OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXI. — LETO XXXI. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), MARCH 19, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 56 DomaČe vesti Prireditev Sansove podružnice št. 48 V nedeljo 21. marca marca bo podružnica št. 48 SANSa prire-ila v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma koncertno Prireditev, ples in domačo zabavo. Program se bo začel ob 4. uri popoldne, po programu pa se bo scrviraio okusno večerjo. V gor-dvorani bo igrala Vadnalo-orkestra, v spodnji pa Kri-stof bratje. ^isti dohodek prireditve je "Namenjen za obrambni sklad ^^šega tiska in za upravni sklad NSa. Zavedni Slovenci in ovenke širom Clevelanda in ° olice so vabljeni, da se udele-^'30 te koncertne prireditve. socialističnega Št. 49 se^ "®deljo ob 10. uri zjutraj ® bo v prostorih Slovenskega ^^avskega doma na Waterloo • "vrsila seja Socialističnega klub, ^^bljeni St. 49 JSZ. Člani kluba so da se seje udeležijo. ^dna seja direktorija . ponedeljek večer ob 7:30 rji ^ izredna seja direkto-^ ^ Slov. društvenega doma na er Ave. Prošeni so vsi di- Uri *^ktor 'Ji> da se gotovo udeležijo. Gr ]a ^dbeni odbor ocoj ob 7:30 uri se vrši se-S^^adbenega odbor# Slov. ^Ustvenega d o m ffnghfr da ^ odborniki so vabljeni, ^ % udeleže. ' ^ Wallace odgovoril Trumanu ishod na opazke glede komunizma VABILO NA PROTESTNI KI BO PRIREJEN V PUBLIC AUDITORIJU Trumanova politika ogroža življenje slehernega človeškega bitja na svetu °2tiravi iz Habana, Kube, Jo ' Anton Petkovšek in to olinar, ki pišeta, da ima (jji]..®®^o krasne parke in okrog prebivalstva, sta ^""^dentona, Fla., kamor pred kratkim podala na ijj oddih, pozdravljata Mr. Joe Sustaršič, ki vodita Ave Cafe na St. Clair Trii Pjj euclidski rojaki, Anton Frank Cigoj in Anton glgo ki so se odločili iti po-^^ko lepo je v Floridi, Ce. prijatelje in znan- Seibi^^ j^jo v slovenski na-^ New Smyrna Beach, Fla. NEW YORK, 18. marca—Predsedniški kandidat Henry A. Wallace je danes izjavil, da je predsednik Truman razširil svojo zunanjo politiko do točke, ki že "ograža življenje slehernega človeškega bitja na svetu." Wallace je nadalje v svojem* radio govoru rekel, da "ljudje, ki vodijo našo vlado, upajo, da bodo uporabili telesa naših fantov, da bi ustavili zahteve ljudstva sveta." Predsedniški kandidat je s tem govorom odgovoril na Tru-manov "St. Patrick's Day go-voi', ki širi histerijo." (V svojem govoru pred kongresom je Truman zahteval vojaška pooblastila, v govoru istega dne v proslavo Patrick Daya pa je prvič napadel Wal-lacea in izjavil, da ne želi njegove podpore in ne podpore "njegovih komunistov"). "Truman je popolnoma prezrl probleme ljudstva" Wallace je v zvezi z gornjo Trumanovo izjavo rekel, da je pred enim letom izjavil, da je "Truman največji prodajalec, kar ga je komunizem imel." "'Danes ponavljam te obtožbe. On je prezrl globoko podčrtano naravo ljudskih problemov." Wallace je tudi izjavil, da se je včeraj postavilo resno vprašanje vojne in miru, da pa se to vprašanje ne bo rešilo z nadevan jem imen. Rekel je, da ljudje, ki se je j o sovraštvo in strah, kupčujejo z besedo "komunizem" v upanju, da "bodo mase ljudstva odgovorile sovražno." (Poročilo o Wallaceovom govoru je podano le v pomanjkljivih izčrpkih. Danes zvečer ob 8.15 pa k)o imel zopet radio govor potom Mutual networka). "Ljudstvo sveta je na pohodu" Wallace je napadel vse faze Za poseinike ameriške zunanje politike in obsodil poskuse za militariziranje Zedinjenih držav. Rekel je, da ni nobenega razloga za vojno med Rusijo in Zedinjenimi državami. Kosanovič razkril potvorbe v članku, ki govori o Trstu Jugoslovanski ambasador Sava N. Kosanovič je odgovoril na premišljene potvorbe zgodovinskih dejstev v članku, ki je bil priobčen v "Ladies Home Jour-nalu" in sicer v delu, ki govori o odnosu Jugoslavije napram Trstu. Članek pod naslovom "Time of Peril" sta spisala Henry L. Stimson in McGeorge Budny. Kosanovič je opozoril na del članka, v katerem sta omenjena časnikarja očividno namenoma potvorila zgodovinska dejstva. Del članka je bil priobčen tudi v časnikarskih poročilih New York Herald Tribune in nekaterih drugih časopisih. Glasi se: "Nekaj časa po smrti (predsednika) Roosevelta je izgledalo, da je vsaj v dveh zadevah v svojih zadnjih tednih popolnoma izgubil simpatije za Ruse in začel slediti nekoliko izpreme-njeni čvršči ameriški politiki. Neuspeh Rusije, da bi izpolnila jaltske določbe za ustanovitev resnično obnovljenje poljske vlade in agresivno stališče Jugoslovanov napram Trstu, je pogodilo Roosevelta kot popolnoma neupravičeno in globoko vznemirjajoče stališče." Kosanovič je na trditve časnikarjev, da je "agresivno stališče Jugoslovanov pogodilo Roosevelta kot popolnoma neupravičeno in globoko vznemirjajoče" odgovoril sledeče: "Mr. Roosevelt je umrl 12. V nedeljo 21, marca o b 8. uri zvečer se bo v Public avditoriju (Ballroomu) vršil veliki protestni shod, ki ga prireja clevelandski odbor "Wallace for President" proti Trumanovi zahtevi za obvezno vojaško vežbo. Na shodu se bo razmo-t r i v al o o organiziranju kampanje proti vojaškim pooblastilom, ki jih zahteva Truman. Kot smo že včeraj poročali, je predsednik ohijske-ga odbora "Wallace for President" dr. Calvin Hall izjavil, da se razmotriva o takšnih protestnih shodih širom celega Ohia. V pozivu clevelandskega odbora pa je v zvezi s Trumanovo poslanico v kongresu med ostalim rečeno: "Nobenega dvoma ni, da je Truman zapustil vse na-de v mir. Njegova zunanja politika je vodila k tej možnosti. Nadaljni očitni korak je atomska vojna, ki bo pomenila konec naše civilizacije." Vsi Slovenci in Slovenke so vabljeni, da se v velikem številu udeležijo tega shoda in tako sodelujejo pri naporih, da se ohrani mir nasvetu. Truman namenoma ustvarja krize T interesu stranke, pravi Moskva j Vlada bo posegla v stavko majnarjev? Slov. demokratski klub podprl Lauscheta Na seji Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu prešlo sredo večer je bilo odobreno, da se podpira Frank J. Lauscheta za governerja. i WASHINGTON, 18. marca— I Vladni uradniki so danes izra-j žili svojo skrb, da bo stavka premogarjev oslabila deželo pri /'mrzli vojni" proti Rusiji in dali vedeti da se bo vlada verjetno vmešala v stavko, ako John L. Lewis ne bo do konca tedna poslal premogarje nazaj na delo. Uradniki pravijo, da bo ^-, manjkanje premoga drastično omejilo ameriško produkcijo jekla, strojev in ostalih potrebščin, ki jih potrebujejo dežele, ki so sprejele Marshallov načrt. Jeklena tovarna Sharon Steel Corp. v Farrell, Pa., je že bila prisiljena, da vsled pomanjkanja premoga zniža svojo produkcijo. Pričakuje se, da bodo tudi druge družbe morale storiti isto. Direktor federalnega posredovalnega odbora Cyrus S. Ching se je dogovoril za sestanek s predstavnikom obratoval-cev premogovnikov Ezra Van Hornom in bo imel zakusko z John L. Lewisom, da vidi kakšne so možnosti za posredovanje. Izjavil je, da je stavka "resna zadeva dežele." Sedaj je na stavki 380,000 premogarjev v 14 državah. Iz komentarjev evropskega levičarskega tiska je razvidno, da je Truman s svojim govorom še bolj zaostril nasprotja LONDON, 18. marca—V svojih prvih komentarjih na včerajšnji Trumanov govor, je moskovsko časopisje obtožilo, da Truman namenoma ustvarja krize v interesu politike svoje stranke. Ruski časopisi so priobčili* ---— glavne dele Trumanove poslanice v kongresu najprej brez vsakih komentarjev, pozneje pa so priobčili tudi kritike progresivnih ameriških politikov. ImigracijšMe oblasti zadržale slovito francosko znanstvenico na Ellis Islandu in nedeljo 10. in 11. la , Se bo v Clevelandu vrši-^^gljaška (a tekma društev do(1q . bratske zveze. Prišli in ^kmeci iz raznih krajev ^ odbor lokalnih dni Q P^setnikom za ta dva ^®^očite lahko osebno ali 8ek "a Mr. Cyril Rovan- ^^24 ^ E:. 149 St., Ivanhoe V .svojem govoru je tudi izja- aprila leta 1945, Trst pa ni bil vil, da se ljudstvo sveta nahaja | osvoboden do maja meseca leta na pohodu. 1945. Za časa 'zadnjih tednov' "Ljudstva Francije, Italije, j živi jena Mr. Roosevelta, pozno Češkoslovaške pa tudi ljudstva " Kine in Grčije želijo poskušati novo pot," je rekel in vprašal, ABZ rojake, ki imajo sobe, katere bi lahko dali obstoja en sam razlog, "da ne moremo skleniti mir in končati mrzlo vojno." "Ali je kakšnih dokazov, da ima Rusija agresivne načrte proti naši deželi ali pa da našo nacionalno varnost ogrožajo kateri koli viri?" seja ' -- 39 Sansa vrši redna seja podr. H ^NSa v Slov. nar. do-Ave., staro po- tor" ' r' 3. Pričetek bo osmih in vabi se vse 'eže. ® in člane, da se ude- Appliance Service & j^^^Sovini, katero vodita ^Ofg ^ fanta, brata Andy in us na 18724 St. si bodo našegospodi-izbrale krasen nov ki iikalnik Apex izdelka ^ skupaj zgane in ga Z ifivf )^°ta v katerokoli so-ga rabite in zado- oste ž njim. 71 DELAVCEV UBITIH PRI EKSPLOZIJI V PREMOGOVNIKU V ISTRI BEOGRAD, 18. marca. — Poročila v beograjskih časopisih pravijo, da je bilo pri eksploziji, ki se je pripetila preteklo nedeljo v istrskem premogovniku pri Kaši, ubitih 71 delavcev. Natančno število vseh ubitih pa še ni znano. Prvotno je časnikarska agencija "Tanjug" poročala, da je bilo ubitih 171 oseb. Najmanj 90 oseb pa je ranjenih. (Včerajšnje radio poročilo pravi, da se med ubitimi nahajajo večinoma nemški In italijanski vojni ujetniki). v marcu in v začetku aprila leta 1945, Trst in večji del zapadne Jugoslavije se je nahajal še vedno v rokah Nemcev. Ne verjamem, da je kdo v Jugoslaviji v tej dobi natančno vedel, kako se bodo dogodki za osvoboditev zapadne Jugoslavije in Trsta razvijali, celo dvomim, da sta to vedela Mr. Roosevelt in Mr. Stimson. "Ako so Jugoslovani v tej dobi pokazal neko 'agresivno stališče' napram Trstu, je to bilo agresivno stališče napram našemu skupnemu nemškemu sovražniku." V odgovoru Kosanovič tudi poudarja, da takšne potvorbe prispevajo le k zaostritvi sedanjega nesporazuma med državami. NEW YORK, 18. marca—Imi-gracijski agenti so danes poslali na Ellis Island slovito francosko znanstvenico in dobiteljico Nobelove nagrade Mme. Erene-ne Joliot Curie, ki je dospela v New York z namenom, da bi ameriško ljudstvd obvestila o potrebah proti-fašističnih Špancev, odnosno španskih republikancev v begunstvu. V Washingtonu je predstavnik justičnega oddelke izjavil, da je znana učenjakinja, katere starši so odkrili radij, zadržana na "začasni ukaz o izključen ju." Predstavnik Leo Cadison pa ni hotel dati nobenih nadaljnih pojasnil, ampak je le potrdil, da se ena najbolj znanih učenja-kinj sveta nahaja na Ellis islandu. Dr. Edward Barsky, ki Tako je ruska časnikarska agencija "Tass" poslala iz New Yorka poročilo glede odmeva, ki ga je storil Trumanov govor v sami Ameriki. "Soglasno s poročili, mnogi republikanci smatrajo, da Truman namenoma ustvarja krizo v interesu politike svoje stranke," poroča agencija "Tass". Tassovo poročilo omenja komentar Henry A. Wahacea njej nahajajo mnogi komunisti. Sam dr. Barsky se bo moral zagovarjati zaradi preziranja kongresnega odbora, ker ni hotel izročiti imena članov odbora. Za organizacijo, katere predsednik je, pa je rekel, da je le "humanitarna organizacija." Mme. Irene Joliot-Curie je znana širom sveta ne samo vsled I svojega znanstvenega dela za I katerega je dobila najvišjo sve-I tovno nagrado, ampak tudi vsled svojega odločnega protifašističnega stališča. Za časa okupacije Francije se je udeležila odpornega gibanja. Za časa Blumove vlade pa je bila podtaj-nik za narodno prosveto. Nobelovo nagrado je dobila leta 1935 za nadaljna razkritja na polju radioaktivnosti. Njeni roditelji , , ^ , v . ^.v i Marie in Pierre Curie pa so do- pnxbakuk Nobdmm so begunskega odbora, je bil na le-. tališču, da jo dočaka in pozdra- vi. Dva odvetnika, ki sta prišla z Barskyem, sta bila obveščena, Deportacija na Ellis Island je tako osupnila dr. Barskyeja, da da lahko govorita z Mrs. Curie | je izjavil, da nima pojma, zakaj na Ellis Islandu. so jo zadržali in da ni pričako- Organizacija "The Joint Anti-Fascist Refugee Committee," katere predsednik je newyorski val, da se ji bo to zgodilo. V svoji izjavi, ki jo je obelodanil nekaj ur pozneje, pa je dr. Bar- kirurg dr. Barsky, je bila tarča | sky označil akcijo imigracijskih napada justičnega oddelka in oblasti za "neverjetno žalitev kongresnega odbora za ne-ame- j dostojnosti in inteligencije sve-riške aktivnosti, češ da se vi ta." V VARIETNI PROGRAM podr. št. 48 ■ ' --Sansa v SDD na Waterloo Rd. Nastopijo: zbor "Jadran," "Slovan," "Zarja," "Mlad. pev zbor SDD," Miss Florence Unetič, brat in sestra Siskovič v plesu, Florence Siskovic in Nada Skrij na klavirju in govornik Mr. Matt Petrovič. Začetek ob 4. popoldne. Poročilo agencije "Tass" omenja tudi komentar predsedniškega kandidata Henry A. Wal-lacea in podpredsedniškega kandidata Glen H. Taylorja, ki sta izjavila, da bo, predsednikov program ustvaril i z Amerike "vojaško deželo." O Trumanovem govoru j e najprej poročala moskovska radio postaja, ki je podala glavne-točke govora: "Na včerajšnjem skupnem zasedanju kongresa je Truman imel govor, v katerem je izjavil, da se v Evropi vršijo nagle spremembe, ki prizadevajo zunanjo politiko, državno neod visnost in državno varnost Zedin jenih držav. "Truman je priporočil takojšnjo uvedbo nabora, sprejetje obvezne vojaške vežbe in hitro odobritev Marshallovega načrta Tumanov govor je vseboval napade na Sovjetsko zvezo in dežele vzhodne in srednje Evro-pe. Truman je pozdravil podpis vojaškega pakta v Bruselju." Pričakuje se, da bodo ruski časopisi podali svoje nad^jne komentarje. Za sedaj so samo seznanili rusko prebivalstvo z vsebino Trumanovega govora. Proti-ruski krogi v Evropi zadovoljni z govorom Desničarji in proti-ruski krogi v Evropi, pa so pozdravili Trumanov govor z dobrodošlico. Tako je neki predstavnik angleškega zunanjega ministra pohvalil Trumanov govor, in posebno del, v katerem je poudarjen "obrambni značaj ameriške politike." Desničarski tisk v Angliji označa Trumanov govor kot objavo nove "Monroeove doktrine", ki bo "dala zobe Marshal-lovemu načrtu." "Daily Graphic" piše, da je Truman "pozval ameriško ljudstvo, da z vso močjo Amerike podpre svobodne dežele Evrope." "Tako je Monroeova doktrina prekoračila Atlantik. Ne ščiti več samo Amerike. Proglasila se je za čuvaja enega načina mišljenja in življenja," pravi "Daily Graphic." gi izrazili svoje zadovoljstvo nad Trumanovim govorom. Pravijo, da je govor "opozorilo Rusom, da Zedin jene države res mislijo "business". "Črna vlada" v Italiji vidi znak vmešavanja v volitve Predstavniki vlade krščansko-demokratskega premierja de Gasperija v Italiji vidijo v Trumanovi poslanici znak, da bodo Zedinjene "države pokazale še večje zanimanje glede italijanskih volitev. Nekateri pa so mišljenja, da bo potrebno podvzeti bolj stroge mere, da se porazi komuniste. Tudi grški monarhistični krogi so z navdušenjem pozdravili Trumanov govor. Uradna češka časničarska agencija v Pragi pa pravi, da je TrUin^^a obtožil Rusijo, da ne želi sodelovati n a miroljubni n ač i n, istočasno, ko je Rusija "pokazala pot v mir z nadaljno demobihzacijo." Ostri komentarji posameznih komunističnih časopisov Rimski komunistični časopis "Unita" pa pravi v zvezi s Trumanovo poslanico; "Učenec Pendargasta (bivšega političnega bossa Kansas Cityja) se je sedaj spomnil metod svojega mojstra. Vzel je strojno puško. Kot kakšen gan-ster, je položil vso vero v odprto nasilje in strahovanje z orožjem." Madžarski časopis "Szed Nap" pravi, da "Trumanov govor ni nič drugega kot navadni volilni trik." "Truman želi ustvariti vojno paniko, da bi ustrašil nezadovoljne množice in prisilil k molku Wallaceovo opozicijo." Glasilo francoske komunistič-ijie stranke "L'Humanite" pa pravi: "Podpisovanje sporazuma v Bruselju in govor v Washing-tonu predstavljajo dve lici iste politike — politike vojne, 'black-maila' in intervencije s strani ameriškega imperializma." Dobrodelni ples Euclidski veterani bodo nocoj imeli veliko plesno veselico v Slov. društvenem domu na Re-cher Ave., katere čisti dobiček je namenjen za 5-letno Kay Kingsland, ki boleha na nenavadni in zelo nevarni bolezni, da bo njenim staršem omogočeno poslati j^ v posebno kliniko v Chicago v svrho potrebnega zdravljenja, ki stane veliko denarja. Veterani se priporočajo za obilen poset, da bo mogoče čim bolj pomagati nesrečni deklici, ki je obsojena na smrt če ne bo kmalu deležna posebnega zdravljenja. Pogreb Pogreb pokojnega Julius Gruden se bo vršil v soboto zjutraj Tudi v Parizu so vladni kro- ob 9. uri v Akronu. a ENAKOPRAVNOST ff Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto) - FOl Six Months—(Za šest mesecev) For Three Monties—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1818 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. MEDNARODNE VOLITVE V ITALIJI Dve državi aktivno sodelujeta pri volilni kampanji v Italiji—Vatikan in Zedinjene države. Volitve se bodo vršile 18. aprila. Italijansko ljudstvo stoji pred izredno važno odločitvijo kajti izid teh volitev bo rešil vprašanje, da li bo Italija še vedno ostala v taboru zapadnih kapitalističnih držav ali pa bo krenila v socializem. Jasno je, da Vatikan ne želi zmage socializma že zaradi svojih finančnih in veleposestniških interesov v Italiji. Razlogi, vsled katerih tudi Zedinjene države sodelujejo z vso vnemo pri volilni kampanji, so že dovolj jasni—bojijo se, da bi z odpravo kapitalizma v Italiji "zavladal rdeči teror" in da bi načrti za ustanovitev takozvane zveze za-padno-evropskih držav definitivno splavali po vodi. Ne Vatikan in ne Zedinjene države ne skrivata dejstva, da bodo s svojim vmešavanjem poskušale vplivati na italijansko ljudstvo. Volilno kampanjo v Italiji je s strani Sv. stolice odprl sam papež, ki je dal potrebna navodila duhovščini in ukazal katoličanom, da ne smejo voliti za kandidate, ki ne bodo "spoštovali in branili pravice cerkve." Sveta stolica celo razmotriva o izobčitvi iz cerkve tistih volilcev, ki bi kljub svarilom oddali svoje glasove za komunistične ali pa socialistične kandidate. Pritisk na italijanske volilce s strani Vatikana pa se ne vrši samo potom grožnje s "smrtnim grehom," ampak tudi na drugi način. Zriafio y \ d;; o.cestite sestre in duhovniki delili vpi. poPM« v hi ; \ ki so jo poslale Zedinjene države in s tem isi , ' ili \ , ,s, da te pomoči ne bo več, ako bo ljudstvo volilo za levičarje. Nobenega dvoma ni, da bo v najbolj kritičnih dnevih, Vatikan začel deliti tudi makarone, kot jih je to delil pri volitvah leta 1946, da bi pridobil za de Gasperija nekoliko glasov več. Zedinjene države tudi aktivno sodelujejo pri kampanji in to na razne načine. Ne samo, da so zagrozile, da Italija ne bo dobila nobene pomoči v okviru Obnovitnega programa za zapadno Evropo, ako bo krenila na levo, ampak so podvzele nadaljne korake, ki pomenijo odprto vmešavanje v notranje zadeve Italije. Najbolj originalno volilno kampanjo je izmislil predsednik kongresa Joseph W. Martin, ki je apeliral na Američane italijanskega porekla, naj pišejo svojim sorodnikom v "staro domovino" in apelirajo na njih, da "volijo proti komunistom." Poleg tega je državni tajnik Marshall obvestil italijanskega ambasadorja Tarchianija, da bo Italija dobila kot "darilo" 29 potniških in tovornih ladij in ob tej priliki poudaril, da se nada, da bo Italija uspela "ohraniti demokracijo." V volilno kampanjo bi s svoje strani morala stopiti še samo Sovjetska zveza, in ako se \^ošteva, da dve državi že aktivno sodelujeta, ni nobenega razloga, zakaj ne bi tudi Rusija posegla vmes. De Gasperijeva vlada se na vso moč trudi, da bi se volitve vršile edino v znamenju "ameriški pomoči" in zato je tudi odklonila predlog za trgovinska pogajanja, na podlagi katerih bi italijansko ljudstvo lahko dobilo iz Sovjetske zveze toliko potrebno žito. Ne želi dati prilike italijanskemu ljudstvu, da bi izbiralo med vatikanskimi, ameriškimi in sovjetskimi makaroni. Tako v tem pogledu Italijani nimajo nobene izbire, Rusiji pa je volilna kampanja onemogočena. Toda kljub vsem naporom Vatikana in Zedinjenih držav, izgledi za zmago de Gasperija niso preveč obetajoči. Časnikar R. H. Schackford naprimer poroča iz Washingtona (17. marca), da ni nobena tajna, da najvišje ameriške vladne uradnike skrbijo volitve v Italiji in da je vlado zajel "smrtni strah," da bi komunisti lahko dobili do 40 odstotkov vseh glasov. ^ Prestiž Vatikana je zadnje čase zelo omajan vsled afere, v katero so vpleteni neki najvišji uradniki Sv. stolice. Gre za poneverbe v znesku nekoliko stotin milijon lir, ki jih je izvršil duhovnik Prettner, pomagal mu pa je sam vatikanski minister financ. Levičarski tisk Italije seveda to priliko pridno izkorišča in udriha dan za dnem po Petrovi skali. Tudi ameriško vmešavanje ne bo dosti pomagalo. Noben narod, vključno italijanski, ne želi, da bi se neka tuja sila vmešavala v njegove popolnoma domače zadeve. V tem vidi znak svojega zasužnjevanja in to je vedno zoprno NEBOTIČNIKI V RASTLINSTVU Nebotičniki so dandanašnji velika moda v stavbarstvu. Ves svet strmi nad orjaškimi stavbami Američanov, ki so videti neomejene v višini. Tudi stari svet se poskuša na tem polju, toda nasproti ameriškim rekordnim zgradbam so to le medle sence. Tamkaj poganjajo iz tal stolpi omotične višine in drzno razpeti loki se vzpenjajo med bregovi širokih voda. Vse to je delo človeškega razuma in rok. številke in formule pa mogočni stroji pomagajo pri gradnji. » Če upoštevamo vse pripomočke, ki si jih je človek pripravil za te vrste dela, potem doseženi uspehi še ne pomenijo tako mnogo, ako jih primerjamo z zgradbami narave, ki so narejene z dokaj primitivnejšimi sredstvi. Zlasti velja to za stav-barske umotvore narave v kra--Ijestvu rastlinstva. Današnji in-ženerji se sicer dpbro razumejo na svojo stroko, ali od narave bi se vzlic temu lahko še marsikaj naučili. V marsičem je narava še zmerom neprekosljiva. Vzemimo na primer eno samo bilko iz žitnega morja: Visoko je pognala iz tal, in poletje jo je obtežilo z bremenom polnega klasa, pod katerim se šibi v valovih vetra. Začudo velike sile prenese drobna žitna bilka. Je pa tudi zgrajena iz snovi, ki je izredno trdna in žilava- Samo dober material pa seveda še ne bi zadostoval, če bi ne bil tudi prav izrabljen. Narava pa je dala bilki smotern prerez, jo okrepila s kolenci in prečnimi stenami ter obdala nežne, mehke dele z listnatimi tulci. Le na ta način je mogoče, da se samo 4 mm debela bilka s pol milimetra debelimi stenami vzpne poldrugi meter visoko. Razmerje debeline bilke proti njeni višini je kakor 1 : 375. Na vrhu te sloke konstrukcije pa sedi še klas, ki utegne biti pet do desetkrat težji od bilke. Če iščemo nekaj sličnega v naši tehniki, nas bo nemara naj prvo zvabil k primerjanju visok tovarniški dimnik. Primerjanje bilke in dimnika je porazno za delo člo-; veških rok. Srednji premer 50 m' visokega dimnika znaša naj-1 manj 3 m, kar daje razmerje ši-| rine proti višini 1 : 16. V pri-j meri z dvajsetkrat večjimi številkami, ki jih je dosegla nara-j va, je to kaj skromen rezultat.! Če bi znali naši mojstri enako spretno graditi, potlej bi moral biti tisti dimnik najmanj 1000 m visok in še bi ga lahko na vrhu obremenili z desetkratno lastno težo. V navalu vetra bi se moral pripogniti do tal in se v zatišju spet vzravnati v navpično lego. To so zahteve, ki si jih niti predstavljati ne upamo, dasi se dan na dan izpolnjujejo v naravi. Ali travnata bilka je le majhen umotvor v primeri z drugimi velikimi zastopniki svoje vrste, kakor so n. pr. trs, bambus, sladkorni trs in drugi Pa niti ne bi bilo treba proučevati baš te vrste rastlin, ako bi hoteli spoznati graditeljsko spretnost narave. Nič manjša tehniška i mojstrovina ni stebelce skromne mrtve koprive, dasi je konstruirano na popolnoma drugačen način. Tu je prerez stebelca kvadratičen, na vseh štirih robovih okrepljen z okroglimi na-breklinami. Tudi stene so na- vzven obokane, kar daje stebelcu še posebno odpornost proti upogibu. Ta prerez močno spominja na današnje moderne konstrukcije iz valovite pločevine. Stebelce je votlo in okroglo na znotraj kakor pri travah, ker so srednje plasti najmanj izpostavljene vnanjim silam. Vendar pa je okrog tega prostora še enkrat v manjšem merilu ponovljena konstrukcija iz "valovita pločevine," tako da je stebelce dvojno močno ali dokaj bolj prožno, kakor če bi bile samo vnanje stene dvakrat močnejše. Tudi ostali deli so tako premišljeno izoblikovani, da tej naravni visoki stavki, ki jo predstavlja stebelce mrtve koprive, ni česa oporekati. Majhne rastline je treba posebej študirati, da se nam odkrije njih genialni ustroj. Pri drevesu tega ni več treba. Drevesa so tako dovršeni naravni nebotičniki, da jim tudi najspret-nejši konstruktor še zdaleka ni dorastel. Že samo drevesno deblo mora vzdrževafi velikanski pritisk vetra, ki utegne doseči v izjemnih prilikah mnogo 'kilogramov na vsak kvadratni centimeter. Vrhu tega pa mora deblo še dajati oporo mogočni krošnji. Les sam (kot snov) ne bi bil kos temu bremenu, če bi ne bila njegova gmota tako spretno porazdeljena, da lahko prestreza vse vrste mehaničnih sil. Pri drevju je še bolj dosled-nd izvedeno načelo obročastega okreplenja debla kakor pri travnatih bilkah. Letne, ki jih lah-k o opazujemo n a prežaganih deblih, niso nič drugega nego prerezi valjev različno velikih premerov, ki so nekako vtak-njeni drug v drugega pkrog istega i središča. Razen tega je deblo pri tleh oprto z več rebri, močnimi naibreklinami, ki se proti vrhu zožujejo. Stare cerkve kakor tudi moderna visoka poslopje kažejo skoraj popolnoma slične opornike. Visoke stavbe v rastlinstvu ne zmorejo sanWyekordne višine glede na prerez in na malenkostno množino materiala iz katerega so zgrajene, ampak hkrati nosijo na vrhu še precejšnje breme, bodisi krošnjo, cvet ali sad, ki silno obtežuje celo konstrukcijo. Sicer tudi naši nebotičniki dosežejo precejšnjo višino, ali vrh mora biti zmerom prost, ker bi morali drugače že vnaprej računati, da smo jih postavili na pesek. — Glavni vzrok, da je tukaj narava močnejša od nas, so temelji. Visoka stavba je nemogoča brez močnih temeljev in te ume naraya mojstrsko polagati. Drevo si* seveda ne more pripravljati betona, ki tako izvrstno služi našim gradbenikom, j Vse snovi, s katerimi lahko j gradi rastlina, so razmeroma j lahke in razen tega mora še j prav štedljivo ravnati ž njimi. Zaradi tega si rastlina z množino ne more dosti pomagati, tem bolj pa s kakovostjo in spretnostjo. Drevo požene v zemljo celo .nrežo korenin in koreninic, ki strnejo velik kos tal v eno samo trdno in dobro sedečo klado, na katero lahko pritiska z vso r;vojo težo in prenaša nanjo vse aile, ki ga poskušajo podreti. Vrsto sličnih primerov bi lahko nadaljevali v nedogled. Toda že teh nekaj dokazov, da je narava tudi na področju visokih stavb neprekosljiv mojster, neizčrpna zakladnica koristnih dognanj in izkušenj, iz katere lahko človek na veke zajema za svoje potrebe. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Nemški levičarji bodo ustanovili "ljudsko republiko" pa naj prihaja v imenu obrambe "demokracije" ali pa v imenu "skrbi za blaginjo prebivalstva." Volilna kampanja je torej v polnem razmahu. Naj nas nič ne čudi, ako bodo do 18. aprila vsi dogodki potisnjeni na strani in ako bo Italija prišla v ospredje. Samo, da bi se to volilno kampanjo ohranilo v teh mejah besedne bitke in da se ne bi stopilo na polje odprte vojaške intervencije! Mogoče se italijansko ljudstvo samo ne zaveda, v kakšnem nevarnem položaju se nahaja. Toda čitajoč razne ko-! mentarje v ameriških časopisih se pripravlja teren za I krvavo civilno vojno. Stalno ponavljanje in opozarjanje, I da bodo "komunisti poskušali s silo priti na oblast," lahko ; pomeni tudi, da bo de Gasperijeva "črna vlada" provocirahi I nerede in s silo ohranila "red in varnost," kar pa pomeni, , da bo poskušala upostaviti novo fašistično di^ctaturo. $ Los Angeles, Cal. — Dne 11. marca je umrl Jakob Stonich, član SNPJ, star 87 let in doma iz Otovca pri Črnomlju. Pokojni Jakob Stonich je bil znan starejšim rojakom šlrom Amerike, ker je po naselbinah prejšnja leta, zlasti po zapadu prodajal zlatnino in agitiral za tedaj še mlado SNPJ. Bil je med pionirji jednote in se v njej ves čas udejstvoval. Prejšnja leta je živel v Chicagu, pred okrog 25 leti pa se je preselil v Los Angeles. Bil je tudi večkrat na konvencijah jednote kot delegat, zadnjič v Pittsburghu leta 1941. Zadnjih par let je bil bo-lehen, toda kljub svoji visoki starosti je bil še korenjak. Njegova dva brata John in Frank sta umrla že pred leti. Chicago. — John in Louise Sechen sta dobila prvorojenko Mlada mati je hči družine L. Gradišek. Yukon, Pa. — Dne 8. marca je po 11 mesecih bolezni umrl Joseph Kastelic, star 61 let doma iz Zagajsta, fara Dole pri Litiji, v Ameriki od 1907, član SNPJ. Tukaj zapušča ženo, dva sinova, hčer, pet vnukov in pestro, v starem kraju pa brata. Waukegan, 111.—Dne 3. marca je umrl za srčno hibo John Brence, star 72 let, samski, doma iz Rakitnice pri Borovnici. Bil ie član Samostojnega društva, ki mu je priredilo civilen pogreb, kakor je želel. Tukaj n" imel sorodnikov, v starem kraju pa zapušča sestro in brata. Aguilar, Colo. — Dne 12. februarja je umrl George Pres-kar st. star 69 let, doma od Čateža pri Krškem od 1903. Bil je član ABZ. Bil je aktiven dru-štvenik. Tukaj zapušča ženo, pet sinov, hčer in šest vnukov, v Stantonu, 111., pa polbrata Martina Biznika. Pokopan je bil v Trinidadu. Hillsboro, 111. — Truplo Sgt. Ludvika R. Lenicha, ki je umrl na Dunaju 5. januarja 1948 je bilo 20. februarja pripeljano domov in pokopano z vojaškimi častmi na domačem pokopališču v Hillsboru. Pokojni je bil član SNPJ. Rojen je bil v tej naselbini 18. avgusta 1927. Sacramento, Cal. — Louise Petach je prejela ve^t iz starega kraja, da je 21. februarja umrla njena edina sestra Man-ca Vrtačnik (Janša). Stara je bila 67 let in živela v'Pernicah pri Medvodah, Gorenjsko, kjer zapušča dve hčeri, šest vnukov in vnukinj. Ely, Minn. — V bolnišnici je umrl Joseph Šikonja, star 64 let, doma iz Tribuč na Dolenjskem, v Ameriki od 1903, član ABZ in HBZ. Zapušča ženo, tr^ sinove in tri hčere. — Dalje je 27. febr. umrl Frank Koprivnik, veteran druge svetovne vojne. Umrl je v veteranski bolnišnici Fort Sneling, Minn. Star je bil 27 let, rojen v tem mestu. Zapušča starše in šLiri sestre. — P" daljši bolezni (revmatizem) jc umrl Joseph Vertnfk, doma iz Lahoviče, Gorenjsko, star 68 let. Žena mu je,umrla že pred več leti. Bil je član ABZ in KSKJ. BERLIN, 18. marca—Včeraj se je tu sestal nemški ljudski kongres, ki namerava ustanoviti Nemško republiko. Voditelj stranke socialistične zveze Herman Matern je izjavil, da bi republika moiala biti pri' pravljena, da prevzame oblast od zavezniškega kontrolnega sveta. Kongres se je sestal z namenom, da se ustanovi ljudski svet, ki bo ustvaril ustavo predvidevane republike in obenem služil kot izvršno telo. Kongresa se je udeležilo okrog 2,500 delegatov, večinoma iz sovjetske okupacijske zone Nemčije. Na kongresu je govoril med ostalim tudi voditelj nemških komunistov Wilhelm Pieck, ki je napadel "kapitalistične monopole zapada." Istočasno so imeli svoj sestanek tudi nemški krščanski demokrati, ki so napadli ljudski kongres, češ da je le krinka za novo "zaslužnjsnje nemškega ljudstva." Kitajska demokratska vlada obsodila skupino misionarjev ŠANGHAJ, 17. marca. — B&' dio postaja kitajske demokratske (komunistične) vlade, je danes naznanila, da je bilo dvanajst švicarskih misijonarjev obsojenih na zaporne kazni v mestu Tisitsiharu (južna Mandžurija), ker so "vršili sabotažo, vohunili in pripravljali oboroženi upor proti vladi." Radio postaja je poročala, da sta bila škof Paul Hugentoblei" in visoki cerkveni uradnik Fne-derick Bosset obsojena na 12 .et ječe. Vsi obsojenci so bili člani carske misije. "Z ozirom na milostno postopanje demokratske vlade i^^ vpoštevajoč, da so obtoženci tuji državljani, so bile izrečene blage kazni za dejanja, za tera bi drugače dobili najvišjo kazen (smrt). Ostali obtoženci, med njimi prednica nekega mostana, so bili po obravnavi izpuščeni na svobodo. ČEŠKI PARLAMENT ODVZEL POSLANCEM IMUNITETO PRAGA, 18. marca. — češkoslovaški parlament je danes črtal imuniteto (nedotakljivost) Š2stim poslane3m, ki se bodo zagovarjali proti obtožbam, da so sodelovali pri zaroti proti vladi. Poslanci, ki so izgubili imuniteto, so: narodni socialisti Bo-huslav Deci, (ki se nahaja v zaporu, ker je hotel zbežati iz dežele), Vladimir Krajina, Ota Hora in Alois Cizek, ter slovaška demokrata Fedor Hodža in Jan Ursiny. Prva četvorica se bode zagovarjala proti obtožbam, da so organizirali vohunsko mrežo pri narodno socialistični stranki. v "Enakopravnosti" dobite oedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! GRŠKI MONARHISTI PREPOVEDALI STAVKE ATENE, 18. marca. — mier grške monarho-fašistic'^® vlade Sofoulis je danes podp^ sal ukaz, s katerim se bo šila državna mobilizacija v ob i ki prisilnega nabora delavce^ in prepovedan ja vseh stavk- Ukaz daje pooblastilo članom vlade, da lahko podvz^ mejo "katere koli mere, da čajo deželo za spomladans ofenzivo proti gerilcera." ' S tem novim .ukazom bo vla^ da pooblaščena, da civilce P" šllja na prisilno delo in ve takš.ie stavke kot je včerajšnja. bila on- V KANADI PREPOVEDALI FILM I. JUGOSLAVIJI TORONTO, 18. marca ^ tarijski odbor za cenzuro fil)^® je danes zaplenil film, ki obnovo Jugoslavije, češ da je "rdeča propaganda." Odbor je naznanil, da j® \ kaznovan z globo $200 Sivke, ki je kazal ta film o goslaviji. RACIONALIZACIJA BETONIRANJA SLOVENEC JANEZ POLDA POSTAVIL SVETOVNI REKORD BEOGRAD, 16. marca. — Ju-goslavanski prvak v skoku na skijah, Slovenec Janez Polda je danes postavil novi svetovni rekord, ko ie na skakalnici v Planici skočil s skijami 393 čevljev in 8 in pol palcev. Dosedanji svetovni rekord j e držal Avstrijec Joseph Bradi, ki je skočil 350,96 čevljev. Na gradilišču "Splošnega stavbenega podjetja" v Vevčah je delovni kolektiv dosegel pomembno zmago, ko je kot najboljši kolektiv dobil prehodno zastavico. ."Za to zastavico sej bomo borili tudi naprej, vsak | dan, ker hočemo, da ostane pri nas do konca ..." samozavestno pravijo stavbinci in izpod potnih čel veselo poškilijo na rdečo trikotno zastavico, ki se vrh odra blešči v dopoldanskem soncu. Z novim načinom betoniranja bo priborjeno prehodno zastavico še bolj krepko utrdili vrh svojega gradilišSa. Šef gradili-šča tov. Bogdan Terčelj pripoveduje o novem načinu betoniranja, ki ga še izboljšujejo in z vsakim dnem dosegajo višje uspehe. Po njegovi zamisli in načrtih je delovni kolektiv organiziral nov način betoniranja in delo izredno racioniziral. "Betonski mešalce s/no dvignili na najvišji oder in ga združili z dvigalom, da istočasno sku])no delujeta. Po dvigalu prihaja material neposredno v mešalec, odtod pa drsi beton ))rav tako neposredno po kovinskem premakljivem žlebu na točko, kjer betoniramo", razlaga tov. Terčelj in razkazuje ter razčlenjuje potek betoniranja. V globini ob odru nakladajo trije delavci gramoz in cement v voziček, ki se v enakomernih presledkih dviga, polni hropeči mešalec in spet prazen zdrsne v globino po nov tovor gramoza in cementa. Iz mešalca p;i nenadoma drsi po žlebu živ beton tja, kjer bctonirajo. Ta način betoniranja vzbuja vtis po- . . neP"' polne neprekinjenosti m " srednosti: betoniranja .na t čem traku. Delovni potek J® T • ViptOll* pnmerjavi z navadnim ran jem izredno mehanizira"' hak, tekoč in brez težaških porov. hetO' "Pri navadnem načmu niranja, po katerem snio doslej, je bilo zaposlenih 14 di. Zdaj opravlja to delo ^ 5 ljudi. Dva delavca nakla gramoz, eden cement, vrhu odra upravlja mešalec in dvigalo, ob žleba pa betoner naravii dotok betona, ga razgi"''^^^ gladi. To je vse. Prihraii® delovni sili je torej znaten-raj 200%. Mimo tega pornost dela nenavadno z Sana ge Strojnik tov. Karel smehlja na najvišjem^ ® jp prestavlja vzvode dvigala in vodi evidenco ' č® nega betona, da je vsak trenutek točno ^ j® koliko kub. metrov steklo po žlebu. Novega bctonii anja se je lotil % % iClJJ' ive delovno radostjo. IznaJ je staknil material za ^ ; vrv, izdelal vij^^ ,)&■ in zicno ljubeznijo montiral celo je pravo. S tesarskimi d( odlikoval tov. Alojz organizacijo dela pa j*^ . organizacijo------ - . . polir tov. Jož 3 KficeJ" ii3 delovni kolektiv je po"^ to svojo delovno d®' dajoč se, da bo vpf%v p" lovna iznajdljivost še s p e š i 1 a izpolnitev plana. r-hic^^" (SANS-C" MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON PRVA KNJIGA (N adaljevanje ) j'e svaljkal čopek PS'Su in z ironičnim pO' ^ opazoval volneno veze-nie' krasilo spodnji rob Liza se je leno je ^ naslanjaču. Pogovor 2 ni prav nič zanimal. jgVj^^^li^animi, nekako zasledu-' m nekaj iščočimi očmi je dolgočasno aovo glav '0. gledala Bojariški-^odrikasto, razpraskano je pozdravil goste, Vfjt teraso in potrkal na toQQ^,?^®tove sobe. Serge j Pla-lagodno sedel na stolu, podloženemu z '^ listal po junijski šte-tvo" ^^ečnika "Rusko bogas- Wt v^v ležal rumen- ^ oščen nož za papir. ^^Kaj bi rad? in g. je dvignil ramena ^^^čno kretnjo popravil ^0 sem se vračal iz mlir potejjj " je začel negotovo; vi(j]jo ko se je domislil Daje sijočega posmeška, toljti trdneje, strmeč v trebuh pod jopi-šai TN _^^obe svile, — sem sli-j® rekel ... i Posing ^^.^'^onovič je pazljivo jy. pripoved in potem de-j Zdaj ^^P^stil ga bom. Pojdi! se je trudoma pri-| Ob ' nabral rezilo, t ■, Sefgg.^^^eriR so se zbirali pri 1i 12^1^ ^latonoviču vsi krajev-; ''^^®nci; Bojariškin, stu-: °^kov8ke politehnike, ko ItlO; ' 02g vaški učitelj, iz-, ift,neizmerne sebičnosti; "čiteij-prijateljica,' okfog, Marfa Gerazinovna, I ^®kle, ki se nekako ®'la starala in je zmeraj no-"^0 vispi ki ji je nedostoj- Wesniv ^ ^^Pod obleke; poštar, - - - yosku in cenenem di- ®amec, ki je dišal po pe-^yosku in cenenem di-'ge^i. je prišel stotnik i ^.^JListnickij iz Petrogra-i da, če je bil na počitnicah pyi očetu, bogatem, plemenitaškem posestniku. Zvečer so pili čaj na terasi in klepetali in če se je rahla nit pogovora pretrgala, je kdo izmed gostov navil dragi, v les vdelani hišni gramofon. Poredkoma, ob velikih praznikih, jim je izvolil Sergej Pla-tonovič nasuti peska v oči, s tem da je povabil goste in jim postregel z dragim vinom, okusnim kaviarjem, ki si ga, je naročil nalašč za to iz Batajska, in z najpriljubljenejšimi posladki. Sicer pa je živel na vso moč varčno. Edina stvar, ki se ji ni odrekel, so bile knjige. Sergej Platonovič je rad bral in o vsem sklepal z bistrino svojega razuma, ostrega kakor strelica. Njegov družabnik Jemeljan Konstantinovič Atjopin, plavo-lasec s koničasto brado in očmi, skritimi pod trepalnicami, ki so bile videti kakor razpokline, je poredkoma prihajal k njemu. Ta se je bil oženil z neko bivšo redovnico, imel z njo v petnajstih letih zakona osem otrok in preživel večino svojega časa doma. Jemeljan Konstantinovič se je prikopal do svojega položaja od četnega pisarja in od ondod je zanesel v družino samoprid-no prilizljivost in strahopezlji-vost. Otroci so hodili v njegovi navzočnosti po prstih in se šepeta je pogovarjali. Sleherno jutro so se po umivanju postavili v vrsto v obednici pod velikansko stensko uro, podobno rakvi, obešeni na zid; mati je stala prav za njimi; kakor hitro se je iz spalnice oglasilo suho očetovo pokašljevanje, je ne-izučeni zborček razglašeno zapel molitev: "Gospod reši svoje ljudstvo" in "Oče naš". Jemeljan Konstantinovič se je do konca pesmi že oblekel, prišel k njim, pripiraje ozke reže sv^ojih oči, in stegnil debelo mesnato roko; potem so otroci drug za drugim stopali k njemu in ga poljubovali. Jemeljan Kon- A' Sj^imce J <9S <9 the name LESTER has stood " for ptan^-buiiding qt its very best. The new Lester BETSY ROSS «5r SPINET enhances that reputation«;-',f B*lty Roti Spin*#* or* now b## ing shown. velik popust na vaš stari klavir samo $5 na mesec za odplačila ^VER ___ EASY — IRONITE — MAYTAG FRIGIDAIRE Odprto ob večerih do 10. ure. aasg/^^^theast Appliance ^ Furniture Lake shore blvd. sis e. issth st. ^^Vai- prav vesele velikonočne praznike! ^^jemo se za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za v bodoče. fejw MR. IN MRS. JERRY BOHINC stantinovič je poljubil ženo na lice in rekel, izgovarjaje črko "č" kot "c": — Polička, ali si skuhala cajcka ? — Skuhala, Jemeljan Konstantinovič. — Prav močnega bi rad. Bil je knjigovodja v trgovini. Polnil je strani v knjigi pod debelo tiskanimi besedami "Izdatki" in "Dohodki" z izumetniče-; no pisavo nekdanjega pisarja.; Prebiral je "Borzna poročila" in si pri tem brez potrebe natikal na usločeni nos zlat ščipal-nik. S posli je bil vljuden. — Ivan Petrovič, izvolite dati gospodicu blago za plasc. Oba duhovna, oče Visarijon in predstojnik oče Pankratij, nista zahajala k Sergeju Platono-viču: imela sta še nek star neporavnan račun z njim. A tudi med seboj se nista nič kaj prida razumela. Zagrizeni prepir-: Ijivec oče Pankratij je znal pre-meteno škodovati bližnjemu, medtem ko oče Visarijon, po naravi rahločuten vdovec, ki je živel, s svojo gospodinjo, ukra-' jinsko kmetico, ni silil v ospredje in svojega predstojnika ni maral zavoljo njegovega neskončnega napuha i n grdega značaja. Vsi ti, razen učitelja Balan-da, so imeli v vasi svoje hiše. Na trgu se je košatila modro prepleskana hiša Mohovih. Nasproti nje, ravno na sredi trga, je stala trgovina z dvojimi vrati, enimi spredaj in enimi zadaj, in z orumenelim napisom; ; "Trgovska hiša S. P. Moho-va in J. K. Atjopina." Tik trgovine je bilo pritlično, deloma podzemeljsko skladišče, kakih dvajset sežnjev stran pa' cerkveno obzidje iz opeke in cerkvena kupola, podobna zreli zeleni čebuli. N a drugi strani cerkve se je belilo zidovje šole,; dalje dve gosposki hiši; ena je bila svetlomodra z vrtičem,' ograjenim s plotom iste barve, ta je bila last očeta Pankratija, druga kostanjeva (da bi se raz-1 ločevala od le-one) s prostor-nim balkonom in ograjo iz rezanega lesa pa je bila last oče-. ta Visarijona. V kotu je bila dvo-nadstropna n e sorazmerno vitka Atjopinova hiša, za njo; pošta in potem strehe kozaških ' bajt, krite s slamo ali pločevi-; no, in prelomljeno sleme mlina i z zarjavelimi pločevinastimi petelini na strehi, I Kozaki so živeli tukaj ločeni od vsega sveta z zaipahnjenimi notranjimi in zunanjimi naok-nicami . . . Kadar ljudje niso šli zvečer v vas k svojim znancem, so zaprli oknice, odvezali pse in v molčeči naselbini je bi-; lo slišati samo ropotuljo nočnega čuvaja, ki ni nehala drdrati s svojim lesenim jezikom. 2 Proti koncu avgusta je Mitjka Koršunov na donskem bregu po naključju srečal Jjelisaveto, hčerko Sergeja Platonoviča. Ravnokar se je vrnil z le-one : plati reke in, ko je lezel iz svojega čolna, je mahoma zagledal lahek ploščen čolnič, ki je urno prečil strugo, čolnič je prihajal , izpod gora in. bil obrnjen proti pristanu. Veslal je Bojariškin. Gola glava se mu je svetlikala od potu; na čelu in sencih so se mu napenjali prepleti žil. Mitjka ni takoj prepoznal Je-lisavete. Na oči ji je padala si-vomodrikasta senca slamnika in z zagorelimi rokami je pritiskala na prsi šopek rumenih lokvanjev. — Koršunov! je zaklicala, ko ga je zagledala; in pokimala mu je v pozdrav. — Ali si me potegnil ? — Kako? — Ali se ne spomniš; obljubil si mi, da pojdeva skupaj ribe lovit? Bojariškin je vrgel veslo v stran in si pretegnil hrbet. — Coin je šiloma zapeljal z nosom na breg in z gredi jem podrsal po hrstečem pesku. — Ali se ne spominjaš? — je ponovila Jelisaveta, se nasmejala in skočila iz čolna. — Nisem utegnil, — je opra-vičevaje se dejal Mitjka in s pridržanim dihom opazoval dekle, ko je šla proti njemu. — Ne! To pa ne gre! . . . Odpovedujem vam, Jelisaveta Ser- ge jevna ! Tu je veslo in plovača, le dobite drugega veslača! Le pomislite, kako dolgo že brodiva po tej prekleti vodi. Krvave žulje sem dobil od vesel. Ni lep-, šega kakor trdna tla pod nogami! Bojariškin je krepko stopil z dolgo boso nogo na štrleč kos apnenca in si obrisal čelo s podlogo svoje študentovske čepice. Liza mu ni odgovorila, marveč stopila k Mitjku. Ta ji je nerodno stisnil ponudeno m u roko. — Kdaj torej pojdeva ribit? — je vprašala deklica, sunila z glavo vznak in priprla oči. — Oh, še jutri. Omlatili smo; zdaj bi lahko ... — Ali me misliš spet potegniti? — Ne, ne! — Ali boš zgoden? — Še pred dnem. — Čakala te bom. — Pridem, prisežem ti, da pridem! — Ali nisi pozabil, na katero okno moraš potrkati? — Bom že našel. — In Mitjka se je nasmehnil. — Najbrž bom morala kmalu od tod. Strašno rada bi še šla i-prej ribe lovit. Mitjka je molče vrtel ključ, za zaklepanje čolna in strmel v dekletove ustnice. — Ali boste kmalu? — je vprašal Bojariškin in gledal školjko, ki jo je držal v dlani. — Precej pojdem. Za hip je umolknila, potem pa smehljaje se vprašala: — Menda ste imeli nekakšno svatovščino pri vas. — Smo, moja sestra se je poročila. — S kom? — In ne da bi počakala na odgovor, se je zagonetno nasmehnila. — Pridi torej ! — In njen smehljaj ga je spet zapekel kakor kopriva oni-krat na terasi pri Mohovih. Pospremil jo je s pogledom prav do čolna in medtem ko je j Bojariškin z ukrivljenim hrb- tom odrival čoln od brega, je Liza smehljaje se gledala Mitjka, ki se je igral s ključem in jo pozdravljal s kimanjem. Ko sta se oddaljila kakih pet sežnjev, je Bojariškin tiho vprašal: — Kdo je ta fant? — Nek znanec. — Ljubček? Mitjka je slišal njun pogovor, a vendar zavoljo brbotanja vode ni mogel ujeti Jelisavetinega odgovora; videl je, da se je Bojariškin nagnil na veslo, se krepko odgnal in se zasmejal, ni pa videl njegovega obraza, ker mu je kazal hrbet. Njej je svetlovijoličast trak zdrknil s klobuka na golo ramo, drhtel v rahli sapici, kakor bi se ho- tel sprostiti, in dražil zamegle-ni Mitjkov pogled. Mitjka, ki je poredkoma hodil ribit s trnkom, se še nikoli ni tako vneto pripravljal na ribolov. Nabral je suhega gnoja, zakuril na vrtu in se polotil kuhanja kaše; potlej je pritrdil trnke na odičnice. Mihej je gledal njegove priprave, se obrnil k njemu in dejal: — Vzemi me s seboj, Mitrij, en sam ne zmore. (Dalje prihodnjič) IŠČE SE ŽENSKO ki bi prevzela gospodinjstvo pri katoliški družini brez matere. Želi se, da bi skrbela za dobro vzgojo 4 otrok, v starosti 5-9-12-14 let. Za podrobnosti pišite ali se zglasite pri ANTHONY LOZIER, 401 N. State St., Girard, Ohio MOKCRItF) Največja dolarska vrednost v AVTOMATIČNEM GRETJU PLIN OLJE PREMOG THE HENRY FURNACE CO., MEDINA, P. A. GRDIMA & SINOVI Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST, HEnderson 2088 Ambulančna posluga podnevi in ponoči USTANOVLJENO 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 ST. CLAIR AVENUE FUNERAL HOME AUGUST F. SVETEK Pogrebni zavod 478 East 152nd St. Tel. IVanhoe 2016 _Bolniški avto na razpolago DomaČi mati oglasnik GOSTILNA GOSTILNA Naznanilo in zahvala HECKER TAVERN i Frank Mihčič Cafe Dela za ženske klerkinja-tipkarica 20-26; splošno pisarniško delo v majhnem uradu; lahka "dictation; dobra prilika; tedenska plača in bonus. __ METAL MARKER MFG. CO. 1384 E- 40 St. STENOGRAFKA dobra začetna plača Raje dekle, ki je pri volji delati, kot pa izurjeno dekle. OHIO STAINLESS & COMMERCIAL STEEL CO. 2966 E. 55 St., BR 2425 STENOGRAFKA Izkušnja ni potrebna. Dobra začetna plača po $33 tedensko. Zglasite se samo v ponedeljek ali torek popoldne. ROOM 880 OLD ARCADE BLDG. 1889 1948 ŠIVILJE izurjene dela na "power" strojih. Dobra plača od ure. THE CITY AWNING & SUPPLY CO. 5345 St. Clair Ave. TIPKARICA Tipkal' ca in cenilna klerkinja; •• ino'ii 7-an'niati za splošna dela. j-rjnevni tednik; izkušnja ni po-robna. DAVIS PAINT CO. 3509 King Ave., EN 2838 Zemljišča HIŠA NAPRODAJ Za 2 družini, vse v dobrem stanju. Spodaj ima 6 sob, zgoraj 3, sobe in zaprt "porč." 2 garaži. Lota 50x100. — 18608 Cherokee Ave. Velika hiša za eno družino 1152 Addison Rd. 4 spalnice; velika lota, garaža. Zelo dobro zgrajena hiša. Podatke dobite pri TISOVEC REALTY 1366 Marquette EN 4936 Globoko užaloščeni in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt posegla v našo družino ter nam nenadoma ugrabila našega preljubi j enega in nikdar pozabljenega soproga, očeta in starega očeta ter brata in strica JOHN ZAJC Blagopokojni je nagloma preminil vsled srčne hibe, ki ga je zadela 3. februarja. Pogreb se je vršil 6. februarja iz Jos. Zele in sinovi pogrebnega zavoda in po opravljenih Cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi Brezmadežnega spočetja na E. 41 St. in Superior Ave. smo ga položili k večnemu počitku na pokopališče Calvary. Doma je bil iz Trzin pri Domžalah, odkoder je prišel v Ameriko pred 38 leti. Tem potom si štejemo v dolžnost, da se iskreno zahvalimo vsem, ki ste položili krasne vence h krsti blagopokoj-nika, kar nam je bilo v tolažbo in dokaz vašega spoštovanja do pokojnika. Hvala lepa vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika; vsem, ki ste ga prišli pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Lepa hvala članom podr. št. 5 SMZ, nosilcem krste ter vsem, ki ste dali svoje avte brezplačno na razpolago pri pogrebu. Našo zahvalo izrekamo tudi pogrebnemu zavodu Jos. žele in sinovi za vso pomoč in vsestransko najboljšo poslugo, ter duhovščini cerkve Brezmadežnega spočetja za opravljene cerkvene obrede. Bodi vsem, ki ste nam stali ob strani, nas tolažili in bili nam v pomoč na en ali drugi način, izrečena najlepša hvala. Preljubljeni soprog in oče, stari oče, brat in stric! Prestal si težave trnjevega življenja in sedaj počivaš v hladni ameriški grudi. Pustil si nas žalostne in osamljene, toda spomin na Tvoje dobro srce bo ostal med nami dokler se vsi skupaj ne snidemo na kraju večnega miru! Žalujoči ostali: MARY, soproga JOHN in WILLIAM, sinova MARY, sinaha JOHN in DANNY, vnuka in več sorodnikov V stari domovini pa zapušča brata in tri sestre Cleveland,^Oh^,^^ne 19. marca 1948. John Sustaršič in Frank Hribar 1194 EAST 71st ST. ENdicott 9779 pivo, vino in žganje ter okusen , prigrizek. Odprto do 2:30 zjutraj Mr. & Mrs. Frank J Novoselc preje Frank Kopina | GOSTILNA I 481 EAST 152nd ST. j Priporočamo se vsem za obisk ! Sveže pivo, dobro vino in pristno žganje ter prijetna družba Mike's Cafe i 1297 EAST 55th ST. j Serviramo najboljše pivo, vino in ; žganje ter okusen pregrizek. j Odprto do 2.00 zj. i Se priporočamo za obisk. i Pauline Kocjan, lastnica j 7114 ST. CLAIR AVE. Dobro pivo, žganje in prigrižek ter slastno vino ENdicott 9359 Odprto od 6. zj. do 2.30 zj. DANICA'S CAFE Vogal E. 169 St. in Grovewood Ave. Danica in Joe Hrvatin Priporočamo se za obisk. Fine pijača in prijetna družba. GAY INN Frank in Emily Svigel 6933 ST, CLAIR AVE. Tino pivo, vino in žganje, ter jkusen prigrizek. — Za prijetno družbo obiščite nas. AVTOMOBILSKA POSTREŽBA Three Corner Cafe i__ Re-Nu Auto Body 1194 EAST 71st ST. Frank Baraga in John Levstik, lastnika Izvrstno pivo — vino — žganje in okusen prigrizek. Pri nas dobite vedno dobro Se priporočamo Mr. & Mrs. JOESUSTARSIC I GOSTILNA 5379 ST. CLAIR AVE. Postrežemo z izvrstno pijačo in okrepčili CVETLIČARNE SLOVENSKA CVETLIČARNA S^clercic Jf lortsits: 15302 WATERLOO RD. IVanhoe 0195 Imamo še nekaj pravih nagleno.v in več vrst vrtnic. RAZNO ANTON HIBLER 6530 ST, CLAIR AVE.—EX 8316 priporoča v naklonjenost svojo zlatarno vsem Slovencem in 11 Hrvatom 11 Kot izučen urar v stari domovini, ' prvovrstno popravi ure vseh izdel-I kov ter zlatnino. CO. 982 EAST 152nd ST. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender je. Welding! J. POZNIK GLenville 3830 Elyria Auto Repair and Welding Joe Mrhar, lastnik Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815-31 SUPERIOR AVE. ENdicdtt 9361 Moderna slovenska popravljalnica Prodajamo tudi nove Willys avtomobile in truke Superior Body & Paint Co. Popravimo ogrodje in fender je. Prvovrstno delo. Frank Cvelbar 6605 ST. CLAIR AVE__EN 1633 Rich Body Shop 1078 E. 64 St. FRANK RICH, lastnik Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. NEKDAJ V BOSNI (Iz zapiskov lovca) "Pa res so bili takrat čudni časi," je nadaljeval upokojeni nadgozdar. "Z očetom sem prišel v Bosno dve leti po okupaciji, torej leta 1880. Bil sem star 9 let. Oče je dobil gozdarsko službo ob Drini. Čez mejo so uhajali beguni, cvetelo je tihotapstvo, verske razprtije med ljudstvom so bile vsakodnevne." Prav je imel stari Suljo, ko je rekel; "Ono vreme beše gadno, kad je dolazio Švaba i izvadio vatru iz guzice." Bosanci so kresali in pritiskali gobo na čibuke, Avstrijci so bili moderni in so že rabili žveplenke, ki so jih prižigali na napeti zadnji plati hlač. Spremljal sem očeta v službi, sam sem se potepal po hosti, za šolo se nisem preveč brigal. Saj je v tistih časih tudi še ni bilo, ampak nam je vtepal učenost, posebno krščanski nauk, v naše butice star frančiškan. Dobil sem veselje do očetovega poklica in sem sam postal gozdar. Divjadi je bilo tudi pozneje dovolj, saj Bosanci nifeo imeli modernih pušk, ampak so še vedno rabili po večini stare kremenjače, čeprav so se od Šva-bov že privadili na žveplenke. Ce se je kateri povzpel do "kapi-slare" ali prednjače, je bil že pravi "gazda." Bilo je res lepo. Moj oče se je bil spoprijateljil s starim Ristom Markovičem, precej imo-kmetom iz male vasi pri Više-gradu, ne daleč od nekdanje srbske meje. Markovič pa ni bil samo kmet, temveč tudi lovec in spreten tihotapec. Znana so mu bila vsa skrivna pota po gozdovih in kršili, vedel je za vsa skrivališča medvedov in svinj. Imel je dva odrasla sinova, ki sta mi postala poštena prijate Ija in vodiča na lovu. Pred durmi je bil srbski božič in rad sem se odzval vabilu starega Markoviča, da naj bom čez praznike njegov gost. : Dva dni smo jedli in pili, sedeč ob nizkih mizicah na blazinah. Ni manjkalo ne krhko pečenega odojka, kislih paprik in kumaric, ki večajo apetit, ne sladke baklave in kolačev, pa tudi ne domače slivovke in rujne-ga vinca, ki si ga je Markovič preskrbel čez Drino. Prazniki sicer trajajo tri dni, a nismo zmogli več vseh dobrot in zato smo sklenili, da napravimo pošten lov na divje prašiče. Psi, gonjači in strelci so bili hitro zbrani. Založili smo torbe z božičnimi dobrotami in odšli, i Markovičeva sinova naj bi preiskala zemljišče desno ob Drini, mi ostali smo pod vodstvom starega Markoviča zavili na levo, da bi se potem v velikem krogu spet sešli. . Po komaj enourni hoji navkre-iber smo prišli na svež, močen prašičji sled. Bilo jih je osem. Pol ure pozneje smo našli sled ; svinje in še treh močnejših pra-, šičev, ki je prav tako vodil v naš krog. Pri sestanku smo ugotovili, da prašiči nikjer niso zapustili kroga in jih potemtakem mora biti v pogonu deset do dvanajst. Stari Rista je menil, da so činuhi na južnemu pobočju ; nad Drino, ki se ob reki končuje . v mali dolini, obrastli s hrastov-jem in lesko. Iz te doline vodita vzhodno dva strma jarka proti grebenu Lješnice. Naš bojni načrt je bil s tem določen. Oba Ristova sinova s petimi psi nazaj po naši sledi, da bi onstran grebena lahko pritisnila, dva strelca ob jarku, dva na pobočje. Čez Drino jo verjetno prašiči ne bodo pobrisali, ^m-pak jo ubrali po jarkih ali po-Jjočju. Strelci smo bili štirje, i jaz, stari Markovič, vaški knez I ali predstojnik in gozdni čuvaj. I Da bi eden drugega ogrožali, se ni bilo bati, ker so bile med nami večje razdalje in hribovito zemljišče. Glede na mojo mavzerico sem dobil stojišče na pobočju. Desno od mene je bil v globeli postavil jen knez kot slabši strelec. Markovič in gozdni čuvaj sta zasedla jarka. Gonjača sta morala celo uro nazaj. ! Poiskal sem si primerno mesto, previdno steptal sneg, položil nanj plašč in nahrbtnik in čakal. Ura, kolikor sta rabila gonjača, je mogoče prešla in zalajal je brak. Ne iz doline ob Drini, ampak od kamenitega brega nad reko. Bo pač lisica, ki se je skrila v kakšni skalnati razpoki. Oglasil se je drugi brak in sicer na mestu. Naenkrat glasno tuljenje in potem tem bolj jezno lajanje psov. So pač med tem še ostali trije pritegnili,! lajanje na mestu, kratka gonja, ! tožeče tuljenje, spet lajanje na ' mestu — in že se je vse pomaknilo čez breg v globel med lajanjem, zavijanjem, tuljenjem in bevskanjem. — Bil je hrup, kakor da je sam hudič z vso svojo pesjadjo na lovu. Pripravil sem se za strel. Lisica to ni bila — pa naj je bilo kar koli v trušču in lomljenju suhe leskovine. — Črnuhi so morali pridrveti vsak hip, če so sploh bili v globeli. Strel — hrupno lajanje in tuljenje psov, spet strel in še eden ' — ter med tuljenje min zavijanjem brakov komaj razločljivi ; klic "medved — čuvaj se gori — medved!" Kako hitro so bili pozabljeni prašiči! Kako so se počasi, komaj 80 korakov mimo nas, oprezno potegnili proti grebenu, in kljub temu nismo streljali. Zapustil sem stojišče in se spustil proti globeli. Lajež psov, izpodbujajoči klici gonjačev, lomljenje vejevja in že sem videl ANDY KNAUS GEORGE KNAUS im A MATIC yhe ^tcHetlfhat fiua\i U33 It In Your • Kitchen • Utility Room • Sewing Room EASY TERMS! Qualiiy - Dependability - Ease oi Operation • EXC.LUSIVE APEX "FLOATING" ROLL • FINGER OR KNEE-TIP CONTROLS • CORRECT HEAT FOR EVER\ FABRIC • FAST RELEASE ACTION Finger-Tip She Easy To Use; Easy To Keep Clean! Ash For a Home Demonstration East Appliance Service & Sales 18724 ST. CLAIR AVE. IVanhoe 7263 vse. Braki so bili zaustavili medveda, ki je tičal med hrastovimi koreninami in se branil pred. malimi napadači z udarci šap. Knez se je kakor jaz bližal bojišču. Vodji psov — Ristova sina sta stala na robu jarka in z vpitjem kričanjem vzpodbujala pse. Z knezom sva bila oddaljena še kakšnih 100 korakov od medveda, ko sva zapazila gozdnega čuvaja, kako je tudi on hitel proti globeli. Glasno opozorilo, naj sam ne gre proti zverini in še od spredaj, je pač ostalo v peklenskem trušču gluho. Komaj ga je še 50 korakov ločilo od medveda# ko mu je na gladki snežni ploskvi spodrsnilo in prikotalil se je medvedu pred šape. Položaj je bil nevaren in če braki nc bodo ostro zgrabili, preden bo piišla pomoč, bo čuvaj zgubljen. Njegov v še na pol klečečem stavu oddan strel, ko se je hotel vzdigniti, je zgrešil, drugi strel samo na pol zadel, ki je zverino še bolj raztogotil. V istem hipu so bili medved, lovec in psi skupaj. Pa so tudi napadali ti psi. Kakor klopi so se oprijeli medvedjih ušes, grabili ga za šape in v občutljive lakotnice, komajda je eden izpustil, je že drugi bliskovito zgrabil, pridobivajoč na času in varujoč na zemljo pritisnjenega lovca smrtnih udarcev, dokler handžar starega Markoviča, ki , se je skoraj istočasno vrgel proti ■ medvedu, in dva zaporedna strela iz moje puške niso hončali orjaškega življenja. Ubogi čuvaj jo je zaradi neprevidnosti pošteno skupil. Glo-jbok odtis medvedove šaje na 'desni rami, koža z glave na pol skalpirana, razporki od šap na ■ prsih in rokah in smrtni strah, v katerem na življenje ni več računal. Ko je bil zasilno obvezan, smo ga spravili v bolnišni-; CO. Da ni moral plačati medved-ijega objema z življenjem, se ima zahvahti v prvi vrsti po-igumnim bfakom in pa hrabri in I pravočasni pomoči starca Mar-;kovica. Dva psa sta bila hudo zdelana, ali sta z p^talimi, ki so bili vsi bolj ali manj ranjeni, hitro ozdravela. Medved, doraščen m izredno močan, je imel lož v gosto zaraščenem pobočju nad Drino. Prvi brak ga je vzdignil in potem ga ostri braki niso več pustili. Od ran je medved dobil pred končnim bojem, ko ga je zadel Markovič z handžarjem in sem mu dal jaz dve krogli iz neposredne bližine, samo strel visoko v levo stran od čuvaja, in sicer okroglo kroglo kalibra 16. Prvi streli so bili oddani od gonjačev iz "kubur" za vzpodbujanje psov. Niso se pa vsi medvedji lovi končali tako razburljivo. ^Na njivi, kjer je imel stari $2.00 št prihranite na vsakemu paru čevljev, ki jih kupile pri G I R S O N 1491 E. 55 St.. blizu Superior Ave- Išče stanovanje Mlada dvojica, oba zaposlena, želi dobili v. najem 2, 3 »li 4 sobe v slovenski naselbini. Kdor ima za oddali, naj sporoči na HE 5311 Krsto Mičič posejan oves, se je vsako noč gostil medved. Krsto, sam star lovec, ki je nekateremu volku izgnal roparsko dušo iz telesa in je ustrelil nešteto močnih prašičev, mi je javil medvedove obiske že v enem sledečih juter. Sklenila sva, da nekaj noči pustiva medveda v miru, da bi se privadil, potem ga bova pa počakala. Nekaj dn! pozneje sva bila na preži. Stečino je bil izvohal sam Krsto. Vodila je iz goste stare jelovine na zahodnem delu skozi poškodovan plot, v katerem je medved sam razširil odprtino na travnik mimo ovčje kolibe v njivo. Pri ovcah priklenjeni pes in speči čuvaj v napravljeni uti-ci na saneh ga nista motila. Midva sva si izbrala po samem položaju vzhodni, gornji konec njive, od koder sva lahko, v kolikor je bilo v temi mogoče, opazovala stečino in oves. Ako bi prišel, dokler ne bi zašel mesec, bi bilo to v najino korist. Sedela sva zavita v plašče in čakala. Veter je bil ugoden. 'Bve, tri ure so minile, odkar se je zmračilo. Lunin srp se je že pripel na vrhove jelk, ko naju je opozorilo lajanje psa pri staji. Potem počasi temna gmota v sivini travnika, medved. Na robu ovsa je oprezujoč obstal — cele pol ure. Prisluškoval je na- zaj proti staji, na pol se je vzravnal, opazoval pred njim ležečo ploskev, pogledal za ravno zahajajočim luninim srpom, potem se pa udobno usedel v dozorevajoči oves. Oba sva imela puški kalibra 16 in v ceveh navadne krogle za gladke cevi. Moja je bila dvocevna, Krstova samica, še iz časov rajnikega kraljeviča Marka, s skoraj poldrug meter dolgo cevjo, ki jo je Krsto sam predelal tako, da ji je pridejal kopito ! in zaklep sistema Lancaster. Ta I dolginka je streljala izvrstno. Navadno se strel krogle iz glad-I ke cevi podcenjuje. Siguren strel pa zaradi teme ni bil več mogoč. Medved je sedel udobno v ovsu, s prednjima šapama grabil klasje, ga žrl in puščal prazne j bilke. Ko je na enem kraju vse i počistil, se je podrsal po zadnjici malo dalje in nadaljeval z gosti-I jo. Dal sem Krsti daljnogled, da j bi bolje videl. Nekaj časa je opazoval medveda, potem pa prav grdo zaklel. Ni kazalo drugega, kakor da ga skušava zale-sti. Krita od ovsa, plazeča se po vseh štirih, sva napredovala ped po ped in slednjič sva bila po najinem mnenju še kakšnih 100 korakov od kraja, kjer bi moral biti medved. Ni ga bilo tam, ampak na nasprotni strani. Skozi oves nisva mogla, torej spet na- zaj in okoli njive. Plazila^ se, pazeč na veter in izrabljaj"" vsako kritje, potna ia ker je bil travnik na nekih W jih zamočvirjen; ko sempf®^ no z daljnogledom pogledal ^ rob njive, medveda ni bilo-! staje nama je sladko zadišalo F I ovčjem gnoju i nper je 'zalajal medvedu v slovo, ki ! pozneje ni bilo več na i V vasi Vrhovine je t)lS» pobil nekaj duš in mladega Niso ga mogli opaziti ne pasU^' te- ji in ne lovci, ki so od • 1 prevzeli čuvanje goveda. ^ je bila vedno večja, ker mrcina zvita in je vedno i priložnosti tako, da je nis® 'gli opaziti. Do kraja ju^^ tako šlo po zlu 11 duš iii bik. ! Dozorevalo je žito, ko J® ; kega jutra Mičo Rajic op' ! polju pohojene in poteptai^^ ke ter odtise šap velikega veda. , jj Mičo ni bil lovec, saj n® I da bi šel s puško na ' se je spomnil, da so še od ra (Dalje ha 5. strani^ ____""nflUZ PLAČAMO SLOVENSKI ^ $20 NA TEDEN za oskrbo slarejše slo'®i s«® ske, katero bi družina v« jg: ji dala hrano in stanov , 0?' zanimala zanjo. Se mora stor do 27. marca. Najraje 1(4- bini sv. Vida cerkve. Kdor! ma, naj sporoči na _ LOUIS ZELE EN 0583 MORNING FOOT comfort The famous patented Cushion just ensures delightful ease right under your feet! ■MAHSWOM MBBT GLŠD I0 fm 1 V zalogi imamo 'y .^gd biro ženskih ^ushio lepo iz- d JOHNNY SILKS 11113 GREENWICH AVE. se priporoča cenjenim gospodinjam v okolici za obisk njegove nove trgovine, kjer si lahko nabavite najboljša jedila, meso, pivo in vino za na dom. Pošten in miren moški srednjih let, stalno zaposlen, želi dobiti v najem primerno sobo s prostim vhodom, pri dobri družini, j Med St. Clair in Superior Ave. Na- j slov se naj pusti v uradu tega lista.; NAPRODAJ JK 1942 CADILLAC AVTO ZA 5 OSKB. V IZVRSTNEM STANJU. Poizvo se pri AUGUST SVETEK, 478 r. 152 St. QUICK RELIEF FOR BUNIONS! FREE TREAD SHOES REMOVE THE CAUSE! Bunions arc caused hy poor fitting, incorrectly designed shoes. Wilbur Cooai created Free Tread models especially to bide the bcnisn and relieve the pain. No scam near the bunion joint; more room at the ball; natural freedom for all five toes; and a very narrow heel to stop slipping and gapping. That's why Free Tread Shoes are so utterly comfortable! (Even over sore bunions. FREE TREAD SHOES FITTED «Y EXPERTS ki«H Arch obuval z gj I nizkimi petami, sii'oke A do EEE, mere od 4 a ..... i" To obuvalo je trp udobno ii Cena (t $6 ' 1 * v) Za ženske smo i vojni večjo pošiljk'' ., ^ t* A Coon obuval. jr i znamko so znani siyo ■ žele za ene najbolj^' | i s kov. ciro''® V ialo},'! imamo t" in extra široke. Cene so od $13 d* $1) i LOUIS MAJEB I trgovina finih obuval za vso družino i 6408-10 St. Clair Ave EX 056^ Vk V /s V X V A V X V X w A V X vA-vA'*'yin ^®^6čihe in jeze je -,tulil živina v "torih" se je vznemirila, pastirji so vpili in mirili plašečo se govedo, vsa vasica je bila na nogah. Nobeden si ni upal v noči približati ujetemu medvedu in šele ko se je zdanilo, je šlo nekaj bolj hrabrih nanj, da ga ugonobe. Prvi strel je dobil na 50 korakov, ki je pa medveda tako razdražil, da je odtrgal eno od pasti in so lovci vsi prestrašeni od besnenja odskočili. Dobil je potem še pet strelov, ki so ga sicer vrgli na zemljo, toda šele sedmi strel v glavo je končal orjaka. Tako je bilo včasih v Bosni. Danes se je že mnogo spremenilo in se še bo. Kultura in medved si nista prijatelja, pa kaj hočemo, časi se menjajo—je končal stari nadgozdar. TONE PODVREČAR: KAKŠEN NAJ BO LOVEC Lovec in ribič se morata zavedati ne samo svojih pravic, ampak tudi svojih dolžnosti. Zato je potrebno, da ima vsak neko splošno strokovno izobrazbo. Dobro je, ako ima nekaj znanja o zemljeznanstvu. (mineralogiji), botaniki, da se spozna kolikor toliko v prirodi in njenih pojavih, se znajde zunaj v nebnih smereh in da vsaj približno po krajevnih razmerah ugotavlja bližnje vremenske pojave. Čim več ve o prvi pomoči pri nezgo-jdah, ki se lahko pripetijo njemu ali zvestemu spremljevalcu, lovskemu psu, tem bolje. Nerodno je, če se pokaže pred tovariši ali ljudmi, ki jih sreča na samotnih pohodih (drvarji, gozdarji, nabiralci gozdnih sadežev itd.), kot nevednež ali naivnež. Ponašanje naj bo resnobno, a vljudno. Še dolgo ni lovec tisti, ki ima puško in psa, potrjene lovske listine, lovski kroj in mogočen gamsov čop ali krivce za klobukom, ter je spravil na drugi svet kakšnega zajčka ali kaj več. Pravi lovec ima v sebi lovski nagon in ljubezen do prirode. Ima lovski čut, kri, ki ga vleče v prostrano naravo, samotne gozdove in na visoke gore ter se kosa v pretkanosti in iznajdljivosti z divjadjo. Toda lovec ni samo strelec in ubijalec, temveč predvsem gojitelj in opazovalec. Vedno bolj se razvija danes lov s fotografsko kamero, ki je vsekakor mnogo težji in napornejši, kakor lov s puško. O tem ob drugi priliki. Vedno s puško ne gre, vedno in zgolj na lov za plenom, temveč gre zato, da je v lovišču ob vsakem času, tudi takrat, ko je koristna divjad v lovopustu, da se razgleda po lovišču, da ugotovi stanje divjadi, pregleda lisine, ustanovi gnezda roparic in še mnogo drugega. Tistemu, ki se pri tem zanima za prirodne pojave, redke rudnine in rastline, opazuje mravlje pri mravljišču ptice pevke, žolne na drevesnem deblu, hrošče in metulje ter vse drugo stvarstvo, čas le prehitro mine in težkega srca se vrača v suhoparno vsakdanjost. Kakor že rečeno, je dobro, če lovec nekaj ve o zemljeznanstvu (rudninah) in rastlinah, o živalih pa mora vedeti več kakor vsak povprečno izobražen človek. Ne samo lovne živali mu morajo biti do podrobnosti znane v njihovem žitju in bitju, ampak vedeti mora nekaj tudi o kačah in drugih pazilcih, krko-nih, ribah in žuželkah. Imamo slovenski prevod "Brehma," imamo Erjavčeve zbrane spise, krasne članke in opise lovnih živali v predvojnih letnikih Lovca. Vse to naj mu bo dnevno čtivo v pouk in zabavo. Pogovori s starinii lovskimi praktini mu bodo razbistrili pojme o lovu, posebiio pa še o gojitvi divjadi. Če rokodelec ne pozna svojega orodja, je šušmar, prav tak je lovec, ki ne pozna lovskega orožja, nabojev, smodnika, različnega vabila, lovila in še mnogo drugega, kar spada k lovu. Tudi o vsem tem je mnogo stroko vno-poučnih člankov v "starih" Lovcih in vedo stari lovci. Obnašanje na skupnem lovu, pri brakadah, po lovu, to so po- glavja zase. A obnašanje po strelu, to je posebno poglavje. Če bi vse padlo, na kar se strelja, bi bilo hudo. Ni pa vse zgrešeno, kar beži dalje po strelu. "Zgrešil" sem, nisem bil pripravljen, bilo je predaleč, prišlo mi je prenerodno," in še mnogo drugih zagovorov in izgovorov je. Ali si šel pogledat na strel?! Bil si, nisi našel ne dlake, ne perja, ne krvi. Drugi dan imajo vrane in lisice pojedino. Na bra-kadi je lovski tovariš streljal na lisico. Takoj po strelu ni pogledal, če je morda le zastrelil, ker je bil trdno prepričan, da je zgrešil. Dva dni pozneje jo je našel lovski čuvaj komaj 50 korakov od nastrela. Koža je bila že nerabna. Ni samo eno zrno v naboju, mnogo jih je in njih kritje ni enako. Mnogo je streljanega, mnogo zgrešenega in mnogo zastreljenega. Nepravilno obnašanje po strelu, če se ne ustanovi takoj učinek strela, je tudi mrharstvo! Dokler lovec ni dobro poučen "o obnašanju po strelu," naj ne hodi na lov, ker zagreši lahko mrharstvo. \ Lovsko tovarištvo, lovsko zavist, kdo bo prej na stojišču, prevzemanje boljših stojišč, lastno hvalo, bahavost in še mnogo drugega bi bilo treba omeniti, pohavliti ali grajati. Lovci smo pač v tem pogledu pod kožo krvavi kakor drugi ljudje. Zato naj si vsak sam izpraša svojo vest, prizna grehe ter gleda, da se popravi. DANES, NATURNI PUN - - - - pride dalje! Cevi, raztegnjene tisočero milj do jugozapada, sedaj nudijo dodatne velikanske zaloge plina lokalnim virom, od katerih t edino smo nekoč bili odvisni. - - - - in gre dlje! Današnji krasni novi plinski predmeti so mnogo bolj dovršeni in pokurijo MANJ plina kot kdaj preje za boljše delo. \ ----stane manj! Dvoje znižanj v cenah za domove je izza 1939 znizalo vašo ceno za naturni plin za 11%. Stalno izboljšana postrežba po najnižji ceni mogoče ... z naturnim plinom IH! un OHIO KIS Klasična glasba—"Popoldanski koncerti"—4:30 do 5:00 Ponedeljek do petka—WGAR 1220 Oton Župančič: . PISMO O SLOVENŠČINI NA ODRU Neznani mladi prijatelj—pišete mi: kako vas vleče nepremagljiva notranja sila k gledališču: igranje da vas ne skrbi, da pa se zavedate, kakor nimate zadostne jezikovne izobrazbe, zlasti da vam dela preglavico pravilna izgovarjava, in jaz naj bi vam dal potrebna navodila, po katerih bi prodrli v skrivnost slovenske fonetike. Jaz sem ja-ko nereden korespondent. Ali vaše vrstice mi razodevajo toliko mlade navdušenosti za umetnost, toliko spoštovanja do slovenskega jezika, da sem vam sklenil odpisati. Veseli me, da ste se ustavili in zamislili pred težkočami govorjene slovenščine: to priča, da imate tenak sluh, in da čutite, kaj pomeni igralcu jezik. Pišete mi: "Naše navadno pravilo, da piši tako, kakor govoriš, ne velja, če ga obrnemo: govori, kakor pišeš. Pišem: res, tele, šče-ne, pes—vse z enakim ejem, in vendar vem, da se izgovarja v teh besedah petero različnih ejev. Kje je tu tista preprostost slovenske pisave in govorice?" Da, vidite, Nemec piše her, Herr, hehr, hor,—in mu že pisa-V polaga na usta izgovor. Naša va polaga na usta v vseh teh primerih: her. In tako dalje. Vi, mladi prijatelj, ste zapazili neskladnost med našim preprostim pravopisom in živo govorico. In jaz bi vam lahko razložil naša glasovna pravila in vas uvel v izreko, ki velja dandanes za ortoepsko. Ne verjamem pa, da bi vas s tem spravil dalje nego do praga jezikovne modrosti. Zakaj jezik ni samo vnanja fonetika. Če bi bil jezik gol mehanizem, bi najpopolneje govoril navit aparat, kakor na Kitajskem najbolje qiolijo mlini. Jezik je čustvo, misel, hrepenenje, ritem, ki se zaganja iz sedanjosti v bodočnost. Vse, kar si, ves ti, s svojo osebno in svojo narodno preteklostjo. Igralec, ki stopi na oder, ne igra samo vloge, nego zastavi samega sebe, vso svojo telesnost in du-ševnost, vsi njegovi doživljaji. Vsa njegova stremljenja stoje za njegovo besedo in ji dajejo globino in vsebino. Zato si esperanto ali kakršen koli samohotno ustvarjen jezik igralska bodočnost tako gotov neuspeh, kakor je umetnost čist, matematično točen rezultat vsega, kar si, zavedno in nezavedno. Ta notranja podoba slovenskega igralca ni slikana v zrak; tak človek, poln slovenstva, ki je z vsako besedo izžarevalo iz njega, je bil Borštnik, je bil Verovšek. Od tod tista su-gestivna resničnost njunih ustvaritev, da se nam še danes stoži ob spominu nanje. In vsi, ki še žive med nami in nam imajo z odra kaj povedati. In Putja-ta — človek — Rus — slovenski igralec, da, in slovenski režiser—brez vnanje fonetike, a z dušo, ki je čutila in slutila z nami, gorela in izgorela za nas. Tudi njega moramo objeti, zakaj slovenstvo je široko in širše, nego sem ga zgoraj očrt al. A več o tem ob priliki. To sem vam moral povedati, preden se spustite na pot, ki se vam zdi danes tako vabljiva in lagodna, zato, da se ne boste kdaj razočarani pfijeli za glavo: "Kak vrag me je na to galepo gnal!" Barvanje in papir an je Zakaj bi čakali do spomladi? Pokličite nas sedaj, da vam damo proračun brezplačno za barvanje ali papiranje. Prvovrstno garantirano delo. Cene zmerne. ANDY GIRA, 701 E. 162 St., LI 4123 Pri nas rade vol je PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO Mandel Drug Co. 15702 WATERLOO RD. GOOD TIME CAFE 9413 ST. CLAIR AVE. Za kozarec dobre pive, žganja ali vina in okusen prigrizek, obiščite našo gostilno. Serviramo kokošjo pečenko in steak vsaki dan. lahko mislim za praktično obče-valno sredstvo med trgovci, vojaki, tehniki, ljudmi, ki bi lahko govorili tudi s številkami ali kakršnimi koli domenjenimi znaki —nikdar pa ne bo mogel služiti pravi umetnost; ker mu manjka čustvene preteklosti. V slovenščini je shranjena vsa skrb in gorečnost naših reformatorjev, ves up in strah Prešernov, vsa šegavost inlade-ga Levstika in grčavost njegovih poznejših let, eleganca Stritarjeva, otožnost Gregorčičeva, borbenost in tišina Cankarjeva, jecljanj^ Aleksandrova, melodi-oznost Kettejeva. Strune vseh teh morajo brneti v tebi, ako hočeš slovenski besedi dati vso polnost in sočnost pravega občutja. In kadar se organsko pripoji naši duši Shakespeare, bo njegova mogočnost obogatila izrazitost naše besede z novimi toni. Brez Jurčiča ni Golarja, brez Prešerna (že zopet ta Prešeren!) in Cankarja in vsega, kar pri nas poje in toži, upa in se boji. Ako se ni zgnetla vate vsa ta vsebina in ti ni preoblikovala duše iz ozko omenjene zasebne individualnosti v vseobsežno slovensko individualnost, dragi bodoči igralec moj, ne boš mogel jokati naših solza, ne bruhati naših kletev; ne boš se po slovensko smejal; tvoj zanos nam bo nabuhla tirada, ki se nam ne bo prijela srca. Tvoj govor bo prazen zvok, ne polna beseda. Fonetika mora biti šele nekak zaveden zaključek vsega tega, kar si ti sam presanjal in pre-čustvoval nad našimi pesniki in pisatelji, kar si prebolel nad svojim narodom in njega usodo, vseh tvojih doživljajev od prvega otroškega zavzetja do svetih ur, ki si jih preslonel nad našo knjigo. Ali si plakal z Gregorčičem, se puntal z Levstikom in Cankarjem? Si ljubil, sovražil, si imel trenutke, ko si tvegal vse za vse—ali si samo mehkužno sentimentalil okoli tujih bolečin in strasti? Ali si živel—ali užival, to je v umetnosti zadnji, odločilni out-aut. In to ni vprašanje šolske učenosti in formalne izobrazbe, nego stvar tvojega notranjega nagona in 'samovzgoje. Brez tega je tvoja Za cementna dela KOT PLOČNIKE IN DRIVEWAYS pokličite JOHN ZUPANČIČ 18220 MARCELLA RD.—KE 4993 WATERLOO WALLPAPER STORE 15404 Waterloo Rd. KE 3648 Polna zaloga stenskega papirja. Imamo izkušene papirarje, ki vam napravijo prvovrstno delo. Cene zmerne. PrijateFs Lekarna PRESCRIPTION SPECIALISTS Zastonj pripeljemo na dom St. Clair Ave., vogal E. 68 St. ENdicbtt 4212 PAPIRAMO IN BARVAMO Prvovrstno delo, zmerne cene. Pokličite, da vam damo prost proračun.—Se priporočamo. Geo. Panchur in Sinovi 16603 Waterloo Rd. — KE 2146 Trgovina s stenskim papirjem in barvo. HARMONIKE vseh vrst slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske izdelujem in popravljam po zmernih cenah VSE DELO JE JAMČENO Se priporočam ANTON BOHTE R. D. 2, Clymer, Pa. Ko prodajate ali kupujete dom, farmo, loto ali trgovino, pokličite nas za vljudno in zanesljivo postrežbo. JOHN KNMC 820 EAST 185th ST. IV 7540 ali KE 0288 Ulle Plumbing and Heating Co. Imamo boilerje na plin, burnerje na plin in forneze na plin, ter vse potrebščine za grelne in monterske naprave. 15801 WATERLOO RD. KE 7248 ZAVAROVALNINO proti ' ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi JANKO N. ROGELJ 6208 SCHADE AVE. POKIČITE: ENdicott 0718 Adam Hats vam žele veselo velikonoč! % FUR FELT LUKSUZNO PODLOŽEN Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61 Street HE 2730 Da! ADAM, svetovni največji prodajalec moških klobukov, vam pokaže kako se premaga inflacijo z nenavadno dobrim nakupom klobuka po $5. Kvalitetni klobuki, ročno ukrojeni iz importirane kožuhovine v obširni izberi ekskluzivnih pomladanskih stilov in barv. Tudi, izbera že v naprej oblikovanih klobukov. Druge nepre-kosljive vreflnosti ... $6 in $7.50. Za onega, ki težko dobi dober kroj, ima ADAM klobuke v vsaki meri od 6^8 do 8. ADAM HATS WORLD'S LARGEST RETAILER OF MEN'S HATS Stores From Coast to coast CLEVELAND 5607 BROADWAY ... E. 55 ST. (odprlo ob večerih) 711 EUCLID AVE. nasproti Hippodrome gledališča V priporočilo Za vljudno in točno postrežbo ter zmerne cene OBIŠČITE DAVID'S # na 934 E. 152 St. GLenville 8287 kjer si boste lahko izbrali iz njih obširne zaloge zlatnino, stenske in zapestne ure, srebrnino, radio aparate in električne predmete. VABIMO VAS, DA SI OGLE DATE NAŠO TRGOVINO IN SE SEZNANITE Z NAMI SKRIVNOST EGIPTSKIH PIRAMID (Nadaljevanje s 5. strani) ohranila podmena o mističnem Egiptu, so povzročili pred vsem starogrški pisatelji v svojih poročilih o egiptski kulturi. V Egiptu je bilo, slično kot pri sorodnih semitskih narodih, stališče duhovščine povsem izjemno nasproti drugim stanovom. Duhovniki niso bili samo svečeniki, temveč tudi zdravniki in učenjaki. Njihovo svetovno znano zdravilstvo opeva že Homer-jeva Odiseja. Temeljilo je na »vestnem opazovanju narave, bilo pa je še prepojeno z najnaiv-nejšim praznoverjem. Bolezni je povzročala jeza bogov. Sprava je bila tedaj mogoča le po svečenikih, katerim edinim kot svojim ljubljencem so bogovi odkrili umetnost lečenja. Svečeniki so naravna sredstva, ki so se jih posluževali, obdali s kopreno tajanstvenosti. Tako je ostalo zdravilstvo njihova izključna skrivnost. Na Grke, ki kot izrazito filozofsko usmerjen narod niso imeli dosti smisla za naravoslovne vede, je moralo znanje egiptskih svečenikov napravili globok vtis, zlasti še, ker njihovi svečeniki niso bili dosti več kot čuvaji svetišč. Nič manj ni doprinesel k napačnim predstavam o mističnem Egiptu tako zvani "kult mrličev', kot običajno imenujemo pogrebne metode Egipčanov. Nedvomno presune slehernega pogled na mumije kot neme simbole minljivosti individualnega. Mumije poznamo sicer tudi iz Amerike, in mumificiran je je še običajno pri mnogih plemenih na vzhodnoind-skih otokih, vendar mislimo ob besedi mumija pred vsem na stare Egipčane, ki so verovali v neumrljivost človeške duše. Mislili so si, da se duša po dolgotrajnem prehajanju iz enega živalskega telesa v drugega po 330 letih povrne v prvotno telo. Odtod njihova skrb za ohranitev trupla, odtod pa tudi grozne zakletve, ki naj bi zadele skrunilce grobov. Ti pogrebni običaji niso prav nič tajinstve-ni, iz njih odseva le globoka pieteta, ki so jo Egipčeni gojili do svojih prednikov. Celo naše preprosto ljudstvo ima precejšen rešpekt pred starim Egiptom, kar vedo povedati ciganke, ki skušajo po kmetih varati naše ženice in dekleta. Zatrjujejo, da imajo čudodelne pijače in druge čarovnije od svojih prednikov iz Egipta. Da so se cigani pritepli prav za prav od nekod iz Indije, tega ti seveda nikakor ne bodo verjeli. Tudi "Velike sanjske bukve" so bile "egiptske". Zdrav instinkt našega ljudstva pa se kaže v tem, da so te knjige skoraj izginile s knjižnega trga. kakor hitro je z odpravo male loterije prenehala njih praktična uporaba. Ker je bilo v starem Egiptu vse nekako zagonetno, morajo biti takšne tudi najstarejše on-dotne stavbe — piramide. Neverjetno je, koliko se je že pisalo in ugibalo o teh ogromnih nagrobnikih mogočnih faraonov. Zlasti največja med njimi, Keopsova, je bila in je še hvaležen objekt za najfantastičnej-še teorije. Le mimogrede naj omenim najnovejšo, povsem času primerno — z zidanjem piramid so baje reševali modri faraoni takratno gospodarsko krizo. Rešitev je bila zares izborna, če pomislimo, da je samo Keopso- vo piramido zidalo 100,000 Iju-j di skozi 40 let, in to bržkone I pri vsaj 12 urnem delavniku. Piramido pa ni zidal samo Keops, temveč kar več dinastij zaporedoma! Žal, da je bila resnica ravno nasprotno. Drage stavbe so naravnost izčrpale sicer bogato deželo. Bolj zabavna je teorija, po kateri so piramide nekakšni rešilni otoki, na katere se je rešilo ljudstvo ob vesoljnih potopih. Teh je bilo več, in sicer vedno takrat, kadar si je zem-mlja ujela nov mesec. V zvezi z ledeno kozmično teorijo umr-1 e g a graškega inženjerja H. Horbigerja, (ki se ga je spomnil tudi Žis.) razklada avtor te fantazije, da se mesec zaradi trenja na svoji poti okoli zemlje vedno bolj in bolj približuje zemlji. Končno podleže njeni privlačnosti, se razprši na milijarde delcev, ki kot. meteorni dež popadajo na njo. Sledi dolga brezmesečna doba, "dokazana" s citati iz Platona. Čez čas se posreči zemlji, da s svojo privlačnostjo ujame kakega "vaganta" iz vsemirja, ki kot nov mesec zopet razsvetljuje zemeljske noči. V teh kritičnih trenutkih nastane pravcat val plime, ki divja okoli zemlje ter zalije vse, kar se pravočasno ne reši na piramide, ki so jih zgradili previdni voditelji ljudstva. Kakor je vsa fantazija neresna, ilustrira nazorno, kaj vse se skuša dokazati s piramidami. Cel venec matematičnih teorij se je pa razbohotil okolic velike Keopsove piramide. Ta "mistika številk", kakor imenuje te fantazije egiptolog Bor-chardt, je premotila celo resne učenjake, med njimi slavnega astronoma Hersella. O veliki piramidi namreč trdijo, da so z njo hoteli Egipčani ovekovečiti svojo matematično učenost. Sicer namerava, če smemo verjeti časniškim vestem, tudi danes sezidati bogat Američan mo-močno piramido, da v njej deponira vse dokumente našega duha. Toda dočim bodo v tej piramidi našli arheologi čez tisočletja vso našo kulturo lepo zloženo, numerirano in registrirano, more na veliki piramidi uganiti sledove staroegiptske matematične vede samo oni, ki vse! to že od drugod pozna! Da ne bomo delali krivic sta-roegiptškim astronomom, geo-metrom in stavbenikom, si moramo predočiti dobo, iz katere izvirajo piramide. Početki egiptske kulture segajo nekako 5000 let pred naše štetje. Zgodovinsko dobo do Aleksandra Velikega (332 pr. n. št.) delijo zgodovinarji na dinastije, katerih je bilo XXXI. Dočim spada I. dinastija skorajda še v novejšo kameno dobo in naletimo na baker in bron šele v dobi III. dinastije, pripada graditelji velike piramide že IV. dinastiji. Zgrajena je bila okoli leta 3400 pr. n. št. Za časa grškega pisatelja Herodota (5(X)—424 pr. n. št.), ki nam poroča o njej, je bila že prastara, saj je od Keopsa do Herodota preteklo vsaj 900 let več kakor od Herodota do danes. Nihče torej — razen piramidnih teoretikov — ne bo pričakoval, da so Egipčani v oni za nas "prastari" dobi že znali izračunati število (razmerje med krogovim obodom in premerom), da so poznali tako zvano zlato razmerje ter imeli poseb-, no dopadanje na njem, zlasti pa' da so že takrat smatrali za potrebno postaviti si tako monu-mentalno stavbo, kot je to velika piramida, da v njej shranijo osnovno dolžinsko in prostor-! ninsko mero. | Kakor znano, se nahaja te vr-1 ste znanstveni institut v Sevre-j su pri Parizu, kjer je shanjen osnovni meter iz Platin Iridija. Potrebna je pa postala tako natančno določena in praktično nespremenljiva dolžinska mera šele zaradi razvoja moderne znanosti in tehnike s svojimi preciznimi merilnimi metodami. Prav gotovo pa ni bil potreben tak institut pred 5000 leti v starem Egiptu! Izmed številnih piramidnih teorij naj omenim pred vsem one na astronomski podlagi. Pri tem si moramo biti na jasnem o stališču znanosti pri starih narodih. Znanosti v našem smislu, namreč vede, koje smoter ga zgolj raziskovanje brez vseh praktičnih vidikov, Egipčani niso poznali. Kakor so gojili geometrijo samo zato, da so mogli vsako leto po poplavi na novo izmeriti zemljišča ob Nilu, prav tako so takratni astronomi poznali samo dvoje problemov — določitev koledarja in prerokovanje človeške usode iz položaja zvezd. Poznejša aleksandrinična doba, ki se je pričela šele kakih 3000 let po zraditvi velike piramide, je že moderna doba starega veka ter ne spada semkaj. Kljub temu trdijo, da leži vrh velike piramide natančno 30 stopinj severne širine. V resnici znaša ta širina 20" 58" 51". Krajevno določitev po zemljepisni dolžini in širini je sploh, šele vpeljal aleksandrinski astronom Hiparh (160—125 pr. n. št.). Pri tem je obdržal še danes rabljeni besedi "dolžina" in "širina", ki spominja na predstavo, da je zemlja ploščata. Še za časa Aristotela so mislili, da je naša zemlja 70,000 stadijev dolga in 40.000 stari-jev široka. 1 stadij —ca 164m). Astronom Herschel je skušal po poševnem vhodu v grobnico piramide izračunati njeno starost. Domneval je, da je bil ta vhod usmerjen proti zvezdi po-larnici. Lega zemeljske osi v prostoru namreč ni stabilna, temveč opiše v teku 26,000 let dvojen stožec. Zaradi tega tudi tečaji na nebu opišejo v teku 26,000 let krog, tako da sčasoma prevzamejo vlogo polarnice vse večje zvezde, v neposredni bližini tega kroga. Poševni vhod v veliko piramido je usmerjeni proti zvezdi v ozvezdju zmaja, j Ta zvezda je bila polarnica okoli leta 2160 pr. n. št Danes vemo, da je veUka piramida najmanj 1000 let starejša! Tudi po Siriusu, najsvetlejši zvezdi na severnem nebu, so skušali izračunati starost piramide — z istim neuspehom. Drug piramidni teoretik trdi, da je južni poševni ventilacijski rov služil za opazovanje zim- skega kresa (21. XLL.) Pre-j sunljivo opisuje, kako v grobni-j ci zbrana množica pričakuje prvi sončni žarek, ki naj bi po-sijal ta rov. Da ta rov ni zgrajen v pravilnem kotu, da ni niti raven in da se po njem sploh ničesar opaziti ne da, to tega teoretika n e moti, nasprotno j mož svetuje, naj se poišče še; odgovarjajoči severni poševni j rov za opazovanje poletnega kresa (21. VI.) Tudi dolžina zemeljskega oboda je bila Egipčanom pred 5000 leti baje že znana. Izražena jej bila baje v višini piramide (140 j m), ki naj bi znašala natančno 1/270.000 del zemeljskega oboda. Prvi je skušal izračunati dolžino zemeljskega oboda Era-tosten, ravnatelj znamenite biblioteke v Aleksandriji. (275— 195 pr. n. št., torej celih 3000 let pozneje!) še ta se je v računu precej uštel zaradi pomanjkljivosti merilnih priprav, dasi se je sicer poslužil povsem točne metode. Nič manj smele niso trditve o geometričnem znanju Egipčanov iz dobe piramid. Naklonski kot stranske ploskve pri veliki piramidi znaša slučajno 51" 50.6'. Ako bi bila vsota osnovnih stranic piramide enaka krogu, čigar polumer je višina piramide, bi znašal to kot 51" 52.2'. Nasprotno bi bil nekoliko manjši, namreč 51" 49.6', če bi obstajalo zlato razmerje med polovico osnovne stranice in višino piramide. Ker so torej vsi trije koti prilično enako veliki. so ta slučaj takoj izrabili piramidni teoretiki. Eni trde, da so znali stari Egipčani že eksakt-no izračunali število x, drugi zopet da so poznali zlato razmerje ter ga vsepovsod pri svojih stavbah praktično izdatno uporabljali. Pred vsem Egipčani iz one davne dobe s svojo primitivno aritmetiko sploh ne bi mogli tako natančno izračunati razmerja med krogovim obodom in premerom, kot bi bilo to potrebno za določitev osnovne stranice piramide iz njene višine. Poznali so namreč samo ulomke s števcem 1. torej %, Vs, % itd,, poleg tega samo še ulomka % in % kot razliko 1—% oziroma 1—%. Ulomke so sicer sestav-jlali, n. pr. Vi-\-Vs, vendar jih niso znali spraviti na skupen imenovalec, v tem slučaju n. pr. na %. Krožno ploskev sp pa iz- računali na ta način, da so s"" šali določiti kvadrat ena|^6 ^ likosti. V nekem papiru iz ® 2000 pr. n. štet. znaša stra®® takega kvadrata 8-9 krogovc? premera. Z razmerjem med govim obodom in premer"'" sploh niso ukvarjali, tem so si torej belili glavo s lom X. j: Še manj je verjetno, da li Egipčani pri svojih uporabljali tako zvano ^ razmerje a:b = b:a + . b:a + " ramidni teoretiki sklepajo velikosti grobnice, ki i®® ^ ko pravokotnika, čigar str^ so v razmerju 1:2. Znano r znaša v takem pravokotn . tevilo 1 pos^ agonala y5, katero s' pri zlatem razmerju a I vlogo. V 5 pa Egipča« ■ I •7'nQH ir7v»QPlinJlT.l- niso znali izračunati, sploh samo kvadratne Itor®" IZ kvadratnih števil, tore] (Dalje na 7. Ste pretrgani? Nehajte trp^t^' NOSITE NOVO HESS OPORO. . Nobenega pasu—nobenih oklepov—nobenih je'® Se samo avtomatično prileze na vsako pozicij"' ^ PROSTA DEMONSTRACIJA PO TOVARNIŠKIH EKSPERTIH Jutri, v soboto 20. marca celi dan od 10. zj. do 9. zv. MANDEL DRUG CO. Vaša slovenska lekarna 15702 WATERLOO ROAD — KE 0034 Naročite si vaše BOCK PIVO SEDAJ! Waterloo Beverage 16721 Waterloo Rd. PROSTA DOSTAVA — Pokličite IV 4474 POSEBNOST NA CIGARAH ZA VELIKONOČ ROYALIST AMERADA JOHN RUSKIN 50 V ZABOJU $4.39 COUNCILMAN . 4.15 STUDENT PRINCE . 3.45 R. G. DUN M 81 91 .g; a 9! 95 01 91 9j a Ql 91 9! a 95 .g 95 95 91 95 9l 95 95 01 95 91 9l 95 91 95 Red^ Goosc Predvelikonočna RAZPRODAJA ) , pri MANDLU 15% do 20% ceneje To znižanje cen je na vsej naši zalogi vseh novih spomladanskih vzorcev in velikonočnih modelov, ki so popularni po vsej deželi Za OTROKE — Red Goose in Acrobats Za ŽENSKE - Lady Fashion Za MOŠKE — Crosby Square, Jarman & Forlune VSEH BARV IN MER!.... NE ČAKAJTE! Okoristite se s to razprodajo, kjer si prihranite tako lep denar! f Mandel's Shoe Store 6107 ST. CLAIR AVE. f ■® Coelho: mati I je nosila pod svojim srcem. V povračilo za vse bridkosti, ki jih je pretrpela, je bil njen sinček zdaj luč njenih oči in vsa radost njenega srca.—A nenadoma je začel hirati in ko je Lujiza, dr-do skička*:M garw n&ah, monUanoč zobdavanjam. i" ^an gkcbti, kako ji je ' poznala ne svoiee-a očeta ne da se ji trga od srca matere in niti ni vedeli za kje se je nxUku Nikdar ni knda soka, cb bi se I. Nižina ljubez, ]e aejiia ^ imela kala. toliko! Če J ""cia nikoga na svetu, "hnm pwivetila čuv- kraUcimso ji rekb so. ^ prepričala, da tu- ' svojega sina ni poda-« poljubuj ga ie . ijubavi, čeprav se ji daješ vedno poljube, mu iz- v kratki dobi njiju ob- s^sas dušo! "'sa ° ga, ljubi iz In zdelo se ji je, da je res ta- ko, kajti kakor je prej bil kre-* je s tem, da jo je pak, je zdaj slabel in ko je Luji-je, in spominjala se za poklicala vaškega padarja, je odgovorila: da naj sinčku zapiše kako zdra- ^ poljubi je tako ka- vilo, ji je rekel: lilmu !' ^^ovek bi rad imel, "Skrbi za drugo, bo kmalu po-A zrela v naročje. Pfevi ^ la V: 'aral trebno." mu ga je vendarle Bilo ji je, kakor da ji je pre- ki ^8 spomin °^letaice smrti nepo-soproga in očeta kovic oči za vedno ' *^«6 19. marca 1947 le 1% že poteklo je. 'ts hladna zemlja. ne solze Spoi^j ne zbude. blago srce X, ■° za vedno! ^4oci garala se je, kakor jo je bodel srce, kajti kljub temu, da Mjg, In ko jo je zapustil, je že pred dnevi izgubila skoraj ^'°ljna P^zaliila, skoraj za- vsako nado in si je želela, da tu-more živeti samo di sama umrje, je vedno še po-" O"; angelčka." [skusala, samo sebe varati. ® njen, le njen, ker ga "O Bog! Tedaj ni pomoči?" je vprašala padarja. "Saj sem ti že rekel, da pripravi vse, ker bo kmalu potrebno." Kako jo je zadela ta brezsrč-nost! "A vendar pridite!" ga je profila, on pa ji je odgovoril, da ne pride, ker bi bilo zaman. In res ni prišel in dan je pretekel tem, žalostneje, ker tudi sicer Lujiza ni videla žive duše in je bila sama s svojo bolestjo in z bolestmi ubogega sinčka. Koča je stala zunaj vasi in prišel je mimo kvečjem kdo, ki je šel na svojo njivo. Zdelo se je Lujizi, da jo je pozabil v njeni bolesti ves svet in tudi sam Bog. In vendar je molila k njemu : in kadar ni poljubovala svojega .sinčka ali se ni vdala svoji ob-0pnosti, je povzdignila .svoje misli k Bogu in z vso gorečnostjo molila: "Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi ..." n. Ko se je začelo mraoiti, je ^zela Lujiza sinčka in sedla ž njim na prag. Med koleni mu je napravila zibko in mu dala, ker mu drugega ni imela dati, vsaj Inirno sladkost poletnega veče- J, ostali; °^®Phine Kovic, L (Gf, Sin TOine poročena 3 J^)6insek, hči *Guki marca 1948. ^g.sp^mm ^h\ prerane smrti smehljanje. Bilo je več kot sreča, bilo je največja slast in ko je dete poskusilo prvo besedo, je trepetala od radosti in se v svojem srcu zahvaljevala za to novo božjo milost. "In prvi poljubček, kdaj mi ga to dal moj sinček? A tega še ne zna in—moj Bog! nikoli ne bo znal!" In potem ga je spet videla v duhu, že večjega, ko poskuša prvi korak z drobnima nožicama in potem ko je že krepkejši, ko se že zanima za ptičja gnezda in jih gleda spočetka s tal, potem pa spleza na drevo, da si jih prav od blizu ogleda, in slišala je, kako ji toži prestrašena ptica: "Ali ga vidiš, tega tvojega paglavca, kako nas zalezuje? Nazadnje mi še gnezdo odnese!" In Lujiza se zasmeje in zakli-če: "Pusti gnezdo, ne smeš se ga dotakniti!" In potem vidi spet sinka v duhu, kako bo čeden in priden in kak korenjak bo, ko kedaj dorase. A oglasijo se skrbi: "Ko bo že dorasel!" Žalostno je mislila na čas, ko bo hodil s sekiro na rami v gozd in bo nosil težke tovore drv. In potem na "nabor" in če ga vzamejo k vojakom! In nekega dne se mogoče oženi! Glasno se zasmeje, ko ji pride na misel, da se bo ta črviček morda kedaj oženil, pokrije ga s poljubi in ga stisne k seWi, kot bi se bala, da ji ga vzamejo: "Moj sinček oženjen? Ne! Nobena mi ga ne sme vzeti!" In jame ga izpraševati: "Moj sinček ne bo zapustil svoje mamice, kaj ne? Nikdar jo no zapusti?" In razkrij^ mu svojo nepokoj-nost: "Tvoja mamica nima nikogar drugega! Samo tebe- ima! Ni po-^zualjyng o^a, ne le tebe ima! In ti nimaš drugega kot svojo mamico. Ali ni tako?" In sama je odgovorila zanj, medtem ko ga je poljubljala: "Ca! Da!" A spet se spomni sedanjosti in vzdihne: "Sanje! Sanje!" In ko se zgrudi ves grad njenih sanj, ga tolaži z besedami: "Kdo ve, ali bi bilo to nama v blagor?" vnuka, sinčka bratca I .IHSS auer prišel ob jo pesem. V *^ni mlados X • ^^rca 1942. Kotiček je bil slikovit—in v bližnjem gaju so se ptice že zbiralo k ponočncmu počitku in Lujiza je misfila na mimo 1 steče lastovice, ki so bile tudi matere, in na mladiče teh mater—vse tako živahne in vesele. In zdelo se ji je, da kličejo lastovice: "Ubogi tvoj sinček!" In mlade lastovice; "Ubogi naš bratec!" In tako je bil ta večer še bolj žalosten, dočim so bili večeri prej tako lepi in veseli, ko je bil Lujizin sinček še zdrav. Sinček se je začenjal že smeh-1'ati pri čvečanju ptic. Škrjanček je vsako jutro žvrgolel blizu koče, kakor' da je hotel zbuditi malega sinčka in mu želeti dobro jutro in poljubi, ki mu jih je dajala pri teh prilikah mati, so doneli tako kakor škrjančevo žvrgolenjc, ker je mati v svoji radosti posnemala jutranjo ptič- "Moj sinček umrje? Potem umrjem tudi jaz in greva skupaj v nebesa." Pomiri se malo in pristavi: "Za vekomaj." A oglasi se spet narava: "Ne! Ne! Moj sinček bo okreval!" Ko tako sama s seboj govori, pride neka sosedinja mimo in jo vpraša: "No, Lujiza, kako je?" "Ne vem prav—kakor Bog hoč:." "Bog vse prav naredi, Življenje pa je tako in tako le trpljenje." fa žena je nekdaj tudi imela sinove, ki so ji umrli. Tedaj je vendar mogoče, da se tudi mati vda v svojo usodo. Lujiza se je spomnila, da je tudi ona sama, ko je umrla hči njene prijateljice, le-tej čestitala k angelčku. Sožalje k sinčku, čestitke k angelčku—tako se je običajno reklo. Tudi Lujiza je tako rekla. A takrat še ni bila mati, nevede je bila brezsrčna. Zdaj, ko bi se ji utegnilo zgoditi, da tudi njej tako rečejo, se je zavedala, da je brezsrčno govorila, ko je rekla: "Bog je zahteval življenje, ki je bilo njegov dar." In začela je spet moliti in prositi in delati obljube za življenje svojega sinčka: "Oče naš, ki si v nebesih . . ." IV. ■ Postajalo je pozno. Prijeten hlad je dajal bledemu licu Lu-jizinega sinčka nežno svežost. Zdelo se je, da mu je bolje, a višnjeve ustnice so ostajale odprte in tudi nohti so bili že višnjevi. ^ Tedaj pa tedaj je dete odprlo oči, a Lujiza se je bala teh oči svojega sinčka, ker so ' imele izraz, kot da se od nje poslavlja. "Sinček mi umira, moj sinček! Brez njega naj ostanem!" Hiponla jo zgrabi strah pred Onim obupnim krikom, ki ga za-ženo mater-e, kadar*" jim umira otrok v naročju. Videla je v duhu, kako ji sinček umira, videla %a je mrzlega in nepremičnega, videla je, kako ga neso % odprti ^rob. ■' "O Bog!" je vzkliknila in se onesvestila. Ko se je osvestila in se tresla od nočnega hladu, ji je sinček l(;žal mrtev v naročju. so ga zaradi dragocenosti izro-pali če že ne Egipčani sami, pa gotovo Rimljani ali Arabci. Na sarkofagu so Š3 povsem vidne Ijena, temveč, da je tvorila le Piramide, in med njimi tudi del večje naprave. V dolini je Keopsova, niso torej prav nič bilo vliodišče, od katerega je drugega kakor sicer mogočne, . vidil poševen pokrit hodnik do tcda preproste grobnice farao-7 katere se P mrtvaškega svetišča v višini, nov, zasnovane s primitivnimi Za svetiščem je šale stala pira- sredstvi takratne dobe. Izved-mida kot pravi grob faraona. Ijive so bile samo zato, ker so Zadnja stran svetišča in pira- jih gradili vojni ujetniki, ki so mida sta bila obdana z obzid- morali biti veseli, da jih niso pojem. Kaj naj ima mrtvaški tem- bili, kot je to bilo Š3 običajno pslj opravka z znanstvenim in- v onih prastarih časih. Vse dru-stitutom, na to menda tudi pi- go, kar se govori o piramidah, ramidni teoretiki ne vedo nobe- je, plot bujne domišljije ali go-nega odgovora. la špekulacija. od strani porinil pokrov. Tudi bi bilo malo čudno, da bi bili Egipčani si izbrali za osnovno prostorninsko mero tako veliko enoto, kot je vsebina sarkofaga. Kar pa najbolj govori proti piramidnim teoretikom, js dejstvo, da piramida ni bila osam- SKRIVNOST EGIPTSKIH PIRAMID Nadaljevanje s 6. str. Na osnovi navedenih dveh tr- 9, 16 itd. Število^y5 za nje ditev so nastale številne teori- sploh ni imelo nobenega smi- je, ki skušajo vse mogoče pro- i sla. Poleg tega bi morali pozna- porcije dokazati na veliki pira-1 ti Š3 tako zvan Pitagorov Iz- midi. Prizanesli tudi niso sar- rek, ki ga je menda šele kakih kofagom Keopsa, češ, da je os- 2,800 1 e t pozneje odkril grški novna prostorninska mera. Res filozof Pitagora (588—500 pr. je sarkofag prazen, pokrov pa n. št.). i je izginil. Prazen je pa zato, ker v lei. grobu Ti, ]e tuga in t; br> ^ veselost. A kje je že vse tp! Bilo je še pred kratkim—zdelo pa se ji je žc tako davno. III. ."'Ot, "'"'»i" \v ! OSTALI: Ohir otat 19. marca 1940 Iznenada se je spomnila vseh neznatnih dogodkov tega mla- j dega življenja, ki j2 trajalo le malo več od dveh let. Spričo teh spominov jo skoraj pozabila svoje sedanje bolesti in ga je ljubkovala po vratu, kar je bilo sinku prej tako všeč, in mu je reda; | "Srcc moje zlato, zakaj si tako drobno?" | Pri takem ljubkovanju je bilo, ko se ji je prvič nasmehljal in le Bog ve, kaj ji je bilo to AKUOH, OHIO Kenmore Building Service, Inc. 1372 KENMORE BLVD. — AKRON, OHIO Predajamo vsakovrstni les in, gradbene potrebščine ceneje kot jih morete dobiti drugje. Dovažamo kamorkoli v okraju. — SH 3188 SUMMIT LEATHER CO. WHOLESALE & RETAIL Usnje in potrebščine za trgovine s čevlji 14 SO. HIGH ST. — AKRON, OHIO BARBERTON, OHIO HOFI^AN^CLB^^^ 136 SECOND ST. — BARBERTON, O. — SH 7935 Nudimo točno in prvovrstno postrežbo po zmerni ceni. Priporočamo se Slovencem za naklonjenost. Obleke sčislimo in zlikamo- MICHAEL'S RESTAURANT 562 TUSCARAWAS AVE. — BARBERTON, O. Restavracija, kjer si lahko naročite fin obed «po najnižji ceni. WHY SHOP AROUND when one tire gives you all this I I I 1 i I 1 First, last and always, you'll find B. F. Goodrich Silvertowns ail ways the best. The broad-faced tread that runs level-to-the-road . . . gives more miles and better footing . . . equalizes wear . . . resists sideslip . . . stops better. Finer, tougher cords and more of them add stamina that .shrugs off road shock at high speed. And we are giving a special "All-Out" allowance for your present tires on new SilvertSwns. 1EVERY B.F.GOODRICH TIRE CARRIES "Every tire and tube of our manufacture bearing our name and serial number is guaranteed to be free from defects in workmanship and material without limit as to time or mileage." ' ■_ • ■ - lantola Radios for ©very room "The truest voice in radio" The Truest Voice Of Radio New AM-FM Maiatola Conso]^® Coaiibiiis&tion A superlative achievement of radio craftsmanship. Newest FM with its freedom from static or background noises Automatic record changer with crystal pick-up. Large 12" Electrodynamic speaker. 229.5® 22.95 Down 3.00 Weekly Perform Brilliantly Mantola AC-I>€ Table IlacSios 2.60 Down O A' 1.25 a Week Beautiful streamlined ivory plastic cabinet, ^ive multipurpose tubes give unusual reception. Heavy-duty speaker. O-Tube Model 29.95 Beautiful mahogany plastic cabinet. 3.00 Dowrt* 1.25 Weekly ms& Easy Tuning Table Siadio 2.50 Down /# K 1.25 a Week Five-tube 'Mantola'. AC - DC. Permanent magnet speaker. Plastic mahogany cabinet. Exceptionally attractive. BUY WHAT YOU NEED WHEN YOU NEED IT €is^r0e cr Budget &iS 1 Value Packed, Value Priced Mautola Itadio 2.00 Down 1 O O 1.25 a Week A real buy. Five tubes including rectifier. Black and ivory plastic case. Operates on AC or DC. Unusually selective. 750 East 185th St, Free Parking in Rear iV 7151 Euclid Vet s Club News Bits By Ivan P. Kotorac The basketball team spon-'an Workingmen's Home on Wa-sored the club's regular dance' terloo Road, has set aside the which was held last Saturday at day for a benefit bowling ex-the Slovene Society Home on hibition for the Blue Baby Recher Avenue. A1 Strukel and Fund. Admission will be by his orchestra kept everyone in donation of $1. The main fea-rythym with their wonderful tures will be the two youngest polkas and fox trots. The dance bowlers of the State, five and was a huge success. Just about six and the two eldest ages 78 ENAKOPRAVNOST St. Clair Ave. KEndeison 5311-12 ENGLISH SECTION Convalescing MARCH 19, 1948 Polda Denied Si! Record Sans to Sponsor Concert Sunday the entire gang was present. Little banners with cute sayings were given each person as they entered. The policeman was having the time of his life pinning thsm on the gals. Why such a big refusal when he tried to pin one on you, Louise Recher V and 86. Calender of Events: Friday, March 19 — "Blue Baby" benefit dance at Recher Kail. Sunday, March 21—Bowling Exhibition, Waterloo Road. Proceeds for Blue Baby Fund. Sunday, April 4 — Regular Club Meeting. Another great event, expected Thursday nights—Gym night to be bigger than the last will at Euclid Shore. Free admission be held this evening at 8 p. m. for Vets. at Recher Hall, where a gala Every Sunday—Club bowling dance will climax the campaign league at East 185 Street, for Kay Kingsland, blue baby, gee ybu all tonite at the bene-v/ho, through funds raised from fjt dance. 'Til then, so-long! the Euclid Vets affairs will be _ sent to John Hopkins Hospital for treatment. Admission to the CONVALESCING dance will be by donation of 50 Under doctor's care at his cents or more. So, even if you're home is Mr. Frank Marn, 640 not planning to attend the East 13G Street. dance, your donation toward - this fund v/ill be greatly appre- ONE OUT OF TEN ciated. A grand list of enter- CIVILIANS IS VET tainment has been planned and Approximately one out of ten or more orchestras are every 10 civilians in the United booked for the evening, plus a States is a veteran of World vocal trio and several special-, War II, the Census Bureau an-ties. We can assure everyone of nounced recently. a wonderful time. i The newest statistical survey, Many thanks to Charles reported as of last April, also Chesko, owner of the Carnegie revealed that the veteran popu-Flower Land at East 108 Street lation in the District of Colum-and Carnegie Avenue, who don-; bia at that time was 100,268. ated dozens of flowers which This is due to the fact that a were sold at the Basketball large number of veterans have Carnival. These flowers, gar-; come to Washington since the denias, mamilias and carna-1 war to take government jobs, tions were gorgeous. He has Greatest increases were re-also donated flowers which will ported tor New York with 104,-be sold at this evening's affair. 000 more than went into the The money obtained through service from that state; Califor-the sale of these flowers will go nia with 79,000 more and Illinois toward the fund. The Euclid with 66,000 more. This shows Vets wish to thank the tavern the vets moved into these cities keepers. The Press, News Jour- after being discharged from the nal, Stan Minotas, musician service. friends and entertainers, who The survey shows that two have shown splendid coopera-' States have veteran populations tion. I of more than 1,000,000. New On Sunday, March 21 Adolph ' York has 1,581,715 and Pennsyl-Perdarf, manager of the Sloveni-! vania has 1,121,199. The Slovene American Na-■ tional Council (SANS) is sponsoring a concert this Sunday, ' March 21st, at the Slovene j Workmen's Home on Waterloo I Road. Singing choruses. Zarja, Jadran, Slovan, the Juvenile I Singing Society of the SWH, j and otheis*.vill participate. jAlso included on the program are soloist Florence Unetic and pianists Florence Siskovic and Nada Skrl who will play a duet. The program will commence promptly at 4 p. m. A dance will be held in the evening in both halls of the SWH. Johnny Vadnal's Recording Artists, and the Krištof orchestra will be at the bandstands. A cordial invitation to attend is hereby extended to all. FEDERATION TO SPONSOR DANCE Tomorrow the Cleveland Federation of SNPJ lodges will hold the first spring day dance in the Slovene National Home on St. Clair Ave., featuring the popular Johnny Vadnal and his orchestra. A cordial invitation is extended to all members and friends to attend. J. T., Secretary. 'Watch Out for Kids* New Spring Suits {or Boys and Junior • SOLID COLORS # TWO-TONE • PLAIDS ... IN BLUE—BROWN—TAN Kavnee Shirts A Good'Selection ... IN WHITE BROADCLOTH Also Gay Plaids and Checked Sportswear Wool Felt Hats to Complete His Outfit Also Bowler and Eton Caps for Junior Frank Belaj MEN'S AND BOYS' WEAR 6205 St. Clair Ave. Tel.: HE 9072 "Bikes are fine if they keep in line," Police Chief George J. Matowitz said recently. This is one of the safe bicycle rules emphasized in the ; "Watch Out for Kids" program j the Greater Cleveland Safety I Council is conducting during i March as part of a nation-wide program. "Remember, bike riders, when you ride in the street you are part of traffic; you share highway or street with vehicles that outweigh you many hundreds of times. So don't fight out of your class. These giants must look out for you, to be sure. But Ll.ey ait; heavy and cumbersome, often cannot stop or swerve to avoid a cyclist who darts into their path." Traffic regulations, stop-and-go lights, signs and courtesy rules are for the cyclist, too, he pointed out. In addition to learning and obeying them, any special rules made by parents, and these tips for safe bicycling listed in the "Watch Out for Kids" program should be observed. 1. If you ride your bike in the street, keep well to the right side, and ride in the same direction as the automobiles. 2. Ride in a straight line— don't weave or stunt. 3. Ride tikes in a single file. 4. Ride alone — never try to carry a passenger. 5. Avoid riding after dark if possible. Cleveland Police Department. ! Births A baby boy, their first child, I was born recently to Mr. and Mrs. Anthony Godina, Jr. of .19702 Mohawk Avenue. Moth-jer's maiden name was Mildred Kramer. She is the daughter of iMr. and Mrs. Anton and Ivanka I Kramer of East 154 Street. I Grandparents for the first time I are Mr. and Mrs. Anton Godina ioi Mohawk Avenue. Mr. and Mrs. Louis and Pauline Prisel of 16319 Arcade Avenue are announcing the birth of a son, Dudley Louis, their first child. Grandparents are ^r. and Mrs. Babic of 16319 Arcade Avenue, and Mr. and Mrs. Louis ' Prisel, Sr. of 16413 Arcade Avenue. A daughter was born last Tuesday to Mr. and Mrs. Ken-i neth Hogan of 1085 East 66 Street. Mother is the former j Agnes Adamic. Grandfather for the tenth time is Mr. John Adamic of 1085 East 66 Street. Announcing the birth of their first child, a daughter, are Mr. and Mrs. Frank Hace of 888 East 73 Street. Mother is the former Gladys Mohorcic, daughter of Mr. and Mrs. Zvonko Mohorcic, proprietors of a dry cleaning establishment on East 72 Street. They are grandpar-jents for the first time. Mrs. I Hace ot'980 East 74 Street is now grandmother for the third time. A baby girl, their first child, was born recently to Mr. and Mrs. Herman Meglich of 6211 Glass Avenue. Grandparents are Mr. and Mrs. Frank Godic, j owners of Shore Tavern, 1273 I East 55 Street, and Mr. and Mrs. Joseph Meglich, proprie-, tors of a dairy at 1003 East 64 Street. Congratulations! Notes From Adria Mrs. Antonia Ogrinc of 366, East 161 Street underwent an ' operation at Mt. Sinai Hospital Slovenian Soars ' last week. Friends may visit Feet but H®" her. I Drags Snow It may have been his versatility that w^on for Tony Arko the presidency of the up-and-coming Adria Choral Club of Euclid. As the gavel-swinger of the choristers, his curly brown hair towers atop his near-six foot form. His forte, besides being a congenial and energetic lead-ei', in Adria is his deep Meliflu-ent bass voice. In addition to guiding the club, Tony finds time to roller skate, exercise his shoulder and arm muscles in archery, take in the wide open spaces on horseback, and develop his keen eye by skeet shooting. His musical accomplishments include picking out tunes on an accordion. He gets around to his many engagements in his '38 Dodge and was peeved when his kid brother got a car before he did. His biggest peeve he calls "Bunny." With the price of gas as it is, he is one of a few that enjoys running out of gas—at convenient times. He is fond of Bock Beer and his keen taste for milk is probably due to the Euclid-Race Dairy where he holds down a variety of jobs. His ambition is to study Dairyology in the future and ski in Switzerland some day. He lives with his parents, Mr. and Mrs. Tony Arko at 19570 Ormiston Avenue, Euclid, Ohio. All executive committee members are hereby reminded that the Executive Committee Meeting is held the last Thursday of each month after rehearsal. The regular meeting of all club members is held the first Thursday of each month aftei rehearsal. CONVALESCING Confined to Glenville Hospital, where she underwent an operation, is Mrs. Jennie Kosmerl, 1110 East 64 Street A SERIES OF EVENTS IN CLEVELAND A woman holds the record for walking on her hands. Jo-hana Huslinger walked on her hands from Vienna to Paris in 1900. She covered 871 miles in 550 hours spread over 55 days (10 hours per day). i Cleveland, O.—A dance will; be held by Cleveland Federation of SNPJ Lodges Saturday, March 20 at Slovenian National Home on St. Clair Avenue. The | well-known Vadnal's Orchestra ^ will furnish the music for young and old. Members and friends ' aie cordially invited to the Federation dance for an enjoyable evening. i In the Federation are now united all the SNPJ Lodges of Cleveland also SNPJ Farm Board, Athletic League, Juvenile Circle and Juvenile Singing Chorus. Juvenile Chorus is now under very capable director and teacher of music and singing Mr. Eugene Hartzell, who is also director tor the famous Orphe- j us Chorus. Parents are urged to encourage their children to join this chorus. . Variety Program and Dance In SWH i On Sunday, March 21 Bran.ch No. 48 SANC will present program at the Slovenian Workmen's Home on Waterloo Road. Program starts at 4 p. m. Appearing on the program will be choruses Jadran, Slovan, Juvenile Chorus of SWH, singers of Zarja and Florence Unetich as soloist, Florence Siskovic and Nada Skrl on piano, Alma Sis-kovich and her brother Frankie will do their ballet and folk dancing. Speaker will be Matt Petrovich. After the program, refreshments will be served in the lowed hall with dancing to the tunes of well-known Kristof's Orchestra. At 8 p. m. Vadnal's Orchestra will take over the Auditorium. Half of the proceeds will go for defense of Free Press of our Progressive newspapers which is being attacked by re-actionaries with lawsuits against Enakopravnost, Prosve-t?. and Proletarec. Easter Sunday Women's Lodge Svoboda No. 748 SNPJ is having a dance on Easter Sunday, March 28 at the Slovenian Workmen's Home on Waterloo Road. Music will be furnished by Vadnal's RCA Recording Orchestra. Refreshments? Sure! Potica, krofe and what not these friendly ladies are able to serve. Come and see for yourself and have a good time. Louis Kaferle. The well-known Mrs. Albina I Vesel of 877 East 185 Street is I confined to St. Alexis Hospital, j where friends may visit her. j Mrs. Vesel is Secretary of Lodge j No. 6 SDZ and' also president I of the Progressive Slovene Women, Circle No. 3. Members should please note that for all matters pertaining to the lodges they may call IV 7554. Convalescing in Cleveland Clinic Hospital is Mr. John Hr-vatin of 15620 Saranac Road. Visitors are permitted. Mr. Jack Brgoc has returned to his home at 10318 Reno Avenue, after being confined to Doctor's Hospital. Friends may visit him. Friends of Mrs. Margaret Za-1 vrsnik of 14410 Jenne Avenue, may visit her in Hanna House Hospital, where she is recovering following an operation. Visiting hours are from 2 to 2:30 and 6:30 to 8 p. m. Mr. Ivan Jontez of 1107 East 75 Street successfully under; went an operation at Hanna House Lakeside Hospital. Friends may visit him. The well known realtor Anton Jelarcic of 4126 East 95 Street is confined to Room 220 of Charity Hospital, where he is convalescing following an operation. Visitors are permitted. BELGRADE, Yug March 15—Janez slav (Slovene) jumper, soared inches today but was ■ 393 ; dem® he 4^ world record because ged his right hand in f on landing. Polda made his nitsa, in Slovenia, on tb® longest ski slide. The ' not conform to 01y®P"' ards. The listed world recojj jumping is 350.96 f®® seph Bradl of Austn®' the mark in 1938. Polda was at Planih® week-long internati"" meet. MASS MEETING AT PUBLIC AUD. The "Wallace for President Committee" is holding a mass meeting at the Public Auditorium Ballroom this Sunday at 8 p. m. All Slovenes are urged to attend. The Marshall Plan, as well as a protest against President Truman's proposal of Universal Military Training will be discussed. MAX'S AUTO BODY SHOP 1109 E. 61st ST. — UTah 1-3040 Max Želodec, Prop. SPECIALIZING IN REPAIRING OF WRECKED AUTOS Painting—Color Matching Body and Fonder Repairing on All Types of Autos ---1--- you BORM# TO GET OUIli : LOW RATES AND HELPFUL TERMS Engaged i The engagement of Mramor to Mr. son of Mr. and Mrs- t sec of 6722 Edna announced recently ^ y ents Mr. and Mrs. jue-mor of 6422 Spilker Congratulations! B. J. 1363 E. 45 SI. SOUND INDOOR—I Iti Expert Repairing of Radio« Tubes. Radios. All Work Guars^ BUKOVUflf pWe® 762 B. iVanhoG ^On 0^ Photogf* VISIT ,|j TINO MODIC'S 6030 St. ClaiJ EN. You Are Beautiful Bouquets, #eis Potted Plants MOVING ANP Refrigerators 17516 WATE^I'y.iiPj KE 5600, if no ans^ SED^Tcfof Moving ond also Light Expr;/ '"24 ud BEROS STUDIO I FOR FINE PHOTOGRAPHS >116 St. Clair Ave. EN 0 ^ 6116 St. Clair Ave. ( STUDIO CLOSED UNTIL MARCH 20th) BLUE BABY BENEFIT DANCE ' Sponsored by EUCLID VETS for 5-year-old Kay Kingsland Friday, March 19th (TONITE) SLOVENE SOCIETY HOME, RECHER AVE. 8:00 p. LEADING OR^ Donation 50c