Stev 217. Posamezna številka stane 1 Din. v Ljanifanl, v sretlo dne 4. obtobra 1922. Leto L SS Naročnina i ■« z« državo SHS: a) po poitl mesečno Din K fc, dostavljeno n * dom mešalno......„ 10 za Inozemstvo: mesačao IHa tO SS Sobotna Izdaja: s t Jngoalatljl.....Din 15 T Inoaemstvn.....„33 KesHH prHHi: ustm suz s Cene taseratom: as Eaostolpaa petltna vrsta raaB oglasi po Ola. 1'— In Dim. 1-50, veliki oglasi nad 45 mm vi-Sina po Din. 2 —, poalant itd. po Dim. 3'—. Prt večjem naročita popuA. Izhaja vsak dan icvzemtl ponedeljka la dneva po praa-nlkn ob 5. url zjutraj. HT OradnlStvo Jo r Kopitarjevi aUol Stav. 8/HI. Rokopisi aa ae vračajo; nalraoklrana pisma aa na sprejemalo. Urada, telet Str. 50, uprava. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava |e t Kopitarjevi al. 6. — Račan poitne bran. ljubljanske št. 650 aa naročnino in št. 349 za oglase, sagreb 39.011, aarajev. 7589, praške in dunaj. 24.797 Ostavka Pašičevep kabineta. Ljubljana, 3. oktobra. Nevzdržne razmere v državi, ki so nujna posledica Pašič-Pribičevičevega režima, so naposled našle svoj odmev tudi v vladnih strankah. Splošna ljudska nevolja je prisilila tudi treznejše politike v vladnih strankah, da so začeli razmišljati, in močan sunek je zadal temu gibanju kongres intelektualcev v Zagrebu. Razpoka v demokratski 3tranki je postala vidna in radikali so s pozornim očesom sledili akciji Ljube Davidoviča, ki je začel v lastni stranki borbo s Svetozarjem Pribičevičem. Ko se jim je zdelo, da Davidovič ne bo podlegel, so poslali v Som bor na shod vojvodinskih radikalov kar tri ministre, da tam prevzamejo Davidovičevo akcijo za radikalno stranko, da jih opozicionaini pokret srbijanskih demokratov (samostalcev) ne prehiti, in da hkrati opozicijo vojvodinskih strankinih pristašev zadrže v toku, ki bi se dal spraviti • sklad s smernicami radikalne stranke. Zato so tam pač proglasili soglasni sklon, da se mora koalicija z demokrati razbiti in je treba iti na volitev, za revizijo ustave so pač posamezniki govorili, a v resolucijo je niso sprejeli; dasi je bilo po-ysem jasno, da so bili navzoči vojvodinski radikali po ogromni večini za revizijo ustave v Protičevem smislu. Za Paši če v kabinet je bil ta položaj nevzdržen in je moral izvajati posledice, tembolj ker je tudi zunanji položaj zahteval spremembo na vladi. Taka razrvana, med seboj sprta vlada z r. zdvojeriimi vladnimi strankami in v očitnem nasprotstvu z ogromno večino prebivalstva ne more imeti na zunaj potrebne avtoritete in zato ne more uspešno voditi zunanje politike. Nezadovoljno pa s Pašič-Pribičevičevim režimom ni bilo samo ljudstvo, ampak tudi kralj. Že na Bledu je kralj izrazil Pašiču svoje nezadovoljstvo, ki se je v Marijinih Lažnih še povečalo. Pašič je odšel v domovino s kraljevo nezaupnico, ki pa je javnosti ostala tedaj prikrita. Pašiču se je tudi očitalo, da zadevo s kraljevičem Jurjem zavlačuje, kar So zopet po svoje izkoristili demokrati. Pašič je moral demisiouirati, toda storil je to očividno z veselim obrazom, misleč, da mu ravno kriza v sedanjem trenotku o j a č i stališče in utrdi popolnoma zrahljano koalicijo. Z ozirom na zunanji položaj smatra za naravno, da bodo tako radikali kakor demokrati razmere v lastnih strankah razčistili in koalicijo utrdili, češ da zunanji položaj ne pripušča trenot-no volitev brez njih pa drugega izhoda ni kakor dosedanja koalicija. Napram kralju in javnosti pa bi nastopil kot nekak pater patriae. Pri tem bi mu bil dobrodošel zagrebški kongres, s katerim bi strašil radikale, in zaključki somborskega shoda, s katerimi bi plašil demokrate. Ljudska nevolja pa naj bi dobila zadoščenja — ne v izpremembi režima — ampak v zamenjavi ministrov in obljubi, da se bodoče leto izvedejo volitve. S tem bi bile zadovoljne vladne stranke, se bolj pa ministrski kandidati, ki že težko čakajo. Tako bi bil volk sit, koza cela, najbolj zadovoljen pa g. Pašic. Tako po vsej priliki računa Pašič. Jasno je, da mu tega računa ne bo križal režimski drug Pribičevič, ki vidi v Pašičevi koncepciji svojo rešitev, pri radikalnih ministrih se je pa zasigural in jih je zato prej pozval na posvet, nego sejo ministrskega sveta, kjer je predlagal ostavko celokupnega kabineta. Račun, ki ga je sestavil gospodin Paši;'. dela čast imenu starega lisjaka, vprašanj" je pa, če bo pod tem računom potegnil kdo tudi črto, da Pašič pod njo zabeleži končno svoto. Ključ do solucije sedanje krize leži najprej pri Davidovičevi skupini in dosedaj tihih Protičevili pristaših v radikalni stranki. ki so s somborskim radikalnim shodom dobili krepko pobudo in polet, ki se mu bo radikalna stranka težko upirala. Če boste ti dve skupini držali, potem je jasno, kakšni bodo zaključki glavnih odborov demokratske in radikalne stranke in -.borba« med Fašičcm in v javnosti nevidno močjo, ki bo končno odločevala, bo izostala. Vlada sklene demssijo. BURNA SEJA MINISTRSKEGA SVETA. - OSTAVKA SE IZVRŠI PO 10. OKT. -PAVIČ SE BOJI SKUPŠČINE. - KOMBINACIJE O NOVI VLADI. - BELA ROKA DELUJE. Belgrad, 3. okt. (Izv.) Danes od 10. do 13. ure se je vršila seja ministrskega s^eta. To sejo so vsi politični krogi pričakovali z največjim zanimanjem; z ene strani radi zunanjepolitičnega položaja, na drugi strani pa radi notranje-politične-ga položaja, posebno z ozirom na sklepe včerajšnjega sestanka radikalnih ministrov. Na seji se je razpravljalo samo o notranjepolitičnem položaju. Pašič je poročal o včerajšnjem sestanku radikalnih ministrov in o sklepih. Nato so prešli na diskusijo. Po dolgi razpravi je ministrski svet sklenil, da vlada preda ostavko. Z ozirom na zunanjepolitični položaj in ker še nipo razčiščene razmere v klubih, je demisija odgodena do sestanka glavnega odbora radikalne stranke in demokratskega kluba, ki se sestane dne 10. '.t. Na seji je prišlo do burnih prizorov. Demokratski ministri so napadli radikalne, ki so sodelovali na somborskem kongresu in jim očitali nekolegialnost, ker so glasovali za resolucijo, ki je naperjena proti demokratom in demokratski stranki. Radikalni ministri so demokratom vračali na isti način in jim tudi očitali nekolegialnost. Na seji je bilo sklenjeno, da se 20. oktobra t. 1. skliče seja narodne skupščine. Končno je bilo določeno, da gredo k proslavi obletnice proglasitve svobodne češke republike min. Miladinovič, On.ero-.vič, Kumainidi in Pucelj. Belgrad, 3. okt. (Izv.) Ko so ministri odhajali od seje, so jih pričakovali časnikarji. Minister Pribičevič je izjavil: ; Kriza je, vendar je treba položaj najprej razčistiti v klubih. Potem se bo moglo govoriti o demisiji vlade.« Vprašan, kake misli o somborskem kongresu, je Pribičevič izjavil, da je somborska resolucija mišljenje posameznih delegatov, a za demokratsko vlado je merodajno, kaj bo rekel radikalni klub. Po seji ministrskega sveta je naš dopisnik obiskal ministra Puclja, katerega ni našel pri najboljšem razpoloženju. Nc tozadevno vprašanje je g. Pucelj odgovoril: »Ne boste dolgo čakali. Še sedem dni in stvar bo gotova.« Belgrad, 3. (Izv.) Današnja >Politika ; piše: Pašič je izjavil svojim tovarišem v kabinetu, da bi bilo zelo neprimerno, če bi se koalicijska vlada pokazala pred narodno skupščino, ako se sedanji politični položaj ne razčisti. Tako v radikalni kakor v demokratski stranki se je pojavil pokret, ki nasprotuje naziranju sedanje vlade glede na vodstvo državne nolitike. Po kon-gre u intelektualcev v Zagrebu, kateioga se je udeležil šef demokratske stranke Davidovič, in po radikalnem kongresu v Som-boru, kjer so se Čuli govori o potrebi revizije ustave, misli Nikola Pašič, da koalicijska vlada ne more ostati na upravi, ako se klubi vladne večine ne izjavijo, katero politiko odobravajo. Belgrad, 3. okt. (Izv.) V vseh političnih krogih vlada prepričanje, da je gotovo, da se sedanja vlada ne bo držala preko sestanka narodne skupščine in da ji bo na prvi seji izražena nezaupnica. Velika večina demokratskega kluba je odločno proti sedanjemu režimu in mnogi poslanci se javno izražajo nepovoljno o delovanju vlade. Enako je v radikalnem klubu. Radikalni ministri, ki so bili na agitacijskem potovanju in so spoznali razpoloženje ljudstva, so odločno proti sedanjemu sistemu. Belgrad, 3. okt (Izv.) Seja ministrskega sveta in sklepi so se pričakovali s takim zanimanjem, da so listi nalepljali lepake, da je vlada sklenila predati ostavko. V političnih krogih že razmotrivajo o novi vladi. Trdijo, da pride naboij vpoštev kombinacija Stojan Protič z Ljubo Dadidovi-čem, zemljoradniki z Jugoslovanskim klubom. To kombinacijo, da zahleva sam kralj. Govori se tudi, da je kralj Aleksander o 'ločno proti temu, da Nikola Pašič s sedanjo vlado še nadalje odloča o usodi naše države. V slučaju, če bi vlada ne bila pripravljena odstopiti, hoče kralj sam vplivati na vlado, da odstopi, da pride na vlado kabinet, katerega on hoče. Belgrad, 3. okt. (Izv.) Danes zjutraj ob 8. je prišel v Belgrad predsednik narodne skupščine dr. Riba r. Najprej je obiskal ministrskega predsednika Nikolo Pašiča, nato je izdal naredbe, da se vse pripravi za sestanek parlamenta. Dr. Ribar e dobro razpoložen in je izjavil časnikarjem, da bodo zmagale tiste ideje, za katere se je on vedno zavzemal. Belgrad, 3. okt. (Izv.) Kriza vlade je vzbudila velik interes v vojaških krogih. Ti krogi hočejo izkoristiti sedanji mučni zunanji in notranji položaj za sebe. Tako se širi vest, da je »Bela roka«'; odločno za to, da sedanja vlada z nekaterimi osebnimi spremembami ostane. V tem slučaju bi oni kandidirali za vojnega ministra generala Petra Pešiča. Eno milijardo za oborožeoje. Zagreb, 3. oktobra (Izv.) Iz popolnoma zansljivega vira se doznava, da hočejo vojaški krogi izrabiti sedanji poležaj in zahtevajo za oborožitev vojske eno milijardo dinarjev. Prihodnje dni bo sklical Pašič načelnike klubov ter jim predložil zahteve vojaških krogov. V opozicijonalnih Miren razvoj v Orientu. PREMIRJE MED GRČIJO IN TURŠKO. London, 3. oktobra. (Izv.) Med Grčijo in Turčijo je sklenjeno premirje, ki se je pričelo v nedeljo opoldne. Rim, 3. oktobra. (Izv.) Zavezniki nameravajo prevzeti začasno upravo Trakije in Odrina ter postaviti na strategične točke svoje čete. Po enom mesecu bi izročili Tra-kijo posebni komisiji, ki bi razpolagala z orožništvom. Po sklepu miru bi se Trakij« izročila, komur bi bila prisojena. To so v glavnem rezultati sporazuma, katerega je sporočil Bouillon kot poboje za premirje, naznačerie po Kemal paši. SPORAZUM ANTANTE. London, 2. oktobra. (Izv.) Lord Cur-zon je obvestil francosko vlado, da je dobil angleški zastopnik na konferenci v Muda-niji navodilo, naj se v vsem pridruži mnenju francoskega in italijanskega zastopnika pri določitvi demarkacijRke črte v Trakiji, za katero se morajo Grki umakniti. krogih je veliko ogorčenje,, da se ta stvar uprizarja skrivoma in se ljudstvu, ki bo moralo plačevati vse stroške, ne natoči čisto vino. Trdi se, da je vojna uprava že zadnji čas brez vsakega dovoljenja na ta račun napravila ogromne dolgove. ODGOVOR ANG0RSKE VLADE. Angora, 2. oktobra. (Izv.) Angorska vlada jo odobrila smernice odgovora, ki se naj izroči zaveznikom. NEVTRALNO OZEMLJE PROSTO. Smirna, 3. okt. (Izv.) Iz turških virov se poroča, da so turške nacionalistične čete izpraznile nevtralno ozemlje. Zbiranje turških čet v okolici Bruse in Izmida se demontira. KRITIČEN POLOŽAJ V CARIGRADU. Praga, 3. oktobra. (Izv.) >Narodni Listy« poročajo iz Carigrada, da je položaj zelo nevaren. Splošno pričakujejo, da bo izbruhnila revolucija, če bo Kemal paša napadel Carigrad. AMERIKA PROTI V0.TM. Wnshington, 2. oktob. (Izv.) Na ameriško vlado so poskusili vplivati z raznih strani, da se udeleži akcije proti Turkom v Mali Aziji. Vlada je vse take zahteve odbila z motivacijo, da je moralna moč Amerike boljša kakor oborožena sila. Ameriško ljudstvo oborožene akcije ne bi nikdar dopustilo. NOV POŽAR V SMIRN1. Atene, 3. oktobra. (Izv.) Iz Smirne se poroča, da je v mestnih delih, katerim je zadnji grozni požar prizanese!, ponovno vsled požiga nastal požar. GRŠKI KRAL JURIJ II. Atene, 3. oktobra. (Izv.) Zastopnika Anglije in Belgije sta se vpisala v sprejemno knjigo na dvoru. S tem sta ti dve državi oficielno priznali novega kralja Jurija II VLADNE TEŽAVE NA GRŠKEM. Atene, 3. oktobra. (Izv.) Zaiti«, ki je bil od revolucionarnega odbora imenovan za predsednika vlade, je brzojavno sporočil, da tega mesta iz zdravstvenih razlogov ne more sprejeti. Znižani tarifi za prevoz sena in slame. Belgrad, 3. okt. (Izv.) Poslanec Jugoslovanskega kluba Pušenjak je danee ponovno posredoval pri železniškem ministrstvu radi znižanja železniških tarifov za prevoz sena in slame iz Sremn v Slovenijo. Zvedel je, da so znižani tarifi dovoljeni, vendar je treba za železniško ministrstvo izdelati neke formularje za občinske in kmetske organizacije. Nato je poslanec Pušenjak posredoval v poljedelskem ministrstvu in opozoril, da se morajo ti for-mularji takoj izdelati, ker je za prevoz sena in slame že vse pripravljeno. Ultimat zemljoradnikov vladi. Belgrad, 3. okt. (Izv.) Danes popoldne je imel glavni odbor zemljoradniške stranke sejo, ki je trajala do poznega večera in je bila zelo burni. Razpravljali so o položaju v Dalmaciji. Vlada je 4. septembra izdala naredbo, da morajo vsi kmetje svojim lastnikom povrniti dohodke od prevrata naprej. Glavni odbor je razpravljal o tem in sklenil, da stavi vladi ultimat, da se na-redba takoj prekliče, sicer bi zemljoradni-ški klub korporativno izostal od parlamentarnih sej. Draginjske doklade častnikom odobrene, Belgrad, 3. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi je odobril kredit 30 milijonov dinarjev za izplačilo povišanih draginjskih doklad častnikom. DIJAŠKE MENZE IN ŠTIPENDIJE. Belgrad, 3. (Izv.) Danes so poslanci Jugoslovanskega kluba Puljič, Dnlibič in Pušenjak stavili na ministra za prosveto nujno vprašanje, v katerem zahtevajo otvoritev akad. menze za visokošolce v Zagrebu in Ljubljani in izplačajo štipendije do 25. t. m. Obenem so zahtevali, da ministrstvo objavi rešitev o podelitvi štipendij, da se v bodoče visokošolei vedo ravnati. JUGOSLOVANSKA-RUMUNSKA KOMISIJA CERKVEN0-Š0LSKA VPR AŠANJA. Rplgrnd, 3. (Izv.) Danes dopoldne ob 11. se je sestala naše in romunska komisija, da reši cerkveno-šolska vprašanja v Banatu. Sklenjeno je. da se sestane ožja konferenca, ki naj pripravi ves materijal in ga predloži komisiji v rešitev, lega vprašanja. JUG0SL. KONZULAT V K0ŠICAH. * KoMce, 3. oktobra. (Izv.) Te dni bo prišla semkaj komisija iz Jugoslavije, da vse potrebno pripravi z« ustanovitev jugoslovanskega konzulata. Sestanek dr. Beneša in Schanzerja. Praga, 3. oktobra. (Izv.) Ministrski predsednik dr. Beneš se jo snoči vrnil iz Žouuve v Prago. Pragu, 3. oktobra. (Izvirno.) Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš se jc pred svojim odhodom dogovoril z italijanskim ministrom Schanzerjem, da se v bližnjih dneh snideta na skupen posvet. Ta sestanek se bo najbrže vršil 9. oktobra v Benetkah, kamor dr. Beneš odide že prihodnje dni. Predmet tesra razgovora bo avstrijsko vprašanje ter vprašanje srednjeevropske politike sploh. Švica jamči za avstrijsko posojilo. Bern, 3. oktobra. (Izvirno.) Pod predsedstvom predsednika zveznega sveta Švice so se danes popoldne zbrali k posvetovanju delegati zveznega sveta, predsedniki zveznih zastopov in zastopniki finančne komisije. Posvetovanje se je vršilo o vprašanju pomoči Avstriji. Načelne opozicije proti pomoči ni bilo. Ugotovilo se je; Slavni dan Slovencev pri Sisku« (1893, str. 271—279). — Svoje spomine na konciljsko mesto Trident je združil istotam v sestavku Ob Dantejevem spomeniku« (1900, sir. 695—699). — Sledil je obširen spis: »Akvilejska corkev med Slovenci v dobi njihovega pokrščevanja< (1902, str. 19—23, 96—101, 148—154, 218—222, 289— 294); zadnjič se je oglasil v tem časopisu s člankom -Mirabilia mundi. Potovanje frančiškanskega misijonarja v srednjem veku« (1905, str. 354—258, 424—429, 550—557). Marljiv sotrudnik je bil Gruden reviji 'Katoliški Obzornik«, v kateri je dal med svet nastopne študije. »Kako tolmačijo zgodovino? (1900, str. 14—25); — »Aglaja in Aškerčev umetniški ideal« (1900, sir. 166--169); — rs Zgodovinski alorizmk (1000, str. 241—247); — »Vzgoja in izobrazba duhovščine na Slovenskem v srednjem veku« (1902, str. 237—244); — Gospodarski razvoj na Slovenskem v srednjem veku« (1903, str. 155—165); — >Zgodovinski poklic Avstrije na Balkanu« (1904, str. 172—^ 180); — Akvilojski patriarhi za dobe sv. Cirila in Metoda in njih razmerje do slovenskega bogoslužja« (1905, str. 9—20); —■ K glagolskemu vprašanju« (1906, str. 390 —395); — Lamennai8. Zg«*wfngVe re- Važne izjave flr. Mineiča, Na zaupni konferenci radikalne stranke v Somboru je govoril tudi minister vnu-njih del dr. Ninčič o našem vnanjepolitič-nem položaju in izvajal med drugim: »Položaj je tak, da se ne da trditi, da je vojna onemogočena in da bi se dalo misliti na razorožitev. Tej ideji so so odrekli tudi najbolj vneti pacifisti na Angleškem. Vnanja politika mora vplivati tudi na notranje dogodke. Zadnji dogodki v Mali Aziji so dokazali, da mir v Evropi ni siguren. Vse države se morajo boriti z znatnimi težavami. V razgovoru mi je rekel Lloyd George, da je na Angleškem 2 in pol miljona brezposelnih, na Francoskem pa jih je 700 tisoč. Vprašal me je, kako jc /, brezposelnostjo pri nas. Jaz sem mu odgovoril, da pri nas brezposelnosti ul, nakar mi je rekel: •»Vas zavidam zaradi tega.« Vojna v Mali Aziji nas je vse iznenadila. Francija je računala z zmago Kemal-paše, Anglija pa jo bila iznenadena s tako brzim porazom Grkov. Anglija je pomagala Grkom zaradi njenih interesov na Bosporu in v Carigradu, Francija pa je smatrala, da je v interesu miru, če ostanejo vse važne točke v turških rokah. Niti Angleži niti Francozi niso želeli povratka Turkov v Evropo. Za Francijo je ta rešitev najpripro-stejša in najenostavnejša, Angleši pa so bili pripravljeni upreti so povratku Turkov v Evropo tudi z oboroženo silo. Dva načina sta, da se reši vzhodno vprašanje: angleško stališče, da se zabrani Turkom povratek v Carigrad z orožjem, in francosko stališče, da se Turkom vrne Carigrad, Odrin in Tracija, da se tako onemogoči vojska na evropskem o^mlju. Zmagalo je francosko stališče, kateremu se je pridružila tudi Italija. Koučnoveljav-na rešitev pa bo padla šele na bodoči konferenci, na kateri bomo tudi mi vidno sodelovali. Tretja rešitev je avtonomija Trakije, za katero se ogrevajo zlasti Bolgari. Nam ta predlog ni posebno všeč, ker odgovarja bolj bolgarskim interesom kakor pa interesom ostalih zaveznikov na Balkanu. Vsled poraza Grkov ni več mogoča grška Trakija. Zahtev Turkov ne podpira samo Francija, ampak tudi sovjetska Rusija, ki je pripravljena tudi na oboroženo intervencijo. Znano je, da že korakajo 3 ruske divizije Kemal-paši na pomoč. Če se vrnejo Turki v Evropo, so ogroženi tudi Bolgari in oni iščejo pomoči na Balkanu. Skupna nevarnost jih bo zbližala z nami in jaz sem prepričan, da bomo prišli do prijateljskega razmerja z Bolgari. Tudi grof Banffy me je bil obiskal v Ženevi in mi izrazil željo po zbližan ju uied Madžarsko in Jugoslavijo. Isto željo sem mu izrazil tudi jaz, ker mi nimamo vzroka odbijati želje po dobrem razmerju z Madžari. Položaj v Italiji ni tak, da bi nam dajal jamstva za ureditev dobrih odnošajev s to deželo. Položaj vlade otežujejo fašisti, ki bodo pri naslednjih volitvah dobili večino, s katero bo treba računati. Fašisti pa so odkriti sovražniki naše države, kajti Mussolini je že večkrat izjavil, da bo z nami obračunal. Zastopnik angorske vlade je tudi stopil z nami v stik in izrekel v imonu svoje vlade željo, da živi z nami v najboljšem razmerju, ker ne obstoji riobona ovira med nami za normalno in prijateljsko sosedstvo. V Londonu in v Parizu je dobil dr. Ninčič vtis, da se ne smemo preveč bati. fleksije o novejših cerkvenih in politiških strujah« (1906, str. 153—169, 242—249); >Kulturne in politiške stroje na Balkanu« (1906, str. 22—81). Tudi »Čas« ga je imel v svojih vrstah, dokler je mogel delati. Iz njegovega peresa je prinesel petnajst spisov. »Frančišek Asiški in moderni subjektivizem«. (1907, str. 49—53); — Balkanski problemi« (1907, str. 31—33); — »Primož Trubar« (1908, str. 257—268); — »Trubar v jubilejnem slovstvu« (1908, str. 472—475; — > Znamenite starine « (1908, str. 439—440); — »Urban Textor in prvi spor z luteran-stvom« (1909, str. 1—14); — »0 stoletnici Napoleonove Ilirije« (1909, str. 145—154); — >Fratres Minores med Slovenci« (1910, str. 58—67); — »Kulturnobojni načrti« (1912, str. 8—14); — »Konstantinov jubilej« (1913, str. 81—92); — »Preganjanje kristjanov in rimsko pravo« (1914, str. 235— 237); — »Pricetki našega janzeniznia« (1916, str. 121—137); —- »Janzenizem v našem kulturnem življenju« (1916, str. 177 —194); -— -Problem spreobrnjenja na gledališkem odru« (1917, str. 21—25). Istodobno je podpiral s svojim peresom »Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko«. Takoj, ko je bil postal kaplan na Bledu, je pristopil društvu kot član (1893) in je ostal zvest tej znanstveni korporaciji do svoje smrti. L. 1909 je bil izvoljen v odbor ter je prevzel uredništvo glasila, za katero jo napisal te-le razprave. sGlagnlica med beneškimi Slovenci« (1906, str. 30—' 33; — >Suzana Gornjegrajska" (1909, str. 121—128); — >Glagolitica« (19U6, str. 115 Dobra politika pa zahteva urejene notranje razmere, kajti evropski mir ni stalna in ne-izpremenljiva činjenica in mi moramo vedno paziti.« Politične novice™ Kriza v socialistični stranki Jugoslavije.« Pod tem naslovom objavlja Pro-tičev Radikal« daljši članek o krizi ujedi-ujene socialne demokracije v Jugoslaviji. Članek se ozira predvsem na socialno demokracijo v Sloveniji, o kateri piše: »V Sloveniji so dobili socialisti nad dve tretjini celokupnega števila socialističnih glasov in poslanskih mandatov v celi državi. In v tej svoji glavni trdnjavi se nahaja »socialistična stranka Jugoslavije« v procesu popolnega razpada. Največji del v strokovnih organizacijah organiziranega delavstva je prestopil med takozvane neodvisne«, katere imenujejo socialisti komuniste, kmetje so pristopili k SLS, republikancem, saraostoinežem in samostojnežem in Nemcem. Kar pa je ostalo, jc razbito na več malih skupin, ki se obupno med seboj bore in psu jejo.« — Tej sliki nimamo pridodati ničesar. + Kako je doSIo do propada Ninčižc-ve kandidature za svet Društva narodov. Tz Ženeve so došla podrobnejša poročila o volitvah v svet Društva narodov. Izvoljeni so bil zastopniki Brazilije, Belgije, Kitajske, Španske, Švedske in Uruguaja. Jugoslovanski kandidat dr. Ninčič je dobil vsega 15 glasov. Proti so glasovali vsi angleški dominiji, baltiško in skandinavske države in zastopniki vseh sovražnih dežela. Češkoslovaška, Romunija in Poljska so trdno stale za dr. Ninčičem. Francija se je trudila zanj iz vseh sil. Vendar bi bila kljub vsemu nasprotstvu dr. Ninčičeva kandidatura prodrla, ako ne bi bila Kitajska podala ultimata, da naj jo alK znova izvolijo ali pa izstopi iz Društva narodov. + Fašistovska diktatura v Boleanu. Povodom dogodka v Innsbrucku, kjer so Nemci pretepli izzivajoče Italijane, so fašisti v južnih Tirolah proglasili mobilizacijo, prišli s 6000 možmi pod vodstvom posl. Giunte v Bolcan, tam zasedli nemško šolo in zahtevali od občinskega sveta primerno izjavo. Občinski svet je imel takoj sejo, a njegov odgovor fašistov ni zadovoljil. Zahtevajo drugega. Položaj je glasom italijanskih listov vsak trenotek težji. + Italijanski socialistični kongres v Rimu. Te dni se vrši v Rimu italijanski socialistični kongres. Maksimalisti zahtevajo pristop tret]i internacionali. Kakor vse kaže, je poooln in končni razkol v italijanski socialistični stranki neizogiben in bodo reformisti ustanovili svojo lastno stranko. -f Francosko-ruski odnošaji. Poslanec Iierriot, ki se od 22. septembra dalje nahaja v Moskvi, je izjavil, da se radikalna stranka v Franciji zelo prizadeva uposta-viti francosko-rusko zvezo. Prvi korak k temu bi bila trgovska pogodba. Kot župan mesta Lyona je on šel v Moskvo povabit ruske trgovske firme, da se udeleže lyon-skega velesejma marca 1923. leta. (R.-k.) + Ljenin zopet dela. Ljenin nastopi na pni seji IV. zasedanja i/.vrše val nega odbora vseh ruskih sovjetov 2. oktobra z govorom. — Poročajo, da je Ljenin energično nastopil proti levemu krilu komunistov, osobito proli Zinovjevu, ki je bil zadnji čas odredil preganjanje mnogih ruskih inteligeJov. (R.-k.) + Spomini Viljema II. izidejo v ame-rikanski založbi. Zazdaj so objavljena prva poglavja kot reklama. Spričo zmožnosti —116); — »Borovnica — Franzdorf« (1906, str. 116—117); — »Doneski k zgodovini protestantstva rta Slovenskem« (1907, str. 1—5, 54—65, 121—140); — »Glagolitica II.« (1907, str. 39—41); — »Praznoverje in mistiške sekte v protestantski dobi« (1908, str. 60—66, in 1909, str. 109—113); »Dodatek k Suzani Gornjegrajski« (1909, str. 49 52); — »Cerkev sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru« skupno z Jos. Dostalom (1909, str. 129—133); — »P. P. Vergorij« (1909, str. 142—152); — »Gospodarska beda v francoski dobi in božja pot na Brezjah« (1909, str. 55—56). Svojo delavno silo je ohranil tudi preurejenemu glasilu Muzejskega društva »Carnioli«, ki je za*ela izhajati kot načelno poligloten časopis 1. 1910. Za to revijo je prispeval Verske in gospodarske razmere bistriškega samostana v reformacijski dobi« (1910, str. 89—97); »Zur Autorschaft des GrundJichen Gegenberichtes« (1912, str. 103—115); »Die Autorschaft des Griindlichen Gegenberichtes«, polemika z dr. Hcgemannom, (1912, str. 279—280); — »Gorica in Velikovec ob koncu 16. stoletja^ (1913, str. 1-6); — -šola pri sv. Nikolaju in ljubljansko nižje šolstvo po reformacijski dobi« (1915, str. 1—21); »K drugemu slovenskemu prevodu sv. pisma« (1916, str. 93—104). Z nabožno-zgodovinskimi vprašanji se je pečal v »Voditelju v bogoslovnih vedah« in priobčil »češčenje sv. Martina, škofa, na Slovenskem« (1900, str. 53—58); — »Najstarejši cerkveni natroni na Slovenskem« (1901, str. 59-73), in »češčenje presv. Amerikancev na tem polju ni dvoma, da so bodo razpečali milijoni izvodov Ekscesar jc dobil zato naravnost bajeslovni honorar. Končna sodba seveda še ni mogoča. Iz ob-javljenih poglavij se vidi, da Viljem II. ni ljubil Bismarcka, kar je bilo po sodbi mno. gih tudi njegova poguba. Značilna je tudi njegova nesimpatična sodba o centru, na katerega je kot protestant vedno gledal s predsodki. Vidi se nadalje, da je Viljemu II. manjkalo pogumnih mož, ki bi se mu upali povedati resnico, tako da je končno vsa odgovornost za državo bila edinole v njegovih rokah. Seveda se cesar trudi dokazati, da je hotel vedno le mir. + Odnošaji med Francijo in Nemčijo se počasi, a vidno izboljšujejo. Med francoskimi in nemškimi industrijci se sklepajo zveze. Tudi politično in kulturno se opa-ža zbližauje. Nositelj tega gibanja je radikalna stranka, oziroma zmerni levičarji, nasprotniki sedanjega nacionalnega bloka. + Rusija in Poljska. Maršal Pilsudski je 1. oktobra sprejel v avdijenci čičerina. čičerin je po avdijenci izjavil, da se jo prepričal o odkritosrčni želji Poljske ohraniti mir in dobro sosedstvo z Rusijo + Romunija in Rusija. »Adeveruk poroča, da se pričakuje, da se med Romu. nijo in Rusijo pogajanja zaradi »vzajemnih garancij« obnovijo. Vprašanje pa je, ali se bo dosegel kakšen rezultat, ker je ruska vlada že odgovorila, da v vprašanju Besarabije ne more popustiti. + Za nemškega poslanika v Moskvi bo imenovan bivši minister za zunauje zadeve grof Brockdorff-Rantzau, ki nastopi svoje mesto že oktobra meseca. Ustanovitev »Siov. kršč. ženske zveze«. V nedeljo, 1. oktobra, se je ustanovila v Ljubljani »Slov. kršč. ženska zveza (SKŽZ)« kot centralna organizacija vsega krščansko mislečega ženstva cele Sloveni je. Podrobnejši podatki o ustanovitvi in namenu te Zveze bodo objavljeni v »Vestni-ku SKSZ« (mesečni prilogi Slovenca), V predsedstvo so bile izvoljene sledeče gospe in gospodične: Dr. Angela Piskernik, predsednica; ge Terezija Koširjeva in Marija prof. Remčeva, podpredsednici; ga Maruša Vrtovčeva, glavna tajnica, gdčni Pepca in Ema Tomažičevi, tajnici; ga prof, Dolenčeva, blagajničarka, gdčna Cilka Krekova, blag. namestnica. Za častno predsednico odnosno protektorico nove organizacije je imenoval občni zbor soglasno gO Maro dr. Brejčevo. Nujnost ustanovitve SKŽZ dokumentirajo obilne prijave podeželskih društev, katerih je pristopilo tekom kratkih desetih dni že 631 k ljubljanski centrali. Vsa ona društva, ki se še niso javila, vabimo, da se čimpreje zglasijo in nam s tem omogočijo razvrstitev in pričetek delovanja. Pisma je nasloviti na: »Slov. kršč. žensko zvezo« v Ljubljani, Jugoslov. tiskarna (tajništvo, II. nadstr.) Predsedstvo. Manifestacijsko zborovanje. Zveza industrijcev sklicuje v sporazumu z drugimi gospodarskimi korporaci-jami in organizacijami radi nevzdržnih razmer v železniško-tovornem prometu manifestacijsko zborovanje, ki se vrši v petek, dne 6. oktobra ob 10.15 h dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Opozarjamo na ta shod vse gospodarske či-nitelje. Rešnjega Telesa med Slovenci v preteklih stoletjih« (1908, str. 58—98). Zc iz naslovov njegovih spisov je lahko razbrati, da Gruden že davno pred svetovno vojno ni poznal — kot zgodovinar — kronovinskih meja; kadar je pisal o Slovencih, je imel pred očmi celokupno ozemlje našega naroda; upošteval je pa izven-kranjska znanstvena glasila, ako je imel kaj povedati o krajih, ki sodijo v njihovo področje. Tako mu je služil »Časopis za zgodovino in uarodopis«, da je priobčil v njem priiično dva sestavka; »Samostan Stu-denice v protestantski dobi« (1908, str. 163 —168), in »Starine železnih in salajskih Slovencev« (1914, str. 93—154). V »Zborniku Matice Slovenske* je objavil »Spomine na Francoze« (1911, str. 1— 28), a v :>Koledarjn družbo sv. Mohorja« aktualni in poljudni članek »K zadnjemu vmeščenju koroškega vojvode« (1914, str 55—61). Na druga polja se je podal izjemoma le priiično. Tako je prispeval 1. 1899 za »Venec cerkveuih bratovščin«, ki ga je urejeval dr. Fr. Ušeničnik, dvanajst člankov zgodovinsko-asketske vsebine pod skupnim naslovom: >častivki in častivke presv. Rešnjega Telesa ; to so bile nekake životo-pisne črtice in so opisovale nastopno svetnike in svetnice. Klemen Marija Hofbauer (str. 4—7); Alfonz Ligv. (21—24); o. Izo Vanzer (37—39); Nikolaj iz Fliie (53—55); Katarina Sienska (69—71); Frid. Taber (86—88); Marjeta Alakok (102-104); Filip Neri (116—119); Roza iz Lime (132— 133); Janez Krizostom (149—153); Barba- — Proslava osvobojonja v Libelič«h. Ko je razmejitvena komisija končno priznala nam še ostali del Libelič, je prebivalstvo začelo delati priprave, da ta za Li-beliče tako važen dogodek primerno proslavi. Državne oblasti so prevzele občino dne 30. septembra, 1. oktobra pa so je vršilo veliko narodno slavje v spomin osvobojenja. Poleg domačinov so prišli na slavnost Korošci h Dravograda in vseh drugih krajev Koroške ter mnogoštevilni štajerski bratje. Kot prvi govornik je nastopil libeliški župnik Anton V o g r i n e c, ki je dve leti živel v pregnanstvu. Pozdravil je svoje farane in tolmačil čustva njihove in svoje ljubezni do jugoslovanske domovine. Potem so govorili o osvobojenju Libelič še guštajnski župnik dr. Fr. Cuka-la, učitelj iz Leš Karol Doberšek in drugi. Končno se je vršila slovesna zahvalna služba božja. Tako so Libeličani no res lop ua-čin proslavili svoje narodno osvobojenje. — t Franjo Krvarič. Zemske ostanke v Gradcu preminulega restavralerja na južnem kolodvoru v Zagrebu, gosp. Franja Krvariča, so prepeljali v Zagreb in jih bodo jutri, v četrtek dne 5. okt. ob 3. uri popoldne na pokopališču Mirogoj položili k večnemu počitku. Pokoj večni njegovi duši! — Batinaški sistem v Kranju. Poročajo nam: V Kranju je vsak pondeljek precej živahen semenj. Prilike dovolj, da se >ga« eden ali drugi preveč uazuka. To zadnje sicer ni lepo in prav. Pripetilo se jo to zadnji pondel jek tudi mlademu možu — očividno kakemu invalidu s pohabljeno nogo. Ker ga je vsled tega še težje nosil, naložil ga je krepak mestni policaj kranjski na samokolnico. To bi bilo samo na sebi prav. Toda glava je visela mlademu »ponesrečencu« precej preko vozička. To pa zopet ni bilo prav. Pod nobenim pogojem in nikakor pa ni bilo prav, da je krepki policaj izkazoval in uril svojo telesno moč nad to težko glavo ujetnika na vozičku in ga pretepal po njej, da je bil hipoma ves v krvi (namreč oni na vozičku). Slaboten možiček (če je invalid, gotovo še lačen po vrhu) niti hoditi ni mogel. Čemu ga torej še do krvi biti po glavi, da mu lije iz ust in nosa? — Gospod župan Pire pač nima povoda, rla bi uvajal batinaško-balkanske razmere tudi v Kranju, in to na javnem trgu sredi dneva. — Dohodek od zvišanja poštnih tari-fov bodo razdelili med poštno uslužbence (20 milijonov dinarjev), ostanek pa dobi žandarmerlja (20 milijonov) in oficirji (30 milijonpv dinarjev). — Propndauje morale. Nemški listi zelo tožijo o neizmerni uživanjaželjnosti, posirovelosti in nediscipliniranosti mladine. Sodniki se imajo pečati večinoma s pre-greški 14 do 16 letnih fantov zoper nravnost, s tatvinami, razporokami komaj poročenih parov, verižništvom in uporom proti varnostnim organom v stanju pijanosti. Sodišča se vsed tega nagibajo k vedno strožjim kaznim. — Poročil s« jc dne 2. t. m. .loško Prijatelj, trgovec is Tržišča ua Dolenjskem z gdč. Marijo T,indiS od istotam. Obilo srečo. — Delegacija ministrstva tinanc v Ljubljani nhjavlja uradno: Finančni zakon za leto 1.922/23, ki izide v Uradnem lislu, vsebuje tudi nekatere nove odredbe o taksaU- Zvišana je: taksa za družbene delnico ali akcije, ako se glase na ime ali lirino, od 2 ua 3 odstotke, ako po pa glase n.i prinosnika od 4 na 6 odstotkov no miri al no vrednosti (tar. post 10, točka 8, lit a iu b taksne tarifo); taksa za pregled in preizkus parnih kollov (tar. ra (162—164) in o. Marko Avianski (179— 182). Deloval je tudi pri 'Slomškovi zvezi«, kjer je prevzel za nekaj let celo odborni-stvo. V tej lastuosti je predaval 1. 1910 v ljubljanski podružnici ~0 šolstvu v ilirski dobi«, je poročal o šolstvu pri II. katoliškem shodu ter ocenil v zvezinem glasilu ^Slovenski učitelj« A. Strojevo Kratko zgodovino Katoliške cerkve za srednje šole (1904, str. 181—182). Znanstvenih ocen ijnamo od njega dolgo vrsto in v raznih časopisih, tako v Katoliškem Obzorniku (190-3: Perne, Trstenik; 1906: .Telič, Fontes historici liturgiae Gla-golito—Romanae); v Času (1907: Kos, Gradivo II.); v Izvestjih Muz. društva (1909: Dopscb, Die žiltere Sozial — u. Wirtschafts-verfassung der Alpcnsla\veu; Radies, Valvasor; Pokorn, Besnica; Stegenšek, Konjiška dekanija); v Carnioli (1908: Zanutto, l Frati Laudesi; 1909: Kušej, Joseph II.; Schmidlin, Die KirchJ. ZustSnde in Deutsch-land; 19'i.O: Pivko, Zgodovina Slovencev ; Barle, Sliko sv. Kumernisse; 1911: Pivko, Zgodovino Slovencev IL, Barle, Povjest liuvpoljskih župa; Ljubša, Christianisie-fung d. DiSzese Seckau; 1912: Kos, Gradivo III., 1913: Earle, Naše diecezanske sinode; 1914: Steklasa, Zgodovina župnije Sent Rupert; 1915: Kovačič, Dominikanski «truostan v Ptuju, in istega pisatelja Nad-žtinnija sv. Križa pri Rogaški Slatini; 1916: Capuder, Zgodovina e- in kr. pešpolka št. 17. — Te ocene omenjam, ker imajo po svoji kritiki in pozitivnih prispevkih in popravkih svojo važnost in ker cesto opozar-|ajo na nove viro. Vidi se, da je zajemal Gruden iz bogato preskrbljene zakladnice svojih študij. Iz teh je zgradil več del, ki so prišla med svet v obliki samostojnih knjig. Te so: 1. Božja pot Marije pomočnico na Brezjah. V Ljubljani, 1898. — 2. Das soziale Wirken der katholiseher Kirche in Oesterreich. (Di5-zese Laibach). Wien, 1906. — 3. Cerkvene razmere med Slovenci v 15. stoletju in usta-uovitev ljubljanske škofije. V Ljubljani, 1908. — 4. Slovenski župani v preteklosti. V Ljubljani, 1916. — 5. Zgodovina slovenskega naroda. V Celovcu, 1910—1916. — Izšlo je šest zvezkov: I. 1910, IL 1912, III. 1913, IV. 1914, V. 1915 in VI. 1916. — Prvi zvezek so morali 1. 1911 natisniti v drugo. Ta knjiga je seznanila z Grudnovim imenom ves slovenski narod, in to po pravici. Naše domače zgodovine ne bo pisal tako nihče več v doglednem Času, kakor jo je pisal Gruden. Ne da bi hotel trditi, da je ta knjiga zgodovinski evangelij, nikakor ne; vsaj je človeško delo in prepornib točk ter nepojasnjenih vprašanj, malih in velikih, bistvenih in formalnih je vec kakor dovolj v splošni, še več pa v naši specijelni povestnici. A soditi nepristransko na podlagi danih in doorianih dejstev, držati se znanstveno ugotovljenih resnic, izločevati stvari stranskega pomena in pripovedovati samo glavne, poljudno in razumljivo, to je dar in umetnost, ki sta bila dana Grudnu. Kar je proučeval, kar je čital, povsodi je imel pred seboj visoko zastavljen smoter, obrniti te študije v prid naši zgodovini, ki ni še pojasnjena v marsikateri točki Jos. Mantuani. post. 306) od 20 oziroma 40 dinarjev na 100 do 1500 dinarjev, progresivno po velikosti kurilno površino in vrste preiskave. Za pritožbo ua Upravno sodišč« se plača ista tak»a, kakor za pritožbe ua državni svet Za pritožbo proti volitvam se plača taksa v vsakem slučaju samo enkrat, ne glede na to, koliko oseb je podpisalo pritožbo. V primerih, v katerih so komisijsko ugotovi, da je prijavljena ob priliki kupa ali prodaje nepremičnin manjša vrednost, nego ona, ki jo bila v onem času, pa je ta razlika večja od 25 odstotkov, g« kaznuje kupec in prodajalec — poleg kazni po zakonu o taksah tudi z globo od 1000 do 30.000 dinarjev. — V ostalem ostano zakon o taksah in pristojbinah z njegovimi izpremembami in dopolnitvami v veljavi. — S sabljo je udaril invalid Aleš Kovc na Golniku krojaškega mojstra Franceta Škrjanca iz Seničuega pri Kranju in ga težko ranil, škrjanca so prepeljali v bolnico v Ljubljano. — Smrtno se jo ponesrečil tov. delavec Janez Jalen, ko je vrtal s strojem v kredno skalo v kre-dolomu cemsutne tovarne v Mojstrani. Pri delu se jo utrgal« skala nad njim, padla na Jalena in ga ubila. — Grkoviuo je prodajal neki Tomaž Kozjek iz Ljubgojue št. 8, občina Horjul. Orožni Ivi so ga prijeli,, ko jo ravno peljal nekaj smrdljivih ki o- i bas svojim odjemalcem, trgovcem in gostilničarjem. Dognalo se jo po zaupnih ljudeh, da jc Kozjok svojo nekoucesijonirano obrt vršil žo delj časa in pokupil vso po kmetih za nalezljivo ali kako drugo lx>lomijo poginole prašiče, tor jih predelal v klobase. — Tatvina na vlaka. Antonu CeraTju je bila dne 2. t. m. v somborskem vlaku ukradena listnica s 4 bankovci po 1000 Din, 4 po 100 Din in ček za 1150.000 K Kmetske posojilnice ljubljansko in orožni list št. POttfiti, izdan od glavarstva Kamnik. — Tatviua perila. Perici Jerici Lampič v Bizoviku št. 16 je ukradel neki Franc Lampič od raznih strank v pranje oddano ji perilo v skupni vrednosti 95-10 kron. Nekaj tega perila so je pri storilcu našlo iu oddalo sodišču, ki ima zadevo žo v rokah. —• Izgubila je Anica Kovlč, stanujoča v Lazih št. 1, hčerka Ignacija Kovica, kret-nika v soboto zjutraj železničarsko legitimacijo. Najditelj naj jo vrne v Ljubljani načelniku kolodvora. p Nova. strašna nesreča pri razstrelje-vanju mnnicijc na Goriškem. V Plani Dup- li na Goriškem je šest fantov pobiralo mu-nicijo, da jo potem razstrele. Znesli so 120 komadov v 20 m dolgo >kaverno«, položili zažigalno vrvico, nato se pa skrili v neko barako. Razstrelba je bila pa tako močna, da jo poleg kaverne raznosla del hriba, ki je zgrmel na barako, v kateri so bili fantje. Dva fanta sta ostala pod razvalinami mrtva, trije pu težko ranjeni. p Zahteve dijaštva v Julijski Krajini. Dijaki v Julijski Benečiji že dalj časa vodijo akcijo za izenačenje učnega načrta in klasifikacije z onim v stari Italiji. Ker vlada tej zahtevi doslej ni ugodila, so dijaki 2. t. m. ob otvoritvi šol izostali in šli namesto v šole na skupno dijaško zborovanje. Posredoval je generalni komisar Mosconi, ki je dijaštvu zagotovil, da bo vlada gornji zahtevi v kar najkrajšem času ugodila. p Izseljevanje v Istri. Kakor poroča tržaška >Edinosk, se je pojavilo v Istri nenavadno obsežno izselniško gibanje. Cele vasi, občine in celo okraji so na nogah, da prodajo svoja posestva ali jih dajo v zakup, da se morejo potem lastniki izseliti. Smer je obrnjena v Brazilijo na tamkajšnje fazendas«, kjer se prideluje kava in kjer so podnebne in delovne razmere enako neznosne. Upajmo, da so merodajnim istrskim krogom posreči, da ta nenavadni izselniški val pravočasno zlomijo in obvarujejo naše narodne domove v Istri pred potujconjem ali propadom. p Otroški vrtec sa slovenske otroke pri Sv. Ivanu v Trstu so je koučno vondar-lo tudi zopet otvoriL Otroci bodo dobivali — kakor po vseh tržaških vrtcih — vsako opoldne brezplačno kosilo. p Napad na profesorja. 19 letni gimnazijski dijak Fordinand Baseiano v Trstu je pred začetkom šole iskreno prosil profesorja Valentina Apol-lonia, naj mu dovoli ponavljalnl izpit. Profesor je prošnjo odbil. Dijak jc začel plakati, tisti hip pa stopi v sobo dijakov oče, ki je profesorja nemilo ozmerjal in tako pretepel, da je moral Iskati i Kini oči na rešilni postaji. « š Škandal. Prejeli smo: Molčim o ka-tehetskih nagradah, ki so sramota za državo, ako hoče biti kulturna. Pribijem samo dejstvo, da sem tri cele mesece na novi fari, pa še nisem dobil ne vinarja, ne plače ne draginjskih doklad, plačati pa bi moral župniku mesečno hrano in kupiti drva za zimo. Če pa se potožim nad to »izvrstno«' upravo, pa visi nad menoj Damoklejev meč liberalnega učitelja, ki me denuncira kot protidržavni element. Tako se godi danes slovenskemu kaplanu in katehetu. — Kaplan iz ^mariborske oblastih. š Usposobljenost.«! ispiH za obfo ljudske in uiesčauske šole pred državno izpraSevalno komisijo v Mariboru (na državnem moškem učiteljišču) se pričuo dne 3. novembra 1922 ob 8. zjutraj. Prošnje, ki naj bodo pisane na celi poli, naj so vpošljejo pravočasno potom okTainih šolskih svetov, da bodo do 25. oktobra t f. v rokah tepraSc-valuo komisijo. Odgovor na prošnjo dobe. le oni kandidatje in kandidatlnie, ki k Izpitu ni bodo pripuščali i. š Gledališče t Olju. Oljsko dramatično društvo jo sklenilo z upravo ljubljanskega tn mariborskega gledališča pogodbo, glasom katere bosta gledališči po dvakrat na mesec gostovali v Celju. 3 Povodnji v .Savinjski dolini. Radi zadnjih nalivov sta Voglajna in Savinja na več mestih prestopili bregove in preplavili polja in poti ter mestni park v Celju. Po vodi so plavale mrtve domačo živali in drugi odplavljeui predmeti. Sedaj je voda zopet upadla. g Sodna ratfUra r Celja, ki je bila določ«na za 8. do 15. oktober, se zaradi prekratkega roka odloži ra. 14 dni. Otvoritev razstave bo nepreklicno v soboto 21. oktobra t. 1., trajala bo pa 4 dni, torej do vštetega 24. oktobra. Prijave za razstavo se sprejemajo šo nadalje in sicer do 15. oktobra. Šarijo in drugi predmeti, ki so namenjeni za razstavo, morajo bili v Celju najkasneje do 18. oktobra »večer. Prijave in sadje za razstavo naj s« pošilja oa naslov: Ožji odbor »a sadno rarstavo t Celja. Opozarjamo sadjarje, da se v čim obilnejšem številu udeleže razstave, ki naj pokaže svetu, kaj premore Slovenija zlasli z ozirom na lepo in trpežno rimsko sadje. Pasobuega i>oniena bo razstava za večje sadne producente, ki imajo zlasti letos veliko sadja na prodaj. Razstavni odbor bo ukrenil vse potrebno, da privabi na razstavo tudi zunanje sadne trgovcu in jim nudi priliko, da si ogledajo, kakšno sadje lahko dobe pri nas, v kolikih množinah in da se prepričajo, kako ga znamo pripraviti za izvoz. Kdor količkaj more, naj pošlje, na razstavo sadje, vloženo v predpisano posodo, kakor bi btlo pripravljeno za odpošiljali,je. Sicer pa opozarjamo vse razstavljalce, da se kolikor mogočo ravnajo po programu, ki jc bil objavljen v >Plov. Sadjarju-: št. 7—8 in po drugih časopisili. g I t trgorskib krogov. Z ozirom na vašo poročilo v cenj. vašem listu z dne 1. t. m. pod notico .-Sladkor iz Ceboslovaškc-.-, prosimo vas, da blagovolite priobčiti v vašem cenj. listu, da znaša carina z monopolno takso ua sladkor v kockah 31.20 K pri kilogramu ln ne 19 40 K, da se s tem ljudje nepotrebno ne razburjajo. g Cene kruha v Bclgradu bodo znatno mižali, kakor hitro bo dobila občina moko iz Bolgarije. g Naročila blaga v inozemstvu po 2. septembru 1922. Za blago, naročeno po 2. septembru se ne sme, dokler ne izide nov pravilnik za promet z devizami in valutami, izdajati odobrenja za nakup deviz ali za uvoz. Pričakuje sc, da sc v novem pravilniku spremene pogoji, ob katerih se bo smelo izdajati odobrenja ter da se tudi omeji blago, za katero s« bodo smola izdajati. Ce bi toroj tudi bila naročila v tej prehodni dobi dovoljena, no bi bila priporočljiva, ker se ne ve, ali bo po novem pravilniku moči dobiti odobrenje za nje. Zategadelj se tvrdko opozarjajo, do v lastnem interesu opuste vsako naroČilo blaga v inozemstvu, in po drugem septembru že dana naročila stor-nirajo. Izjeme veljajo samo za neodložljive potrebe industrije; o tem odloča generalni inšpektorat ministrstva za finance, na katerega s« je obračati po krajevno pristojnih deviznih odborih. g Stanje papirnatega denarja v Nemčiji. Dne 23. septembra je bilo v Nemčiji za 290.678.147.000 mark papirnatega denarja v prometu. g Carinski aggio v Nemčiji. Od 4. do 10. t m. znaša carinski aggio v Nemčiji 84.400 n. a. K. g Padroinlf* Standard Oil v Belgrada. Družba Standard Oil Company of NPeklu na zemljk. — F. S.: Ljubezen. — Auta Kordin: Pola in cilji. — France Debevec: Jugoslovansko dijaštvo na Dunaju. — Dr. Ludwig fi,-ium, Berlin: O katoliškem dijaštvu v Nemčiji. — Viktor Korošec: Nekatere točke našega programa. — »Almanah* obseg« 100 strani in stane 10 Din (po poŠti 1 Din več). Naroča se: Upravništvo >Alm»n«1i»<, »Danica«, Akad. dom. Miklošičeva cesta 3, Ljub-lj« fj St. masa ta t dr. Kreka. I. delavsko konsumno društvo priredi v pondeljek, dne 9. L m. ob pol 7. uri zjutraj v tu k. frančiškanski cerkvi za dr. Jan. Ev. Kreka, svojega ustanovitelja in dolgoletnega član« nadzorstva, črno sv. mašo z libero. Oboje opravi Krekov učenec župnik p. dr. G vido Rant. Petje bo vodil p. Hugolin Sattner. Vsi dr. Krekovi spoStovatelji se uljudno vabijo, da se v obilnem številu vdeleže črne sv. maše in se z molitvijo oddolže spominu velikega pokojnika. lj Pogreb kanonika dr. Grudna. Voe-raj popoldne ob treh se je zbrala Pral škofijo velika množica prijateljev, čestiicev in znancev pokojnega g. kanonika dr. Josipa Grudna, da ga spremijo na njegovi zadnji poti. Škot dr. A. Boo. Jeglič je ob navzočnosti celohiega stolnega kapitlja blagoslovil truplo pokojnega, nakar so je nre-uesli v stolno cerkve, kjer je presvetli opravil obredne molitve. Moški zbor glasbenega in pevskega društva »Ljubljane^ je zapel pred hišo žalosti žalostinko »Blagor mu" in v cerkvi >Usliši nas, Gospod.:. Sprevod na pokopališče k Sv. Križu je vodil generalni vikar Andrej K a 1 a n. Med veliko množico, ki se je udeležila pogreba, so bili tudi številni zastopniki oblasti, kakor dr. Baltič za pokrajinsko upravo, dr. Skaborne za oddelek za uk in bogočastje in drugi, nadalje rektor univerze dr. Aleš Ušeničnik, upravitelj narodnega gledališča Matej Hubad, zastopniki raznih kulturnih organizacij, društev in zavodov, zastopniki dobrodelnih zavodov i. t. d. lj Osebna vest. Podpredsednik ljubljanskega deželnega sodišča g. dvorni svetnik Regally je po dolgi hudi bolezni popolnoma ozdravel in je zopet prevzel podpredsedniške posle navedenega sodišča. lj Predprodaja vstopnic za koncert >Ljublja-ne<, ki se vrši v ponedeljek, o. t. m., bo danes oci popoldne dalje v trafiki "Union- . I i Mladeniški kro.iek Koddicvn. V mladinskem domu piedava vlč. g. 1'. Ljudevit Ledcrhas h družbe Jezusove nocoj ob pol 8. uri o inateri-jali7.mii. Gostje dobrodošli! lj Seja odbora Prarret« frančiškanske tupnije se vrši danes ob 8. uri zvečer na porti. lj Pemki »bor Glasbene Matic« ▼ Ljubljani. Danes, v sredo dne -i. t. hi.. skupna pevska vaja za koncertni nastop dne 16. okt. t 1. Vsi in polno-štcvilnot — Odbor. lj Instrumentalni pouk n* koDservatoriju Glas-lirne Matice v Ljubljani se prične v četrtek dne 5. L m. ob uri popoldne. Poučevali se bodo sledeči inštrumenti: flavta, klarinet, pozavna, rog, trobenta. Gojenci naj se zbero točno ob 2. uri pop, v sobi št. G v poslopju Glasbene Matice, Vegova ulica št. 7-1. 7,a omenjene inštrumente se lahko priglasijo še novi gojenci. — Ravnateljstvo. lj Nenian dečtk. Dne 12. nnrca 1022 w j* zatokoj k posesfnioi Mariji Goršek, Trnovo št. 20, 11 leten deček, ki je rekel, da se pite Ivan Pivec. Izjavil je, da je fin Alojza in Marije; oče je v vojni padel, mati pa lansko leto umrla. Potem jc bil v zavodu ra sirote v Gregorčičevi ul. št. 26 v Mariboru, od koder pa je neki kmet iz Gu-štanja vzel k sebi (imena ne ve). Ta ca je pa potem baje ostavil, ter je iz Guštanja do sedanjega bivališča hodil peš skozi Savinjsko dolino. — Odkod jr doma, oziroma kjr ie bil rojen ali sploh natančnejših podatkov Pivec ni mogel navesti, ter jo brez vsakih dokumentov. lj Nesreči. Delavec Fingust Z. je v tovarni >Indus< padel raz oder in zadobil pri toni trike notranje poškodbo. — Marija Turk nn Gliivah je padla po stopnicah iu se hurio poškodovala. lj Tatvine. Iz predsobo lekarnarja Vinka Pro-hazka na Jurčičevem trgu št. 1 je bila dne 25. septembra 1022 ukradena kompjelna obleka v \ rodnosti f-000 K. — Učiteljici Živani Mitrovič, stanujoči na Bleivceisovi cesti St. 13, je bila v noči dne 23. t. m. v vlaku med Zagrobom in Ljubljano ukradena oba, lisičje temno rjave barve, dlaka zelo lepa, podloga is svile, vezena r. različnimi figurami v ra/nib barvah in par svetlorjavih čevljev, v skupni vrednosti 4000 K. Vestnlk S.K.S.Z. OdboroTa seja SKSZ se ne vrši v sredo, temveč v četrtek 3. oktobra t. 1. ob S. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni. Orlovski mMk. Orel Ljubljana — Sv. Peter ima danes ob 20. uri važen fantovski sestanek. Udeležba vseh f Is nov nujno potrebna. Pred in po sestanku je vpisfevanje novih članov. DRAMA. Sreda. 4. okt: R. U. R. Izven. Četrtek, 5. okt.: R. U. R. Red B. Petek, 6. okt.: ROMANTIČNE DUŠE. Izven. Sobota, 7. okt.: ROMANTIČNE DUŠE, Red C. Nedelja, 8. okt: R. U. R. Izven. Ponedeljek, o. okt: HLAPCI. Red D. Torek. 10. okt: ZAPRTO. Začetek vselej ob 8. uri rveecr. Premiera senzacionalne drame R. U. R. se vrši danes, v sredo dne 4. oktobra ob 3. uri zvečer. Drama, ki je opremljena s popolnoma originalnimi kulisami in pohištvom, ter zasedena z najboljšimi dramskimi močmi, se dogaja v daljni bodočnosti — v zavodu, kjer izdelujejo žive ljudi, Dejanje jc vseskozi napeto, nenavadno in učinkovito. ljudski oder. Ljudski oder. 8. oktobra: Revček Andrejfiek V nedeljo 22 oktobra: Hlapec (noviteta). .V sredo 1. novembra: Mlinar in njegova hči. V nedeljo 5. novembra: Mlinar in njegova hči. Predprodaje vstopnic, za v nedeljo 8. t. m. (Revček Andrejček) od četrtka naprej od 5. do 7. ure zvečnr in v nedeljo na dan predstave od 9. do 12. ure dopoldne in popoldne od 8. ure naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra (i. nadstropje). Turistika In šport. STURM 14, Dunaj : Ilirija. V uedeljo, 8. t m. r-c vrši kot druga mednarodna prireditev letošnje nogometne sezone tekma med S. K. Sturm 14 z Dunaja in Ilirijo. Sturm 14 spada v isto skupino dunajskih klubov kot Gersthof, ki je igraj začetkom septembra z Ilirijo z rezultati 4:3 in 3:1. Prvcnslveua tekma med Ilirijo in Primoricm je bila 30. m. m. — dan prtu tekmo — po Ljubli. nogometnem podsavezu odpovedana. Radi večnih odpovedi nogometnih tekem smo dobili že več pritožb iz občinstva. Kolikor smo informirani, gredo te nerednosti, ki se vlečejo že skozi cel mesec september, na rovai Ljubljanskega nogometnega podsaveza. L N. P. v prejšnjih slučajih ni nastopil s potrebno odločnostjo napram brezglavim, naš podsavez omalovažujočim ukrepom nogometnega saveza v Zagrebu, v zadnjem slučaju pa je storil sklep, ki pripušča dvome ali v njegovo sposobnost ali pa v njegovo objektivnost Poravnajte naročnino! IŠČE SLUŽBE v kaki pisarni za faktu-ristinjo. Gre tudi za blagajničarko ali prodajalko. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod j Dobra računarica« na upravo lista. INOZEMEC ISCE MEBL0VAN0 SOBO s posebnim vhodom, v središču mesta. -Prijazne ponudbe na upravništvo r.Sb-venca« pod: >F. K. 4165.« Rnj-pisujc sc služba orpnista in obč. tajnika v PLANINI PRI RAKEKU. Nastop lahko takoj. -- Prošnje na podpisani urad. Župni rirad v Planini pri Rakeku. Učitsljiea-Primorka stara 27 let, z višjo izobrazbo, vajena vsakega dela, službujoča večinoma v hribih, reli v svrho možitve spoznanja z dobrim in pametnim mladeničem. Ima porabno imetje (pohištvo in perilo). — I''rednost imajo Hrvatje ali Srbi z akad. izobrazi to. Pisma prosi pod »TIHA SREČA 4166< na upravo lista. luže spodnja krila, predpasniki, stezniki najceneje pri: JL SfnRovic nas). K. Soss Ljubljana, Mestni trg Stev. 19. POSODO za kateri hi znal tudi na žagi rezali. — Naslov pove upravništvo SLOVENCA pod štev. 416;]. STROJ za lušcenje ječmena in prosa brezhiben, skoraj nov, NAPRODAJ. -- Naslov pove uprava lista ped štev. 4170. Proda sc večja množina (2000;') prvovrstnih suhih biikovlli BRV stkanih v zimi 1021-22. Dobavijo se lahko takoj. Oddajo se tudi posamezni vagoni, izžagani. na dom postavljeni. Naslov nove uprava >■ SLOVENCA" pod štev. 4171. Stanovanje išče akademik Plača v denarju ali daje insfruktijo. — Ponudbe na upravništvo -SLOVENCA« pod »SOLIDEN 36«. 4160 , VINO itd. [dobite, dokler traja zaloga, pri tvrdki: L. AUGUSTIN. Spod. Šiška, Jernejev« ul Krepak deček učit kovaško ali ključavničarsko obrt h krSčfjn. inojsiru, kjer bi imel hrano in slun Neslov pri upravi »Slovenca« pod številko 4113. štev. 231, od 3. do 5. popoldne. 4047 ZAKONSKI PAR brez otrok 1ŠCE ^ STANOVANJE ^ z 1—2 sobami in kuhiujo. Visoka nagrada. Ponudbe ca upravo pod »Nagrada*. Perfekten knjigovodja SPREJME službo takoj, najraje v lesni stroki. — Ponudbe pod: »BILANCIST« na upravo »SLOVENCA«. 4167 Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naša iskreno-ljubljena mati, odnosno tašča, teta, gospa Katarina Leskovec roj. Ogrizek včeraj ob 4. zjutraj nenadoma izdihnila svojo blago dušo. Pogreb nepozabne raj niče se bo vršil jutri v sredo ob 4 uri popoldne iz mrtvašnice sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. BODI JI BLAG SPOMIN! V Ljubljani, dne 3. oktobra 1922. ERNEST, IRENA, PAVLA. MALUCA in JOŽICA, otroci. FRANC PEITLER. zet t za Šiško se takoj sprejme. Oglasiti se je v upravi. Nudimo iz našega skladišča: Molino-spodnje hlače Ia za delavce. Delavske Zephyr-srajce, temne in svetle. Črni klot, delavske srajce. Bele moške srajce. Žensko perilo. — Ženske srajce rml. z ročnim vezenjem, m Vse po najnižjih cenah. Najboljša izdelava in samo najboljše blago. „ZE-HH", domaČi prolzood perila, ZSSfiREB, lllca 19. JAKOB PAVLIC obL izkuSeni fes. mojster. DOMŽALE. Slov občinstvu naznanjam, da sem pri čel iz- vršev šuiem natunčno po dunih in lastnih načrtih Pfoiekli in načrti lastne izdelave. tesarsko obrt .Največja izbira iiiiiči iisisiii, „..,;., in rokavic pri tvrdki: il. S E. Skabmi lJUflI|BR3 Mestni trg 10 Po umrlem g. Fran Jagru, nadzor. juž. žel., bodo prodajali v četrtek 5. t m. ob 2. pop. v Hradcckega vasi št 30 njegovo zapuščino: POHIŠTVO, PREPROGE, PERILO, ZLATNINO in DRUGO Stavbene PARCELE v najlepši legi, ima naprodaj Jos. Tribuč, Glirice št. 37. Orehe, mecS, jateolka, suhe gobe, krompir (roža) kupujem. Ponudbe prosim z označbo cene. NOVAK, Maksi-mirska cesla 64, ZAGREB. Kdo bi vzel 4 letno zdravo — Ponudbe s šifro »SIROTA«. za svojo ali proti mati "odškodnini? uprava lista pod 4155 Lepa senožet 2 orala, v Rakovi Jelši naprodaj. Cena 170.000 1<. Proda Neža Merzclj, Stara pot štev. 7, Ljubljana. • 4157 Par dobrih KONJ (PONIJEV) z OPRAVO IN KOČIJO naprodaj. — PRKDOVIČ, Ljubljana. Ambrožev trg. Stavbeni prostor večji, ob Duuajski cesti, blizu železniškega tira, pripraven za tvorni oe, skladišča ali druga industrijska podjetja, i proda. — Ponudbe pod >STAVBEf PROSTi pod STAVBENI OR« 4148 na upravo lista. Dobrega kamnoseka in brusača za stalno delo sprejme Betonska »vornica JOS. CIHLAft, Ljubljana,. Dunajska tasta. Mlad, ožen. brez otrok, pošten in trezen zidar išče mesta hišnika za takoj ali pozneje. Pismene ponudbe na upravo lista pod »HIŠNIK«. 4051 VSEM ISKRENIM SLOVENCEM JAVljAMO ŽALOSTNO VEST, DA SE IE V NEDELIO, DNl 1. T. M. PRESELIL V VEČNOST NAS DOBRI PROFESOR, VELIKI ZGODOVINAR SLOVENSKEGA NARODA, ČASTITI GOSPOD JOSIP GRUDEN DOKTOR BOOOSLOVJA, STOLNI KANONIK, BIVŠI PROFESOR ZGODOVINE IN CERKVENEGA PRAVA, SLOVENSKI P1SATEL) ITD. V TOREK, T. M. OB 3. URI POPOLDNE SMO NJEGOVE ZEMELJSKE OSTANKE SPREMILI K SV. KRIŽU. POKOJ NJEGOVI BIAGI DUŠI! BRATJE, SPOMINJAJTE SE GA PRI SVETI DARITVI! HVALEŽNI UČENCI. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: FOTOGRASKI ATRLI JE: Orabiee Pranje, Miklošičeva cesta 6t. a »ILIRIJA«, LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJALCA DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg it 8. KLEPARJI: Rumiftsr &, Smerkol. Florijanska ul IS. Produktivna zadruga kleparjev, instalaterje*. kotlarjev in kretee* v Ljubljani. Kolodvorska nliea itev. 38. Koru T-, Poljanska cesta itev. 8. KLOBUKE in TELO V. POTREBŠČINE: tvunovar Ivan. Stali trg štev. 10. KONFEKCIJSKA TRGOVINA: Olup Josip. Pod Trončo. MEHANIČNA DELAVNICA za popravo gramofonov in drugih godb. strojev A. Rasbcrger, Sodna ulica 5 (veta, desno), Ljubljara. MEti A NIČNA DELAVNICA za pig. stroje: Bar Pran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. & PARNA PEKARNA: Jean Sehreja nasl. Jakob Kavčič, Gradišče Stev. 5. (Objava 4 Din.) PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE. Bat Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PLESKARJI, SOBO- IN ČRKOSLIKARJI: Produktivna zadruga, rej. zadr. s o. it Ljubljana, Gosposka ulica it 4. SPEDICIJSKA PODJETJA: »OrienU d. (L, Sodna ulica 8, TeL 463. Ranziuger R-, Cesta na ju i. železnico 7—9 STAVBENO PODJETJE: Vižintio Ivan, LJubljana, Vodmatski trg 7, STAVa IN GVLANT. KLEPARSTVO: Ferene & Fnehs, LJubljana. Mlrje St i TRGOVINA Z žELEZNlNOs Snlnik A., Zaloška četa 21, Ljubljana. TRGOV. Z DEŽNIKI IN S0LNČN1KI: Mikuš L, Mestni trg 15. TBGOV. Z ŽELEZN1N0 IN CEMENTOM: Erjavec & Torb pri »ziati lopati«, Valva zorjev trg itev. 7. IJRARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino 6t 10 (Ceno in ločno.) ZALOGA POHIŠTVA: P. Pajdiga tin. Sv. Petra cesta 17. | Odvetnik dr. jRlojz Soričan je otvoril v Gelju odvetniško pisarno in jo prfidrUŽSI pisariti i- dr. KaroSa Laznik v Prešernovi uiitci Stev. 3. laaaaaaairararona^ Josip Neikudia, Jablan« nad Orlicam 86, CahoslovaSka. Tovarna cerkvenih paramentov, raznovrstnih zastav m cerkvenega orodja. — Priporoča se prečastltl duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajoCih predmetov kakor: mašue plašče, pluvlale, dalmatlke. cerkveue in društvene zastave, kelihe, monstrance. svečnike itd,, sobe, krlževa pota v poljubu izvršitvi in ceni. — Solidnost tvrdke jamčijo nebrojna pohvalna pisma ln 110 letni obstoj firme. Vai cerkveni predmeti bo carine proetL — Na vsa vprašanja takoj odgovori ali predloli vzorce J. NESKUDLA, Ljubljana, hotol ..Tratnik". Jsdaja kvSSOEdi >oiovenca<. - Odgovorni urednik MlUel iAuSkecc v Ljubljani, JugoelcttfljMka x Ljubljani«