Ljubljana, 21. marc.i 1941. — Leto XIV. — Št. 12. Poštnina plačana v gotovini. g f I) 1K/ sm s um% trn... %.»,/ I ml%/V^ GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA V čem je rešitev? »V potu svojega obraza si boš služil svoj kruh.« To je temeljno načelo, ki ga je Rog takoj v začetku postavil. Na tem načelu mora sloneti gospodarstvo in pridobivanje gospodarskih dobrin. V tretji božji zapovedi je bilo delo postavljeno za versko dolžnost. »Šest dni delaj«. Od te dolžnosti ni nihče iz-vzvei, vsak je dolžan posveti svoje sile v lastno korist in korist skupnosti. Današnji gospodarski in družabni red je daleč od teh načel. Danes je mogoče, da ljudje žive v brezdelju in žive od obresti, torej od donosov tujega dela. V današnji dobi ni delo činitelj, ki ustvarja sredstva za obče blagostanje, danes delo ni v službi svobodnega človeštva, ampak je zasužnjeno in do-naša koristi posameznikom, toda ne tistim, ki delajo, ampak tistim, ki so v položaju, da izrabljajo kapital, da ga potom živega in tujega dela tako-rekoč oplajajo in usmerjajo njegovo donosnost k sebi. Že to dejstvo dokazuje zmotnost in škodljivost kapitalističnega družubne-ga reda, da je bila namreč postavljena na tron mrtva stvar — kapital, in da je ta mrtva stvar zavladala nad živo silo. Delavstvo in organizacija Sicer kapitalistični družabni red povzdiguje čednosti in vrline, ki same po sebi zaslužijo spoštovanje in češče-nje: Narodnost, žrtev za splošnost, država Naroda ni brez družine. Vendar je kapital razbil in ugonobil družino na različne načine. S tein, da ne daje poštene in pravične plače; da je pognal ženo v tovarno in tako iztrgal iz družine najdragocenejše, s tem, da ne uredi doraščajoči mladini dela. Kapital je uničil narodno občestvo s tem, da je povzročil obče uboštvo, zlasti pa s tem, da je ustvaril boj med posameznimi stanovi, zlasti pa boj med kapitalom in delom, t. j. razredni boj. Človeštvo se nahaja v obupnem položaju, posebno še delovno ljudstvo. Rešitev tega stanja je mogoča le s korenito izpremembo. Gospodarski in družabni red se more postaviti na popolnoma nove temelje. Ti temelji morajo biti v skladu z načeli, katere je Bog postavil takoj ob ustvarjenju in jih potem še ponovil v dekalogu, v večni ustavi človeštva. Sicer se ponujajo razna zdravila. Tovariš Močnilk je imel na občnem zboru strokovne skupine lesnega delavstva v Stahovici kot predsednik skupine važno strokovno poročilo. Zaradi važnosti ga priobčujemo v celoti. 1'rctckl« leto je bilo težko Strokovno deilo skupine je bilo v preteklem leitu zelo težko, vendar kronano z usipehom. Za rad i sedanjih razmer je zabredlo delavstvo v težke čase. Teža časa se kaže posebno po draginji in pomanjkanju življenjskih potrebščin. Vse te razmere so prisilile skupino dvakrat v mezdno gibanje. Podjetje ni hotelo razumeti vzrokov mezdnih gibanj, zaradi česar je moralo delavstvo poseči po skrajnem orožju — ipo stavki. V stavki se je izkazalo delavstvo disciplinirano in korajžno. Z modrim posredovanjem okrajnega glavarja v Kamniku je bila stavka kmalu in uspešno zaključena. V dveh mezdnih gibanjih si je delavstvo svoj gospodarski položaj precej izboljšalo, vendar še ne v višini, ki bi odgovarjal draginji. Gospod Avsenck in delavstvo Na zasedanju banskega sveta je govoril tudi iinduistrijalee Avsenelk. Zavzemal se je med drugim tudi za to. da se prepreči vsak dvig plač. Ta gospod gotovo ne pozna pravega položaja. Če bi ga poznal, bi vedeli, da ima delavstvo pri sedanjih dohodkih komaj toliko, da se borno preživlja. Zaveda naj se, da je veliko delavskih družin, v katerih že več mesecev ne poznajo krulia. Priznavamo, da so potrebne tudi žrtve. Toda delavstvo doprinosa že tako težke žrtve, da ne zmore še višjih. Ali bi ne bilo bolje ih pravičneje, da ise porabijo za dobrobit države milijoni kapitalistov, kakor da ise preobremenjuje že tako gospodarsko skrahiira.no delavstvo. V čem je rešitev delavstva? V katero koli stran se delavstvo obrne, so sama nasprotovanja. Kakor na povelje odklanjajo podjetja vsako novo zvišanje plač. Delavstvu se jemljejo tudi osnovne pravice. Socialna zalkonodaja se izvršuje le pod pritiskom delavstva. Pa tudi ta pri tisk ni v celoti uspel. Lahko rečem, da je delavstvo v sedanjem času osamljeno in njegova usoda je prepuščena Je njemu samemu. Zaradi Itega se maramo vprašati: Katera je tista sila, ki nas bo rešila? Kdo nas bo vodil? Edina rešitev je iv naši lastni sili. Toda le tedaj, če bomo predstavljali vsi skupaj eno samo silo. Viden izraz take enotne sile je strokovna organizacija. Le istroikovna organizacija razume naše težave, le njej lahko potožimo svojo bol. Le strokovna organizacija ustvarja čut moči in odpravlja občulielk osamelosti. Delavstvo se zateka k svoji organizaciji kot otrok k svoji materi, pri kateri vedno najde razumevanje, ljubezen i n pomoč. Toda delavska strokovna organizacija nas ne le brani, ona nas vodi tiudi v boj iza boljši gospodarski položaj, v boj za ustvaritev poštene in piraviene družbe. Naša dolžnost do organizacije Strokovna organizacija pomeni za nas življenje. Zato moramo vestno izvrševati do nje svoje dolžnosti. Zavedati si; moramo, da smo organizacija mi isami. Zaradi tega mora vsak sodelovati v organizacijskem življenju in ;s svojim delom podpirati izvoljeno vodstvo. Posebno se pa moramo udeleževati organizacijskega življenja: sej in sestankov. Vedno bolj se moramo poglabljati v delavska vprašanja, študirati delavsko zakonodajo, ustvarjati v sebi delavsko miselnost. Zato proč. z meščanskim čtivom in se oklenimo svojega časopisa »Delavske pravice«! Ne smerno pozabiti tudi na to. da je naša dolžnost, da točno in redno plačujemo članarino. Nasprotniki J SZ so pričakovali, da bo Nadaljevanje na 2. strani. Vse drugo je zavestno ali pa nenamerno zavajanje delovnega ljudstva od resničnosti. Resničnost je pa ta: Nov družabni red morejo ustvariti le ljudje, ki so z idejami v tem redu prežeti in tudi pripravljeni prevzeti nase delo in žrtve za ta red. Kdor pa hoče delovnega človeka pognati v nekak kompromis s starim redom, ga uspava in odvaja od končnega cilja, ker ga hoče prepričati, da pomeni tak kompromis že rešitev. Tako kompromisarsko delovanje odmika delovnega človeka od naslednje resnice: Delovni človek mora vedeti, da se njegova rešitev ne bo delala brez njega. Zato more on sam odločilno poseči v pripravljanje novega, pravičnega reda. Sam mora ustvarjati v sebi in svoji okolici novo miselnost, sam mora iti na delo. Na kakšen način? Leon XIII. je v svoji znani delavski okrožnici ugotovil, da ž.ivi delavski stan v tako bednih razmerah, da niso človeka vredne. Ko govori o sredstvih, ki naj temu stanju odpoinorejo, je postavil na prvo mesto delavska društva. Torej edina resnična in končna rešitev socialnega vprašanja ali še bolje novega reda, je v organizaciji, v združenju. Iz te ugotovitve sledi, da ni edina naloga organizacij borba za boljši košček krulia, ampak predvsem borba za pravično rešitev socialnega vprašanja. Tega se mora predvsem zavedati delavstvo, pa ne le delavstvo, ampak vsak deloven človek. Od časa, ko je izšla Leonova okrožnica pa do danes, je namreč kapital že tako na široko posegel, da ni sproletarizirnl le delavca, ampak tudi tiste sloje, ki so takrat veljali še za srednji stan, za stan, ki je bil med kapitalom in delavcem, to so nameščenci in kmet. Torej tega se mora zavedati delovni človek. Ne pomaga nobeno jadikovanje: »Država premalo za nas stori«, »Socialno zakonodajo ne izvajajo«, »S temi plačami ne moremo živeti« in slično. Kajti stanje v državi in družbi je navadno izraz tega, kar se je skušalo uveljaviti z dolgotrajnim in vztrajnim delom. Prav tako je zakon izraz pravnega stanja, ki ga večina priznava za pravilnega. Zato mora iti delovni človek v borbo proti svoji lastni zaostalosti in duševni lenobi, pa tudi proti obstoječi družabni miselnosti. Z drugo besedo, delovni človek se mora usposobiti, da prevzame svoje mesto tudi pri vodstvu države. To more biti končni cilj borbe delovnega človeka. — Omenili smo že, da imajo strokovne organizacije največjo nalogo v tem pogledu. Zaradi tega je dolžnost delovnega človeku, da je član organizacije, da v njej sodeluje, da se v njej vzgaja, izobražuje in pripravlja. To ni naša misel, to je misel velikega Leona. Pa še enega ne smemo pozabiti. Leon XIII. ne govori o delavskem društvu, ampak o delavskih društvih. Zaradi tega more imeti vsak delovni človek pravico, da se organizira v poljubni organizaciji. Torej organiziranje mora biti svobodno. Načelo svobodne organizacije so cerkveni dostojanstveniki v imenu cerkve ob neštetih priložnostih zagovarjali in nastopali proti diktiranemu organiziranju, pa naj bo to od zgoraj navzdol ali od spodaj navzgor. Zaradi tega izvršuje eminentno kr-ščnlisko nalogo in dolžnost, kdor se bori za svobodo organiziranja. Če kdo dela drugače, pa se pri tem sklicuje na krščanstvo nli celo na Cerkev, moramo vedeti, da govori neresnico in da zlorablja pri tein Cerkev in vero. Proč z malodušnostjo V vrstah delovnega ljudstva, še prav posebno med. ročnim delavstvom, je v isedanjem časiu silno nevarna malodušnost. Posebno v vrstah neorganiziranega delavstva in itudi v manj zavednih organiziranih delavcih se opaža sem in tja malodušje. Zaradi Itežkih razmer, v katerih živimo, pride tak nezaveden delavec do sklepa, da itak ničesar ne pomeni in se vda nekako svoji usodi, češ: ho že, kar bo. Slabše, si misli, tako ne more biti, kvečjemu boljše. In tako ča-ka in čaka, kdaj se ho kolo človeške sreče in blagostanja samo zavrtelo in mu kot v loteriji prineslo najmanj majhen dobitek sireče, če že ne velikega. Taki ljudje so dandanes največja nesreča za delavstvo. Godrnjajo navadno nad vsem, ni jim prav to, ne ono, jezijo se nad višem in po večini škodujejo ne 'le seibi, marveč spravljajo itudi svojo okolico v malodušje in .nezadovoljstvo. Taki ljudje predstavljajo ohromelega človeka, ki so .polni želja, zahtev, radi bi hoteli, da bi jim nekdo pomagal, toda da bi sami sebe dvignili, stopili na noge in poprijeli za detlo tam, kjer je treba, tega ne zmorejo. Vendar je to neke vrste ohromelost, in sicer duhovna ohromelost. Saj vidimo te ljudi, kako hodijo okrog, vidimo jih, kako delajo v tovarnah, iv rudnikih, na polju, v gozdovih, rolke in noge imajo zdrave, tudi vidimo in slišimo jih, kalko godrnjajo, zabavljajo itn se jezijo, 'torej imajo itudi jezik zdrav, dobre oči in ušesa, dober sipomin, vse, kar Ibi človek lahko šteli v telesno, organično popolnost, toda manjka jim volje, pravega spoznanja in razuma, manjka jim kratko rečeno delavske in človeške izavesti. Kaj jim pomaga telesno zdravje in moč, ako so pa duhovno daleč od zahtev časa. In vprašajmo se, ali so to delavci? Ne, niiso! To so garači, sužnji in hlapci, s katerimi lahko dela vsak, kakor hoče. Izživlja se tak človek le v smeri, ki človeka ni dostojna, v godrnjanj« in zabavljanju, kot živali, ki vsaka po svoje oddaja glasove. V pravem pomenu »besede delavec je šele tisti človek, ki sicer oddaja svojo fizično moč drugim, Itoda pri tem se tudi zaveda tega in terja od družbe to, kar mu kot človeku pripada — pošteno plačo, potrebno upoštevanje, čast, pravico, svobodo in soodločanje pri vseh vprašanjih javnega in zasebnega življenja, Ikjer gre za čast in dostojanstvo delavstva. Kdo pa naj danes kuje novi čas? Mar misli mallodušnež, da bo novi čas ustvarjal in naredil človek, ki živi danes dobro od neurejenih in slabih razmer, ki se mu morda ne bo nikoli več godilo tako kot dane®. Kolikor se bodo razmere ali socialni red, če hočemo tako reči, spreminjale v prid delovnega človeka, tem slabše se ho godilo ljudem, ki morda danes veliko govorijo o novem redu, v resnici se ga pa bojijo, ker ibo njim samim v »kodo. Precejšen odsltotek ljudi dobro živi danes zato, iker velika večina delovnega ljudstva trpi pomanjkanje in strada. Boljši časi ne bodo prišli od 'boljših letin, ampak od pravične razdelitve zemeljskih dobrin. In za to pravično razdelitev dobrin se bo treba (boriti, trdo delati, vztrajati iv borbi do konca samostojno, samozavestno in korajžno. To ni borba pri tenisu, ne zabijanje golov, ni telovadba ali tekma v plavanju, kjer gre zgolj za čast in za pokale, tu gre za nekaj več. Gre za pravično plačo, za dobrine, da Ibo delavec lahko živel, da bo lahko skrbel za svojo dru- žino, tu gre za postojanke iv zasebnem in javnem življenju, kjer se odloča življenjska usoda tisoče v in tisočev. To je borba za novo življenje, za nov red, za nov čas, za čas, ko bo pravica samo ena, in sicer božja pravica, da doseže vsak dostojno življenje, ki mu kot človeku tudi pripada. Zato ne poslušajmo lepih siren, ki nam govorijo o novem času, ne poslušajmo volkov v ovčjih oblačilih, ki nas skušajo premotiti v nasi borbi, ker ti ibodo v resni borbi za nov čas umolknili ali celo kopje vrgli na nas, namesto na pravega krivca sedanjega časa. Koliko je danes takih ljudi povsod, v vsakem kraju, v vsakem času. Samo polpretekle čase zgodovine naše Jugoslovanske strokovne zveze poglejmo in dobili jih bomo mnogo. Ne mislimo, da so našo JSZ preganjali zaradi njenih načel, zaradi nešltetiih žrtev, ki so jih naši tovariši doprinašali za organizacijo in za njeno plodno delo, ne, ampak zaradi tega, ker je bila JSZ, in je še, predstavitdljica zavednega krščanskega delavstva, ki se neustrašeno in zavestno bori za svoje pravice, za čast, dostojanstvo, enako- pravnost delavstva prav povsod. Zato preganjajo, ubijajo in pokopavajo našo JSZ že dolgo vrstb let, a je niso in je ne bodo uničili. Prav njeno delo, njena načela so osnovna podlaga novega pravičnega družabnega reda. Lepe sirene, volkovi v ovčjih oblačilih ... Ioda zdrava krščanska zavest zmaguje v srcih slovenskega delavstva. Delavstvo ve, da je ta borba zdrava, potrebna. S tem, ko se bori za svojo neodvisno delavsko gibanje, se že bori tudi za nov čas, za nov družabni red, v katerem mora biti idelavsitvo enakopravno z v®o pravico soodločanja in sodelovanja pri vseh vprašanjih družabne pre-osnove. In (kaj naj rečemo malodušne-žem? Proč z njimi! Proč z malodušnostjo! Kdor je delavec z dušo in telesom, kdor se zaveda, da ni rojen za to, da hlapčuje svojemu bližnjemu, ampak da je tudi ponosen sam na sebe, da da nekaj na svojo čast in svoje poštenje, ta more v vrstah našega gibanja in z nami vred zagrabiti kramp in lo-palto. Brez dela ni jela, brez borbe ni zmage in tudi ne kakega no- vega catsa Čudna uvidevnost Iz obratov prihajajo razne .pritožbe: Podjetniki se ine držijo že sklonjenih dogovorov. Nekateri nastopajo proti strolk. organizacijam in prepovedujejo celo vsako initerveincijo. Na predloge za urediiteiv delovnega irazimerja odgovarjajo: Se ne pogajamo ali se me raizgovarjamo. Brez dvorna se vse to dogaja organizirano in po izdelanem načrtu. Gospodje skoraj goitovo meinijo, da je delavstvo nesposobno za .boj ali pa, da sedanje težke razmere prepovedujejo delavstvu ostrejše nastope v boju za svoje jprarvice. Naj bodo povodi (kapitala 7,a ofem-zivmo nastopanje talki ali talki, ©no je gotovo, da nočejo podjetniki upoštevati težkega položaja delavstva iin tudi to, kaj so dolžni v sedanjem času javnosti in državi. Ce delavec ibere razne statistike — uradne ali manj uradne —, more 'ugotoviti, da te statistike za njega me držijo. Te statistike so .mogoče v (Skladu s položajem tistih slojev, Iki se morejo še kolikor toliko kulturno izživljati. Delavec tega več ne zmore. Delavec se danes bori za golo življenje. Kupuje Je to, kar miujino potrebuje za svoje vzdrževanje. Za delavca pridejo po statistiki v poštev naslednji predmeti: prehrana, obleka in olbutev. Vsi ti predmeti so se v splošnem podražili najmanj za 100 odstotkov. Le poglejmo zadevo od blizu! Bela moka je veljala leta 1939. 3.50 din kg, sedaj 9.50 din. Koruzna 2—2.50 din, sedaj 5 din; koruzni zdrob 3 dim, sedaj 7 din; fižol 4—5 dim, sedaj 8—10 din; testenine 8 dim, sedaj 16—18 din; riž 6—10 din, sedaj 16 din; krompir 1 din, sedaj 2.50 din; mašit 16—1? dim, sedaj za enkrat 34 din. Obutev: templanci za odraslega s petami 35—45 dim, sedaj od 110 din naprej; čevlji 140—.180 din, sedaj od 350 din naprej. Obleka se je podražila za 150 odstotkov. To so dej- stva, s katerimi mora delavec raiču-naiti. O kavi in čaju sploh ni govora. To je za delavca luksuz. Vprašanje je, kako maj shaja, posebno družinski oče, s sedanjimi dohodki. Omejitev je izvedel že do skrajnosti. Ce gre preko te meje, mora prevzeti mase še večje stradanje. Kajiti že sedaj zelo, zelo veliko delavskih družin ne pozna več kruha. Verujemo, da .ima tudi .podjetnik težave. Toda me .morejo se primerjati z Obupnim položajem delavca. Podjetja danes žanjejo na debelo. Kljub večjim obremenitvam imajo let p« dobičke. Večina jw>djetij .neupravičeno nasprotuje upravičenim izahitevann delavstva. Da ni glavni vzrok igoispodansiko stanje podjetja, dokazuje TPD. Lansko leto je zakijučila s tako lepim uspehom, da je omogočil delničarjem superdi-videndo. Pa vendar je TPD odklonila prav za prav v načelu že dogovorjen način zvišanja plač in svojevrstno uveljavila tako imenovano povišanje in delavstvo prikrajšala za težke milijone. Saj delavstvo dobro ve, da mora v svoje lastno dobro upoštevati tudi gospodarski položaj podjetja. In to tudi dela. V težkih časih pa bi moral vendarle imeti prednost človek pred dobičkom. Vsaki taki nastopi ustvarjajo napet položaj in nezaupanje. Če je to koristno, m,aj pomislijo rtasti, ki mosijo odgovornost tudi za delavstvo in njegovo notranjo usmeritev nasproti po-edincem in splošnosti. Kategorizacija (Nadaljevanje s 1. strani.) JSZ gospodarsko propadla in z gospodarsko propast jo tudi organizacija sama. Tako mislijo ljudje, ki so vedno vezani na tujo pomoč, na svojo moč ne zaupajo. Toda delavstvo vdržuje svojo organizacijo samo in ne dopusti, da bi se tudi v gospodarskem pogledu vtaknila tuja roka. Kajti deilavisiv© hoče imeti samostojno in svobodno organizacijo. Zato bomo z veseljem izvrševali nasprotti organizaciji tudi gospodarsko dolžnost. Največja in najilepša je zapoved ljubezni. Ljubezen pomeni najlepšo skupnost. Ko uistvairjaano po delavski strok, organizaciji to skupnost, se moramo zavedati, da bo ta skupnost tem večja, čim večja bo med nami ljubezen. Ljubezen je in more biti merilo za našo skupnost. Vsak človek se mora zavedati, da mu stoji ob strani posameznik in delavska celota v slabih in .dobrih . trenutkih. Težke čase .smo že preživeli, a viliarnejši so še pred nami. Tudi bodoče viharje bomo prestali .zmagovito, če bomo povezani v duhovni skupnosti. V bodočih viharjih se bo izkazalo, da je JSZ zgrajena na granitni sikali krščanskih načel iin da so tako vzgojeni tudi njeni člani. Zaradi tega nič bojazni, v bodoče poslovno leto pojdimo še z večjim ognjem v boj za svojo bodočnost pod vodstvom neustrašene in v boju preizkušene JSZ! služnega in pomožnega osebja v hišah, lokalih in javnih bolnišnicah ter kategorizacija kurjačev in strojnikov piri mlatilnicah. 1. Hišne pomočnice in hišnice so uvrščene v I. mezdni razred meglede na višino plače in na kraj zaposlitve. Ta kategorizacija se nanaša le na ženske oselbe, ki opravljajo v gospodinjstvu fizične posle. Na druge ženske osebe, ki so zaposlene v gospodinjstvu s specializiranimi in kvalificiranimi iposli m. pr. kuharice, sobarice, otroške vzgojevalke, gospodinje, če vodijo same gospodinjstvo, se ta kategorizacija ne mainaša in jih je treba uvrstiti v mezdne razrede po {prijavljenem zaslužku. Ta kategorizacija se ne nanaša tiudi na silužmo osebje v obrtnih, trgovinskih in drugih gospodarskih obratih. Hišnice so tisite osebe, ki pazijo ina hiiiSni red in opravljajo v hiši določena hišna ročna dela. Ta kategorizacija se ne nanaša tudi na moške osebe, ki so zaposlene v gospodinjstvu. Za vse kategorizirane ženiske osebe je treba predpisovati prispevek v vsakem imesecu za 25 delovnih dni. Pri-spevdk za 25 delovnih dni znaša 41 din. Od tega zneska odpade na služkinjo odnosno hišnico 19.75 din. Gospodinja sme ina račun socialnega zavarovanja odtegniti le ta znesek-Ilranarima v 1. m. raz. znaša 10 dim, poročene pa 11.25 din na dan. Pogrebnima 450 diiin. 2. Strokovno pomožno osebje v javnih bolnišnicah im javmih zdravstvenih ustanovah, t. j. bolničarji, bolničarke, sestre .pomočnice itd. se uvrščajo v III. mezdni razred. Prispevki znašajo na mesec za 25 delovnih dni 68 din, od tega odpade na uslužbenca 33 din. Hrainariina znaša 16.67 din, porodnima 18.75 dim na dan; dečja oprema 150 dim, podpora za dojenje 4 din na dan za dobo 12 tednov. Pogrebnina pa 750 din. 3. Strežno osebje v gostinskih obratih: natakarji, natakarice in sobarice je kategorizirano samo v lokalih 1. in 2. razreda in samo na sedežu okrožnega urada in v mestih z več Ikoit 20.000 prebivalci ter v kopališčih in ostalih turističnih krajih in to tako, da se uvrstijo plačilni natakarji na sedežu okrožnega urada iin v mestih z več .kot 20.000 prebivalci v VII. mezdni razred, v kopališčih in ostalih turističnih _ krajih pa v V. in. razred; vsi drugi na sedežu Okrožnega urada in v mestih z več kot 20.000 prebivalci v IV. m. razred, v kopališčih im ostalih turističnih krajih pa v III. m. razred. Služno osebje v gostinskih Obratih v vseh drugih krajih je itreba uvrstiti v mezdni razred, ki ustreza višini njihove plače. Plača za uvrstitev v mezdni raz red se določi takole: Vzame se .plača- ▼ gotovini in v naravi, na pla.čo v gotovini se pribije še 10% positrežnine. Tn to v vseh primerih, ko mn napitnina preipovedana. .. ... Plačilni na.takarj], ki imajo stalno plačo ali iso brez nje, se morajo uvrstiti vsaj v en mezd,n i razred više od ostalih natakarjev v istem poslu. 4. Strojniki in kurjači, zaposleni pri mlatilnicah,, so zavarujejo vnaprej in sicer strojniki v V. m. razredu, kurjači pa v IV. m. razredu. S tistimi pa, 'ki delajo samo za hrano pri mlatilnicah, je treba ravnati kakor z ostalimi kolektivno zavarovanimi kmetijskimi delavci. Ta kategorizacija velja od 1. marca 1941. Noben javni lokal v delavskem kraju ne sme biti brez našega glasila »Delavske pravice«/ DELAVSKA PRAVICA 1941 — Št. 12—3 Sir&k&o mi ^ o rotila— Borba J SZ za zvišanje zaslužkov žagarskih in ostalih lesnih delavcev y gornjegrajskem okraju Zahteve vevških papirničarjev Prav žagarsko in lasno delavstvo gornje Savinjske in Zaidrečke doline je v' položaju, da bi brez strokovne organizacije predpise socialne zakonodaje, kot tudi uredbe o minimalnih mezdah prav nič ine občutili. Ce bi se ne bili poslu žili sredstva isaimoobram-be, to je borbe za svoje pravice potom strokovne organizacije bi veljali in tudi dejansko 'bili še vedno navadni kmečki hlapci ali dninarji. To mam ponovno potrjuje borba za zvišanje zaslužkov žagarskih delavcev, katerih podlaga so obstoječe minimalne mezde. Zaslužek žagarjev je bil določen akordno od flosa urezanega lesa. Čim so 1. oktobra 1940 stopile v veljavo nove niininiu.in(' mezde* je JSZ zaprosila okrajno načelstvo, da skliče razpravo v svrho prilagoditve plaič novim minimalnim mezdam. Delavsko zastopstvo je predložilo delodajalcem povišek akordnih zaslužkov za toliko, kot je v primeri s prejšnjo, bila zvišana ininiinalna mezda, la povišek bi znašal toliko, da ibi prejemali delavec pri lastni hrani 157 din, pri delodajalčevi hrami pa 127 din za nos zrezainega lesa. Delodajalci iso to zvišanje odklonili kot previsoko. Ker pa je način delovnega časa za delavca žagarja tak, da mora dnevno žagati do 16 ur, bi žagarji tudi pri so-razmenno in.izik.ih inTinimalmih !mc7Xia.h, in pri povišku 50% za več kot deseturno delo le prišli do precejšnjih dnevnih zaslužkov,, ki bii marsikje bili še boljši kot pa zgoraj inaivedena zahteva zja plačilo ixl flosa, so zastopniki delavcev in delodajalcev na razpravi, ki je billia in« glavarstvu v Gornjem gradil dne 20. februarja 1941 sprejeli sledeči (sporazum: 1. Na žagah, kjer so piri akordnem delu minimalne mezde dosežene odnosno preikoračone, ostane dosedanji načini plače- in dosedanja višina plače. 2. Na žagah, kjer pri akordnem delu minimalne mezde nošo dosežene, se iiiioirojo iat« uveli jaiviti. Po možnosti se je pa tudi na teh žagah ob sodelova- nju zakonitih delavskih zastopnikov in zastopnikov strokovnih organizacij zediniti na odgovarjajočo akordno plačo. 3. Kjer je bila hrana pni gospodarju v navadi, ostane pri tem tudi v bodoče. Navzoči zastopniki delavstva in delavskih organizacij pristanejo na to izjavo iin jo obenem s predstavniki gospodarjev ]K>d|piišejo. To velja za vse ure, ki jih je žagar naredil od 1. oktobra 1940 dalje in mora prejeti za deseturno delo na dan po 4.50 din, za več kot deseturno delo pa po 6.25 din nn uro. Za hrano pa sme delodajalec odtegniti dnevno po 12 din. Tovariši žagarji igilejte, da se boste poisilužilli svojih pravic, ki Vam (gredo po zakonu. Tudi za gozdni e delavce Zadrečke doline, se je bila dolga borba, da bi se doseglo zvišanje njihovih zaslužkov. Trikrat je bila v Gornjem gradu poravnalna razprava, 15. marca 1941 je bil dosežen sporazum, ki določa: Za deseturno delo se plača šiht od 55—70 din, za nad deseturno delo pa se plača petdeset odstotkov več. Že na prvi razpravi v januarju se je pa dosegel sporazum, da se plača tesarjem od kubičnega metra 50 din. Še nerešeno je ostalo vprašanje plačila za vožnjo splavov. Tudi to vprašanje bo kmalu rešeno. Na delavcih je sedaj ležeče, da bodo pazili i, da se jim bodo zapisane pravice tudi dale. Organizacijo tvori vsak delavec, ki je član, ni pa dovoilj, da je saimo zapisan, treba je, če ne bo dobil plače, kakor zgoraj navajamo, da sporoči organizaciji v domačem kraju, ali pa v Ljubljano. JSZ bo pazita. da se zakoniite im zapisane pravice ne bodo teptale. Za določilo, da se plača na šiht od 55—70 din velja: da jih mora biti vsaj polovico po (►2.50 din, kolikor jih bo iptačanih niže, toliko jih miora biti pa više kot 62.50 din na deseturni šilut. Brezposelne podpore Veliko delavcev, kii so že v januarju prosili za brezposelno podporo, dobiva od borze sporočila, da je pod]»ora odklonjena, ker imajo premalo članstva. Kdor misli, da ima le od prejemanja zadnje podpore 8 mesecev članstva, naj to sporoči JSZ, pošlje naj listek, s katerim mu borza sporoča, da ne dobi podpore, ali pa vsaj številko borze, ki je v delavski knjižici, pa lxrmo ugotovili, če mu je podpora ipo krivici odklonjena. Tisti, ki mu je odklonjena podpira, pa ima od prejema zadnje podpore, ali pa dve leti nazaj 6 mesecev članstva pri OUZD tor zato ni dosegel 8 mesecev, ker je bi! v bolniškem stanju ali na orožnih vajah, dima pravico na (tri obroke. JSZ naj pošlje potrdilo Položaj nižjih uslužbencev pri OUZD v Ljubljani Pod tem naslovom simo v naši prejšnji številki priobčili uredništvu |>osla-ni dopis, v katerem se je kritizirala prepoved dajanja napitnine v čistilnem odnosno fizikalnem kopališču OUZD. V zvezi s tem člankom smo od uprave OUZD sprejeli to pojasnilo: Uprava OUZD je res pred kratkim prepovedala svojemu strežnemu osebju v kopališču sprejemanje vsakršne napitnine od obiskovalcev kopališča. Storila je to izključno zaradii tega. da zaščiti čLane-delavce, ki predstavljajo večino obiskovalcev tega kopališča. Ugotovilo se je namreč, da je bilo Prejeli smo novo pošiljko težkih svil za damske obleke. Cene so nizke Pričakujemo Vas in se priporočamo JOS. SENICA, DOMŽALE Razmere, v katerih živi vevški papirni-čar, so v današnjem času take, da potreba tako od strani delavstva, v isti meri pa itudi. od strani podjetja, da smo med seboj vsaj delno zadovoljni, kajti v tem nima korist samo eden, ampak obai, tako delojemalec kakor tudi delodajalec. Val draginje, ki jo vsak dan bolj občutimo v naših že itak skromnih želodcih, nas je ponovna prisilila po zahtevi za zvišanje plač. Vevški papirničar se sprašuje, kaj misli podjetje. 2e 1. februarja t. il. so organizacije poslale svoje zahteve, toda danes smo še vedno tam kot 1. februar ja. Vprašujemo se, kje je zavora? Obratni zaupniki nas na vseli sestankih informirajo in smo takih informiranj že siti. Mislimo, če bi imelo vodstvo podjetja do svojega delavstva vsaj malo razumevanja, bi bila že davno vsa stvar irešena. Doli no vemo, da podjetje gospodarsko dobro uspeva, toda po čiigavi zaslugi? Kdo ustvarja bogastvo? Kdo prinaša ,g. delničarjem težke tisočake? Ni pa pri gospodih razumevanja za nas, ki smo z žu-Ijavimi rokami doprinesli, da je danes podjetje na tej višini in bi nam zaito lahko brez vsake škode nekaj dodalo. Vsi stojimo trdno povezani za obratnimi zaupniki kakor tudi z organizacijo, ker se zavedamo, da je le v skupnosti naša zahteva upravičena in se torej naj odstranijo ovire ter pristopi k pogajanjem. Papirničar bo pa stopal z bolj veseli im obrazom za tovarniške zidove. Kajti če ustvarja s svojimi delom ogromne produkte, naj bo tudi pravično plačan. — Papirničar. Občni zbor JSZ v Kranju občine, da je bil na orožnih vajah, če je biil pa bolan, naj navede kdaj je bil ibolan in bomo tudi za njega ure-diilli, da bo dobil tri obroke. Dostikrat se dogaja, da me dobi prosilec družinske doklade. Družinsko doklado dolbi vsak brezposelni, ki preživlja vsaj enega mladoletnega otroka. Občina sicer napiše na vprašanje borze, tla ima, recimo, štiri mladoletne otroke, toda če ne navede imena in starosti,, borza v isivetem izvajanju birokratskih predpisov doklade ne da. V teh primerih pošljite potrdilo občine o številu, imena in starosti otrok na JSZ in uredili bomo. Za navedene primere bomo uredili, čeprav delavec že dela, ker gre za ]K>dporo, ki bi jo bil moral dobiti. Slično kakor Maribor je tudi Kranj središče tekstilne industrije. JSZ deluje v Kranju od leta 1934. V nedeljo 16. marca je bil v Kranju občni zbor strokovne skupine gradbenega delavstva, stroikovne skupine delavcev in nameščencev ter strokovne skupine tekstilnega delavstva* Občnih zborov se je udeležilo nad 500 delavcev, ki so dvorano »Stare pošte« popolnoma napolnili. Združeno z občnimi zbori se je obenem vršila tudi proslava praznika sv. Jožefa. Občne zbore je vodiil tov. Šiler, ki je uvodoma omenjal delo posameznih strokovnih skupin. Za gradbene delavce je podal 'poročilo tov. Kužnar Simon, ki je v svojem poročilu izčrpno [Kidal težko stališče gradbenga delavstva. Gradbeno delavstvo je bilo v pretekli poslovni dobi dvakrat v borbi iza zvišanje plač, ki sita uspeli. V letošnjem lotu pa gradbeno delavstvo stoji ponovno v mezdnem gibanju. Delo skupine je bilo zelo ovirano, ker so bili tovariši odborniki po večini na orožnih vajah, na katerih se sedaj zopet nahajajo. Za strokovno skupino tekstilnega delavstva je poročal tov. Sešek Bogomir. Tekstilno delavstvo je bilo v preteklem letu zaradi pomanjkanja surovin hudo prizadeto. Po vseh tovarnah so bile. redukcije na dnevnem redu. JSZ je storila vse, da se težak položaj delavstva kolikor je mogoče izboljša. Tudi zaupniki so storilli vise kar j«; bilo v njihovi, moči. V »Jugobrumu je šlo delavstvo tiudi v mezdno gibanje, ki je uspelo. Želeti bi bilo, da bi tudi delavstvo iz drugih tovarn šlo istopot. Za strokovno skupino deli avcev in nameščencev je jioročall tov. Tomažič Jožef. Skupina je imela več mezdnih gibanj za mestne delavce. Mezdna gibanja so bila zaključena z nspehom. Tudi delavstvo tovarne »Standart« je bilo skozi vse preteklo leto v mezdnem gibanju. Primorano je bilo meseca jullija stopiti v stavko, ki je trajala teden dni in je bila z uey>eham zaključena. Iz vseh poročil, ki so bila izčrpna, je bilo razvidno kako velika dela je izvršila celotna JSZ v Kranju. Po podanih poročilih so bile od strani posameznih st rokovni ih skupin predlaga-, ne liste novih odborov, ki so bile v celoti sprejete. V posamezne odbore se je pritegnilo več noviih moči. Nato je podal tov. Jurač v jedrnatem govo-' ru sliko slovenskega delovnega človeka. Tajnik Pestotnik pa je podal strokovna poročila. Kljub vsem zaprekam od raznih strani je občni zbor dokazal, da JSZ v Kranju raste in napreduje. Razmere, ki so nastale po letu 1936. se počasi popravljajo. Dokaz temu je, da tekstilno delavstvo zopet pristopa v strolkovno organizacijo. Pri: tem ima velike zasluge JSZ, ker so njeni pristaši vselej in povsod skušali s svojim delom dokazati, da je ediina ire-šiitev delavstva v stanovski organizaciji. Vsem pa, ki upajo, da bodo s svojim razdiralnim delom dosegli uničenje JSZ, je pa občni abor doikaoal, da se zelo motijo. Naj bi smernice, ki so bile podane na občnem zbora tule vodilnem v bodočem letu. & nm ik krajih ravnanje z obiskovalci, ki so dajali napitnino, različno od onega z obiskovalci, ki itega niso storili. Pojavljale so se pritožbe, da se ne upošteva vrstni red, da se odikazujejo slabše kabine itd. Skratka, člani-delavci, ki niso zmoigtli napitnine, so imeli stalen občutek, da se z njimi ;sla!bše ravna kot z ostalimi. Da se talki pojavi preprečijo iin se doseže popolnoma einako obravnavanje vseh obiskovalcev kopališča in zaščiti predvsem delavce, jo bil edini namen po uradu izdanega ukrepa. Pri .tem se poudarja, da »o plače vsega strežnega osebja v kopališču primerne in da se pri njih določanju nikakor ni upoštevalo, da bo dobivalo to osebje kake napitnine in se zaradi tega določilo manjše prejemke. Za primer navajamo, da ima maserka kopališča, ki je zaposlena vsak drugi dan, 1900 din mesečnih prejemkov. Taka plača je gotovo primerna iin so zaradi tega tudi vsi očitki glede višine plač nižjih uslužbencev pri OUZD. ki so bile prav tako kot vsem ostalim zvišane za 25%, neutemeljeni in neumestni.« Goričane V nedeljo 9. marca je ibil redni občni izlbor Strokovne skupine papimi-čarjev JSZ, ki je bil dobro obiskan. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, da je skupina v preteklem letu vsestransko napredovala. Tudi število članov je naraslo za 12. Posebno zanimivo je bilo poročilo o strokovnem delu glede na mezdna gibanja, ki. so billa v preteklem in letošnjem letu. Dosežene uspehe, ki pa ne ustrezajo dvigu draginje, smo dosegli le z organizacijo. Kajti podjetje je vse še tako upravičene zahteve vedno odklanjalo in zavlačevalo z razpravami, tako da so organizacije imele veliko dela, preden je bil dosežen kakšen uspeli. Sedanje zahteve pa podjetje sploh odklanja, četudi' so nas samo razmere prisilile, da smo jih postavili. Po poročilih odbora im nadzorstva je bila vollitev novega odbora. V novi odbor so bili izvoljeni: Predsednik Knific Franc, podpredsednik Merjasec Jože, tajnik Sušnik Andrej, blagajnik Lavrinc Franc, gospodar Okeiršlar Anton; namestniki Knific Ivan, Luštrek Peter in Krel Štefan; nadzorstvo: Škulj Tine, Pot a.e Lojze in Gorišek F rane. H koncu občnega zbora je poročal tudi zastopnik centrale tov. Grošelj Jože. Poudarjal je, da je JSZ danes edina svobodna in prava delavska organizacija. Za papirniškega delavca je pa še posebno važno, da je origamd/ziran »v JSZ, ker je v njej organizirana že večina slovenskih papirniških delavcev. Sostro Krščanska delavska mladina uprizori 23. marca ob 4 popoldne v dvorani g. Jeriha v Zadvoru pretresljivo dramo »Igra življenja«, iz življenja mlade Marinke po češkem filmu »Ma-ryša«. Marsikdo se bo čudil, kako da bo KDM uprizorila igro v zgoraj omenjeni dvorani. Žalostno je, da tam, kjer bi človek pričakoval največ umevanja, ga je najmanj. Pirvotno smo zaprosili za cerkveno dvorano, katera pa mam je bila precej trdo odklonjena in to od takih ljudi, ki veliko govorijo o iljiulbezni do bližnjega, da se ne smemo sovražiti im da moramo drug drugemu odpustiti in pozabiti, kur je bilo. Delajo pa prav narobe; ali bi ne bilo dosti bolje, da bi molčali in da - ne bi bilo nepotrebnega razburjanja. Veliko zaničevanja morajo pretrpeti ti mladi delavski faint-je in dekleta. Javno so jim zlonamerno uitisnili pečat proti verstva in z veseljem pričakovali, kako se bo KDM zrušila pod težo obrekovanj. Toda Mio je pruv narobe: še bolj pokoncu so ti mladi delavci in delavke dvignili glave iin jponosno stopali k mizi Gospodovi,, čeprav zaznamovani, ponosni, da so zaničevani, ker nočejo biti katoličani samo na papirju, temveč tudi v dejanju. Menda je Sostro na prvem mestu v sovraštvu do KDM. Toda vse to nas ne bo motilo in bomo šli pogumno naprej. Vse delavstvo in prijatelje naše KDM pa prav vljudno vabimo, da v čim večjem številu obiščejo v modelljo našo prireditev iin s s tem dajo zadoščenje mladini ra njen trud. Vevče Iz organizacije. V zadnjem času je podjetje sprejelo večje število delavstva. Tov. zaupniki poskrbite, da se organizirajo. Razložite jim pomen svobodne delavske organizacije, kakor je naša JSZ. Pretekli torek, to je 11. marca, smo imeli v gostilni Ciiril Gašper- DELAVSKA PRAVICA (Razgledi lin na Fuškovi tedini mesečni zanp-niški sestanek organizacijskih zaupnikov. Predaval je duhovnik iz Ljubljane o terni »Krščanstvo in novi red«. Predavanje je bilo taiko aktuail.no, da je bila velika škoda, da ga ni slišal kateri izmed tistih, ki samo govori, koliko ima v isebi vere. Iz .predavanja smo izvedeli, k.aj izahteiva odnos krščanstva in kakšno je današnje človeštvo napiram krščanstvu. Mi se gospodu profesorju najiskreneje zahvaljujemo, a veliiko željo imaimo, da. se boli j pogosto vidimo. Delavstvo zelo potrebuje dobrih duhovnikov. — Tov. zaupniki skrbite, da boste redno pobirali članarino, ker s tem boste prihranili veliiko dela tov. blagajnikom. — V nedeljo 23. marca ob 4 popoldne uprizori KDM iz Sostrega v dvorani g. Miihe Jesiha zabavno igro: »Igra živil jem j a.« Z našim obilnim obiskom borno pokazali, da razumemo poslanstvo in pota KDM. Ker so tej mladini zaprta vrata Prosvetnega doma, se težko rine po ra zorani okolici ker nima potrebnih društven ih lokalov. Tovariši, 'tovarišice! Naj nikogar ne manjkat Vstopnina 6, 5 in 3 din. Tudi mi se ravnajmo .po izreku: Svoji k svojim. Trbovlje Vse člane vljudno opozarjamo, da opravijo sedaj svoje verske dolžnosti kot člani (krščanske delavske organizacije. Druga deta smo to storili na naš praznilk sv. Jožefa skupno, letos pa smo ta dan normalno bili zaposleni, zato storimo to vsak zase, kalkoir je potrebno iin prav. — Predsednik. V soboto 22. t. in. članski sestanek skupine oib 5 popoldne. Pogovorili se bomo o tekočih zadevah. Pridite! Uredništvu »Delavske pravice« v Ljubljani. Glede na Vaš članek, ki site ga iprdoibčiiili v »Delavski pravici« z dne 6. marca 1941 pod naslovom »Trbovlje«, Vas prosim, da v smislu tiskovnega z alkoma, priobčite v naslednji številki ».Delavske pravice« in na istem mestu naslednji popravek: Ni res, da je na enem zadnjih sestankov, ina kat e rega so bili povabljeni upokojenci, pa se je g. Adolf Jesih hvalisal, da je vse to on izposlovali. Deilo, ki ga drugi izvršijo, je treba priizinaiti le it istemu, kil ga je >res sto ril. Nečastno si je lastiti stvari, če so diru-gega last in delo. No, pa simo prepričani, da to ni bilo prvič in se bo še ponavljalo. Res pa j e, da sta bili a d an pred izasedanjeim ban. sveta pri meni predsednik rud. upok. g. Ušeniičnilk in odbornik Aškerc; prosila sta me, naj bi se ina zasedanju ban. sveta zavzel, da se iz bednostnega fonda nakazala podpora1 Gilavn.i brat. skilad-dnici za dragim jske doklade. novo-upokojencem v smislu sklepa ankete, ki je bila v Ljubljani dne 27. novembra 1940, na kateri jo Ibii.lo sklenjeno, da prispeva po eno tretjino 'industrija, deila‘vci in banovina. Prosila sta me, da bi po zasedanju na njihovem sestanku o stvari poročal. Izročila sta mi tudi spomenico, ki naj bi jo ob priliki zasedanja predložil. Ko sem v čaisiu zasedanja izvedel,, da je g. ban že nakazal tudi za inovoupokojeince 1 miliijoin din, sem se v imenu istih tudi g. banu zahvalil, ker je s tem višaj delno rešeno za to leto njih obupno stanje. Obenem sem g. bana prosil, naj za prihodnje ileto poskrbi na merodajnih mestih, da se potom posebne odredbe omogoči i/. osrednjega sanacijskega sklada deilež za draginj-ske doklade staro- in inovoupoikoijen-cev. V tem smislu je bila. tudi resolucija sestavljena. Po zasedanju sem ■upokojenceni poročal z izjavo, da bo o končni višini njihovih prejemkov odločila skupščina Slavne brat. sklad-nice, ki bo 5. marca. Z velliikim zadovoljstvom j<- bil sprejet tudi predlog, da se odpošlje g. banu zahvalno pismo. — Izvolite sprejeti tudi ob tej priliki za prioibčitev mojo zahvalo. Adolf Jesih. Huda jama V nedeljo 9. marca 1941 je bil v Lalšlkem rednii letini občini zbor Strokovne skupine rudarjev JSZ. Občni zbor je vodil tov. Diacci Alojz. Pred- M4LI OGLASI POSAMEZNA BESEDA 5 0 PAR Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJII,NICO V LJUBLJANI. Tudi delavske organizacije imajo svoj (lenar pri nas. »Politika« je poročala iz Italije tole: Ko listi omenjajo' vesti o prizadevanju Amerike,, da bi vplivala na zadržanje Jugoslavije, pri tem v prvi vrsti poudarjajo, da je na 'ta način Amerika pomoivino pokazala svojo željo, vmešavati se v evtropske zadeve, zaradi tega pišejo italijanski listi zelo ostro in na-gilašajo, da Amerika ogiraža evropski, mir iin da Roosvelit svojo državo oči-viidino peha v vojno. List »Giornale d’ italia« pravi, da bo Jugoslavija imela priložnost določiti, svoje zadržanje brez možnosti na kakršno koli dvoumnost, tako za sedanjost koit za bodočnost, »Vreme« pravi o zunanji politiki: Novai Evropa je na pohod«. V njej bo Jugoslavija močna, samostojna, .mirna in svobodna imela tisto važno rnestoi, ki ji pripada v delu velike eviropske izgraditve. Mir in sivoboido, neodvisnosti in državno celotnost Jugoslavija laihlko iin edino uiresniči v sodelovanju s tistimi silami,, 'ki so s svojo dosedanjo politiko pokazale, da spoštujejo naš narod iin njegove koristi, njegove življenjske zakone, njegovo neodvisnost iin mi r... O delu nemške diplomacije na Balkanu pišejo nemški lisiti: Navezanje Balkana na1 novi evropski red dokončava Nemčija z varno roiko. Pri tej nalogi mi za Nemčijo nobene zapreke, ki bi je me bilo mogoče premagati kot je to pokazal zigllod v Bolgariji im kot bodo to učili inadaljini zgledi. Tako je zapisal nemški list »Das Reich« dne 16. marca 1941. Nemška vojska v Bolgariji se še vedno premika, to je že nad 14 dni. Poročila še ne povedo, da bi bilo vkorakanje nemških čet končano. Tudi tri bilo nikjer objavljeno, koliko nemške vojske je prišlo v Bolgarijo. V Berlinu pravijo, da bi se moglo stališče Nemčije do Crčdije takoj prc-okreniti, kakor hitro bi se. začele v Grčiji, izkrcavati 'angleške čete. Vladni krogli v Berlinu pravijo časnikarjem, da imajo o izkrcanju angleških čet na grška tila samo časopisna poročila, nimajo pa baje o tem še uradnega potrdila. Pravijo, da se v grško-italijam-sko vojno Neimci ne bodo vmešavali, dokler se tu ne pojavijo angleški, vojaki v večjem, številu. Vse k.aže, da ne bo treba dolgo ugibati, kaj je res glede poročil o številu angleških divizij na Grškem. Aretacije romunskih ravnateljev. Nemški časopisni urad poroča, da je romunska vlada postavila na položaje ravnateljev v raznih romunskih podjetjih častnike. Ravnatelji v teh podjetjih so bili aretirani iin so- zaprti. Železniška nesreča v Bolgariji je zadela vlak,, .sestoječ iz 38 voz. Vlak je vozili nafto. Dve lokomotivi in 17 voz se je zvrnilo po nekem nasipu. Pri tem se je vnela nafta, in je nastali velik požar. Deset železničarjev je .zgorelo, štirinajst je bilo težko ranjenih. Vodijo preiskavo, Ikalko je prišlo do nesreče,. Velik požar je izbruhnil v bombažni toivainni v bolgarskem mestu Plovdivu, blizu železniške postaje. Požar je zavzel velik obseg. Kako je požar nastal, še niso mogli ugotoviti in objaviti. Angleži na Madžarskem so dobili od angleškega poslanstva v Budimpešti sednik je obširno poročal o delu skupino in pomembnosti organizacije za vsakega posameznika. Spomnil se je it udi tovarišev, ki so odšli v sosednje rudnike, iz poročil tajnika in blagajnika je bilo razvidno, d,a je skupina dobro delala, in vzdrževala zveze s centralo iin sosednimi skupinami. Po poročilu nadzo.dstva, ki je izreklo odboru posebno zalivalo, so bile izvedene volitve odbora. V novi odbor so bili 'izvoljeni: predsednik Diacci Alojz, podpredsednik Zalokar Ivan, tajnik Deželak Ferdo, tajnikov namestnik Dornik Jožef, blaga jnik Gosti,nc Fran c blagajnikov namestnik Primon Ivan, gospodar Lešnik Alojz; nadzorni odbor: lliribšelk Ivan, Diacci Tomaž im Gormilkar Alojz, — Po izvršenih volitvah je imel govor predsednik JSZ tov. Žumer, ki je v lepem govoru orisali težak položaj delavstva. Tov. predsednik je pozval članstvo, da podpre odbor ter ramo ob rami pomaga drug drugemu. Naito je tov. Diacci kratko poročal o staro- in novom,potkojemcih. Na občnem zboru so se spomnili našega staroste Jožefa Gostinčarja, ki smo mu z občnega zbora poslali .pozdravno pismo. nasvet, da se čimpireij izselijo iz Madžarsko. Sklepajo, da bo Anglija tudi z Madžarsko prekinila diplomatske zveze. Štirinajst dni so sestavljali v Turčiji pismo, v katerem je sestavil j en odgovor turškega predsednika kanclerju Hitlerju. Odgovor je te idini poseben odposlanec prinesel v Berlin. Značilno je, da bi med tem morala, govoriti o zunanje .političnem položaju minister Saraidžoglm in predsednik Sajidam, pa sta govore odložila. Stališče Turčije bo postalo najbliže popolnoma jasno, ko bo diplomatski, boj na Balkanu končan in se bodo začeli, razvijati dogodki. Po svojem obnašanju im 'vojaških ukrepih Turčija ne kaže, da (bi videla kako pomiirjemje na svojih mejah. Amerika bo dosedanjo pomoč še zelo povečala, je povedal v svojem, sobotnem govoru predsednik lioosve.lt. Dali. bomo ogromno orožja, letali iin živil,, sploh vsega, kar potrebujejo Anglija, Grčija: iin Kitajska. V svoji pomoči bomo vztrajali do konca, je izjavil. Italijanska ofenziva v Albaniji traja že od 9. marca dalje. Grki se vse doslej uspešno branijb. Vojake v Albaniji je obiskal .tudi predsednik Mussolini. Po ameriških vesteh je sodelovalo v itej ofenzivi mad 120.000 italijanskih vojakov. Po iisitiiih vesteh je ofenziva s ponedeljkom končana, Silni letalski napadi na zapadu kažejo, da se je začela vsaj v zraku že spomladanska ofenziva. Angleži nastopajo iz novimi aparati, predvsem ipa s posebnimi nočnimi lovci, s katerimi napadajo ponoči sovražne bombnike v temi. Iz Amerike je že prispelo veliko število novih letal, zelo velike pošiljke pa so na potu. En sam naj vlada? V debati, ki se je vršila ob zadnjem zasedanju banskega sveta ‘v Ljubljani, so nekateri govorniki priporočali ustanovitev ene same in prisilne delavske organizacije. Mi ise tem gospodom čudimo. Kolikor gre n amireč ,za talke klice 7. delodajalske sn,rani, pribijamo, da so delodajalci radi videli v svojih podjetjih po več delavskih organizacij zaradi lastne koristi. Izigravali so Zapiski_____________________________ Tov. Jože Gostinčar je preteklo nedeljo obhajal že svoj 81. rojstni dain, v sredo pa svoj god, Hvala Bogu se je tov. Gostinčarju zdravje zboljšalo v toliki meri, da je zapustil bolniško posteljo. Sicer je popolnoma okreval, le noge miu delajo še težave pri hoji. Upamo, da imu bo pomladansko sonce ogrelo in poživilo tudi inage iin da bo zopet prišel zdrav iin vesiil v našo sredo, obiskal pa tudi borce v kaki naši skupini. Ob tej priložnosti mu 'čestitamo ,k rojstnemu in godovneiinu dnevu z vročo željo, da nam ga VseimngO'rni olvrani Se dolgo lot prav sedaj, ko doži vil jamo težke čase im resne preizkušnje. Tov. Rozman Jožko je v soboto odšel na odslužen j e orožnih vaj. Njegove posle sta za. ta čas prevzela ostala dva tajnika. Prosimo;, da to spremembo v naši pisarni upoštevate. Predsednik vlade Cvetkovič o »Jn-gorasu«. Dne 12. it. m. je »Jugoiras« v Belligradu priredil svoj pnvi radijski koncert. Na prireditev je prišel tudi predsednik »Juigorasa« iin ministrski predsednik Cvetkovič, ki je imel nagovor. Iz tega nagovora posnemamo: »Jugoslovanski delavec ima na svoji zemlji pravico do boljšega življenja. Da to dosežemo, nismo hoteli brezciljnega bojai, ki bi biil zaman. Rekli pa smo, da se mora popraviti delavski položaj, ker se bo na ta način najučinkoviteje povzdignilo naše narodno gospodarstvo. J ugosloivaniski delavec ljubit svojo domovino. Pomudil je svojo rolko iin hoče častno in pošteno pomirjanje z drmgo stranjo, s kapitalom. Tako je nasproti marksističnim težnjam, ki so pirivedlle do nesmiselnih spopadov, .ustanovil svoje mn rodno delavsko gibanje »Jugoras«. Danes delamo bilanco našega petletnega dela. Druga doba v .našem gibanju je biil a doba boja za izvedbo socialnih reform. Te reforme tildi ikoit minister ne 1)1. bil im,ogel izvesti, ako ;ne bi bilo stailo ,za menoj 'veliko in močno delavsko 'gubanje. Kot kroma socialnih reform je zavarovanje delavstva za starost in onemoglost. Na socialnem področju smo izpolnili dobršen del obljub. Tretje razdobje jugorasovslke-ga gibanja je prevzem delavskih ustanov v deilarvske rolke. Kakšno dolo čaka »Jugoras« v bodoče? Boj din neprestan bojI Toda boj mora biti pravičen im pameten. Izkoriščanje pa .ne smo služiti v razdiralne na,mene. Delavski čiliji so jasno postavljeni. Obstoje pa v skladnosti in prijateljskem sodelovanju dela in kapitala v korist našega gospodarstva. Ako kapital delavskih upravičenih zahtev ne razume, delavstvo predvsem kliče na pomoč državo, kajti država je njegova. Lahko vas zagotovim, da vas bo država podpirala. Organizirali bomo tudi delavsko zadružništvo. Poleg tega pa tudi prosti, čas delavstva s prirejanjem zabav, koncertov itd., da bomo dvignili, delavstvo kulturno.« namreč drugo proti drugi. Delavcem ali bivšim delavcem pa se čudimo, ker so bili vendar do včeraj proti enotnim organizacijam, kažoč na Rusijo* kjer .so po njihovi trditvi najslabše razmere ravno zaradi [»manjkanja združevalne svobode. Pa poglejmo, kakšne uspehe moro pokazati režim, kjer odloča saimo ena struja, druge pa so prisiljene molčati. Znamo je razmerje delavstva do naše Delavske zbornice, kjer ivlad.a ena sama organizacija. Dočimi so se prej, dokler so bile. v njenem vodstvu zastopane po svoji moči vse organizacije, obračali z zampamizem nanjo delavci viseli smeri v vseh .zadevah, jo stvar danes nekoliko drugačna. To jo razumljivo. Tudi Slovenci niso ravno s prevelikim zaupanjem, gledali na politične razmere v času, ko niso imeli nobene ali pa zelo malo besede pri vodstvu države. Kar je človeško, jo vsem prirojeno. Staro pravilo pravi, da ne želi drugim, kar ne želiš sobi. Drugi delavski zavod, v katerem odloča danes samo enia organizacija, je bolniška blagajna — OUZD. V»poredimo malo finančno Stanje iiz 1. 1937., ko so Ibille zastopane pri upravi zavoda še vse strokovne sinem, z onim iz leta 1939., ko je bila na vodstvu štiri leta že isamo ena. Po uradnih poročilih je bilo zaposlenih oseb (uradnikov itd.) brez zdravnikov leta 1937. 177 (leta 1939. pa 323), na prejemke uslužbencev, za njihovo zavarovanje, davke iin pokojninski sklad je odpadlo 5 milijonov dinarjev (7,670.000), stroški samouprave so pa znašali 81.000 id in (112.600). Po logiki .nasprotnikov s vobodne strokovno organizacije bi se moral sedaj cediti mod v našem delavskem zavarovan jm. Pa se me! lunarno visoko število uradmištva, ki ga najbrž mi mogoče opravičiti z uvedbo starostnega zavarovanja. Medtem ko so vodili 'ta urad pred trinajstimi leti samo trije juristi, jih iima sedaj 15. Ko bo SU-ZOIl odpravljen, bo morali ljubljanski OUZD prevzeti še zagrebške juriste. Kam ibiorno z njimi P^Cennu toliko generalov na delavski računi' .Na OUZD je velika prenatrpanost uraidiništva. Govori in razpravlja se o zidavalh, inaidizidavah itd. Istočasno pa so še vedno v uradnem poslopju tri stanovanja. Zakaj se rtia stanovanja ne uporabi jo za u radne prostore, ko morajo tudi drugi nameščenci stanovati izven urada? Talko je sedaj, ko odloča samo ena struja. Ko je vodilo OUZD vso strokovno' gibanje, so je vsaka stvar bolje razmišljala in je bila možna kritika. Upamo, da ti časi. zopet pridejo, ko minejo sedanje 'dušeče razmere. fDtlaitsba a L A S 1 L o KB BCAN8KK0A DKL0VNK0A UUD8TVA Uhaja THak detrtek popoldna, t prlm#-ra pratulka dan »rej. — UreanlitT* 1» uprava ja t Ljubljani, Miklo»l«»»a oblita W-1 — Oblast, reklaniaclj« ln na- ročnina na upravo.. Mlkloftlčava tt-L Oirlaal po oanlkn. — Telefon 4Ut. 19IH Številka poit. Sekovneita računa 14.ML Poaairieana Itavllka 1 o. a. T Ljubljani. TrrAeva o. 17 (Maks Bleja«)