in radi tega zmagamo, če se navali nad nas tudi kot listja najhrab-rejših bojevnikov, ne pa takih kimačev, kot ste pišeč-ki liberalci. Vi čakate v zasedi, da mečete iz grma pušice na naše može, a iste se obračajo nazaj proti vam in vas bodo tudi ugonobile. Ste li že slišali reg-lanje stoterih žab v luži? Vrzi kamen med nje, naenkrat nastane tihota, in potem klici, naj se še katera oglasi. Ali se bo? Gotovo ne. In ali niste vi popolnoma podobni tem žabjim junakom? Začnete grozen krik, a če vas kdo pokliče v javnost, ni in ni nobenega. Četudi koga primemo, se bode zvijal vsak, nisem in nisem kriv. Gorje pač državi, kjer se njeni brani tel ji-vojaki ne upajo pokazati pred sovraižnika. Tej je odzvonilo. Odzvonilo pa je tudi vam, pišeeki liberalci. Pomislite nazaj v preteČeno leto, s katerim dejstvom ste koristili vašemu ugledu in nam škodovali? Morda s tem, da ste pošiljali oblastem krive pritožbe proti nam, in to tudi pod tujimi imeni? Mogoče s tem, da ste pustili ugonobiti naš grb, da ste zasra-movali naše igralke-pevke, da ste razglasili c. kr. jubilejno slavnost in jo potem obesili na liberalen klin, ali s svojimi nečuvenimi osebnimi napadi?? Ali še ne sprevidite, da ne znate drugega, kot lagati, sramotiti in osebno napadati? Kolikokrat ste n. pr. napadali neko kuharico. DopisunČe, če sploh že nosiš moške hlače in ne tičiš več v srajčki, se li ne sramuješ, napadati slabotno žensko? Te li ni sram pokazati, da nisi drugim kos s svojo politiko kot ženski in se ne sramuješ „babje vojske"? Tega pač ne dela mož, ampak babjež, kakoršen si gotovo tudi ti. Vedno in vedno so na vaših programih ista imena in isti neslani osebni napadi. Gospodje, to ni politika, ampak neotesana sosedska prepirljivost. Ali menite, da bi mi ne mogli vas osebno prijeti? Gradiva dovolj in tudi dovolj nedolžnih liberalčkov. Pa s tako podlimi dejstvi se ne pečamo, imamo preobilo dela na političnem polju naše domovine. Sto- in stokrat smo že slišali vaše duhovite izraze kot zabiti, robati kmetje itd. Pravite pač to, kar znate, in po vašem krokanju vas spozna ljudstvo. b Odpis zemljiškega davka v brežiškem in sev-niškem okraju je že izvršen vsled lanskih ujim in slabe vinske letine, povzročene po peronospori, oji-diju itd., kakor se je sporočalo dež. poslancu dr. Benkoviču, ki je svoječasno odpis z nujnim predlogom v državnem zboru zahteval, odpisalo se je v bre-Škem okraju skupaj okrog 8750 K, v sevniškem okraju pa okrog 1250 K. Nekatere občine niso prijavile toče, in je zato odpis tam manjši; kajti kjer je napravila Škodo tudi toča, ne samo peronospora, tam se davek odpiše, Če je le en Četrt doneska ene posamezne parcele uničen; kjer pa je le peronospora napravila Škodo, tam se davek odpiše, Če je en Četrt doneska celega posestva uničen. Poslanci S. K. Z. so že opetovano zahtevali spremembo postave, ako se odpis davka olajša tudi pri Škodi po peronospori ali o-jidiju, četudi ni Škoda obenem po toči povzročena. v " * ~~ Šmarje, Rogatec, Kozje, Slovenska Kmečka zveza bo postavila kandidata v nedeljo, 23. aprila 1911. c Slivnica pri Celju. Zadnji torek, dne 11. aprila smo izročili hladni žemljici od vseh priljubljeno in spoštovano gospo Marijo Sirk, ^soprogo rajnega nadučitelta Boštjana Sirka, ki je umrl pred dvema letoma na Veliko nedeljo. Pogreb, katerega so se u-deležili sorodniki, bližnji in daljni znanci, je bil veličasten. Na grobu ranjke je vzel z ganljivimi besedami slovo od dobre ženice domači g, kaplan Alojzij Leben. Ranjka je bila pobožna, radodarna do vsakega, ki je iskal pri njej pomoči. Ves Čas dolgotrajne bolezni je prenašala vse bolečine z veliko udanostjo. Bodi ji žemljica lahka! N. v m. p.! c Slivnica pri Celju. „Nar. List" je prinesel zopet več člankov iz našega kraja. Koliko je resnice na njih, bo že vsak sam spoznal, kojemu so Že znane žlahtne lastnosti celjske cunje, oziroma slivniških naprednih dopisunov, ki jih je dandanes „doberkup". Marljivi dopisunčki! Mnogo se trudite, da podpirate svoj list, ki oznanjuje vaša dobra, dela, katera bi se naj sama hvalila. V občinskem odboru ste večinoma sami naprednjaki, ali kaflcor nas je že g. Kurbus krstil, in tako smemo upati Še marsikaj, kar bo dičilo našo Slivnico! Saj vidva, g. župan in g. Kurbus, sta največ storila za slavno občino, kakor pridiguje „Nar. List"! Mi sicer ne vemo za ogromno število vajinih dobrih del, morda smo že pozabili; pa saj i-ma g. Graselli dober spomin! — Iz vajine delavne preteklosti sklepamo lepo bodočnost ! ! No, nekaj pa moramo vendar priznati. Čestitamo vašemu silnemu napredku v izobrazbi! Vsi vaši pristaši so olikani, kar se je pokazalo tudi takrat, ko nas je obiskal gospod poslanec Vrečko. To vam je bila ena izmed praktičnih vaj liberalne teorije! Pa vse ni za omeniti! „Nar. List" bahato izjavlja, da tako skrbnega župana, kakor je g. Cretnik, Še ni imela Slivnica. Mi pa pravimo, da tako nerednih cest še tudi nismo videli tukaj, kakor so sedaj pod varnim varstvom g. Cretnika! Dragi bralci! Ce hočete živo sliko županove in Kurbusove delavnosti, potem pridite gledat naše občinske ceste! To so bujni klanci, v katerih občudujemo in proslavljamo neumorno delavnost naših naprednjakov ! Dalje prihodnjič. — Star voznik iz J avorja, b Dobje pri Planini. Tu je umrla na Veliko noč najstarejša oseba naše župnije, Katarina GraČnar, rojena PuŠnik, v 96. letu svoje starosti. Pokojnica je bila do zadnjega pri zavesti, njen pogled in posluh je bil še vedno dober. Bila je pobožna žena, ki je Še do zadnjega časa v lepšem vremenu prihajala v cerkev, prejemat svete zakramente; zato je bila pa tako srečna, da je prejela na Veliko noč sv. popotnico. Naj počiva v miru! Kozje. Vest, da. so zaupniki celjsko-vranskega okraja sklenili kandidirati našega dosedanjega poslanca dr. Korošca, nas je skoro razžalostila. Le predobro vemo, kaj nam je bil dr. Korošec, zato ga ne bi pustili drugam. Samo misel, da zahteva to korist Slovenske kmečke zveze, nas tolaži, in pa zavest, da našemu dr. Korošcu, ki nam bo ostal tudi v bodoče naklonjen, zaupa cel Spodnji Štajer. b Kozje. Gospodarsko bralno društvo v Kozjem priredi ozir. ponovi dne 23. aprila 1911 v prostorih g Fr Guček-a sledeče gledališke predštave: 1. Goospa in sirota 1 2. Poštna skrivnost ali začarano pism». 3. Dobro došli! Kdaj pojdete domu? Začetek točno ob 5. uri popoldne K obilni udeležbi vabi odbor. h celega sveta. Smrt v spovednici. V občini Herezeg Szanto je, kakor se poroča, zadela kap ondotnega župnika Andreja Žara, ko je spovedoval v cerkvi. Zakladi denarja. Iz New Yorka poročajo, da so v kraju Sajnin-Brelade v državi NewYersey izkopali velike zaboje, polne zlatih novcev. Skupna vrednost odkritega zaklada se ceni na poldrug milijon dolarjev. Na smrtni postelji priznal štiri umore. Sredi februarja t. 1. so prepeljali v neko bolnišnico pri Got-tingenu nekega 40 let starega Italijana. Pri njem so našli potno listino na ime Luigi Zambieri in potrdilo bolehavosti, ki se je bilo izdalo na Slezkem. Kmalu nato, ko so ga prinesli v bolnišnico, je mož umrl. Na smrtni postelji pa je priznal, da je v Času med 16. aprilom in 31. oktobrom 1. 1. izvršil na Slezkem tri u-more in enega po 31. oktobru v Harzu. Nadaljnih podrobnosti ni mogel več povedati. Sedaj poizveduje državno pravdništvo, koliko je resnice na tem priznanju. Šole in gostilne na Ogrskem. Po ravnokar objavljenem statističnem izkazu je imela Ogrska koncem leta 1908. 16.547 ljudskih šol in 66.220 gostiln. Na 1800 duš je prišla še-le ena Šola, na 250 duš pa ena gostilna. Pri tem pa se uničuje na Ogrskem namen ljudske Šole Še s tem, da se grade za nemadža-re madžarske šole in da se pouk omejuje samo na u-čenje mažarskega jezika. To imenujejo Mažari seveda „nacionalno šolo"! Ženska policijski načelnik. Iz Londona se poroča, da so v mestu) Hunneville v Kansasu izvolili dne 12. t. m. za župana neko žensko, ki je imenovala takoj za načelnico policije svojo prijateljico Rozo Osborne. „Človeška kri se kupuje", je slovel insérai nekega newyorŠkega lista. Takoj se je prijavilo nad 100 mož, ki so izjavili, da si puste odvzeti nekaj krvi, da rešijo življenje neki ženski v Brooklynnu in da zaslužijo 500 K. Zdravniki so izbrali nekega 25-letnega moža, mu vzeli nekaj krvi. Operirano žensko so nato z moško krvjo rešili. Neumna smrtonosna stava. V Cvitavi sta stavila trgovec Rabe in neki algent, da bo izpil Rabe 15 kozarcev žganja. Rabe je pojedel nekaj krompirja s sirom in nato res izpil 15 kozarcev žganja, a. je nato izgubil zavest, čez nekaj ur je bil že mrtev. Agent, ki se je tudi napil, se je pa zaletel v pijanosti v neko izložbeno okno z glavo, ga razbil in se na glavi zelo nevarno ranil. Zanimiva Iznajdba. Kmalu se bodo porabljale tudi ulice za reklamo. Neki Francoz je namreč iznašel zanimivo iznajdbo. To je bicikelj na treh kolesih. Zadnja dva kolesa imata na platiščih Črke. Te črke so v zvezi s črnilom, tako, da se same namakajo. Treba ni drugega, kakor na. platišča zadnjih dveh koles postaviti črke, kakršne si kdo izbere za reklamo, potem se pa voziti po cestali. Seveda morajo biti ceste trdo tlakovane. Toda vozilo se ne bode samo po sredi, ampak tudi pri kraju, kjer so po vsakem večjem kraju trdi hodniki. Mož bode Šel na trikolesnico, pa jo gonil kakor navadni bicikel ter bode lahko v enem dnevu popisal več cest. Na asfaltu se rabi navadno belilo, na krajnih hodnikih pa črnilo. More se napraviti tudi tako, da daje vsako kolo svojo barvo. V kratkem smemo pričakovati, da bodo ceste po vseh večjih mestih vse pisane. Milijonar po nedolžnem v ječi. Iz Bruslja se poroča: Skoro en mesec je presedel v ječi angleški milijonar Brandreth, ki ga je lastnik hotela, v katerem je stanoval, naznanil oblastim zaradi sleparstva in pustolovstva. Brandreth je namreč jemal pri raznih tvrdkah potrebščine na kredit, ker je spremenil smer svojega potovanja in ni dobil pravočasno čeka. Izposodil si je vsled tega tudi od hotelskega natakarja manjšo svoto denarja. Ker se pa milijonar ni mogel zadostno izkazati, so ga naznanili oblastim in sodnik ga je obsodil na dve leti ječe. Več kot dva meseca je rabila justična uprava, da je dognala, da so Brandrethove navedbe resnične. Milijonar je vložil vsled postopanja belgijskih oblasti ugovor diplomatič-nim potom. Sovraštvo med živalmi. DomaČe in divje živali sovražijo pogostokrat splošno druge vrste. Najzanimivejši slučaji so oni, ki kažejo podedovano sovraštvo. Strah slabotnejše vrste pred močnejšim sovražnikom je tako velik in močen, da ga že novorojenci čutijo. Vse goveje vrste sovražijo brez izjeme volkove. To sovraštvo je podedovano že iz onih časov, ko so tavala goveda še divja po gozdovih in dobravah, in jih je napadla vsak trenotek izstradana čreda volkov ter je odnesla tele ali več tovarišev. Sovraštvo med psom in mačko je brez dvoma podedovan nagon, ki se lahko dokaže tudi pri večjih mačjih vrstah. V Indiji ima tiger globoko v džungli svoj brlog in mladiči imajo le malo sovražnikov. Ce najde medved ali leopard slučajno ta brlog, se hitro vrne in skrije. Dvomljivo je celo, če bi se lotila krasnih mačic velikanska kača — boa. A velike črede brezciljno okrog tavajočih divjih psov napadejo ta brlog. Ce stare ni doma, jih mirno raztrgajo in po-žro. Ce se pa. v tem Času vrne z lova s plenom, ga izpusti in se izgubi v ločju. Ve namreč, da bi jo požrešna čreda brezpogojno raztrgala, četudi bi jih sama usmrtila deset. Tigra, ki je rojena v menežarijah ali v zoologičnih vrtih, gleda brez sovraštva živali, ki so zaklenjene okoli nje. Tudi to je ne razburja, Če vidi živali, ki jih doslej ni videla. A gorje psu, ki pride na pregled; Če ga ne more zgrabiti, rjove in kaže svoje strahovito zobovje ter buta ob zamrežena vrata. Leopard, ki živi večjidel v gozdu in lahko uide divjim psom na drevje, ne kaže tega sovraštva. Žre pa posebno rad pse, ki jih napada raz drevo. Zato pa sovražijo vsi psi na drevju živeče mačke in se jih obenem neznansko boje, med tem ko napadajo tigra in druge na zemlji živeče mačke brez strahu. Levi, opice in druge živali v puščavah in vročih krajih sovražijo Črnopolte ljudi bolj, kot belopoltega Evropejca. Ko je svoje dni obiskala družba So-malijev (črnci) zoologični vrt v Londonu, so postali levi popolnoma divji. Opice so plaho vpile in jezno momljale, antilope so se izkušale osvoboditi in pobegniti in Še celo divja goveda so bila razburjena. Vse te živali so spoznale v zamorcih svoje sovražnike, ki so že stoletja in stoletja lovili njihove vrstnike. Potres. Potresne sunke se je Čutilo na veliki petek v Dravski dolini, in sicer zgodaj zjutraj; pr-vokrat približno ob J42 uri, clrugokrat (močneje) ob 2: uri 15 minut. Pametna naredba. Italijanski zbornici je bil predložen zakonski načrt, ki prepoveduje mladini kajenje. Pred 16. letom ne sme kaditi mladina ne svalčic, ne smodk, ne tobaka; prepovedano je celo tobak nositi s seboj ali ga imeti pri sebi. Učitelji, sta-riši, pazniki in stražniki, mojstri in drugi smejo vse tobačne izdelke otrokom, ki Še niso izpolnili 16. leto, konfiscirati. Izkušnja uči. Na Francoskem so zamašili vire vernosti s tem, da so odpravili iz Šole krščanski nauk. Ni še preteklo mnogo let od tega, ifi država brez Boga je zašla v nravni bankerot. Splošno se piše in poudarja, da se odlikuje francoska mladina po strašni podivjanosti; zločini se tako množe, da se celo književnost peča z vprašanjem, kaj početi, kje dobiti zdravila? . . . Večina francoskih pisateljev priznava, da je propada mladega naraščaja na Francoskem krivo škodljivo branje, alkohol, razrahljano družinsko življenje in slabo urejepa šola. Torej slabo urejena Šol$. Zakaj pa je slabo urejena? Zato, ker šola brez verske podlage ne more vzgajati; samo pouk ne zadošča, ako se obenem ne opre na moralo, ki ima svoje korenine v rodovitni zemlji katoliške vere. — Tako bodo prišli vodilni krogi na Francoskem polagoma zopet do spoznanja tega, kar je že Napoleon trdil: „Brez verstva ni mogoče vladati nobenega naroda." Zoper framasone. Na Ogrskem se čujejo čedalje glasneje framasonski glasovi,4 ki Širijo misel, da bi se izpodrinil iz srednjih šol verstveni in nravstveni pouk. Vsled tega je z vso odločnostjo nastopilo dru-Št\ o katoliških srednješolskih profesorjev ter razkrinkalo brezdomovinsko početje židovskih spletkarjev, ki označujejo v svojih glasilih versko-nravno in domoljubno vzgojo kot „Čin zastarelega, srednjeveškega sistema". Društvo katoliških srednješolskih profesorjev je na svojem občnem zboru sprejelo ostre resolu- cije zoper nevarne nakane sovražnikov versko-nrav-ne vzgoje, ki hočejo šole na Ogrskem razkristjaniti. Vsled strahu pred duhovi umrl. V Častniški me-naži pešpolka v 'Jassyju v Galiciji so se nedavno raz-govarjali o duhovih. Poročnik Vesinac je trdil, da bi vsakega duha, ki bi doŠel k njemu, zadavil. Ko je legel pred nekaj dnevi zvečer v posteljo, došlo je nenadoma k njemu v sobo šest belo odetih prikazni. Poročnik je smatral celo stvar za Šalo ter je zapretil, da bo streljal, ako se takoj ne odstranijo. Ker se ni nobena izmed prikazni ganila, je resi ustrelil z revolverjem v bližnjo prikazen, toda brez učinka. Nato je sprožil še ostalih Šest strelov, in kljub temu, da bi moral zadeti, se ni zrušil na tla niti eden strahov. Poročnika je vsled tega v groznem strahu zadela kap ter se je zgrudil mrtev v blazine. Dognalo se je pozneje, da so bili vsi duhovi poročnilcovi tovariši, ki so podkupili njegovega slugo, da je iz patronov v revolverju odstranil kroglje. Častniki so izgubili tvsled svoje neslane Šale tovariša in si naprtili na ramena tudi preiskavo vojaškega sodišča. Kdor hitro da, dvakrat da. Velik požar. Grozna nesreča je zadela ravno na velikonočno nedeljo popoldne okoli %2. ure 12 posestnikov občine Stara-nova vas. Ogenj, ki je nastal najbrž po neprevidnosti otrok, je pokopčal v preteku ene ure deveterim posestnikom vse njihove stavbe, to je hiše z hlevi in škednji; trem drugim posestnikom pa samo hlev,e in ostala gospodarska poslopja. Ogenj je divjal s tako silo, da ni bilo mogoče ničesar rešiti razun človeških življenj in večjega dela živine. — Ker so bile hiše večinoma sicer velike in močne, a lesene stavbe, tako so dogorele do tal. Njih prebivalci so si rešili le golo življenje in to, kar so imeli ravno na sebi, drugače pa nimajo ne obleke, ne potrebnega živeža, ne raznega, za gospodarstvo potrebnega orodja. Ker je zadela nesreča naenkrat kar 12 posestnikov, zato je nemogoče, da bi samo domača župnija zamogla zdajtno pripomoči tem revežem. Zato se obračajo do Širne javnosti ter prosijo prostovoljnih darov, ki jih sprejema tudi uredništvo našega lista in jih priobčuje, Nalnovejše novice Iz šole. Razpisana so naslednja učiteljska mesta: Na, dvorazrednici pri St. Janžu na Vinski gori, poŠta Velenje, definitivno mesto .učitelja, prošnje do 10. maja; na 6razrednici pri St. Vidu pri Ptuju definitivno mesto učitelja, prošnje do 20. maja; na 4-razrednici v Zavrču definitivno ali začasno mesto u-čitelja in definitivno mesto učiteljice, prošnje do 25. maja. Vse te šole so v tretjem plačilnem razredu. Letošnji nabori. NamestniŠtvo razglaša, da so se dnevi za letošnje nabore deloma spremenili po nekaterih krajih. Po tem najnovejšem odloku so se izvršile sledeče spremembe: Radgona 16. in 17. junija; Cmurek 19, 21.. in 22, junija; Šoštanj 9. in 10. junija; Slovenji Gradec 12., 14. in 16. junija; Maren-berg 17,, 19. in 21. junija. Povsod drugod ostane, kakor je bilo prvotno določeno. Živinski sejmi — in naši poslanci. Radi pritiska socialnih demokratov in liberalcev (tudi naših!) in proti odločnemu protestu prarvih kmečkih poslancev, je naša vlada lani v sporazumu z ogrsko vlado pogledala nekoliko skozi prste in mnogo živine iz o-kuženih krajev na Balkanu (Srbija itd.) dala vtihotapiti v našo državo. Osodepolne posledice niso izostal, obenem s srbsko živino je prišla slinovka (kuga na gobcu in parkljih). Ta je sicer iztrebljena na Spodnjem Štajerskem, a razgraja Še vedno po sosednjem Hrvaškem: zato se boji vlada, odpreti živinske sejme. Ker pa ljudstvo nujno zahteva sejme, da se mu odpre edini vir dohodkov, in ker je slinovka na. Spodnjem Štajerskem že izginila, vtihotapljene živine pa se moremo na drug način braniti, zato so poslanci S. K. Z.znova na pristojnem mestu odločno zahtevali, da se dovolijo živinski sejmi; o uspehu bomo v kratkem poročali. — Volilci naj si na tem vzgledu zapomnijo, kako jim morejo Škodovati socialno-demokra-tični poslanci in njihovi zavezniki — naši Robleki, Ploji in drugi „neodvisneži". Pozor na volilne imenike. Bliža se Čas, ko razgrnejo županstva volilne i-menike volilcem na vpogled. Mnogo je odvisno od tega, kdo je in kdo ni vpisan v imenik. Mnogokrat se zgodi, da so vpisani v imeniku tisti, ki nimajo pravice voliti, izpuščeni pa tisti, ki imajo pravico voliti. Ko bodo županstva razglasila, da so imeniki za dr-žavnozborske volitve razgrnjeni, naj se vsak violilec potrudi, da pogleda, ali je vpisan v volilnem imeniku. Ako zapazi, da ni vpisan, naj napravi takoj reklamacijo, in sicer pismeno. Dovolj je tudi, če se oglasi dotičnik pri županu in mu ustmeno pove, da ni vpisan v imeniku in da naj se ga vpiše. Ena^ ko sme vsakdo zahtevati tudi za druge, da se jih vpiše ali izbriše iz volilnega imenika. Sevedajmora vsakdo, ki hoče biti na novo vpisan v volilnem imeniku, dokazati s krstnim listom, da je dopolnil 24. leto, in z domovinskim listom, ki potrdi, da biva nad eno leto v dotičnem kraju. Sicer pa naše pristaše ni treba brisati iz imenikov. To bodo že nasprotniki naredili. Mi moramo le to gledati, da smo vpisani v volilnem imeniku in da so tudi naši pristaši uvrščeni v volilni imenik. Ce hočemo koga izbrisati iz volilnega imenika, moramo seveda navesti vzrok. — Pozor tedaj! Volilni imeniki so najvažnejša predpriprava za volitve! Zavedajmo se v polni meri te važnosti! Kdor spi, ne vlovi rib, pravi slovenski pregovor! Se enkrat torej: Pozor na volilne imenike! Kdo sme voliti poslance v državni zbor? Kdo sme izvrševati volilno pravico. V naslednjem povemo to: Voliti državnega poslanca sme vsak avstrijski državljan, to je tisti, ki ima v Avstriji volilno pravico in je seveda vpisan v volilnem imeniku. Star mora biti n a j m a n j 24 1 e t, in sicer jih je moral izpolniti tisti dan, ko so se volitve razpisale. A če hoče voliti državnega poslanca, ni dovolj, da je dopolnil 24 let, marveč mora bivati najmanj eno leto v lcraju, kjer hoče voliti. Kdor biva torej Še-le na dan volitve eno leto v občini, nima pravice voliti. Potem seveda ne smejo voliti vsi tisti, ki so po zakonu (bodisi radi kakega hudodelstva in drugih reči), izključeni od volilne pravice. Poročilo o živinskem sejmu ▼ Gradcu dee 13. aprila 1911. Prignalo se je 77 volov, 41 bikov in 78 krav. Cene za 100 kg žive teže: Lepi pitani voli 98 do 108 K, srednje pitani 86 do 96 K. suhi 76 do 84 K, pitane krave 72 do 82. srednje debele 58 do 70 K, suhe 52 do 58 K, biki 76 do 94 K. Na Nižje Avstrijsko se je prodal« 17 in v Trst 33 komadov. Tendenca: Prignalo se je 396 komadov manj kot na sejm prejšnjega tedna. Cene neispremenjene. Ker se je v nekaterih okrajih zopet pojavila kuga-slinovka so se sejmi za plemeno živino nadalje prepovedani. Oene deželnih pridelkov. \ Sme pridelka. Gradec h. O A 'S S Celje I o S O K| v K v K| v K! v K| T 12 75 12 25 12 _ ii __ 11 _ 9 — 8 — 9 — 8 — 9 EO o 9 — 9 — 9 50 10 — 10 — 10 42 9 75 10 — 11 50 9 50 & 7 50 7 75 8 50 7 50 7 50 8 25 8 50 11 — 8 — 10 M 8 75 8 50 11 — 9 — 9 — Sladko £t-itt>.... © tO 2 85 2 25 2 50 3 60 6 — Kislo v ... . 2 77 — — 2 — 3 — 4 — — — 2 25 2 — S 50 S — Fiželfc ...... _ _ _ _ _ _ _ _ Grah...... — — — 60 — — — — — — S « — — 60 — — — — — — — — _ 08 — — — — _ Sir....... OC — — 40 — — — — — — Surovo r&aslo . _o — — 2 50 — — — — — — Msslo...... — — 1 80 — — — — — — Sceh, svež .... H ___ 1 70 — — — — — — Zelje, kislo .... — — — 24 — — — — — — Repa, kisla .... — — — 20 — — — — — — Smetana, sladka . . „ kisk. . . 1 liter ! 1 1 — — 22 96 96 _ __ __ -- — Zelje, 100 glav .... — — S 50 — — __ | Jsjoo, 1 kom..... I" — 06 h ¡-h 1 L i Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem -sodišču v Sošitanju je po prošnji lastnice g. Ivanke Kalvčič, c. kr. notarjeve vdove, sedaj v Ljubljani na Gradišču št. 14, na prodaj po javni dražbi zemlj. kn. vi. str. 212, k. Šoštanj (h. št. 28 v Šoštanju z vrtom) s pritiklino, za katero se je ustanovila vzklicna cena v znesku po 16 tisoč kron. Pod isto se ne bo oddalo. Kavcije je položiti 6000 K. Dražba se bo vršila dne i majnika 1911 n a 1 i c u m e s t a v li i š i Š t e v. 88 v Soštanfu z začetkomob 10. uri dopoldne. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je po odbitku vknjiženih dolgov s 5% obrestmi od dneva dražbe plafcati prodajalki v 2 mesecih. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri tej sodniji štev. 8 vsak dan ocl 8. ure do 12. ure dopoldne in od 1. do 5. ure popoldne. C. kr. okrajno sodišče v Šoštanju, oddel. I., dne 9. aprila 1911» Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Laškem reg zadr z naom zaveso, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 30. aprila 1911 po prvem sv. opravilu ob Vi8. uri dopoldne v „Pivnici". Dnevni red: 1. Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru, 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1910. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi pa ta občni zbor ob navedenem čas« ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom in na istem mestu, ki bo veljavno sklepal pri vsakem številu navzočih zadružnikov. apraraliivo sme® tlßtiiE, ki prHo&ijo vpra&nju snaasko m 10 vinarja?. Loterijske številke. Dne 15. aprila 1911. Gradec . 52 44 82 66 67 Dnnaj . 44 1 49 64 12 Lepo po sesti n tik železniške ;o-st&je Pesnit» pri Maribora, obstoječe iz 11 oralov zemlje in sicer travnika, gadonosnika, njiv in ~oz-da ter lepe zidane z opeko ki i te hiše in -.iaiiarije se ceni primerno in jako ugodno takoj proda. Istotnm se proda tndi manjše po-Bestvo, ki meri 5 oralov in sicer obstoji iz travnika, s&donosnika, njive in lesene hiše. Obe posestvi imate krasne lege za vinograde. Natančneie pri g. Zinauer Sv. Jakob v Slov. gor. 845 Jako pripravna čevterosedna kočija (Lsndauer), eden par konjske oprave, tri vozne oprave, dobro ohranjene, vredne in poceni, sa prodajo pri Karo!n Pes si, vinska trgovina v Mariboru. 461 Na prod*j ie' posestvo četrt nre od trga in kolodvora, meri 9 in četrt orala dobre zemlje, njive travnikov in hoste, poslopje obstoji iz hiie, kuhinje, 2 kleti, hlev za živino in svinje, pod, parna, kozole, pridela se 4 polomjake vina in 4 do 5 polovnjnkov jabol-čnika, tudi iraa dobro stiidenčna vodo, redi se lahko 3 govedi in 3 do 4 svinj, cena je 4300 K Več se izve pri lastniku Anton Zupan, Tolsto »t. 17, Laiki trg. 427 Posestvo na prodaj, gozd, njiva, sadonosnik, vinograd z novim nasadom. Posestnica Neža Pukl v Hojah. 431 Proda se takoj ob cesti na Pra-garskem 3 minete od kolodvora ena zelo lepa nova, elegantno zidana nadstropna hiša, za vsako o-brt pripravna z 6 lepimi stanovanji, z gospodarskim poslopjem, dobro pitno vedo in 1 in pol orala najboljše z mlje poleg hiše, se zavoljo preselitve do najdalje 15. a,-prila i» 19.000 K preda. Pri kupnini ss samo 6,OiO K izplača drugo lahko ostane. Natančneje pove Franc Peteline, Zg. Poljskava pri Pragarskem. 420 Priporočam svoje 4*/a kg težke, dobro izkušene, bakrene Vacuum-peronospora škropilnice po 24 K kakor tudi vse dele razpra-šilnika : gumaste plošče : ventile, cevi itd, z jamstvom. Vsi sistemi se hitro in po ceni popravijo. 408 Jos. Hitzl-a n- si. W. Weiss, Maribor Koroška cesta 6. sveže kakovosti za vrtove in njive. Zelje, salata, grab, peso, štajersko in lacernsko deteljo, Cebale, svinjsko kolorabo in svinjsko cihorijo, travno seme, knpite najbolje že nad 30 let obstoječi trgovini s semenjem in špecerijskim blagom. Ivan Sirk, Maribor, Glavni trg, roiovž. 241 Proda se lep travnik v občini Dragnčova, Ceno pove Anton Pukl mesar v Pobrežju 137. 4S0 25 kron po sklenjeni pogodbi dobi tisti ki mi ve ni*s veto vati za dober mlia ali žago z nekaj po* sestvom ali za dober prostor ki ni predaleč od kakega trga ali železniške postaje. Kdor mi hoče prodati ali nasve'ovati naj piše na naslov: Jožef Tišler, pošta Laški trg. Poste restaute. 434 Hlapec, marljiv, tih, ki ima veselje do 3 konj in 3 govedi, ki zna konje snažni in dobro voziti, ki je zanesljiv, živine ne pretepava in ne preklinja, naj se oglasi za dobro letno službo. Ponudbe pod „Hlapec h konjem 23" na uprav. Slov. Gosp. 453 Lepo malo posestvo z gospodarskim poslopjem, njive, sadunosnik, pašnik, nekaj goric, travnik, pri hiši je studenec se takoj, proda. Oglasiti se je pri Ferdo Žnidarič v Drakoviču pošta Mala Nedelja. Cena po dogovoru. 467 Pozor. Zaradi izselitve prodam eno izmed mojih posestev, približno 3 orale zemlje v lepi solnčni legi, pet minut od okrajne ceste, četrt ure od fame cerkve, obstoječe iz njiv, sadunosnika ia vinograda s cepljeno amerikansko trto na posestni stoji močno poslopje z dvema hišama, čumnato, živinski in svinjski hlevi, skedenj in klet. Zadnja cena 1500 K. Kupcu je treba vložiti 600 K. Pripravno je za rokodelca ali penzijonista. O-glasiti se je treba do 27. t. m. usimeno ali pismeno. Naslov se izve pri upravništvu SI. G. 458 Dobro izurjen Žagar želi takoj vstopiti kot žagmojster v kako žago. Naslov pove upravništvo. 459 Slikarskega učenca sprejme takoj slikarski in pleskarski mojster A. Bratkovič, Pobrež 308 pri Mariboru. 460 Želim za svojo vzeti e.io deklico od krščanskih zakonskih starišev kmalo po rojstvu ali pa do 2 mesec» staro. Naslov se izve pri u-pravništva. 466 Klučicfi II. vrste, za fcoreničenje, od solonisa in mintikole, močne 3 K 1000 kom. prodaja Jernej Mikoič, Zitale pri Rogatcu. 462 Mladenič, treznega ztiačaja, kmečki sin, vajen poljskega dela in mežnarskfga opravila, išče službe za cerkovnika ali cerkv. ključarja in stanovanje tik cerkve, kupi malo posestvo do 4000 K vrednosti. Naslov pove uprav. 464 Trgovina s steklom = porcelanom m kamenino Iv. Kleinšelf Maribor, Koroška cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo steklenein porcelanske posode, svetilk, ogledal, šip in okvirjev za podobe kakor vse v to stroko spad. dela. Poprave se hitro, zelo so-lidno in najcen. izvršujejo! Lepo malo posestvo med Sevnico in Rajhenburgom, 5 minut od železnice, je hoata, lepe njive, trsvnik g sadrirn drevjem, lepa ra nina, je kozole, hlev za živino in svinje, hiša ima dve sobi, dve kuhinji, klet, te proda za 4500 kron. Naslov je 7 upravništvu tega lista. 118 Hiša v Celju, tri minute od tovarne, za vsaki obrt primerno, p sebno za kakega penzijonista. Davka prosta z de > etimi sobami, prinaša na leto tisoč kron dobička velik, lep vrt za zelenjavo, pri hiši je veliko, lepo dvori v če in studenec, velja 16 tis č kron. Pojasnila daje Anion Kuher v Ločah pri Potj-čanah.. 396 Učenca sprejme na triletno dobo Ivan Griz !d, siikar, Studenci pri Mariboru, Schusteritschsir. 18. 392 trgovina z železninc v Radgoni, priporoča najboljše ecehe motike in lopate d itre kose in srpe pravo št*j. železo po najniž|i cer.f in so-23 lidni postrežbi. Učenec, če tudi iz revne, totla krščanske d ušine se fpejme pri Francu Dueh k, s>ečarju in \o-ščenifarju v Mariboru, Viktring hofgp o-šeni, da ob.eate take obitelji na ta inserat. 487 Na predaj je ena breja kriva dobra molznica, ter eno tele za pleme na „Livadi" Cesje, Gaberje. 471 Kupim lepo gospodarstvo ali gostilno z ikonomijo, pogoj dobra zemljišča in solidna poslopja. Ponudbe se naj pošljejo na E. Sup-pan na oskrbništvo „Realitäten Markt", Gradec, Ilamerlinggasse 6. 475 Ia. dvteljno seme locerne, jamče-no brez predenice, ima jako po ceni na prodaj. Vzorci so na za-htero takoj p šljejo. Franc Huber, Maribor, Tcgetthoffova cesta št. 1. 473 Učenec, priden zdrav in krepak se takoj sprejme v neki trgovini mešanega blaga na deželi. Vprašati je pri Otonu Schwarschnik u, trgovcu v Majšpergu, pošta Črna gora pri Ptuju. 472 Kovaško orodje, naklo, vrtalni stroj, primofc, 2 navoja z 10 koza-či, sveder, tlivo za 2 ognja, se proda za le ¿30 K. Janez Pungartnik, kovaški mojster, Gradec, Schönaugasse 33. 474 Proda so umetni mlin na novo u-rejen z dvema tečajema. Prostorna hiša, veža in kuhinja, s posebno shrambo, zraven velik vrt, na željo se dobi več zemljišča. V jako prouieti-em k aju blizu kolodvora in ob glavni cesti se radi preselitve po ceni proda. Cena po dogovoru in po ugodnem plač-lu. Natančna pojasnil* .daje Mihael Gobec, Mestinja 6 Šmarje pri Jelšah. __482 Pakarija v Konjicah, sredi trga, ki se dobro obnese (tudi prodaja moke) ie zaradi d užinskih razmer pod ugodnimi pogoji proda. H ša je enonadstropna in pripravna tudi za trgovino z mešanim blagom, Zra-en pr padi ena njiva bi zu '/4 orala in gošča 23/4 orala. V slu-ča u. da bi se posestvo ne prodalo se d t peka ija od IS. septembra 1 1. naprej v najem. Nasliv B. Trabasiner v Konjicah, št. 56. _____ 481___ Vdovec iz dežele v starosti, okoli 40 let z enim odrastlim sinom se želi takoj poročiti z žensko, katera b imela veselje do mešanetrgo-vire in od 1000 do 2000 K premoženja. Ponudbe pod „S ečna bodočnost. Glavna posta, Maribor, ____4J5__ Deklica z dežde iz krščanske hiše zmožna slovenskega in nem. jezika 16 let stara ž li si primerne službe, istotako pri kršč. rodbini v mestu. Našlo ■ po,e uprasništvo. ____464__ Prodajo se 4 sta beni pros'ori (Bauplätze) blizu vasi in Hočkega kolod ora. Studenec z vodo zastonj zraven. Ktip'iC se naj oglas: pri Fr. Kran cu, aro:ač na fckokah št. 8. p. Hoče. 4:3 Kupci pozor! Podpisani stem naznanim, da so r,a prodaj iukoj v prijazni mari-bo ski okolici v Bal o rstua dobičkonosna posestva, pri kate ih nakupu brezplačno posredujem, če se p sm^nim vprašanjem znamka priloži. J. Seroec, pos. sia v Gradiš-ki p Pesoica. 490 Enonadstropna hi*a v srrdini mesta v Mariboru se zaolo bolh-nosti poseste ka proda. Kje pove npravništ o 489 Spretna kuharica, ki se razume v vsem gofpodars'vu in gospodinjstvu želi takoj nastopiti službo. Izve se pri g Tašner, Gledališka «lica 10 Maribor. 488 Jabolkove in hruškove divjake, dvoletne, 7 do 9 mm debele, sposobne za okoliranje, želi kupiti Anton Sirk, pri Sv. Jakobu v 81. gor. 468 Jako redka priložnost. Tovarna mi je po neki eleirtensarni katastrofi poverila rešsno blago in sicer več tisoč komadov krasnih flanefnih ©dej lepih, najnovejših vzorcev in modn h barv. krtere imajo Čitt) neznatne vodne madeže Te odeje so rabne brez ugovora za vsako boljšo hi-no gospodarstvo, da se postelje in osžbe pokrijejo, bo jako fiae, tople in močne, okoli 190 * takoj in ro ceni dobro idoča gost lna z lepim Sf-nčnatim vrtom in pok ritim kcglj A' ena Zraven je tndi eadni vrt in vrt za snčuj*. Enonad Ftropna hiši» st ji oh giavn> ce-ti, 1(1 minnt izven C«lja v bi ^ini tre?» tmarn. N^tinčna pojasnila daje Josip Hočevar, Celje, Kolodvorska uliea 5. " 422 posestniki! Na im'dniTodai razstavi drobnih živali na Dunaja 1910 t veliko srebrno svetinjo od.Uovani tn v največjih draft vih in zavodih za perutnino- n kune rejo vpeljani, svetovno pr znani, najboljši pra^rat ».Palma" ozdravi sigurno bolne ž vali in jih ohvarnja obolenja in najsi so k&koršna koli pifičtta ali odrasla perutnina, nob e ptice, golobi, kunci, psi, prasci, odras e svmje ali kake drnga ziwali. — Sami fi škodujete, če no uporabljate tuga zanesljivega sredstva! — Pošljite naprej postnih znamk za 1 K, 2 K, K 2 90 ali pa K 3 80 (z naknzoico 6 vin. več) in dobili boste „Palma1" z navodilom poštnine prosto. Kdor želi rekom-ndir*no pešiljatev, naj pošlje 25 vin več Višja naročila nbhgu em tndi na povzetje. — V v*šo kon4 sa Vam pr por. č» I. E Weizl, živ. ž,vila, Zofijin trg 3, Maribor, Štajersko. 466 20. aprila l»il. SIjOVBNSKI aOSFOCAR. Sira* 7. Svetovno mojstrstvo v industriji ur končno osvojeno ▼sled prevzetja edine prodaje sem t stanu za samo K 4'90 ponuditi elegantno posebno ploščato amenk. 14 kar. duble zlato švic. žepno uro. Ista ima 86 ur idočo anker kolesje ■ premirano znamko „Speciosa" in je električnim potom prevlečena s pristnim zlatom. Jamstvo za točen tek 4 leta. 1 komad K 4-90, 2 komada K 9-30. Vsaki uri se pridene zastonj fino pozlačena verižica. Brez rizika, ker je dovo^ena zamenjava oz. se denar vrne. E. Holzer, Krakev, Stradom 18/107. Ma'atModSitrč: """'M MMMsiii s.^rlK* BI mestna lekarna pri o. ki", erl» MARIBOR, Glavni trg štev 15. 325 Postrežba poštena! Cene primerne! Poiščite in obiščite larodnega in domačega trgovca Franca Lenart v Ptuju? ki je dobil za spomlad in leto veliko izbiro najnovejših Sto-fov za moške ter razn*sa £ »C <=> E- ■a s <2 S -ca a Velika zaloga ar, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tidi na obroki! Muitr. centk zastenj! 6ra«wfone ed 20 da 200 K- Niklasta remont.-ura K S'60 Pristna srebrna ura „ 7'— Original ornega ura „ 18'— Kuhinjska ura „ 4'— Budiljka, niklasta , S"— Poročni prstani „ 2.— Srebrne verižic „ 2'— — Večletna jamstva — Nas!. Dietinger Iheod. Fehrenbach urar in očalar 447 Maribor, Gosposka nlloa 26. Kupujem zlatnine la srebra. P. n. Dovoljujem si, cenjenemu občinstvu udano naznaniti, da sem 1. aprila t. 1. svojo trgovino z steklom in porcelanom gospodu Adolf Bernhard-U prodal in izražam svojim cenjenim odjemalcem iskreno zahvalo za dobrohotnost, ki so mi jo dolgo vrsto let izkazovali in objednem pristavljam prošnjo, da bi se ista dobrohotnost izkazovala tudi mojemu nasledniku. z odličnim spoštovanjem Josip Melzer. Z ozirom na zgorajšne obvestilo si dovoljujem cenjenemu občinstvu naznaniti, da sem s 1. aprilom t. 1. trgovino s steklom in porcelanom gospoda Josipa Melger-ja v Mariboru kupno prevzel in da jo bom vodil pod naslovom Josipa Melzer-ja naslednik Adoif Bernhard. Zagotavljam, da se bom trudil, vsem zahtevam najvestnejše ugoditi in prosim, da se bi mi blagovolilo izkazovati isto zaupanje, kot mojemu predniku in zagotovim, da bom reelno postregel. Z odločnim spoštovanjem 450 Adolf Bernhard trgovina s steklom in porcelanom v Mariboru, Korošlta CGSfa 5. ¡ Serravallovo železnato kina-vino Higien. ra«st*v» Dunaj 1906: Državna od- :: lika in častni diplom k zlati kolajni. :: Krepilno sredstvo za slabotne, mak-krvne in rekocvaleseenta. Povnoča voljo do jedi, ohrjnje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 zdr&v-icdških spričeval I. Berspav aSI@, c. h ivorai ioMJj Trieate-Barocla. Sni 89 V ieSaraah v steklenica!» po pol 1 £ S 2'50 tn ps 4U liti 4" INi lito I Ne samo, da se dajo na tri velikosti regnlirati, ampak se tudi najložji in najtrpežnejši novo iznajdeni OKLEPNI HOMOTI za živino. Cena za par št. II, ki se da regulirati, za srednje vole K 17 60. Isti za največje vole K 18 60. Homoti, ki se ne da,jo regnlirati, za krave en par K 16-—. Dobijo se pri 409 TVi lito I Vabilo na bčni zbor Hranilnice in posojilnice y Smartou ob Paki reg. zadruge z neom. zavezo ki se vrši drugo nedeljo po Veliki noči to je 30. aprila 1911 ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobreuje računskega zakljočka za leto 19l0. 3. Volitev načelstva ia nadzorstva. 4 Slučajnosti in predlogi. H obilni udeležbi vabi 477 odbor. Vabilo na občni zbor Posojilnice v Pišecah reg. zadr. z neom. zavezo ki se vrši v nedeljo dae 30. aprila 1911 ob 9. ari dopoldne v posojilniških prostorih s sledečim dnevnim redom. 1. Poročilo načelstva. 2. Revizijsko poročilo. 3. Potrditev rač. zakl!učka za leto 1910 in sklepanje o nakup* hiše. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. 478 Načelstve. Nejedlo & Pavlišta, Praga VIII. Sanatorij „Mirni Dom" za bolnike na živcih, priporočan od zdravnikov. — Zmerne cene. — Prospekti na zahtevo zastonj — Z mojo 340 XX X M XXX XXX Or. Franc Ceh, Gornja Sv. Kungeta. ! I umetno moStovo esenco!! si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače. Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krene-Dobi se samo v drožeriji Maksa Wol£raja, Maribor, Gor. Gosposka ulica. anja v Celju 417 priporoča svojo doma žgano „ . . _ . ---——■——~—-———— stierskr slivovko. tropinovec, vinsko * žganje, brinjenec kakor tudi If Olljsk ® ^^ Eslim* itaj» narodta» stekterakiK ir*gpwiy»a 448 nm debelo in n« drobni» INT mm rane Strupi s Celje Graška ©esta priporoča po najnižjih cenah svojo bogate zalogo steklene i» porselaa&šst« posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirje? sa podobe, vseh «tefe^npekih del pri cerkvah in psri». stavbah. KainoiidneijM* I» toftnai «eo^tii^eiK»«, I i Trgovina s papirjem in pisalnim orodjem Goričar & Leskovšek w Celju 1 Graška ulica št. 7«___ Lastna založba šolskih zvezkov, risaik in risalnih skladov po najnovejših ipredpish Na debelo! -»C «s Ha drobno)! Prva južno-štajerska kamnoseška družba y Celju. Žaga, brusi in struže s strojnim obratom. :: Zavod za graviranje črk. :: Izvršuje nagrobne spomenike in vsa monumentalna in stavbena dela iz tu- in inozemskega materijala. Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja :: Velika saloga izgotovljenih nagrobnih spomenikov :: Najnižje cene :: Kulantni plačilni pogoji :: Naročila se izvršujejo točno. Ceniki in stroškovni proračuni brezplačno. Brzojavke: Kamnoseška družba s Celje. m Časfn« prizreanie 1885. Sfaraznana trgovina s semenjem M. Berdajs, Maribor =================== In fri======= i-¿poroča svojo veliko zalogo tra nega, deteljnega ?rtnega ; n ¡¡ozdnega semena po nizki cani. — Opoai njam posebne e, deteljno seme, katero se letoa po precej niski ceni k.ot . Mfireii" pounja, ter omenjani, da prodajam samo pristno deteljo garantirano, brez predence (grinte) in so čast. knpo Talcem spričevala na razpolago Poljski mavec (gips) i rujboljše umetno gnojilo za polje in travnike priporoča m. Berdajs, Maribor - Sofijin fr$. Veletrgovina s špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki Anton Kolene: Celje Glavna zaloga: Graška cesta 22 Poiružnica: Nirodai dom. prazen je izgovor, da se mora blago iskati pri tnjcih, ker Vam nudi domača zgoraj imeaovaaa veletrgovina v vsak-m oz>ru bogato in rolo povedno alogo z vedno svežim blagom, tako, da zamoro proti vsaki konkurenci popolnoma n^treöi zshtevaoi oenj. g trgov ev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur «o iahko vsakdo sam prapriča, če tudi z najmanjšem prizkosom. Veleča^titim gospodom duhovnikom ponadim voščene, kakor tadi drog« vrste s?ee, ter oije in kadilo za cerkve. V zalogi imam vsakovrstna vrtna iD poljska semena zanezljive kaljivosti, ter opozarjam alavao občinstvo za nakup istih, kakor tadi ostalegi spteerijskegs, blaga tar deželnih in drugih pridelkov. I a. Zabakovški premog ponudim po 2 10 K za 00 kg pri odjemu oelega xoza prosto v h:šo postavljen v Celja, drugam po dogovoru Kupim tadi vsako mnoüno deželnih pridelkov, kakor: žita, fižola orehov, itd. ter rab'jene solnate in druge sveče, petrolejske in oljnate sode. Pismena naroČila se izvršnjeje z obratno pošto, 4 9 Janko Artman-u da si ogledate največjo izložbo trpežnih in lepih svilnatih robcev. Ta velikanska izložba je v prvem nadstropju trgovske hiše Janko Artman-a v Šent Jurjn ob jnž. žel. pri farni cerkvi. 4IS IT Varaždinske toplice (Hrvatsko), želez., pošta» in brzojav. postaja, telefon. Nov zdravilni salon z električno razsvetljavo, vele-slavna radijo aktivna žveplena terma + 58° C, priporoča proti trganja reuma is ija, >td pitna zdravila pri hodih vratn h boleznih, vnetju krhlja, bole^n h v prsih, na ledvicah, v želodcu ln drevesu h kolesnih. Elektr. masaža, kslužne kopeli, kopeli z vogijikovo kislino, solačne kopeli Celo leto otvorjeno Udobni komfort Novi hoteli Krasna okolica. Vojaftka g«dba. Prospekti brezplačno. 476 Ravnateljstva kopališča. Nizozemska zavarovalnica za življenje mi je pov rila nadsorstvo o svojem potovanju n«, Slovenskem Štajerskem, kar si dovoljujem tm :: potom naznaniti slavnemu občinstvu. :: Nizozemska zavarovalnica je, smelo rečem, tako cen z*vod, da ga ni enakima na kontinentu. Poboji so skrajno ugodni in kalauc;*. zavoda je priznan i,, vs'ed česar opczarjam nn to me i narodno in po Golem sv tu razširjeno zavarovalnico. Nizozemska zavarovalnica je od vseh pri nas poznanih zavarovalnic naj cenejša in skoro najbogatejša, tako da je tali :: varnost v vsakem ozira z\sigarana. :; Vsa pojasnila daje podpisani radevolje ia brezplačno Fran Rakovic, nadzornik y Celju Wokaunplafz it. 1. 480 Somišljeniki, po gostilnah, pri trgovcih in obrtnikih zahtevajte naš lisi. s'ffissasß Največja mizarska in tapetarska trgovina Karo! Wesiak ■ Maribor Tegethofova ulica M. 19. Pohištva ia posteljne oprave pm najnižjih oenah. .......... Cenili in 0rop*6»ii ia»*onj. Last*** miaatr" ali m m t ji p delavnsoa»« —«»»«t » • >♦««♦• <-»<•♦«•>» «M» ««»t to KatoiUk» tlakom. iratti* Odgovorni arednik . L. Kmirari«. Tisk talMUM m. CSrtU v MmAom