Štev. 123.
V Ljubljani* sreda, 31. meja 1922*
Leto II.
Uridnlitvo In upravnHftra » Ra> BltHlMf t ' - '.tet. 6 — Telefon ■rednih. sv. SO — Telefon
asa «priiv,i:il»a Jtev. 328 «a»
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90’— za pol leta Din 45*—
V upravi stane mesečno Din 7*— Giasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
CENE PO POSTI:
za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din 7*50
Bes prsi brati...
v> Razmere, ki jih je sedanji blodni rezi® ustvaril v naši državi, postajajo vsak dan bolj neznosne. Iz Vojvodine, Slovenije, Hrvatske, Bosne-Hercegovine, Dalmacije in Macedonije prihajajo klici ogorčenja in nezadovoljnosti. Samo nad Črno goro je ležal čuden molk; le tu in tam je udaril iz nje kak pridušen, nedoločen glas, a kmalu zopet zamrl.. Ali je bilo tam boljše nego drugje ali pa je bil le pritisk od zgoraj hujši in neizprosnejši, tako da je zatrl vsak svobodni glas? Naj sodi vsak sam:
Te dni je priobčil »Balkan« vsebino Naslednjega pisma, ki ga je 23. maja t. 1. Poslal črnogorski odvetnik in publicist A. Markovič srbskemu patriarhu Dimitriju:
»Vaša Svetost! Obupno stanje ljudstva v Črni gori je prisililo podpisanega in njegove rojake, da se obrnejo na parlament s Prošnjo, da jim dovoli selitev iz Jugoslavije.
Ko zapuščamo deželo svojih očetov z Namenom, da si poiščemo novo domovino, smatramo za svojo dolžnost, da vzamemo
*	seboj tudi ostanke naših prednikov.
Črna gora nam bo oprostila, da jo lomilo od kosti onih, ki so dali življenje za Njeno svobodo, a Vas prosimo, da blagoslove naš čin pietete nasproti svetim spomi-N®H in dovolite ekshumacije, potrebne za N^esničenje naše namere. Izpraznjeni gro-N°vi naših prednikov naj ostanejo priprav-teui, da sprejmejo tiste, ki se naselijo v Naših osamelih domovih.
Ponovno proseč za Vaš blagoslov, osta-N©mo Vaši Svetosti najponižnejši...«
Na to pismo je poslal patriarh Dimitrij Črnogorcem naslednji odgovor:
»Moje pastirsko srce pretresajo čustva Najgloblje bolesti pri misli, da bratje zapuščajo brate brez domovine očetov. Obža-mjem, da sem po zločinih upraviteljev pri-mljen dati blagoslov, ki je za Srba in cerkvenega poglavarja najtežji. A ko že mo-mm vršiti to zame in za moja čustva bolest-No dolžnost, Vam dajem svoj pastirski blagoslov in bom o tem obvestil črnogorskega metropolita. Vi bodite blagoslovljeni a tisti, ki prelivajo bratsko kri in izvršujejo zločine nad svojimi brati, naj bodo krokleti!«
Kaj pravita na to »Jutro« in »Narod« Ni kaj razni sladkobesedni Ilešiči, ki to-u*o govore o narodnem edinstvu in bratci ter so brezpogojni sluge današnjega ‘Nzima? Ali bodo sedaj tudi patriarha Dimitrija proglasili za protidržavnega hujskača in plemenskega šovinista?
ttliifelsasi © Jajgnsgg.
Dip.
j Naša vojska šteje 6066 častnikov in H.223 vojakov. Ako primerjamo predano militaristično Nemčijo s povojno Jugoslavijo, bi naša država v svojem največ-
jem militarizmu ne smela imeti več kot 4000 častnikov 'in 100.000 vojakov. Proti bivši Kraljevini Srbiji, ki je imela največ 11.000 vojaštva, pa se današnje ogromno število sploh primerjati ne da. Japonska šteje n. pr. 45 milijonov prebivalcev, je tudi ena militarističnih držav, a je zmanjšala šetvilo armade na 209.000. — O r o ž -niško-obmejne čete znašajo: Prva šteje 580 častnikov in 20.000 orožnikov, druga 120 častnikov in 11.200 obmejnih stražnikov; skupaj 700 častnikov in 31.200 moštva. — Avstroogrska je imela 500 čast-
MMBHMgBffla—PM——BW
nikov in 5000 orožnikov. Sorazmerno bi morala imeti Jugoslavija največ 120 častnikov in 5000 orožnikov. — Vojnamor-n a r i c a ima 242 častnikov in 4194 mornarjev. — Častniški zbor šteje: 39 vojvod in generalov, 424 polkovnikov, 511 podpolkovnikov, 1072 majorov. Japonska je imela n. pr. 1914. leta 250.000 vojaštva a le 207 polkovnikov. Mi jih imamo kar 424! Da se opomore temu zlu, je v proračun stavljen predlog, da se poviša 170 podpolkovnikov v polkovnike in 545 kapetanov v majore. Za to seveda ima novaca!
Posojilu In amufisiiis.
Komunisti bs® b©do sntnesfilranl.
Belgrad, 31. maja. (Izv.) Včeraj popoldne se je vršila seja ministrskega sveta. Razpravljalo se je najpreje o najetju posojila. Holgatenova skupina je predložila svojo ponudbo, s katero nudi državi posojila 20 milijonov dolarjev in 2 milijona šterlingov proti 8 odstotnim obrestim in emisijskim kurzom 86. Holgatenova skupina zahteva, da se takoj prekinejo pogajanja z Blerotom. Ministrski svet je to ponudbo v načelu odbil, ker gre samo za približno 30 milijonov dolarjev, dočim je skupina prvotno govorila o 100 do 150 milijonih do-
larjev posojila. Definitivno bo sklepal o tem, čim se o ponudbi izjavijo Pašič, ki se nahaja še vedno v Ilidžah, Trifkovič in Stanič, ki radi bolezni nista prisostvovala seji.
— Ministrski svet je nato razpravljal o amnestiji, ki bo splošna ne pa poedina. V južni Srbiji bodo oproščeni vsi oni, ki so bili
- sled prestopka po § 85 s. k. z. obsojeni do 16. avgusta 1919 in niso posredno sode-
. lovali v hajduških napadih. Komunisti in ! častniki s solunskega procesa ne pridejo v | poštev. Eventualna odločitev glede njih je
*	prepuščena kraljevi iniciativi.
WesifslsMi rudaril s RailniRlmria.
Rajhenburg. Prihod \vestfalskih romarjev v Rajhenburg je bila sijajna manifestacija katoliškega delavstva. Že ob 9. uri je romarje pričakovala velikanska množica. Ob tričetrt na 11. uro je pripeljal posebni vlak westfalslce rudarje in njihove žene in otroke. Na kolodvoru jih je pozdravil v imenu občine postajenačelnik ter v imenu trboveljskih in drugih slovenskih rudarjev pa centralni tajnik Kukman iz Trbovelj. — Razni govorniki (gg. Hagenketter, Inster-mann, Tuhtar) so se zahvalili za prisrčni sprejem. Dobro izvežbani cerk. pevski zbor je zapel tri pesmi, nakar se je med petjem lavretanskih litanij sprevod pomikal proti lepo okrašeni cerkvi, koder je domači g. župnik imel krasen nagovor, ter je prevzv. g. knezoškof dr. Jeglič v daljšem govoru spodbujal romarje k vztrajnosti v krščanskih načelih, nakar je blagoslovil krasen kip sv. Barbare, zaščitnice rudarjev, katerega so poklonili vvestfalski rudarji rajhen-burški cerkvi Ganljivo je bilo videti krepke može in žene pristopiti ob pol 2 uri popoldne k sv. obhajilu med sv. mašo, katero je daroval vladika dr. Jeglič. Našim slovenskim rudarjem v domovini so nudili njih stanovski bratje krasen zgled krščanske zavednosti. — Omenimo naj še, da so neke imenitno sfrizirane in napudrane in nama-lane rajhenburške punčare iz »boljših« krogov precej zasmehljivo gledale na celo sla-
vnost, oziroma na romarje. Ena med njimi se je celo izrazila: »Kaj hodi ta farška banda sem, tukaj imamo ta črnih že tako veliko preveč.« Komentarja ni potreba.
SKLEP EVHARISTIČNEGA KONGRESA V RIMU.
Rim, 30. maja. (Izv.) Včeraj dopoldne je bila v cerkvi sv. Petra sklepna slovesnost mednarodnega evharističnega kongresa. Sv. oče Pij XI. je zapel zahvalno pesem in dal sv. blagoslov. Množice so papeža radostno pozdravljale tako ob prihodu v cerkev kakor ob odhodu. Ob vratih bazilike je sv. oče še enkrat podelil svoj blagoslov in nato odšel v svoje sobane. Slovesnosti je prisostvovalo do 30 kardinalov in 400 škofov kakor tudi diplomatični zbor pri sv. stolici.
Ha&sašR.Ia pr&dborza*
Zagreb, 31. maja. (Izv.) Pešta 35.50, Berlin 103, Italija 14.85, lire 14.65, London 1272, New York ček 283, dolarji 280, Praga 552, Dunaj 2.50, Ziirich 54.
Ziirich, 31. maja. (Izv.) Berlin 1.90, Holandsko 271, New York 522.50, London 23.26, Pariz 47.67, Italija 27.37, Praga 10.05, Pešta 0.65, Zagreb 1.88, Sofija 3.87, Varšava 0.13, Dunaj 0.05125, avstr, krone 0.05.
Dunaj, 31. maja. (Izv.) Praga 220, Zagreb 40, Pešta 13.90, Varšava 282, Italija 585, Bukarešta 76, London 501, New York 11200, Pariz 1020, Ziirich 2150, Berlin 41.125, Holandsko 4400. — Vse devize razen Prage in Holandskega so padle.
Rizprna o mllunasn
Belgrad, 31. maja. (Izvirno) Včeraj dopoldne je vladna večina razpravljala o volivnem zakonu. Ljuba Davidovič je poročal o stališču demokratov v kolikor so ti svoje zahteve že formulirali. Demokrati so | za srezke kandidate in sicer naj bi se za j vsak mandat volila dva kandidata. Oni, ki bi dobil več glasov, postane poslanec, drugi pa njegov zastopnik oziroma namestnik. Demokrati so v principu za d’Hontov sistem razdelitve mandatov, vendar bi v skrajnem slučaju pristali na to, da ne pridejo v poštev stranke, ki ne dosežejo dve tretjini količnika. Kot podlaga za specialno debato, ki prične danes, se vzame predlog Voje Marinkoviča. Vprašanje, ali naj se volivni zakon sprejme, s skrajšanim ali običajnim postopanjem, še ni rešeno.
SPORI MED MINISTRI.
Belgrad, 31. maja. (Izvirno) V sporu med finančnim odborom in dr. Kumanudi-jem je slednji podlegel. Demokratski Muhi je sprejel na znanje poročilo finančnega odbora, ministru dr. Kumanudiju pa prepustil, da predloži parlamentu tozadeven zakon. Kumanudi je vsled te odločitve svojega kluba zelo nezadovoljen in bo predložil tozadevne odredbe parlamentu v sprejetje, ker za vedno nove zahteve ministrov ne more najti drugega kritja kot razpis novih davkov.
PROTESTNI SHOD
proti razpustu občinskega sveta
se bo vršil v petek 2. junija ob 6. uri zvečer v dvorani Uniona.
Vsi, ki ne soglašajo z nasiljem, na shod!
ffoliflčnf dogodki
+ čehoEašisti. Češki legijonarji so da-j molirali v Bratislavi uredniške prostore ; »Slovaka«, glasila Slovaške ljudske stranke. Poslanci ljudske stranke so dvignili včeraj v praški zbornici mogočen protest, ki je trajal skoro celo uro. Notranji minister je poslancem izjavil, da bo proti nasilnim napadalcem nastopil kar najbolj energično. Bi ne bilo napačno, ako bi g. dr. Marinkovič vzel to izjavo češkega tovariša za eksempel v vprašanju jugofašizma.
+ Težko priborjena zaupnica dr. Be-nešn. Včeraj je češko-slovaški parlament končal razpravo o poročilu dr. Beneša o genovski konferenci. V debati so nastopili proti dr. Beneševi politiki Nemci radi nje-
Tanek
59
Roman, Spisal Bernhard Kellermann. —- Poslovenil Peter Mlakar.
»Njega bi bili pobili! Mac! Mac je krivi Toda njegova žena? Bila je vendar iako dobrega srca!«
»Pobijte Maca!« je loveč sapo kričala Italijanka v najvišjem diskantu svoje slabe angleščine. »Kilt him!
—	Ubijte ga! Pobijte ga kakor psa!«
Hiša je stala zapuščena v pustem mraku. Allan )o je pogledal in vedel dovolj. Ko je stopal po škripajoči peščeni vrini poti, se mu je vsilil v misli doživljaj, ki ga je imel pred leti pri gradnji železnice Bolivija—Ande. Takrai jc stanoval s prijateljem v isti baraki in tega so štrajkači ubili. Sam, Allan, se je vrnil ničesar hudega sluteč z dela domov, a prav za-flonetno je baraka, v kateri je ležal umorjeni prijatelj, napravila nanj tuj, nerazumljivo spremenjen vtis. Isto Vzdušje je sedaj tiščalo okoli hiše.
V vestibulu je dišalo po karbolu in etru. Ko je zagledal viseti Edithin beli mali kožušček, se mu je na-®ah stemnilo pred očmi in skoraj bi se bil zgrudil.
V	tem je zaslišal klicati neko hlipajočo strežnico: »Gospod - gospod!« - In ob zvoku bolečine iii brezmočnega gorja tega tujega glasu se je spet zbral, otopil je v poltemno sobo, kjer mu je prišel nasproti 2dravnik.
»Gospod Allan -!«
»Pripravljen sem, doktor!« je dejal Allan polglasno, o s iako mirnim, vsakdanjim glasom, da mu je zdravnik začuden naglo pogledal v oči. »Tudi otrok, doktor?«
»Bojim se, da se ne da rešiti. Pljuča so ranjena.«
Allan je nemo prikimal in šel po stopnicah. Zdelo se mu je, kakor da se trklja vedri zvonki smeh njegove male deklice v stopnišču. Zgoraj je stala pred vrati Maudine spalnice bolniška sestra ter Allanu namignila.
Vstopil je. Samo sveča je brlela v sobi. Maud je ležala na postelji, stegnjena, čudno ploska, voščena, trda. Njen obraz je bil lep in mir je bil razlit po njem, toda zdelo se je kakor da je ostalo v njenih brezkrvnih potezah neko malo, ponižno in skromno vprašanje, rahla osuplost na njenih napol odprtih posinelih ustnah. Veki njenih zaprtih oči so se vlažno lesketali, kakor od zadnje male solze, ki se je razlila. Nikoli v svojem življenju ni Allan pozabil tega vlažnega bleska pod posinelimi Maudinimi veki. Ni plakal, ni zahlipal; z odprtimi ustnami je sedel ob njeni zadnji postelji" ter ji zrl v obraz. Nerazumljiv občutek mu je otopil dušo. Ničesar ni mislil, loda misli so mu blodile zabrisano in zmedeno v glavi, a se ni zmenil zanje. To je bila ona, njegova mala kakor Madona. Ljubil jo je, iz ljubezni poročila. In njej, ki je prihajala iz preprostih razmer, ji je ustvaril sijajno življenje, čuval jo je ter ji vsak dan naročal, naj pazi na avtomobile. Zanjo se je zmerom bal, ne da bi ji povedal. Zadnja leta jo je zanemarjal, ker ga je prevzemalo delo. Toda zaradi-lega je ni nič manj ljubil. Njegova mala norica, njegova dobra, sladka Maud, tu je zdaj ležala. Prokleta brezumna usoda!
Prijel je Maud za malo, okroglo roko ter jo opazoval z votlim, opuslošenim pogledom. Roka je bila mrzla, a saj je moralo tako biti, kajti bila je mrtva; mrzloia ga ni strašila. In poznal je na tej roki vsako črto, vsak noht, vsak sklep. Na levo sence so počesali kostanjeve Židane lase. Joda skozi nje je videl modrikasto, ne-
znatno znamenje. Tam jo je zadel kamen, oni kamen, ki ga je velel izstreliti tisoč in lisoč metrov pod morjem. Prokleisivo nad ljudi in njega samega! Proklet bodi tunel!
Neslutno je bila zadela ob zlo usodo, ki je slepo in besno kot hudournik prišla svojo pot. Zakaj ni ubogala njegovega naročila? Hotel jo je obvarovati samo pred zasramovanjem.
Na to ni pomislil. Zakaj ga ni bilo tu, baš danes?
Allan je pomislil, da je bil ustrelil sam dva človeka, ko so bili svoje dni navalili na rudnik Juan Alvarez.
Da bi bil Maud obranil, bi jih bil brez obotavljanja postrelil na stotine. V dno morja bi bil šel za njo. Kakor živi, branil bi jo bil pred stotisoči divjih živali, dokler bi bil mogel migati z mezincem. Toda njega ni bilo tu ...
Misli so vrvele vsekrižem po njegovi glavi, ljub-' kanja in kletve, a mislil ni prav nič.
V	tem je rahlo potrkalo na vrata.
»Gospod Allan?«
»Da?«
»Gospod Allan... Ediih ...«
Vstal je ter pogledal, če stoji sveča trdno v svečniku, da se ne bi morda prevrnila. Nato je stopil k vratom ter od tu še enkrat pogledal Maud. V duhu se je videl, kako se je vrgel čez ljubljeno ženo, jo objemal, hlipal, kričal, molil, jo prosil odpuščanja za vsak trenutek, ko je ni osrečeval — v resnici pa je stal na vratih ter jo gledal.
Potem je odšel.
Stran 2.
»NoVi ©as«, 'dne'31. ttiaja 1922.
Št&v. 123.
govega vztrajanja na verzajski pogodbi, komunisti radi rezerviranosti napram sovjetski Rusiji, Kramafeva demokratska stranka radi popuščanja napram sovjetom in slovaška ljudska stranka vsled notranje-politič-nih razlogov. Dr. Beneš je moral ponovno braniti svoje stališče, nakar so mu vladne stranke vendar izrekle zaupnico.
+ Svinčena afera beli »Jutrovcem« glave. Po našem mnenju bi bilo prav, ko bi se zadeva hitro opravila pred sodiščem, da bo javnost vedela, kaj je na trditvah g. Kamenaroviča, ali so za temi trditvami tudi dokazi ali ne. Ne gre namreč javnosti toliko za svinčeno kupčijo kot tako, marveč veliko bolj za to, v kake postranske namene se je porabljal dobiček, ki je bil namenjen kulturnim svrham. Za to gre pri celi aferi, v kolikor ta zanima javnost. Če so se pa pri tem godile nemoralne transakcije, kar naj dožene sodna preiskava in obravnava, bo tudi javnost krivce morali-čno obsodila. Ali bo to Peter ali Pavel, je za nas in celo javnost postranska stvar. Zato mi pričakujemo sodne ugotovitve, da izrečemo svojo sodbo o zadevi, ki dokazuje danes le to, kako veliki bančni kapital posega v politično življenje in ga uravnava v smislu svojih interesov. Proti temu zlu pa bijemo svoj boj izpočetka.
-j- Jutrovci napadajo Hribarja. V današnjem »Jutru? beremo sledečo zanimivo notico: »Pod naslovom »Nevolje Slovena-cke« priobčuje nedeljski Beogradski Dnevnik« oster napad na pokrajinskega namestnika Hribarja, češ, da pada iz ene afere v drugo, ki se vse odigravajo na račun dostojnosti in časti ne samo Slovenije, temveč vse države. Članek je pisan s precej fantazije in ponavlja nekatere že znane stvari. Novo in zanimivo je pa sledeče: »B. D.« poroča, da se je g. Hribar nedavno mudil v Beogradu, da se opraviči pred vlado. To priliko da je izkoristil, da se napravi za velikega mučenika. Preko svojih prijateljev na Dunaju je izposloval, da se mu je od tam poslal telegram v Beograd, ki mu javlja, da se nanj pripravlja atentat! — Mi smo se informirali ter doznali, da je g. Hribar res iz Beograda odredil, da se v Ljubljani zaslišijo funkcionarji tukajšnjega odbora Narodne Obrane zaradi sumnje, da Narodna Odbrana snuje proti g. Hribarju atentat. Dotični gospodje so bili pozvani na policijo ter zaslišani. Obdolžitev je izzvala pri njih živahno veselost in preiskava se je brzo končala.« Tako »Jutro« o g. Hribarju. Nasprostvo se je poostrilo vsled svinčene afere.
f O voditelju republikanske stranke g. Novačanu priobčuje dr. Ilešič v »Novi dobi« članek, v katerem mu očita, da je spremenil svoje prepričanje in še marsikaj. Ilešič piše na račun Novačana: »Meseca oktobra 1919 sva se videla v Belgradu in v Zemunu. Bilo je to takrat, ko ste mi natovorili neka čudna pisma na zagrebške tvrdke, ki jim jaz nisem poznal niti imena. S strahom sem opazil v Zagrebu, kam ste me poslali s pismi... Vprašal sem se namreč: Kaj in čemu piše pisatelj iz Belgrada zagrebškim tvrdkam? Pisma sem seveda predal, a za Vas sem se bal. Povejte, o čem ste pisali? Takrat ste govorili odločno in iz svoje volje: »Kajkavski ne bom nikoli več pisal.« Zavrgli ste torej celo sloveuščino, tako kakor je svoj čas pustil Gaj svojo zagorsko kajkavščino — kajpada, takrat ste hoteli postati gospod ob Donavi in Savi. v belgrajskem ministrstvu za vnanja dela —, a zdaj, ko bi radi bili gospod ob Savinji, zdaj govorite s povzdignjenim glasom: »Slovenci smo poseben narod, samo soroden Hrvatom. Naš jezik in naša slovenska državnost, to je naše geslo.« »Kdaj ste lagali, takrat ali sedaj ali obakrat?« — G. Novačan bo na te trditve moral odgovoriti.
'+ Lloyd Georgeovo posredovanje o rapallski pogodbi. Llovd George je predlagal sledeči sporazum med Italijo in Jugoslavijo v vprašanju končne izvedbe rapal-lske pogodbe: 1. Za določitev meja reške države se določi mešana komisija treh Jugoslovanov in treh Italijanov, ki mora izvesti meje v enem mesecu. 2. Baroš pripade Jugoslaviji. 3. Krog Zadra se sklene 5—15 km širok prometni pas, z otokom Uljan. Pri Pokrajcu in Obrovcu bi bil ta pas širok pod 5 km; in 4. V slučaju podpisa sporazuma izprazni Italija Sušak v 5, tretjo cono pa v 12 dneh. Italija želi, da bi se ta pogodba sklenila že pred kraljevo poroko.
'-f Čičerin in D'Annunzio. Na povratku v Rusijo se je komisar za zunanje zadeve Čičerin sestal ob Gardskem jezeru z D'Annunzijem v njegovi vili. Ostal je pri njem cel večer in je tudi prenočil. Razgovori so trajaii zelo dolgo. Nekateri listi trde, da se peča sedaj D'Annunzio s socialnimi problemi, drugi pa pripisujejo temu sestanku mnogo politične važnosti.
+ Kongres bolgarske kmetske stranke. 28. t. m. se je vršil v Sofiji zbor bolgarske kmetske stranke, ki mu je predsedoval ministrski predsednik Stambolinski. — Kongres je Stambolinskega pooblastil, da nadaljuje boj proti opoziciji in če treba razpusti tudi parlament.
+ Volivni uspeli socialne demokracije na Mažarskem. Ob zadnjih volitvah na Ma-žarskem je postavila socialdemokratična stranka svoje kandidate v 15. okrajih. Dobila je pri glavnih volitvah dva mandata, v šestih okrajih pride v ožje volitve.
SDnevni dogodki
— Poslancem SLS. Predsedstvo pokrajinske uprave naznanja, da je predsednik skupščine prekinil vse dopuste narodnih poslancev. 6. junija ob 10. uri dopoldne bo važna seja narodne skupščine. — Tajništvo Slov. ljud. stranke.
— Odhod westfalskih rudarjev. Posebni vlak z vvestfalskimi slovenskimi rudarji bo odpeljal romarje nazaj v Nemčijo dne 6. junija. Odhaja iz Rajhenburga ob treh popoldne. Vlak bo obstal na vsaki postaji od Rajhenburga do Ljubljane. Z Zidanega mostu odide vlak ob 4. uri 25 min. popoldne in pride v Ljubljano ob 5. uri 57 min. popoldne. Tu ostane vlak do devetih zvečer. Westfalske rudarje opozarja vodstvo romanja, da je vožnja od Rajhenburga do Jesenic za vse že plačana, tedaj naj si nihče ne kupuje posebej voznega listka. Na gorenjski progi bo vlak obstal le v Medvodah, Škofji Loki, Kranju in na Jesenicah. Med odmorom v Ljubljani se bodo slovenski rudarji poslovili od nas. Obiskali bodo nekatere cerkve ter se nato sestali vsi Skupaj v eni ljubljanskih dvoran. Naše delavstvo in ostale somišljenike pozivljemo že sedaj, da se pridejo poslovit od naših bratov, ki se vračajo.
— Skupina SZTD Litija priredi ljudsko veselico dne 4. junija s sledečim sporedom: šaljiva pošta, prodaja šopkov, peciva, godba. Postrežba bo točna in solidna. Vstopnina 2 Din. Čisti dobiček je namenjen tovarniškim revežem. Vabimo vljudno.
— Ljudski tabor na Limbarski gori. Na Limbarski gori pri Moravčah je bin-koštni ponedeljek po sv. maši velik ljudski tabor, na katerem govorita načelnik Jug. kluba dr. Korošec in narodni poslanec Jan. Brodar. Vsi, ki pridete na Goro, udeležite se shoda!
— Davek na poslovni promet. V uradnem listu izide te dni razglas finančne delegacije št. A 1—6/3 ex 1922, ki zadeva izvršitev zakona o davku na poslovni promet. Ker je razglas važen, opozarjamo nanj prizadete kroge, da se točno ravnajo po izdanih navodilih in s tem varujejo svoje pravice, predvsem pravico pritožbe.
— Po srbsko. »Hrvat« priobčuje zdravniško izpričevalo varaždinskega primarija dr. Maixnerja o lahkih poškodbah 62 letnega pekovskega mojstra Ivana Vogla iz Čakovca. Poškodbe je prejel Vogel tako-le:
V	njegovo pekarno v Čakovcu je prišel srbski vojak in si kupil dve žemlji. Vojak je nato sedel na mizo in začel jesti. Pek ga je opozoril, da ne gre, da bi spdel na mizi, na kateri se prodaja kruh, nakar ga je vojak zavrnil: »Jaz sem Srb pa ti smem sesti tudi za vrat.« Vogel je molčal, a ko je nato začel vojak kritizirati kruh, mu je Vogel rekel, da naj gre v Srbijo, če mu tu ni všeč. Vojak je s pretnjo odšel. Vogel je legel k počitku. Tedaj se vrne srbski vojak z dvema drugima vojakoma z nataknjenim bajonetom. Vogel je moral iz postelje in pred poročnika v kosarno. Tu so ga vprašali, zakaj je grdil Srbijo. Vogel je zatrjeval, da ni rekel o Srbiji niti ene žaljive besede. Zaman. Odvedli so ga najprej v zapor, a od tam na — gnojišče, kjer so ga vrgli na tla in povaljali po gnoju, en vojak ga je pa tepel z vrvjo. Nato so ga spustili. — Pa so neki ljudje hudi, ako govorimo o balkanizaciji!
— 5 jajc za meter svile. V neki dunajski tovarni za usnje in galanterijske izdelke so se zadnji čas dogajale milijonske tatvine Končno so zasačili tatu v osebi hišnice. Ta je ukradeno usnje, svilo in drugo blago zamenjala po vaseh za živila. Za 1 m moire svile, ki stane na Dunaju 15.000 K, je dobila po 5 jajc. Pri kmetih so doslej zaplenili za 4 milijone ukradenega blaga.
— Čuden maj na Angleškem. Letos imajo na otoku Velike Britanije jako čudno vreme. Ondan je kazal toplomer v Londonu 88 stopinj Fahrenheita. Te dni pa so imeli na severu, v Škotski, prav zimske Jni, zakaj padal je sneg in brila je mrzla burja. V Aberdunu je padla topiota pod ničlo. Najstarejši Angleži ne pomnijo tako velikih izprememb v toploti.
— Kakor bi od mrtvih vstal. Te dni se je vrnil iz ruskega ujetništva I. Hlouček iz Zdelova na Češkem. Leta 1914 je odrinil na rusko fronto in od tistega časa ni bilo ne duha ne sluha po njem. Žalostna mati pač ni mislila, da bo še kdaj videla svojega sina na tem svetu. Vdala se je v božjo voljo in se spominjala sina v molitvi, zakaj mislila je, da je njen srčno ljubljeni sin našel svoj grob v daljni ruski deželi. Pa se je vrnil po dolgih osmih letih živ in zdrav! Kako je danes srečno njeno srce!
Meriborske
Predavanje za člane in članice JSZ o zdravstvu se vrši v petek 2. junija ob 8. zvečer v dvorani Splavarska ulica 4. Predaval bo g. docent dr. J. Matko. Vabi se k obilni udeležbi.
V	Rušah pri Mariboru, se vrši v nedeljo 11. junija dopoldne po rani maši, shod SZTD. Na shodu poroča tov. Cvikl iz Ljubljane.
Sestanek zaupnikov JSZ. V soboto 10. junija ob 8. uri zvečer se vrši v prostorih JSZ Splavarska ulica 4 sestanek zaupnikov in odbornikov JSZ. Dolžnost odbornikov in zaupnikov je, da se sestanka zanesljivo udeleže.
Kršč. soc. shod. V nedeljo 28. t. m. je kršč. soc. delavstvo priredilo izlet na Goro pri Št. Petru. Ob 3. uri je bila v Marijini cerkvi pridiga č. g. stol. kanonika dr. Vra-ber, ki je govoril o delu z ozirom na krščanstvo. Po petih litanijah se je vršilo na prostem delavsko zborovanje, na katerem sta govorila tov. dr. Capuder in Stabej. \Vestfalskim Slovencem v pozdrav se je odposlal sledeči brzojavni pozdrav: Obmejno krščansko socialno slovensko delastvo, zbrano na zborovanju na Gori pri Mariboru, pošilja bratom in sestram iz Nemčije na obisku v svoji domovini iskrene pozdrave in kliče vsem dobrodošli. Jugoslovanska strokovna zveza — Maribor.
Poroka. V ponedeljek 29. t. m. se je vršila v frančiškanski cerkvi poroka dveh vrlih naših parov in sicer: tov. J. Vrbajn-šek s tov. Ivanko Kurnik in tov. F. Šrimpf s tov. Kristino Greiner. Obe nevesti sta bili zvesti članici JSZ in nad vse delavni odbornici. Novoporočencem daj Bog obilo sreče, blagoslova in miru v zakonskem življenju.
Kaj pa to pomeui. Socialistični župan Grčar, je kot predsednik stanovanjske komisije nakazal bivšemu ministru dr. Kukovcu, eno izmed najlepših in največjih stanovanj v Mariboru. Za uradnike in delavce pa ni stanovanj, niti za tiste, ki že čakajo dolge mesece. Sicer smo že dolgo vedeli, da je mariborski župan bolj vladen kot socialističen, pa da bi bil sam bolj vladen kot vladni gospodje sami, tega pa si ne bi bili mislili.
Terorizem socialdemokratov. V tovarni oblek last Jugoslov. Lloyda, so pričeli v zadnjem času socialisti preganjati delavce, ki niso pri njih organizirani, grozijo jim da bodo odpuščeni in z raznimi grožnjami jih hočejo prisiliti, da odstopijo od drugih organizacij in se vpišejo v hlapčevsko soc. dem. strok. org. Inšpekcijo dela opozarjamo, da se malo pobriga za te razmere, da bo delavstvo, ki ni organizirano pri soc. dem., imelo vsaj mir, da bo
lahko vestno in pošteno vršilo ozir. oprav-Ijalo svoje delo.
Kako bodo v Mariboru proslavljali
kraljevo poroko. Velike svečanosti ob prh liki kraljeve poroke se nameravajo vršiti v Mariboru. V to svrho se je sestavil poseben odbor pod predsedstvom okrajnega glavarja dr. Lajnšiča. Spored bi bil sledeči: 7. junija popoldne okrašenje mesta; 8. junija zjutraj budnica, streli topov, ob 10. uri pontifikalna sv. maša v stolnici, zatem vojaške parade in ob 11. uri čestitanje in po-goščenje pri okrajnem glavarju. Popoldne pa bo v Ljudskem vrtu velika ljudska veselica, pri kateri nastopi v raznih točkah šolska mladina. Vstopnine ne bo, veselica se zaključi ob S. zvečer. Ob pol 10. pa bo v Gotzovi dvorani elitni ples in zabava za mariborske velikaše in bogataše. Povabljeni so vsi prvaki od socialističnega župana ter okrajnega glavarja in vojaškega poveljnika navzdol. Tu se bo spet potrošilo in zapravilo veliko težkih tisočakov, med tem ko bodo mnogi stradali in pomanjkanje trpeli. Želeti bi bilo, da bi pripravljalni odbor za proslavo kraljeve poroke našel drug način proslave, namreč tak, da bi od istega imeli korist tudi ubogi mariborskega mesta.
£jubljanski dogodki
lj Sestanek zaupnikov SLS za trnovske župnijo se vrši jutri v četrtek ob pol 8. uri zvečer v »Prosveti«, Konjušna ulica 7 (pri Ogrinu).
lj Mesec presvetega Srca Jezusovega v cerkvi sv. Jožefa. Ves mesec junij je cerkvi sv. Jožefa vsako jutro ob 6. uri sv. maša z blagoslovom in vsak večer ob pol 8 uri kratek govor. Nato so litanije in blagoslov.
lj Podporno društvo jugoslovanskih akademikov priredi v četrtek dne 1. junija 1922 ob 8. uri zvečer poučno predavanje1 »Pomen solnčenja za človeške zdravje s posebnim ozirom na tuberkulozo«. Predava g. dr. Volavšek. Držimo se principa: Sam si najprej pomagaj, potem si izbiraj zdravnika. — Odbor lj Občinsko posredovalno sodišče je ter kom svojega kratkega obstoja poravnalo 35 tožb radi razžaljen ja časti; v 14 slučajih se poravnava ni dala doseči, 6 slučajev je ostalo nerešenih.
lj Podstrešni tatovi na dpin. Ker so se v zadnjem času zopet začeli množiti podstrešne tatvine, opozarja policijsko ravnateljstvo občinstvo naj pazi na sumljive osebe, ki se potikajo po hišah in vsakega neznanca takoj naznani policiji.
lj Iz Save so potegnili vajenca Prešerna iz Šiške, ki je bil pri kopanju utonil. P0, kopali so ga v Sp. Hotiču.
    — -------------------------------- m*>
.Kaša društva.
d Orel Krakovo-Trnovo. Danes ob 8-uri zvečer v društvenih prostorih fantovski sestanek.
d Trbovlje. Na Binkoštni ponedeljek se vrši v »Društvenem Domu« koncert pevskih društev iz Zagorja (mešani zbor) ih Trbovelj (moški zbor). Zapelo se bo 18 p0" smij in sicer slovenskih, čeških, hrvaških in slovaških. Prijatelje petja vljudno vab Odbor.
d Vič. V četrtek ob pol 8. uri društveni večer. Udeležba obvezna za vse člane k odseke. — Predsednik.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
—««■
Vozniki! Pozor!
Po 10 do 30 kron se vam plača za voz smet:, šote, pepela, gramoza aii druzega rente.IjaSa za zasipanje, če ga pripeljete na posestvo Cesta v mestni log š». 15. Oglasite in dogovorite so ravnotam v pisarni.
Perilo je pri sedanji draginji nenadomestljivo. Ali vpo-rabljaš pri pranju milo, katero mu ne Škoduje in ga ne razjeda? Ali vporabljaš
isr GAZELA MILO?
ijugoslovanska ‘Union-banka
preje Mariborska eskompina banka
ustanovi/ena 1.1872
‘Beograd, Sorn/a Radgona, Rram, Sjubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec
expo3itura v Skofjiiokt
Akcijski kapHa' 3iso.ooo.ooo Reserve R 16,000.000
Jivršufe vse bančne posle na/kulantneje.
■
H
35^7