PoStnlna plaFana v gotovini
Leto XL, št. 267 a
Ljubljana, nedelja 16. novembra 1930
Cena 2
bpravmštvo. Ljubljana Knafljeva ulica 5 - Teleton št. 3122. 3123, 3124. 3125 3126 Inserarm oddelek: Ljubljana, Selen« burgovg ul — Tel 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - TeletoD št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2 - Telefon št 190. Računi ori pošt ček zavodih: Ljub* Ijana št. 11.842: Praha čislo 7« ISO- w-en 5r 105 241
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon St 3122. 3123 3124. 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te«
lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Teleton št 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
narodni krediti
za poljedelstvo
Sklepi agrarne konference ▼ Varšavi o organizaciji poljedelskih kreditov — Odhod naše delegacije
konferenco v Ženevi
Varšava, 15. novembra. AA. Včeraj je
zaključila konferenca za izvoz kmetijskih izdelkov svoje delo in soglasno sprejela resolucijo, ki bo poslana vsem zainteresiranim državam. Društvu narodov in mednarodnemu kmetijskemu institutu v Rimu.
Resolucija se izčrpno bavi z vprašanji organizacije kredita poljedelcem V prvem delu resolucue se naglasa važnost teh kreditov za kmetijstvo Krediti so potrebni za formiranje potrebnih kapitalov in za investicije s hitro amortizacijo Investiran krediti zato ne bi mogli imeti daljših roko\ od pet let v skladu s pogoj; proizvodnje Zatem se v resolucij' navajajo primeri takih investicijskih kreditov z amortizacija mi v dveh. treh štirih ali petih letih Jamstva za te kredite se navajajo zelo izčrpno V prvi vrsti naglasa resolucija hipoteke, k' ne bi smele prekoračiti rokov ;0 dc 15 let Dolgoročni hipotekam' kredit' ne bi mogl' znašati nad 50% oceniene vrednosti zemljišča Kratkoročni hipotekami krediti bi smeli priti na drugo mecto. dočim bi na prvo mesto pršli dolgoročni.
Nato priporoča resolucija zmanjšanje al' opustitev stroškov za hipoteke Glede na jamstvo priporoča registracijo pri sodnih n administrativnih oblasteh ter sankcije za slučaj poneverbe ali uničenja zastave. Kai <e tiče formalnosti dobave kreditov, bi se morali ustanoviti posredovalni zavodi z jamstvom, da se taki krediti do roka 1? mesecev ne bi uporabili za plasiranje na tržišču.
Posojila se morajo v načelu odobriti v gotovini, dočim bi kreditn' zavodi mora'' poskrbeti za plasiranje obligacij. V tem po-
gledu naglaša resolucija važnost takih emisijskih zavodov. Emisije obligacij bi se morale dajati prvenstveno že obstoječim bankam in zavodom, toda enemu zavodu bi se dala le emisijska pravica za eno vrsto kreditov v vsaki državi.
Resoluciji je dodano poročilo z vpra-Salninr polarni strokovnjakov.
Beograd, 15. novembra AA. Danes ob 18. popoldne je odpotovala s simplonskim ekspresom naša delegacija na gospodarsko konferenco v ženevi, ki se začne 1 /. L m. Ta konferenca je prav za prav nadaljevanje prejšnjih konferenc v februarju in marcu L L ko je prvič prišlo na dnevni reo 'n-ašanje carinskega premirja. Mašo delegacijo je takrat vodil minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič. Ker so sedaj na dnevnem redu v glavnem vprašanja bolj tehnične narave, se zdi. da se tega zasedanja ne bodo udeležili ministri.
Glavni predmet konference bo agrarna politika evropskih držav, ki so bile zastopane na. konferencah v Bukarešti, Varšavi in Beogradu.
Našo delegacijo tvorijo: predsednik dr. jUijr aumenkovič, kraljevski poslanik v Bernu in stan*.	.^e de1e<r
Društvu narodov; člani: dr. Milan Todo-rovič, Univ. prof. kot predstavnik ministrstva zunanjih zadev, dr. Vladimir itniko vič, p p ik ministrstva za po'jedelstvo, in Milovan -ja, inšpektor ministrstva za rgovino in industrijo. Eksperti dr. lilo-rad Lazar. ^Vetnik ministrstva za trgovino in Industrijo, Radomir Buldežič, svetnik ministrstva za finance, ivan Mo-aorič, generalni tajnik ljubljanske Zbornice za TOI. Tajnik delegacije je Sava Obre-o'vi6. tajnik ministrstva za trgovino.
Pred volitvami na Poljskem
Do	politične strasti Krvavi snopadi
med pristal in narodni demokrati - Uspehi
pi1s!,«!cirA«r$! v volilnem boni ;
Varšava. 15. novembra, d. Volilna borba
se j t- ra/viia v največjem obsegu lz vseh delov Poljske prihajajo poročila o številnih spopadih me-i političnimi nasprotniki Tako je prišlo na volilnem shodu narodnih demo kratov v Trzemesnu do divjih izgredov ker je skupina narodnih demokratov demonstri rala pred stanovanjem voditelja vladnega bloka Demonstrante so napadi' pristaši vla de ter je prišlo io krvave bitke, v kateri je bilo več oseb hudo ranjenih Policij' se le posrečilo končno z največjim naporom raz gnati lemonstrante
V Kališu so napadli zopet pristaši vlad Bega bloka iemokrate ter razrušili njihovt-lokale V vzhodni Galiciji nadaljujejo z are taci.iami Ukrajincev
Vsa Poljska pričakuje z največjo nestrp nostjo jutrišnjih parlamentarnih volitev k" bodo za Poljsko po vojn gotovo naj važnejše Varšava je poplavljena s tisoči te tisoči volilnih letakov in proklamacij Tisfc vladnega bloka napoveduje popolno zmag; vlade ter računa, da bo dobila najmanj 223
mandatov. V volilno borbo se je vplete! ta-di sam maršal Pitsudski, ki je izdal te več proglasov aa pristaše vladnega bloka.
Tisk opozicijskih strank. ki trpi zelo zaradi cenzure, se mora zadovoljiti samo še z »brambo Pokazalo se je da je osebna avto "iteta maršala Pilsudskega » širokih slojih naroda vsekakor mnogo večja kakor pa Divšega sej mskega . maršala Daszynskega
Varšava. 15 novembra s. Volilna borba se bliža koncu Govorniki vladnih strank iz lavljajo na zborovanjih da je zaman glasovati za opozicijo, ker bodo volilne Uste opo zicije itak razveljavljene V celoti je pri-lavilo 14 političnih strank » 54 volilnih »krožjib svoje kandidate Komunistične liste so bite v vseh volilnih okrožjih črtane V 11 volilnih okrožjih so bile razen tega črtane tndi liste levičarskega centra. ▼ osmih okrožjih liste krščanskih demokratov in v petih okrožjih liste narodnih demokra tov S tem izgubi opozicija že v naprej 24 "•olilnih okrožij Kakor sodijo si bo vlada ia ta način priborila najmanj 60 odstotkov vseh mandatov.
NOVI SEIPLOVI NAČRTI
Dr. Seipel snuje meščansko koncentracijsko vlado ob sodelovanju He!mwehra - Odpor Kmetske zveze — Razkol v Helmwehru
DnnaJ, 15. novembra d. Bivši zvezni kancelar dr. Seipel, ki je okreval od svoje bolezni, je imel včeraj in danes več sestankov z raznimi uglednimi avstrijskimi politiki. Prevzel je vodstvo razgovorov za ustvaritev meščanske protimarksistične koncentracijske vlade pod vodstvom dosedanjega zveznega kancelarja Vaugoina aH pa dr. Schmitza. V tej vladi bi ohranil tudi v naprej notranje ministrstvo voditelj Heimwehra, knez Starhemberg. Težkoča se je pojavila pri pogajanjih za sestavo takega kabineta predvsem zaradi odpora Kmečke zveze, ki ni pripravljena pod nobenim pogojem stopiti v vlado, dokler bodo v njej imeli notranje ministrstvo heimweh rovci. Kmetska zveza ie zagrozila, da bo raje stopila v opozicijo, kakor pa podpirala tako vlado. V primeru sestave vlade brez Kmetske zveze, bi razpolagala v Narodnem svetu s 83 glasovi proti 82 glasovom socialistične opozicije in poslancev Kmetske zveze.
Za slučaj, da se ne posreči sestaviti take meščanske vlade s heimwehrovskimi ministri. misli Seipel na to. da bi sestavil vlado meščanske srede, v kateri bi prevzel zvezno kancelarstvo sam. poleg tega pa bi opravljal tudi v bodoče posle zunanjega ministra V tel vladi bi prevzela dva ministrska mandata zastopnika velenemcev tn Kmetske zveze, ostala ministrstva pa bi bila razdeljena med krščanske socialce.
Med heimwehrovci obstoja precej veHka nervoznost, ker se boje. da bi iih Seipel
v slučaju potrebe žrtvoval ter pustil na cedilu. Starhemberg je že ukrenil protiukrepe ter hoče med drugimi pozvati 12 heimweh-rovsko usmerjenih poslancev, ki so bili izvoljeni na listah krščansko - socialne stranke, naj vstopijo v klub osmih heim-wehrovskih poslancev. Ce bi se posrečil Starhembergu ta korak, bi imel v parlamentu 20 izrazitih heimwehrovcev, na katere se bo lahko zaneseL
V političnih krogih posvečajo veliko pozornost tudi stališču socialistov, ki so zelo rezervirani ter se še niso izjasnili, kako taktiko bodo zavzemali v bodoče. Njihovo rezerviranost pripisujejo predvsem dejstvn, da je socialistično bojna organizacija Schutzbund skoro docela razorožena, ker so bila zaplenjena vsa skladišča orožja, ki ga je dal organizaciji na razpolago socialistični voditelj dr. Deutsch, ko je bil Se minister vojske. Posebno občutna je za Schutzbund izguba 186 strojnic, ki bi igrale v primeru morebitne državljanske vojne odločilno vlogo. Na drugi strani pa socialisti računajo s tem. da je Heimwehr danes bolj oborožen kakor kdaj doslej m da bi pristaši Schutzunda ne mogli uspešno kljubovati njegovemu napadu, če bi pričeli z ofenzivo. Položaj v Avstriji je Še vedno resen, čeprav se zvezni kancelar Miklas !n zunanji minister Seipel trudita pomiriti javnost in inozemstvo.
Dunaj, 15. novembra, d. Pod predsed« stvom voditelja spodnje«avstrijskih Heim« wehrov inž. Raaba se je vršila seja vodstva
Heimvehra, ki se je je udeležil tudi mini* ster za notranje zadeve knez Starhemberg. Na tej seji je bilo izrečenih mnogo pritožb proti politiki Starhemberga ter zahteva, naj bi Heimwehr ohranil nadstrankarsko obe« ležje. S tem, da je Heimvvehr zagazil v dnevno politiko ter se s Heimatblokom ce« lo samostojno udeležil zadnjih volitev, je bil zanesen v njegove vrste razkol, ki po« staja čim dalje bolj usoden Spori, ki so nastali v volilni borbi med posameznimi skupinami strankarsko različno usmerjenih heimwehrovcev, postajajo vedno bolj ostri. Zato je zelo mogoče, da bo prišlo v bliž« njem času do popolnega razkola m razkroja med heimvehrovskimj organizacijami. V tem slučaju bo ena skupina korporativno vstopila kot bojna organizaciia v krščan« sko^socialno stranko, druga pa skušala ohraniti nadstrankarsko tradicijo Heim, wehra ter nadaljevati akcijo, s katero si je Heimwehr pridobil precej simpatij med ljudstvom.
Voditelj inž. Raab se je začasno odrekel vodstvu ter bo opravljal njegove posle do nadaljnega drugi deželni voditelj poslanec dr. Zitte.
Iz vrst štajerskih heimwehrovcev poro« čaio, da je vodja štajerskih heimwehrov« cev dr. Pfriemer odložil mandat za štaier« ski deželni zbor ter bo namesto njega vsto* pil vanj orožniški nadinspektor Meissner, ki je eden najbolj radikalnih voditeliev Heimwehra.
Inozemsko posojilo monopolske oprave
Za odkup letošnjega tobačnega pridelka namerava najeti kratkoročno posojilo v znesku 40 milijonov švicarskih frankov
Prevratni načrti madžarskih legitimistov
Posredovanje Male antante v Bruslju - Zanimiva razkrit i a o prihodu Zite in Otona na Madžarsko
Pariz, 15. novembra. M. Pariška izdajs lista >Chicago Tribune« objavlja poročilo » Bruslja, po katerem so zastopniki Male an tante podvzeli pri belgijski vladi kolektiv ni korak v zadevi nameravanega habsbur škega prevrata na Madžarskem Zastopm ki Male antante so belgijsko vlado opozo rili na to. da b- bi) oborožen konflikt v srednji Evropi neizbežen, če bi bivša av striiska cesarica Žita zapustila Belgijo in s svojim sinom prišla na Madžarsko z namenom. da zasede madžarski prestol Bel giiska vlada se je povodom te intervencije obrnila na Žito Habsburško, ki biva, kakoi znano, s svojim sinom v Belgiji Žita »e baje izrecno izjavila, da niti ce misli na kak prevrat ali sploh povratek na Madžar sko Omenjeni list pa obenem beleži, da st-
fljub temo vzdržujejo alarmantne vesti e •ripravah za habsburško restavracijo ob -rogJasitvi polnoletnosti Otona Habsburške-ig, ki bo dne 21 novembra. Po berlinskih nformaeijah niso brez podlage vesti, da lameravajo madžarski leeitimisti v spora <umu z avstrijskimi monarhisti v noči od 20. na 21. novembra vtihotapiti Žito *n Otona na Madžarsko, in ju 21. novembra v Budimpešti intronizirati
Budimpešta, 15. novembra, s. I* nafza-
leshvejsega vira se tudi to pot kakor vse-'ej kadar gotov del inozemskega tiska šin 0 skorajšnjem povratku kralja, nat->dlocneje naelaša. da $e stališče madžarske vlade o vprašanju kralja nespremenjeno m la ga trenutno sploh ne smatra za pereče.
Francoski vojaški zrakoplov ponesrečil
Zrakoplov »V 10« je zašel v /ihar, ki ga Je trešči! ob zemljo in prelomi! na dvoje
Rochefort, 15. novembra s. Med noč-
um poletom je moral mornariški vodljivi zrakoplov »V 10?. za silo pristati v Nieulle-sur-Seudre, pri čemer se je težko poškodoval. Nekaj mož posadke je bilo pri tem lažie ooškodovanih.
Pariz, 15. novembra, g. Kakor se je Šele danes zvedelo oficijelno, se je francoski vojaški zrakoplov »V 10« v pretekli noči 40 km južno od Roche-forta zrušil na zemljo in popolnoma razbil O katastrofi so znane še naslednje podrobnosti:
Zrakoplov, ki je imel za 3500 kubičnih metrov prostora za plin, |e bil na nočnem poletu in ie zašel v vihar, kf ga je pritisnil proti tlom s tako naglico, da ni mnogo manjkalo, da bi se bil potopil
v rek) Seudre. Le tik nad gladino je zrakoplov preletel reko ter padel nato v bližini Niettlle sor Seudre na zemljo, kjer se je prelomil na dva dela. Le pri-sotnostl poveljnika se je zahvaliti, ki je pustil takoi ustaviti motorje, da katastrofa ni zahtevala več žrtev. Po zadnjih vesteh se ie vsa posadka rešila in je bilo le nekaj mo>ž lažje poškodovanih.
Beograd, 15. novembra. M. Po informacijah pariške ekonomsko - finančne agencije je upravni o<jbor Banke za mednarodna plačila (reparacijske ban-ce) na svoji zadnji seji razpravlja o srednjeročnih meničnih posojilih* ki jih bo dajala ta banka. Po sklepu upravnega odbora bo znašal rok za srednjeročna posojila največ dvanajst mesecev. 3osojiIa se bodo dajala samo privatnim bankam na menice, ki morajo biti opremljene z žirom novčanične banke (Narodne banke). Povod za to razpravo je dalo posojilo, ki ga namerava najeti naša uprava državnih monopolov preko Narodne banke, v znesku 40 milijonov švicarskih frankov za odkup letošnjega tobačnega pridelka. Kot garancijo za posojilo je ponudila monopolska uprava 27 milijonov kg tobaka, poleg tega pa žiro Narodne banke. Direktor
mednarodne reparacijske banke Oues-
ney je priporočal dovolitev tega posojila, toda večina upravnega odbora se je izjavila proti temu, da bi-$e mednarodna reparacijska banka spuščala V take posle, češ da bi s tem delata konkurenco zasebnim bankam. Upravni odbor se je končno zedinil na to. da lahko med narodna reparacijska banka eskomptira samo menice od privatnih bank, ki nosijo podpis kake državne emisijske banke. Zaradi tega sklepa naša monopolska uprava ne bo mogla najeti tega posojila
Ministri med narodom
Gor. Milanovac, 15. nov. č. Ministri dr. Kumanudi, dr. Frangeš, Boža Maksimovic m Nikola Preka so na svojem inšpekcij« skem potovanju došli danes v Gor Mila« novac, kjer so bili od prebivalstva prisrč« no sprejeti. Na konferenci z zastopniki na« roda sta na razne predloge in želje odgo« varjala ministra dr. Frangeš in Boža Ma« ksinrovič.
Spremembe v diplomatski službi
Beograd, 15. nov. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja so postavljeni v isti grupi in kategoriji:
Milan Stevanovic, naš konzul v Chicagu, za tajnika poslaništva v Berlinu; Petar Ce= brič, tajnik ministrstva, k poslaništvu v Kairu,- Slobodan Gadževič, tajnik pri po« slaništvu v Kairu, za tajnika v ministrstvu; Branislav Dimitrijevič, tajnik ministrstva,
neposredno pri mednarodni reparacijski I " v.icek?n^uIa n,a Reki; Dragiša Dtagoti*
isti višini od neke francosko-angleške finančne skupine, ki je že lansko leto dala naši monopolski upravi slično posojilo. Tudi to posojilo bo kratkoročno, najdalje za eno leto.
Osnovanje šol za pomožno osobje v socialno-
zdravstveni službi
Ljubljana bo imela šolo za sestre-pomocnfce, šolo za bolničarje in
šolo za babice
Beosrad. 15. novembra, o. Ni. Ve kralj je podpisal zakon o strokovnih šolah za pomožno osobje v socialni ^n zdravstveni službi. Po tem zakonu se y šole za sestre pomočnice, ki bodo v Ljubljani. Zagrebu. Beogradu in Skoo-Iju. sprejemajo samo učenke, ki so z uspehom dovršile štiri razrede srednje ali meščanske šole. Pouk traja tri leta m se zakliučni izpit računa kakor zrelostni izpit v srednth šolah glede na kvalifikacijo za uradniški položaj v so-cialno-zdravstveni službi. Pri centralnem hieijenskem zavodu v Beogradu in šol! narodnega zdravja v Zagrebu se osnuje šola za zdravstvene pomočnike. Tudi za sprejem - v to šolo so potrebni
štirje razredi srednje ali meščanske šole. Pouk traja dve leti. Pri istih zavodih in pri vseh državnih bolnicah se osnuje šola za bolničarje in bolničarke. Sprejemajo se učenci z dovršeno ljudsko šolo in traja pouk 18 mesecev. Zaključni izpit se računa kot dokaz o dovršeni dvorazredni srednji šoli. Posebej se osnujejo šole za babice, v katere se sprejemajo gojenke s štirimi razredi ljudske šole in v katerih traja pouk 18 mesecev Tudi ta šola daje kvalifikacijo enako dvema dovršenima razredoma srednje šole. Ljubljana bo imela šolo za sestre-pomočnice, šolo za bolničarje in šolo za babice.
Boj za pocenitev mesa v Nemčiji
Poraz Briiningove vlade v proračunskem odseku — 650 milijonov mark potrebnih za znižanje cen svežega mesa
javil zastopnik vlade, da ne more izvesti predlogov, ker bi bilo potrebnih 650 milijonov mark. dočim ima vlada za znižanje cen živil na razpolago samo 10 milijonov mark. Vlada pričakuje, da bo predlog odklonjen z večino glasov pri razpravi v državnem zboru.
Costes ht BeRonte na poletu po Franciji
Pariz, 15. novembra AA. Letalca Costes m Bellonte ao na njunem poletu okoli Francije z velikanskim navdušenjem gpre-jeli v Nancyju ia Dijonu.
Berlin, 15. novembra d. Kako negotov političen položaj vlada danes v Berlinu, je dokazalo včerajšnje glasovanje v proračunskem odseku. V tem odseku so razpravljali o odredbah za znižanje cen mesa. Pri tej priliki je bilo predlagano, naj bi se vlada zavzela tudi za znižanje cen raznih drugih življenjskih potrebščin.
Pred glasovanjem je nastopil finančni minister dr. Dietrich proti in izjavil, da za enkrat vlada ni v stanju izpolniti teh dodatnih predlogov, ker nima potrebnih denarnih sredstev. Kljub temu svarilu finančnega ministra pa je sprejela večina predloge, ki pozivajo med drugim vlado, naj zniža cene mesu za toliko, da ne bodo višje kakor dosedanje cene za carine prosto zmrznjeno meso. a predlog so glasovali poleg komunistov tudi narodni socialisti, socialni demokrati, krščanski socialci in stranka podeželskega ljudstva. Po glasovanju je iz-
Možnost moratorija za nemške reparacije
15. novembra, d. V intervjuvu zastopniku »United Pressa« je neki odlični angleški finančnik napovedal, da bo morda v kratkem sklicana konferenca nemških in francoskih bančnikov, ki se bodo sestali s sirom Montagom Normanom in »veliko Se-tvorico« ameriškega finančnika sveta. Na tem sestanku se bo razpravljalo o možnosti moratorija za plačevanje nemških reparacij. kakor tudi zavezniških ■ dolgov Zedi-njenim državam.
ministrstva; Stojan Živadič. vicekonzul v Bordeauxu, za vicekonzula pri general* nem konzulatu v Genovi; dr Nikodiie lo« vanovič. tajnik ministrstva, za tajnika po» slaništva pri Vatikanu; Dušan Pečanac, vicekonzul v Genovi, za tajnika poslani* štva v Bukarešti. Aleksander Protič. taj« nik poslaništva v Bukarešti, za tajnika po« slaništva v Genovi; Milan Ristič vicekon« zul na Reki, za tajnika v ministrstvu. Mi« loš Mihajlovič. naš stalni delegat v med« narodni dunavski komisiji na Dunaju za generalnega konzula naše kraljevine v Mo» nakovem; generalni konzul v Monakovem Velizar Ninčic pa za stalnega delegata na« še kraljevine v mednarodni dunavski ko« misiji na Dunaju.
Dekoncentracija šumske uprave
Beograd, 15. nov. n. Minister za šume in rudnike je izdal navodila o uporabi zakona o šum ah, direkcijam za šume in š umskim upravam. V teh navodilih se določa področje šumskih direkcij in uprav, ki jim je bila razširjena pristojnost, dočim bo ministrstvo izdajalo odloke samo v glavnih vprašanjih. Na direkcije se prenaša odobravanje prodaje gozdnih proizvodov do vsote 50.000 Din, prodaje brez licitacije do 20.000 Din, odobravanje brezplačnega dodeljevanja lesa do 5.000 Din, oddajanje zemljišč in zgradb v zakup pa do vrednosti 50.000 Din. Po teh navodilih, ki so bila poslana direkcijam Sum in š umskim upravam, bo zelo pospešeno poslovanje, ker ne bo treba o vsaKi stvari odločati ministrstvu samemu.
Pogrešana letalka je že na potu v Cariorad
Zagreb, 15. nov. n. Včeraj so bili naši letalski krogi zelo v skrbeh, kaj se je pripetilo francoski letalki Hill, o kateri je bilo iz Gorice poročano, da je odletela proti Zagrebu, kamor pa do sinoči ni prišla. Mislili so, da se je ob meji pripetila kaka nezgoda. Davi je došla vest. da je letalka letela preko Zagreba v Beograd in pristala v Zemunu, od koder je že danes odletela dalje v Carigrad na potu v Sajgon.
Zatiranje nalezljivih bolezni
Beograd, 15. novembra AA. Na podlagi I 59 zakona o pobijanju nalezljivih oolez-ni je minister za socialno politiko in narodno zdravje predpisal pravilnik o oo-mejni službi proti donašanju nalezljivih bolezni iz tujib krajev.
Zagrebška klavnica
Zagreb, 15. novembra n. Mestno načelstvo je izvršilo danes ogled gradnje nove mestne klavnice ter izdalo komunike, ki pravi, da bo nova zagrebška klavrnca pc naknadnem proračunu veljala 70 milijonom dinarjev.
Habsburžanski blok v
Ljubljana, 15. novembru
Ze pred avstrijskimi volitvami smo opozorili na pravo ozadje, ki je tvorili* DocUago za opredelitev voiilcev. Avstrijski državljani in državljanke — tudi
Mlentaliteta; vsi so več ali mani istih jpfeorov glede-bodočnosti 'Avstrije in se zato strinjajo tudi v vseh vprašanjih zu-iraftfe ptflftfSe. Stara avštfijska velesila
je za nje samo prekinjena in trdno se
Razkrita spijonažna družba v Snbotici
Policija je razkrila tajnd organizacijo, ki j
in pripravljala teroristične akte
tenske imajo v Avstriji volilno juavico j nadejaj da je treba- samo potiftaftti
__cr> cd rovHoh ,r ffUmom tt	i-al, '	,	.	.	.	, 4
so se razdelili v glavnem v dva velika tabora, v socijalističnega in v >antiT marksističnega«. V prvem so bih soci-r'alni demokrati, v drugem pa klerikalno'
heiimvehrovska koalicija in Scliobrova skupina s kmečko zvezo vred.
Za opredelitev v ta dva tabora pa ni bilo merodajno le soctjalnogospodarsko stališče voiilcev do socijalizma in njegove politike in tudi niso odločali samo pogledi na notranjo ureditev države. Šlo je v bistvu za mnogo več. Šlo je, kakor dva meseca poprej v Nemčiji, za to, kako si volilci zamišljajo vlego svoje države v evropski politiki bodočnosti. Zato je rezultat nedeljskih volitev, ici je v glavnem dosti točno pokazal pravo sliko o mišljenju avstrijskega prebivalstva, izredne važnosti tudi za inozemstvo, v prvi vrsti seveda za vse sosede avstrijske republike.
Kdor je avstrijsko volilno borbo opazoval samo od daleč, je na prvi hip res dobil viis, da se vrši boj samo za ali proti socijalizmu in morda še za ali proti parlamentarizmu in demokraciji v sedanji obliki. Kdor pa je bolj pozorno spremljal avstrijsko politiko v zadnjih mesecih in kdor je imel priliko opazovati volilno borbo na terenu, ne samo po časopisju, se ne more varati v presoji resničnega položaja. Svoj program glede notranje in zunanje politike so sicer odkrito izpovedovali samo socijalni demokrati, dočim so ga njihovi nasprotniki po možnosti prikrivali; vendar pa se jim to ni posrečilo v taki meri, da bi mogli preslepiti pozornega in kritičnega opazovalca. Ta si je lahko ustvaril točno sodbo o resničnih stremljenjih avstrijskih političnih skupin.
Socijalni demokrati upoštevajo izid svetovne vojne kot historično dejstvo in izvajajo iz tega dejstva vse konsekven-ce tudi v svojih političnih ciljih. Spozna*
ugodnega trenutka, pa bo zopet vstala v prejšnjem . .sijaju in prejšnji moči. Najboljše sredstvo in največja garancija za to se jiiii zdi povratek Habsburžanov
na Dunaj; v tem so si edini vsi, čeprav nekateri to bolj prikrivajo od drugih.
naSsbtfrgOvšfVo in drugi politfčhi cilji avstrijskih meščanskih m fašističnih
strank pa niso, to je treba priznati, diktirani morda po kaki politični doktrini, vsaj pri ogromni večini ne. Gospodarsko življenje pretežnega dela avstrijskega prebivalstva je v hudi krizi. Fatalna Radkn	......J" ^^
pogreška desničarskih strank in nesoci- daljen^	PV° na"
jalističnega dela inteligence je, da vidijo fene iS No r u hnVQi Zvorn7 -	\fn®; krojač Nagy Goba. zasebni urad-
nik Kalman. mizar Todor Bodiš, dnev-nicar Istvan Kačibat, strojnik Radko Oezider. tehnik Janoš Czabi vsi iz Su-botice in seljak Radko Elek iz Bačke lopole.
Beograd, 11. novembra. M. Inozemski listi so objavili te dni vesti o odkritju velikopotezne špijonažne organizacije v Subotici ter so V zvezi s tem poročali, da je bilo aretiranih okoli 30 ljudi, c merodajnega mesta smo fZVS-deli o tej oferi naslednje podrobnosti: Obmejne oblasti v Subotici so že delj t Časa opazovale sumljivo gibanje gotovih ljudi, ki so često zahajali preko meje m se delj časa mudili v neki sosedni državi. Uvedena preiskava je ugotovila, da gre za tajno teroristično organizacijo. ki je v službi neke tuje države V noci od 30. na 31. oktobra je bilo v zvezi z odkritjem te afere aretiranih v oubotrci 9 oseb. Vodja organizacije je bli subo tiski gostilničar in posestnik
: m'
Izbranega ega priz JHPfio, da so b? nerre- fBje države ter člani tajne {erori-sticne organizacije, ki je imela za cilj ffii v primer« vdfrteea kon-
la in na I tiranih V službi
Sreča
!i so, da je bila habsburška dinastija eden glavnih krivcev svetovnega požara in ena glavnih ovir političnega in so-cijalnega razvoja avstrijskega prebivalstva. Prepričani so. da bi bil povratek Habsburžanov v Avstrijo tudi sedaj ne le silna nevarnost za evropski mir. temveč tudi velika nesreča za avstrijsko prebivalstvo samo.
Zato so avstrijski socijalisti najddloč-nejši nasprotniki habsburške restavracije in so odločeni, da se vsakemu takemu avanturističnemu poskusu upro z vsemi silami. Ne zadovoljujejo pa se s to negacijo. Njihovo stremljenje gre sistematično za tem, da bi se iz avstrijskega prebivalstva ustvarila gospodarska in politična edinica, ki bo mogla iz lastnih sil ne le živeti, temveč tudi uspešno konkurirati s svojimi sosedi. Da dosežejo ta cilj, so začeli izvajati vse nujne posledice iz dejstva, da je stara Avstrija propadla in da se ne bo nikdar več obnovila. Svojo državo skuhajo postaviti na lastne gospodarske noge v okviru sedanjega teritorija. Revizija mirovnih pogodb prihaja za nje v poštev le, v kolikor bi omogočila združitev Avstrije z Nemčijo; drugih ireden-tističnih ali revanžnih ciljev nimajo. Tudi v gospodarskem oziru se hočejo prilagoditi razmeram, ki so jih ustvarile mirovne pogodbe..Socijaiistični delavec in socijalistični intelektualec skušata izbiri kar največ materijelnih dobrin iz avstrijskih tal in na teh tleh se hočeta razvijati. Skratka: avstrijska socijalna demokracija je ustvarila novo miselnost, ki se najbolj odraža v dveh pravcih. v brezpogojnem odklanjanju Habsburžanov in v ustvarjanju novega življenja v okviru, začrtanem do izidu svetovne vojne.
Docela nasprotna je miselnost v tako zvanem aritimarsističnem taboru. Jedro te druge fronte tvorijo krščanski soci-jalci in heimwehrovci. spadajo pa v njo tudi frakcije, ki so se za volitve združile v Schobrovem bloku. Pri njih vseh prevladuje še stara predvojna avstrijska
izhod iz te krize le v obnovitvi stare habsburške Avstrije in da stavijo vse svoje nade le na to nevarno karto, namesto da bi se postavili na realna tla, kakor so to storili socijalisti.
Ni se težko vživeti v miselnost avstrijskega konservativnega človeka. Avstrijski podjetnik, ki pošlje svoio blago v Maribor ali Prago, mora danes plačati carino in se boriti s konkurenco, pred dobrimi desetimi leti pa je užival pri takem poslu še vse možne državne ugodnosti. Dunajskega bankirja je pred vojno avstrijska vlada vsestransko podpirala pri njegovi ekspanziji v slovanskih pokrajinah države, danes za svoje podružnice in afilijaeije v Jugoslaviji, Češkoslovaški, Poljski in Rumuniji ne uživa več teh privilegijev in mu zato denar nosi mnogo manj. Velik del Duna-la je zgrajen na slovanskih žuljih in slovanskem znoju, nemška inteligenca je živela v dobršnem delu med slovanskim prebivalstvom in na njegov račun, nemški kmet je imel v vsem gospodarskem prometu prednost pred slovanskim in cesarski Dunaj je kot centrala velike države nudil dober zaslužek vsem slojem svojega prebivalstva.
Sedaj vsega tega nj več, velik del avstrijskega prebivalstva pa se ni znal ali ni hotel prilagoditi flovim razmeram, ni našel v povojni Avstriji svoje ravnotežje, živi zaradi tega v stalni krizi in zato seveda noče priznati sedanjega stanja. Vsi ti elementi, ki jih zbirajo v svojih vrstah krščanski socijalci, Heim-wehr fn velenemci, vidijo edino možnost izboljšanja svojega položaja le v obnovitvi stare Avstrije, možnost te obnovitve pa le s pomočjo Habsburžanov. Niso tako naivni, da b' pričakovali rešitve od osebnih sposobnosti članov habsburške rodbine. Tudi niso za povratek Habsburžanov za to, ker so jim nekdaj prisegali zvestobo; celo Seiplu in Starhembergu so Habsburžani samo sredstva. Vsi računajo, da bi Habsburžani. zopet intronizirani na Dunaju in v Budimpešti, z nekako magično silo združili vse, kar je v Avstriji in na Madžarskem še stare mentalitete, in da bi segala njihova privalčna sila še preko današnjih mej obeh teh držav. Že prvo Je malo verjetno, ker so ostali Habsburžani v slabem spominu tudi priprecej-šnjem delu nemškega in madžarskega prebivalstva, glede privlačne sile Habsburžanov preko mej pa se bridko varajo vsi, ki na njo računajo. A to je stvar, ki je na Dunaju in v Budimpešti ravno tako ne razumejo, kakor ne razumejo, da je bil razpad razpad nekdanje dvojne ^ monarhije. nujna zgodovinska , potreba.
Evropa mora računati s tem, da ima ob strani madžarskega habsburgovstva tudi habsburgovski blok v Avsfriji in da spadajo v ta blbk pod klerikalno-heim-wehrovskim vodstvom razen sociali-stvo skoro vse druge poiltične skupine. i\es je, da se je skoro oolovica prebivalstva izrekla proti njemu, in brez dvoma je tudi v »antimarksističnemu« taboru še mnogo treznih in pametnih moz. Kljub temu pa znači habsburgov-stvo v Avstriji nevarno komponento v evropski politiki in zasluži, da mu posvečajo čim večjo pozornost vsi, ki si zele mirnega sožitja rn razvoja evropskih narodov.
Vodja organizacije Radko Mihajlov je bil eden izmed voditeljev bivše madžarske stranke v Subotici ter ie imel med tamošnjimi Madžari zelo velik vpliv. Bil je tudi predsednik madžarskega humanitarnega m kulturnega društva »Nepker«. Vsi aretirani so naši državljani madžarske narodnosti.
flikta, požene s pomočjo peklenskih I konju prsna veriga strojev v zrak mostov«.fceffeziiiške pro-ge in druge važne objefcte na našem ozemlju ter da na ta način koristi tuf? vojni sili. Poleg tega je ugotovljeno, da so člani te organizacije često Ilegalnim potom hodili preko mete in da so v inozemstvu posečali poseben teroristični tečaj ter so za to fr-ejema« mesečno piatco po 2 do 3000 Din v vahiti dotične države.
Večinoma so to bivši aA^stro-ogrski podofičirji. Organizacijo je zasnoval in vodil Radko Mihajiov, ki je izkoriščuioč svoj vpliv med tamošnjimi Madžari, zbiral kandidate za to organizacijo ter ie prejel za vsakega novo pridobljenega člana večjo denarno nagrado. Policijska preiskava je bila te dni zaključena ter bodo aretiranci v najkrajšem času izročeni pristojnemu sodišču.
Beograd, 15. novembra. AA. O dogodi kih v Subotici izvemo z obveščene strani da so netočne vesti gotovih budimpeštan« skih listov, da je bilo v Subotici aretiri« nh 30 meščanov madžarske narodnosti iz neznanega razloga. Res je, da je bilo are. tiranih 9 oseb zaradi špijonaže v korist ne» ke tuje države.
v nesreči
Višnja s?ora. 15. novembra.
V petek popoldne je izvabilo krasno solnčno vreme tukajšnjega posestnika g. Andreja Bernika, da je napregel svojega konjiča, hoteč se popeljati po opravki!) v Št. Vid pri Slifni. Da bi bilo potovanje prijetneje, ie na povabilo prisede) tudi naš Tišnjegorski naducitelj g. Vinko Okorn. V pričakovanju vžitka polne vožnje sta oba prav zadovoljno sedela na sedežih. Tako! pod gostilno Nadrah, tam. Kjer se prevali cesta in vodi navzdol v budili ovinkih proti Ftaremu trgu, se je nenadoma odpela

reševanje v Lyonu
Nasprotujoče vesti o smrtnih žrtvah - 16 hiš popolnoma porušenih, 10 pa jih bodo morali podreti - V nevarnosti tudi katedrala na hribu
Lyon. 15. novembra, d. Reševalna dela	v nalivih vsrkal vase vso vodo
na kraju katastrofe napredujejo zelo po« '	Doslej je zn«,o da le iJ non
časi, ker obstoji še vedno nevarnost, da se i	« i ~ aa s.e je P°P bodo odtrgali iz gore Fouvrier novi plažo* i vi. Doslej so potegnili izpod razvalin šele i 6 trupeL Točno število žrtev še vedno ni '
___v., , r. ; - ---— J~ popolnoma po.
ru«io 16 hiš. Deset poslopij je samo na pol porušenih, vendar pa so poškodbe tako ve. like, da jih bodo morali pijonirji in gasilci sami porušiti. Danes so se razširile govo. rice o resni nevarnosti, da se Bo porušila tudi impozantna katedrala Notre Dame ki stoji na pobočju hriba.
I>yon, 15. novembra. Izvod razvalin zadnje katastrofe so potegnili danes popoldne truplo nekega gasilca. Ponoči so morali začasno prekiniti delo, ker se je porušil zid bolnice, ki stoji na griču. Oblastva se resno bavijo z načrtom, da bi podrli ves ogroženi mestni del, ker je r nevarnosti da se poruši.
, fe®' 15; novembra, p. Po uradnih po,
datkih znaša število mrtvih pri zadnji katastrofi 60 o6eb„ ReJilna dek so zelo otež, k:ocena zaradi ogromne količine zemlie ki oDjavu v iyonsKin listin daljšo izjavo, v j so jo nanesli olazovi. Na več krajih e nri kater, pravi, da -e pripisovati nesrečo pred* | čela izvirati voda in so bili delavdprisK vsem kanalizacij! pobočja hriba, k je po. ni, da jo odvajajo s posebnimi ce-v^De stal zaradi nje luknjicav ka!kor goba ter je » bolnice Chageau* so morali razsoditi
znano ter krožijo še vedno najrazličnejše številke. D očim so do včeraj še govorili o i 100 mrtvih, zatrjujejo danes, da ne bo pre. ; seglo število smrtnih žrtev 3(X To pa bo ! vsefkakor prenizka številka, ker je znano, I da je bilo samo pri reševalnih delih zasu. tih in ubitih 24 gasilcev in policijskih urad. nikov.
Zemeljski plazovi so pokrili površino v dolžini 400 m in širini 200 m. Kjer je bilo še pred par dnevi več desetin hiš. je že danes samo še na metre visoke razvaline. Na obeh straneh pobočja, kjer so drveli plazovi, pa stoje hišf ki so skoro prese. kane na pol.
Lyonski vseuciliški' profesor Deperret je objavil v lyonskih listih daljšo izjavo, v
Zgodnja ločitev poroke nadvojvode Albrechta
Budimpešta, 15. novembra g. V tukajšpjih družabnih, krogih se . je razširila govorica, da se bavi nadvojvoda Albreht z mislijo, dat bi razvezal zakon, ki ga je nedavno sklenil v precej romantičnih okoliščinah z bivšo soprogo madžarskega poslanika v Sofiji Ireno Le!bach-Rudnay. Kakor znano, nadvojvodova rodbina ni odobravala te poroke in je tudi ni priznala. Nadvojvoda je
Huda motociklistična nesreča
„ ,	. LJubljana, 15. novembra.
Nocoj okrog 6. už-e zvečer se je pripetila na Dunajski cesti v bližini hiš Pokojninskega zavoda na Brinju težka motociklistična nesreča. In2. Troha se je namreč zaletel s svojim motociklom v neki privatni avto ter odletel nato v jarek. M6tor je bil popolnoma zbit, lnženjerja Troho pa so prepeljali težko ranjenega v bolnico, kjer so mu obvezali veliko rano nad tilnikom. Kdo je ne-
npal, da bo vsaj bivša cesarica Žita kot	_________
trenutna glavarica habsburške hiše potrdi- ! srečo zakrivil Je za enkrat še neznana la ta zakon. Te dni je prejel baje nadvoj- j voda tudi od bivše cesarice Zite negativen odgovor. Končno je dospelo Albrehtu tudi pismo iz Rima, v katerem je Vatikan ostro obsodil ločitev sedanje Albrehtove žene, ker se je dala, kakor znano, ločiti od svojega soproga samo zato, da bi se mogla poročiti z Albrehtom. V teh okoliščinah je mora] nadvojvoda spoznati, da je njegov boj z rodbirto brezuspešen, zaradi česar je sklenil, da se bo dal loClti. Da so te govorice resnične, se sklepa tudi iz okoliSčine, da se je Irena Rudnay te dni vrnila iz Su botice v Budimpešto. Nadvojvoda Albreht o resničnosti teh govoric noče dati nobene izjave.
Huda strmina je potisnila v treiiuiku n-i prej voz, ta pa je zadel konja v noge. To je žival preplašilo v taki meri, da je skočila in planila v ostrih skokih naprej ti. Berilik je takoj ob prvem skoku odskočil z voza. hoteč zadržati konja. g. Okorn pa je obdržal ravnotežje in obsedel na vozu. in sedaj se je začela peklenska vožnja ... Bili so trenutki izredne napetosti. K vsej sreči je bila cesta prosta. Kai bi se zgodilo, če bi slučajno privozil v ovinku nasproli kak avtomobil? Posledica bi bila brez dvoma katastrofalna. V zadnjem ovinku doli pri hiši kovača Peruška se je voz prebrnil ob kupu gramoza. Voz obrnjen s kolesi navzgor, konj vržen o'o tla v' jarku, cosp. Okoru pa, otrok sreče, onstran jarka na travi.
Čudežno je, da se ni zgodila huda nesreča. G. Okorna je rešila le njegova prisoi-no=-.t duha in ni odnese! razen strahu m-kake poškodbe. Malenkostne poškodbe te ntrpol voz in konj, ki je nekoliko poškodovan na :nogi.
Sobotni nogomet na Dunaju
Dunaj, 15. novembra. Današnji "rezultati prvenstvenih tekem so bili naslednji-Sportklub : Slovan 2:1 (2:1); Nicholson FAC 1:1 (1:0); Wacker : Hakoah 5:^ (3:1); Vienna : Libertas 1:1: WAC : BAC 6:1.
Karamhol dveh letal
Pariz, 15. novembra o. Pri Dazzvju st-». trčili skupaj dve letali. Dve osebi sta e-ubili, ena pa je ranjena.
Hmeljski trg
Žatec, 15. novembra h. (Tedensko poročilo.) V preteklem tednu je bila tendenca na trgu mirna. Na deželi je nakup počasi napredoval, vendar je promet v splošnem padel. Dasi je bila tendenca mirna, je bilo stalno zanimanje za nmtij najboljše kakovosti in najboljše srednje kakovosti, za katerim je bilo vedno dovolj povprašev? nja. Cene slabšega hmelja ln hmelja iz periferije Žatca so padle. Nakupovali so ttM-ci, deloma tudi domači komisijonarji. Tudi nekaj tujih pivovarn se je zadnje dr-javilo v Žatcu.
Nakupa na deželi se udeležuje tudi češki hmeljski sindikat. Okvir cen je ostal neizpremenjen od 350 do 600 Kč. Do 13. t. m. je bilo v Zatcu javno žigosanih 74.0'Ht stotov po 50 kg žateškega hmelja letošnje letine. Iz Roudnic peročajo, da je ves pr= vovrstni hmelj razprodan. Cene so bile 275 do 375 Kč.
Dne 18. t m. se bodo sestali zastopnikr gojiteljev hmelja, zastopniki hmeljskegr Sindikata ter delegati prizadetih mmtstr stev, ki bodo razpravljali o preosnovt dosedanjega hmeljskega sindikata v družbo z omejeno zavezo.
Tragedija Mariborčanke in njenega zaročenca v Peči
Mlad uradnik ustrelil zaročenko in sebe - Strašna najdba v vinograau Želja, da bi ju pokopali v skupnem grobu
Peč, 15. nov. d. Včeraj se je v Peči odigrala velika drama, ki ie vzbudila med
prebivalstvom mnogo zanimanja in sočustvovanja. Ko se je zarana podala neka uslužbenka tukajšnjega Doma narodnega zdravja na svoje običajno delo, je na nekem drevesu našla pismo, ki ga je odprla in takoj prečitala. V pismu je stalo, da je Jovo Ristič, šef okrožnega nrada za zavarovanje delavcev v Peči usmrtil zaščitno sestro Doma narodnega zdravja Heleno Bitenčevo, doma iz Maribora, in nato izvršil samomor. Dalje je bilo tudi točne navedeno, kje naj jn poiščejo. Ženska je po prečitanju pisma takoj poklicala ljudi iz bližine, ki so preiskali bližnji vinograd in tam točno na določenem mestu našli Jova-na Rističa in Heleno Bitenčevo, oba s prestreljenima glavama. Bila sta v obupnem položaju. Nemudoma so ju prepeljali v bolnico, kjer pa je Ristič umrl po dveh urah. dočim se je Helena Bitenčeva še par tir dalje borila s smrtjo.
Pokojni Ristič je sin znanega narodnega
delavca pokojnega Nikola Rističa Iž Peci. Kaj ga je dovedlo da obupnega dejanja, je zaenkrat še uganka. Dejstvo je, da je Helena Bitenčeva pred par dnevi prejela odlok v katerem je premeščena iz Pečj v Plav Dognano je nadalje, da je Ristič bil zadnie čase precej zadolžen in da se je v okrožnem uradu za zavarovanje delavcev ugotovilo nekaj primanjkljaja. Vse to je najbrž oba zaljubljenca privedlo do obupnega sklepa, da se skupno poslovita od sveta Pokojni Ristič je btt stcer v Peči spoštovan kot eden najbolj^h intelektualcev. Vzhc svoji mladosti je zavzemal v javnem življenju ttgledfte faitkclie in je bfl tudi član občinske uprave. Takisto je pokojaa Helena Bitenčeva bila na najboljšem glasu. Mladi Ristič se je z njo seznanil pred dobrim letom in jo nameraval poročiti Razen omenjenih navedb je pokoini Ristič v poslovilnem pismu prosfr starše fri sorodnike, naj mu ne zamerijo obupnega dejanja ter je v svojem in v imenu zaročenke izrazil željo, da ju položijo v skupni grob.
Otvoritev rumunskega parlamenta
BukareSta, 15. nov. s. Kralj Karol je da= nes prvič otvoril zasedanje parlamenta. Otvoritvi so prisostvovali vsi poslanci in senatorji, številni visoki civilni m vojaški uradniki, ves diplomatski zbor in mnogo brojno občinstvo. Prestolonaslednik vojvo« da Mihael je stal med čitanjem prestoSne^ ga govora poleg kralja. Na prihodnji seji zbornice bo stavljen predlog za znižanje poslanskih prejemkov. Senatorji in poslan, ci, ki stanujejo v Bukarešti, bodo prejemali v bodoče namesto 1000 lejfcv Jamo 500, oni izven Bukarešte pa 800 lejev. Pri tej priliki bodo baje tudi občutno znižane ministrske plače.
Poizkus izsiljevanja
Kamnik, 15. novembra.
Včeraj je prejel gostilničar g. Frelih, po domače Grošelj, v Podgorju pri Kamniku nepodpisano pismo, v katerem zahtevajo neznanci od njega, da položi do 11. ure zvečer v svoji gostilni pod kamen kuverto, v kateri naj bi bilo 2000 Drn. V pismu se grozi, da bodo neznanci v nasprotnem primeru zažgali hišo aH pa gostilničarja oslepili,
Gostilničar Frelib je o tem poizkusu iz* siljevanja takoj obvestil orožništva, ki sc le pripeljalo zvečer d9:rog II. z avtom v Podgorje in zasedlo hišo. Izsiljevalci seveda niso pojavili, ker so niibrže zaslutili. da jih cika oko postave. Preiskava i p v teku.
Vremensko poročilo
Zagrebška vremenska napoved za danes: Še stalno toplejše, morda nekoliko vetrovno vreme s porastom oblačnosti. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon, ki je fc:i dalje Časa vzrok zelo stalnemu in vedrem vremenu, zlasti na jugu kontinenta, prehaja na vzhod z oslabljenjem v naših nrede lih ter prihaja namesto njega barometer. ska depresija s severnega dela Atlantskega oceana. Pritisk je splošno padel od 0.^ do 5.5 mm, zlasti v severnih krajih. Temperature so padle v južnih krajih' od 1 do 6 stopinj, v Primorju so ostale nespremenjene in le v ozadju na severu so naraste za 1 do 3 stopinje. Nebo ie bilo večinoma vedro ali megleno z nekoliko visokimi obla ki. Morje je bilo včeraj zjutraj mirno ali slabo valovito.
Žrebanje v drž. raz. loteriji
Zadnji (milijonski) razred Včeraj dne 15. novembra so bili izžrebani večji dobitki:
20.000 Dhl srečka štev.: 93.093; 10.000 Din srečke štev.: S8.805, 60.198, 70.577, 71.191; 4.000 Din srečke štev.: 23.348, 24.718, 32.740, 38.258, 56.898, 58.773; 2.000 DIH srečke štev.: 1.267, 3.870, 3.535, 3.904, 3.864, 5.039, 6.470, 7.061 tffi	9 739' 10"314' 10-828, 11.882, 16.640,
S*«?'	^-598, 24.381, 24.275, 25.205, 25.367.
I?"lik	30479- 31.239, 34.488, 36.959, 39.677,
IH«' fiS 45'129' 455S8> 46-210- 48.734, 49.827, 52.350.
«51?' ŽŠ-2& 58-983- 61 090' 61 036 63.724 65 500 -I'?!?' ŠHS' 2H65' 69-371- 72-293- 73-45". 73.697, 73.862 74.957, 76.816, 77.142. 77.347, 78.491, 78.960 78 537,
I9^?- S9949' 81.422, 81.543. 83.229 83.924 85 447 94?™ O?®	9H15' 91 875' 92"368- 93484 93.752.
99 629	'	95-661' 96 598' 98 697' " 423<
Dne 18. t. m. »o bili izžrebani slede« dobitki:
Din 2000 št. 16.041, 87.877, 89.152.
Dto 600 Št. 1.865, 1.815, 8.01.0, 8.065, 8.068, «.080, 8.088,	9.783	7g7 13s64
13.887, 16.013, 17.970, 19.145, 19.160, 19.191, 27.708, 27.761, 29.261, 34 171	34 182 35 374
»6.621, 36.657, 3T.714, 37.786, 37.757, 37.798,38.125, 38.199, 39.516	39 575	44 119 SflJ'
-Hit' 47'411' 47"417' 47"473' <7.492.47.497, 48.330 48.331	4025	ttlll' «480
£I'344' 57-353' 58-845' 59-527' 59-568- 66-401- 66-42S, 66.461	66 475	68 719 68 741
68.767. 68.778, 69.105, 69.197, 69.457, 69.471, 69.473, 72.051 72 100	73 757	73 759 73 oŠ'
78.99«, 75.016, 75.021, 75.049. 75.067, 75.159, 75.184. 76.654 76.677	77 202	77 290 77339
77.380, 78.049, 78.054, 78.098, 81.277, 82.454. 82.459, 82.468 84 197	86 920	86 Q30 «fi PPT
87.218; 87.247, 87.285, 87.281, 87.845, 87.873 87.980 89.108 89 160	89 ^2	SS' S ili'
Iffi S; fdtl89-182'89-186,89-193-96-615'96-869-981A98 S S:So, fslli.
Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti.
sreža j^rebana za manjši dobitek, naj nam jo vpošlje, da mu -»sljemo neWbano srečko, da bo mogel igranje nadaljevati na visoke dobitke. ' a menjava srečk je neobvezna za nas in jih bomo zamenjavali le kratek čas, ker » n«"« neizzrebanih oziroma neprodanih srečk na razpolago.
> a družita ImsffiHiica v. z. z o. z., Lfubllana, Sv. Petra ce 19