w t. ~ «• k)
/ c i ;>.
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
OST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V
ERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
VOLUME XX. — LETO XX.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) JULY 1, 1937.
ŠTEVILKA (NUMBER) 153
Sporazum z Inland Steel; 12,500 delavcev odide na delo
m—-----------------t----*	_
Vesti iz življenja Nemški in italjanski podmorniki
ameriških Slovencev
so najbrž blokirali špansko obalo
Chicago. — V nedeljo, 27. i	--
junija je umrla v bolnišnici Vlada v Valenciji je danes bolj samozavestna ko kdaj-
koli in nima nobenega strahu. — Pravi, da bo znala
Mary Divjak. Podlegla je po dolgi bolezni ponovni operaciji. Stara je bila 32 let in rojena v Chicagu, kjer zapušča ma-
Policisti priznavajo brutalnosti napram stavkarjem
v vsaki situaciji poskrbeti za varnost Španije.
VALENCIA, 29. junija. -
ter, brata in setro. Bila je čla- Iz informacij, ki so dospele niča SNPJ. — V Ciceru je u- sem> Je razvidno, da sta pričeli
mrl rojak John Vukšinič, star naseljenec, ki je bil soječasno aktiven pri Jugoslovanskem posojilnem društvu kot njegov
Nemčija in Italija s podmorsko blokado lojalistične Španije, to je, da blokirajo pod morsko površino skriti italijanski in
predsednik. Doma je bil iz nemški podmorniki špansko o-Sržakov pri Metliki v Beli Krajini. Zapušča družino.
Pittsburgh, Pa. — Pred nekaj clnevi je umrl Louis Kos za poškodbo, ki jo je dobil pri delu v Crucible Steel tovarni, ko je
bal.
Prva žrtev te podmorske blokade je bil španski vladni tovorni parnik Cabo Palos, ki je bil pogreznjen pred tremi dnevi pred Alicante. Juan Negrin,
Padel nanj težak kos jekla in! premijer španske vlade, je da-
niu zdrobil spodnji del telesa. Odpeljan je bil v bolnišnico, da mu rešijo življenje, toda ker je bil preveč pobit, je po nekaj dneh podlegel poškodbam. Rojen je bil pri Šenčurju na Gorenjskem, pred 45 leti. Bil je samec in v Ameriko je prišel pred vojno. Bil j<* član SNPJ.
Forest City, Pa. — Tu je u-mrl Mihael Polenšek, star 60 let, rojen v Leskovici nad Škof-jo Loko. V Ameriki, raznih
nes izjavil, da si bo španska vlada že znala pomagati v takih slučajih.
Včeraj so pasirale skozi Do-versko ožino nemške bojne ladje, ki plujejo nazaj proti domovini. Zadnja poročila pa na-znajajo, da niso odplule vse nemške bojne ladje, temveč jih je nekaj še vedno ob španski o-bali.
Juan Negrin, predsednik lojalistične vlade, je izjavil a-
krajih Pennsylvanije, je živel meriškim časnikarjem, da je let in tu zapušča dva sino-[ vlada dosegla že ogromne uspe-
va, nekje v Illinoisu pa sestro. Bil je član več društev.
Pittsburgh, Pa. — Po petdnevni bolezni je umrla pretekli teden Antonija Mesnar, sopro-
he v industrijski produkciji vojnih potrebščin, in da so danes že v vladni službi letala, ki so bila zgrajena doma. In časnikarji so v resnici videli, da i-
ga Rudolfa Mesnarja,' dobro ma ?dtaj lojalistična Španija
znanega slovenskega krojača v
več letal kot pilotov, ki se ne-
Pittsburgh«. Rojena v Ljublja-1 f eS*an° tremraj0 !" UCe"..Cim ni leta 1891, je prišla v Ameri-! ° n° J.ena vsa ^ustnja se ko še kot mlada deklica in si-1^' Kataloniji, katero delo se se
cer v Pittsburgh, kjer je bivalavrsi: bo sPanlJa no ves čas. Napadla jo je pljučni- *ranJe zel° mocna "J neodvisna,
ca, kateri je podlegla. Tukaj fesar nve bo mo??1 Franco niko" zapušča soproga in sedem otrok h doseci v SV0Jlh zavoJ.evanih katerih najmlajši je star komaj' P°krajinah, ki so skoraj brez dve leti in pol, in očeta v Far- vsake indust"Je- Poleg tega rel, pa. Pokojnica je bila zelo Pa ni Nemcem in Italijanom do mirnega značaja in povsod spo- -eSa> da bi se fašistična Spam-štovana. Pevsko društvo Pre- > industrijsko razvila zdaj, ko šeren ji je zapelo par žalostink.'že imaj° v sv°ji Poseti mesto
NOVI OTOKI
TOKIO, 29. junija. — V japonskem Kuril arhipe-lu, kjer so bile te dni velike podmorske erupcije, sta se nenadoma pojavila na morski površini dva o-toka, kakor poročajo japonski ribiči, ki so lovili v ondotnih vodah.
Nova zemlja se je pojavila med Paramoširi in Onekotanom, blizu severnega konca verige otokov in nekoliko južno od polotoka Kamčatke, ki je ruska last.
Ali so še drugi generali na vrsti?
Vsa znamenja kažejo, da pridejo v Rusiji na vrsto še drugi generali, katerim sqvjeti ne zaupajo.
Policisti se morajo zagovarjati pred senatnim odborom, ki mu načeluje La Follette iz Wisconsina.— Fotografije dokazujejo brutalnosti.
Y0UNGST0WN SHEET & TUBE KOMPANIJA SE NI HOTELA PRIDRUŽITI INLAND K0RP0RACIJI

INDIANAPOLIS', Ind., 1 juliji
Youngstown
Nedavno pa je umrla v me-
stu Sharpsburg rojakinja Ma-I 0fenziva Proti mestu Bllbaou rija Lakner, stara 66 let in že Je bila izvedena v korist Nem" nekaj let vdova. Bila je dalj čiJe in Itali->e' ne Pa v konst časa bolna za vodenico. Tukaj' generala Franca. Ti dve deželi
zapušča sina Franka in hčer'namreč hočeti- da ostane šene"
Mary Zelich ter dva brata. -'ral Franc0 še nadalJe od n->iju
I odvisen, tembolj, ker imata na
Calumet, Mich. — Prvo slo- j razpolago vsega, kar on potre-vensko podporno društvo v A- buje. meriki, društvo sv. Jožefa št. 1! ... ... , , SHZ, je 27. junija proslavilo'. Vale"clfka vlada Je prepn-cvojo 55-letnico. To društvo je'fna' da bodo brambovci toliko bilo ustanovljeno leta 1882 iničasa drzah Santander, da bo do leta 1903 je bilo samostojno.
LONDON. — Veliki londonski listi še zmerom mnogo pišejo o ustrelitvi Tuhačevskega in sedmih sovjetskih generalov in pravijo, da v Moskvi ugibajo, kdo je zdaj na vrsti, da pride pred puške strelcev. Morda maršal Vorošilov, ki je dejanski vrhovni poveljnik sovjetske vojske? Ali maršal Bluecher, .ki ima na Daljnem vzhodu pod daj naglo vrši, bo Španija no- seboj 300,000 mož? Bluecher
je moral pred kratkim v Moskvo, kjer je imel hud prepir s Stalinom, ki mu je očital, da hoče igrati diktatorja v vzhodni Sibiriji. Toda prepir se je polegel, ker se je Bluecherju posrečilo dokazati, da ne zbira svojih čet s kakšnimi notranjepolitičnimi namerami, temveč samo zato, da bo ob pravem času lahko ž njimi na razpolago.
Bilbao.
Vsi prvi člani so že mrtvi. Zadnji soustanovitelj, ki je umrl letos, je bil John D. Grahek.
lojalistična vojska pripravljena na udarec. Dalje je vlada prepričana, da mora danes ves svet spoznati in izprevideti, če
u., - ,	_ „. . . doslej tega še ni izprevidel, da
Milwaukee. — Dne 20. juni- . "J . , . f ,	,
J . zasleduje spanska vlada v vseh
svojih stremljenjih tako zmerno in celo reakcionarno politiko, kakor katerakoli druga demokratska vlada na svetu.
je umrl za poškodbami pri avtni nezgodi George Dvoršek,| star 52 let in rojen v Majšper-i na Spodnjem Štajerskem. — ^oteč se ogniti drugemu avtu,
je zavozil v telegrafski drog in' p0R0KA ROOSEVELTO-je dobil smrtne poškodbe. V A-^eriki, kjer je dolgo let vodil gostilno, je bil trideset let. Zapušča ženo, dve hčeri jn 3 vnuke. Bil je član društva 234 S.
P. Jednote. — Poroke: Fr. ^ože in Josephine Kerhin, Luka Janžovnik in Mary Dragan, Mohorko in June Myers,
"Prerok" priznava odnošaje z deklico
WASHINGTON, 30. junija. Pritisnjen ob steno po senatnem komiteju za civilne svoboščine, je policijski kapetaYi T. Kilroy od čikaškega policijskega departmenta, priznal, da se je policija tekom delavskih izgredov na Spominski dan v Chicagu posluževala brutalnih taktik in metod.
Ko so Kilroyju pokazali fotografijo, ki je predstavljala na tleh ležečega štrajkarja, nad katerim je stal policaj z dvignjenim krepelcem, so ga vprašali:
"Kaj mislite, kaj je hotel ta policaj storiti?"
"Udariti ga," je odvrnil ka-petan.
"Ali morete opravičiti te vrste akcijo? Ali se je ne sramujete? Ali se vam ne zdi, da je to precej surovo in brutalno?" ga je vprašal senator La Follette, predsednik aao&t&:
"Da, je," je malodušno odgovoril kapetan.
Pred senatnim odsekom je tudi fotografija, ki kaže nekega policijskega poročnika z naperjenim revolverjem v roki, s katerim meri proti štrajkar-jem.
Tudi policijski kapetan Moo-ney, ki je že 43 let član policije in ki je prej zmerom trdil, da so izgredi posledica ščuvanja komunističnih moskovskih agitatorjev, je priznal, da je policija napram štrajkarjem zelo strogo postopala.
Stalin nevarno bolan'Sheet & Tube Co., se danes ni hotela pridružiti Inland
__I Steel korporaciji, da bi podpisala "memorandum spora-
RIM. — Agencija Štefani po-jzuma", s katerim naj bi se končal štrajk jeklarskih deroča iz Varšave, da se je tam lavcev v Indiana Harborju.
na povratku iz Moskve ustavil CHICAGO, 30. junija. — Clifford Townsend, gover-
Etthi edrUnkfkie M^ofvan^v Rer države Indiane' Je danes izJavil> da sta Inland Steel Moskva'da'preišče sShT^'Poracija in Steel Workers Organizing Committee Novinarjem je izjavil, da je podpisala "memorandum sporazuma," pod katerim se Stalin zelo nevarno bolan. Po- bo '12,500 delavcev vrnilo nazaj na delo v Inland East leg naglo napredujoče sladkor-J Chicago tovarno. Delavci prično jutri z delom, ne bolezni ima tudi tvor na mehurju, zaradi česar bi bila potrebna operacija. V to svrho so poslali v Moskvo slovitega berlinskega kirurga dr. Fins-tererja, ki pa je odklonil operacijo, ker se je na podlagi ugotovitev moskovskih zdravnikov prepričal, da bi bila taka operacija, ki je zelo nevarna, pri sedanjem zdravstvenem stanju Stalina tudi že prepozna in bi mu ne mogla več vrniti zdravja. Zato sploh ni odpotoval v Moskvo.
Velika napetost med Rusijo in Japonsko
Malo pred tem je governer Townsend odredil mobilizacijo narodne garde "v svrho vojaških vaj."
Silne eksplozije poškodovale vodne rezervoarje v Johnstownu
Ljudstva sta se polastila nezadovoljstvo in mržnja, ker ni izgleda skorajšnje poravnave. - Dinamitiranje rezervoarjev, ki oskrbujejo mesto Johnstown z vodo.
Pričetek obravnave proti morilcu Irwinu
Japonski kabinet se je sestal k izredni seji, kjer je sklenil mobilizacijo armade. Ruski bombniki pripravljeni za odlet nad mesta v državi Mančukuo.
ŽUPAN JE BRZOJAVIL ROOSEVELTU, DA SE BOJI PODVIGA PREBIVALSTVA RADI NAVZOČNOSTI LEWISOVIH ORGANIZATORJEV
VEGA SINA
Los Angeles, 29. junija. John West Hunt, beli prerok j zamorskega 'nebeškega očeta" j in voditelja novega verskega' kulta, je danes priznal pred so-j diščem, da je imel intimno razmerje s sedemnajstletno Jewett Delight.
Hunt je izjavil pred porotniki, da je prišla lepa bela mladenka k njemu iz svoje proste volje. "V neki taki noči," je rekel Hunt, "baš preden se je zdanilo, sem poslal "Father Di-vine-u" brzojavko sledeče vsebine: 'Kar je Bog zvezal, naj človek ne razveže.' Na brzojavko sem podpisal najini imeni: 'Jezus Kristus in devica Marija.' "
Dalje je izpovedal, da je deklici pojasnil dobo združitve, dobo oploditve cvetlic in dobo
Njegov slavni zagovornik Leibowitz pravi, da je morilec blazen. — Okrajni pravdnik pa trdi, da bo dokazal nasprotno.
NEW YORK, 29. junija. — Tukaj so se začele priprave za j obravnavo proti Robertu Irwin-j gu, trikratnemu morilcu, kate-j rega je označil njegov zagovor-j nik, prosluli odvetnik Samuel Leibowitz, za 'norca."
V predhodnih pripravah za obravnavo je sodišče že zaslišalo Mrs. Ethel Kudner, zaradi katere je izvršil morilec tri u-more, kot sam pravi, ker jo je ljubil in je hotel dotični dan ž njo govoriti. Mesto nje pa je našel doma njeno mater, s katero se je spri ter jo umoril, na-(Dalje na 2. str.)
WILMINGTON, Del., 30. junija. — Danes sta se tukaj poročila Franklin D. Roosevelt
mlajši, sin predsednika Roose- setve, ko se vseje seme v zem-velta, in Ethel du Pont, hčerka ljo, v kateri skali. "In vse to proslulega ameriškega finanč- sem ji prispodobil z ljudmi."
________, , nika du Ponta. — Na svatov-i Deklica pa je pred sodiščem
Mike Delač in Justina Lamov-jščini sta se sestala stara poli- spet ponovno izpovedala, da ji Sek, Louis Kodrič in Lila Pe- tična nasprotnika, Roosevelt in je Hunt dejal, da bo ž njegovo Person, Peter Krakar in Kata- du Pont, ki sta se kot očeta pomočjo rodila v brezmadežna Lucas ter Harold L. Grun mladih zakoncev prisrčno po- nem spočetju "novega odreše-ln Mary Marčan.	1 zdravila.	nika."
Pozdrav
Mr. in Mrs. Segulin in sin pozdravljata iz Hoversville, Pa., vse čitatelje Enakopravnosti. Hvala!
Seja Verovška
V petek zvečer se vrši seja dramskega društva Anton Ve-rovšek v SDD na Waterloo Rd. Članstvo je vabljeno, da se gotovo udeleži.
TOKIO, 1. julija. — Japonski kabinet je danes tekom svoje izredne seje sklenil, da je mogoče rusko - japonsko krizo mirnim potom rešiti le tedaj, če Rusija odpokliče vse svoje čete iz ozemlja, katerega si država Mančukuo (ki je docela v japonski oblasti), prilašča zase.
Dalje naznanja japonski kabinet, da sta obe armadi, japonska in mančukuanska pripravljeni na udar, če Rusija ne odneha od svojih vojaških priprav.
Japonsko časopisje pravi, da je položaj skrajno nevaren in izreka bojazen pred sovjetsko zračno silo, češ, da bodo sovjetski bombniki nemudoma napadli mesta Tsitihar, Harbin in Hsinking v Mančukuo.
Včeraj se je razvila na reki Amur bitka med tremi ruskimi topniškimi čolni in obrežno japonsko - mančukuansko artilje-rijo. Japonsko časopisje poroča, da ima Rusija 40 bojnih ladij, veliko število čet, tanke in aeroplane v spornem ozemlju, kjer je vse pripravljeno za takojšen udar.
JOHNSTOWN, Pa., 29. jun. Župan tega mesta, Daniel J. Shields je danes zahteval, naj takoj odideta iz mesta dva voditelja štrajka pri tukajšnjih velikih Bethlehem Corporation napravah. Svojo zahtevo je u-temeljil z motivacijo, da sicer ne prevzame mesto nobene garancije za njuno varnost.
Omenjena dva unijska moža pa sta izjavila, da se za ta ukaz ne brigata. Bila sta navzoča na sinočnji seji mestnega sveta, kamor so ju na županov ukaz pritirali policaji. Župan je ukazal, naj pripeljejo tri voditelje štrajkarjev, toda tretjega policisti niso dobili. Župan je mnenja, da dotična dva voditelja predstavljata manjšino, ki je odgovorna za ves "trubel" v mestu.
S tem činom je župan zaključil dokaj vroč dan, ker je bilo istega dne dinamitiranih osem
gorskih vodnih rezervoarjev, radi česar je postalo brezposelnih 6,000 delavcev. Bethlehem Steel družba je razpisala $10,-000 nagrade za izsleditev storilcev.
Governer Earle je odredil vojaško stražo okoli rezervoarjev, ki oskrbujejo tukajšnje mesto z vodo. To odredbo je izdal governer zato, ker vlada v tem o-kolišu velika vsestranska mržnja, ki so jo povzročile kontro-verze in spori med delavci in kompanijami.
Mestni župan je brzojavi! predsedniku Rooseveltu, da se utegnejo meščani dvigniti v protest, če ne bodo unijski organizatorji Johna L. Lewisa stirani iz mesta.
Malo pred eksplozijo rezervoarjev, ki je nenadoma pretresla gorsko tišino, je vodstvo kor-poracije naznanilo, da se je vrnilo na delo 90 odstotkov delavcev, to je 15,000 ljudi.
Pozdravi iz New Yorka
Mr. in Mrs. Louis Oswald in njuna otroka Victor in Dorothy, pozdravljajo pred odhodom v domovino s parnikom Nor-mandie, vse svoje odjemalce, prijatelje in znance v Clevelan-du. Mr. Oswald je znani slovenski trgovec v Collinwodu. — Srečno pot in obilo zabave!
Odpeljana v bolnico
Miss Josephine Vokač, sta-| nujoča na 1388 E. 171st St., je bila odpeljana v Glenville bol-' nico v torek ponoči. Želimo, da ' bi kmalu okrevala.
DONAVA NA RAZSTAVI
WASHINGTON, 29. junija. Na newyorški svetovni razstavi leta 1939 bo zastopana tudi j Avstrija in skozi avstrijski oddelek bo tekla reka "Donava," s katere bo razgled na avstrijske Alpe. Tako javlja dunajski urad trgovinskega departmenta.
Miniaturna Donava b6 približno 98 čevljev široka. Dalje bo stalo na razstavi poslopje, ki bo natančna kopija dunajskega Rathskellerja, v katerem bo prostora za 1,200 ljudi. V reprodukciji slavnega du-J najskega teatra bo prostora za i 1,200 oseb, ki bodo tam poslušale godbo dunajskih valčkov.
Seja
V petek zvečer se vrši v navadnih prostorih seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk. Ker je treba rešiti več važnih zadev, se prosi članice, da so gotovo navzoče.
Pokojni Louis Pate
O rajnem Patetu, po domače Červanov, se nadalje javlja, da je bil doma iz vasi Repče, fare Trebnje, kjer zapušča brata, sestro in mater. V Ameriko je dospel leta 1913. Po poklicu je bil livar (core maker) in je delal 14 let v tovarni Pneumatic Tool Co. Bil je čl. društva Slovenec št. 1, SDZ ter zapušča tu soprogo Josephino, rojeno v Ameriki, hčerko Glo-rijo, staro 6 let, in leto in pol starega sinka. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Andreja na Superior Ave. in E. 51st St. ter na Calvary pokopališče.
Seja Workers Alliance
Jutri, v petek zvečer, ob 8. uri se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave., seja Workers Alliance. Na tej seji bo tudi govornik z, ravnokar zaključene konvencije Workers Aliance.— Pridite vsi, bo dovolj zanimivega poročila.

ENAKOPRAVNOST
1. julija, 1937.

UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99
»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CJO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
.ro raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50
ea 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00
za 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 j
Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50
za 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00;
UREDNIKOVA POŠTA
Mussolini in slovenski kamnosek v Švici
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
. ,101
TEŽAK POLOŽAJ AVSTRIJE
Potovanje nemškega maršala Blomberga v Rim ter krožno potovanje nemškega zunanjega ministra Neura-tha v Jugoslavijo, Bolgarijo in Madjarsko je pri avstrijskih vodilnih činiteljih vzbudilo veliko pozornost. Avstrija leži kot nebogljeno dete med dvema velesilama, ki imata obe apetit po njej, a sta kosilo odložili in sklenili, da se bosta med tem časom obnašali kot prijateljici. Do zadnjega je še veljalo, da vendar ne bo res, da je Italija na ljubo nemški podpori na drugih evropskih prostorih Avstrijo več ali manj potisnila pod zobe Nemčije. Neprestano letanje nemških državnikov v Rim pa je to rahlo upanje ubilo. Na Dunaju imajo vtis, da vedno bolj grozeče lega nemška senca po avstrijskih deželah. Veriga, ki veže Berlin z Rimom — in ki gre čez Avstrijo — postaja čedalje bolj trdna. K temu je sedaj prišlo še Neurathovo prizadevanje, da pobere simpatije pri vzhodnih avstrijskih sosedih. Ozračje postaja vzdušljivo. Nemški objem postaja popolen. Kamorkoli Avstrija pogleda, proti severu, proti jugu, proti vzhodu, povsod jo tajin-stveno obdaja nemška senca. Edino odprto okno je proti Češkoslovaški, toda tudi izza njenega hrbta zre grozeče nemško žrelo.
Dunajska vlada je v Italiji vprašala, kaj to pomeni in je dobila pomirljive izjave. Da nič ne pomeni, da ostane vse pri starem. Ni čudno, če se je v vladnih krogih zelo okrepila misel, da mora Avstrija, oprta na Francijo in Anglijo, ki sta svoje dni avstrijskemu ministru za zunanje zadeve Schmidtu dali zelo spodbujajoče obljube, pogumno naprej po začeti poti in se čim hitreje sporazumeti z Madjari in čehoslovaki, da se bo nemški objem zrahljal. Zopet se je v zveznem kanclerstvu pojavila zamisel, da bi bilo treba še enkrat poskusiti v Belgradu. Avstrijska vlada je že preje enkrat vprašala, kako bi bilo s Schuschniggovim obiskom v Belgradu. Takrat odgovor ni bil posebno ugoden. Sedaj so se stvari nekoliko spremenile in jugoslovanska vlada ve, da bi to bila tudi želja Anglije. Predvsem, ko je Avstrija popolnoma pripravljena dati glede Habsbužanov pametno in jasno zagotovilo, da jih ne bo tiščala na prestol. V kancler-jevem uradu se torej mnogo govori o bližnjem potovanju zveznega kanclerja v jugoslovansko prestolico. Pri zveznem kanclerstvu so sedaj na to pripravljeni, da začnejo razgovore o slovanski manjšini na Koroškem, če bi jugoslovanska vlada takšne razgovore želela in izrazila takšne želje glede ureditve tega vprašanja vsaj istočasno, ko bi se dosegel sporazum glede vseh ostalih vprašanj in bi se podpisale kakšne pogodbe, podobna italijansko-jugoslovanski. Kakšni so v tem pogledu nameni avstrijske vlade, ni znano. Znano je le, da se to vprašanje proučuje, in sicer resno proučuje.
Avstrija mora iz hitlerjevskega jeklenega oklepa, ki jo je zajel in je za to pripravljena, da se odloči za korake, ki bi jih morala storiti že pred leti, a je priložnost zamudila. Prijateljstvo z Jugoslavijo bo sedaj prišlo bolj drago. Po Dunaju pa pravijo, da bi bilo sedaj tudi bolj dragoceno. Bomo videli, kaj se bo iz tega razvilo.
Iz Little Falls
Upravništvu Enakopravnosti—
Dobil sem vaše pismo v katerem me vprašujete kam naj daste tistih $5, ki sem jih poslal že pred več tedni za protestno sklicanje shoda proti brutalnim metodam katerih se poslužuje Jugoslovanska vlada proti političnem jetnikom. Ker pa vidim, da je stvar zaspala zato ker ste ljudje, ki se za take stvari zanimate preveč zaposljeni kar je pa druge delavske mase se pa vse premalo zanima za stvari,-ki so za nas velike važnosti. Za-to- pa tudi delavski razred toliko trpi, pa to je vse zato ker je razredno še premalo prebujen. Zato me pa tudi veseli, da bomo dobili avgusta tega leta Cankarjev glasnik, ki bo odpiral našemu delavstvu oči in ga vzgajal v razredno zavedno in svobodomiselno delavstvo, v može in žene, ki bodo zahtevali polno mero za svoje delo, ki ne bodo zadovoljni z drobtinicami, ki padajo danes nam trpinom od ogromnega kupa življenskih dobrin, ki jih mi pridni delavci grmadimo skupaj za naše izkoriščevalce in zatiralce. Kadar.se jim pa poljubi pa naj pustijo stradati in zmrzova-ti in še več, kadar vidijo, da se delavska masa malo bolj živahno giblje in prebuja, takrat začnejo trgovci s smrtjo trobiti raznovrstne budalnosti po kapitalističnih časopisih, ki se dajo za take hinavske patriotične zmazke zelo dobro plačevati in tako se trobentanje nadaljuje toliko časa, da dobijo javno mnenje na svojo stran. Potem se pa prične krvavi ples v katerem teče delavska in kmečka kri v potokih za
nekatere brezsrčne krvoločne posameznike, ki si kujejo iz potokov nedolžne človeške krvi sto-1 tisočake, miljone in miljarde za j svoje osebne koristi in za nikdar polne bisage. Vse take stvari se! godijo samo zato, da se kapitalizem iznebi takih ljudi, ki imajo pogum, da ne glede na posledice, i delujejo neustrašeno naprej za' lepšo in pravično človeško družbo. Te žalostne in krivične stvari se bodo dogajale do tedaj dokler se ne prebudi delavstvo na splošno. Do tedaj je pa dolžnost nas vseh, ki se zavedamo, da živimo v krivičnem sistemu, da delujemo neustrašeno naprej, ker le delo, ki ga vršimo v prebujo delavskega razreda bo odpravila današnji sramotni izkoriščeval-ni sistem kadar bo izvršeno. To ! je sramotni krivični sistem, ki se ne sramuje pobiti na miljone zdravih sinov in očetov in pusti, da ogromno število nedolžnih o-trok in njih mater strada in pre-rano umira. Zaradi slabih življenskih razmer umirajo, ako-ravno je na tem svetu vsega dovolj. še veliko več življenskih j potrebščin bi se lahko pridobilo I v pametnem gospodarskem sis-! temu. Torej apeliram na vse za-jvedne Slovence širom Amerike in kjerkoli že živijo Slovenci: ! podpirajte naše napredne tiskovine ker ravno tiskana beseda v {naprednem" duhu je naše najboljše orožje v boju do lepše in [pravičnejše človeške družbe v kateri bodo živeli narodi tega 'sveta res človeka vredno življenje.
■am tistih pet do-fond za Can-
Pred 35 leti je iz Italije pobegnil mlad učitelj v Švico.
Pisal se je Benito Mussolini. Bil je sin puntarskega kovača iz Predappija in se je le nerad posvečal učiteljskemu poklicu. Toda nekako je treba živeti. In
Naslednji dan sreča rojaka iz Romanje in mu pripoveduje svoje nezgode. Rojak se mu pomilovalno nasmehne, obupa-nec ga prekolne. V odgovor pa seže delavec v žep in pokloni obupancu pol franka. Polagoma'
tako je Benito po maturi služ-	dobi Mussolini zveze s sotiali-boval v pokrajini Emiliji, v va-	sti, začne nastopati kot agita-si Gualteri. Šestinpetdeset lir je	tor, zajadra v uredništvo delav-prejemal na mesec, od tega jih	skega lista, ki ga izdaja neki je potrošil štirideset za živi je-	laški advokat. Plača je premaj-nje in za ves ta borni zaslužek	hna za življenje, še se mora preje moral poučevati štirideset o-^	bi jati do zaslužka, bodi že kot trok. Puntarska kri je vrela v	raznašalec vinskega trgovca, a-njem. Leto dni je vendar potr-	li kot zidarski pomočnik. In se pel v borni vasici. Študiral je v	kmalu nauči francoščine in prostem času najrazličnejše	nemščine, požira knjige in si: knjige, zlasti rdečkarske, in je	naveže okrog vratu veliko pen-| mirnim vaščanom pogostokrat	ti jo, na glavo pa natakne črni oznanjal nauke socializma ka-' širokokrajnik, po čemer so se!
kor je to delal že njegov oče v Predappiji. Ko pa se je približalo poletje, ga je gnalo iz vaškega vzdušja v svobodni svet. "Počitnice so bile pred vrati," pravi v svojih spominih, "in tedaj sem se odločil, da se izselim v Švico in tam poizkusim svojo srečo." Pravi še, da njegove vzgojne metode niso bile v skladu s predpisi. Ne pove
takrat spoznavali delavski voditelji. Dninarstvo ga je dovajalo v ozke stike z delavstvom in sentimentalen zgodovinar bi lahko zapisal, da je Mussolini kmalu postal izvrsten zidar. Spretne roke imajo vsi Italijani, a mladi mož se je že doma v očetovi kovačnici naučil marsičesa. In tako je za silo izhajal. A kadar je bil v stiski, je
Zato pri-larjev v ti karjev gla Frani
covers Leap
V Michiganu organizirajo armado 'vigilantov'
Jedro te armade stavkoka-zov tvorijo ameriški in tujezemski legionarji, ki se zbirajo v imenu patriotizma.
Kako je to, da človek občuti rahel udarec, pa da ne čuti bolečine, ki grize iz noči v noč, od dne do dne in ki je v vsakem trenotku hujša od biča in škorpijona? Kako sme biti in kje je zapisano, da zardi človek do srca ob slučajnem in bedastem ponižanju, pa da ne vidi, kako polagoma trohni in gnije in odpada kos za kosom njegove kraljevske halje, tako da stoji nag pred ljudmi in ga nič ni sram? . . .
Iv. Cankar
* * s>
Kakor listje letimo iz naročja večne stvarnice in piš usode nas raznese po širni zemlji; tu pa obvisimo ali med bodečim trnjem ali v mehkem mahu ali pa pademo na trdi kamen.
Dr. Iv. Tavčar
i DETROIT, 29. junija. — V Michiganu se je pričela organizirati velika armada stavko-kazov, katere jedro tvorijo a-meriški in tujezemski vojni veterani, ko sta se Henry Ford in John L. Lewis pričela pripravljati na vojno, ki grozi vsak čas izbruhniti.
j Čim bolj so se širili v Michiganu štrajki, tem bolj je zopet pričelo vigilantsvo in kluksar-stvo pridobivati na tleh, kar se je v zadnjem času oboje zelo po-dvignilo v znamenju patriotizma.
V svojem meteorskem podvigu do moči, je pridobil C. 1. O. mnogo pristašev, pa tudi dokaj sovražnikov, ki pa so bili izprva tako osupli, da niso niti z mezincem ganili, ker je bilo neverjetno, da so mogle unije dobiti tako trdna tla v državi, ki je bila dolga leta smatrana kot nepremagljiva trdnjava odprtih delavnic. Zdaj pa, ko delavske organizacije groze s svojim napadom na Fordove naprave, kjer je zaposlenih 120 tisoč neorganiziranih delavcev, so se sovražniki organiziranega delavstva začeli zavedati grozeče jim nevarnosti ter ustanavljati svojo armado 'vigilantov."
po več obedih, ki jih je s tekom zaužil, so odpeljali morilca iz Tombs zaporov na sodišče.
Tamkaj je stal pred sodniki oblečen v svojo belo platneno obleko, vrteč svoj panama 1 slamnik v roki in široko se i režaje, ko je advokat Leibowitz izjavil sodišču:
'Po mojem mneju je ta človek popolni norec, zato zahtevam 24 ur odloga, da morem pripraviti vse potrebno za njegovo obrambo."
Ko so privedli Irwina nazaj v celico, je tamkaj njegov zagovornik govoril ž njim pet minut. Okrajni pravdnik William C. Dcdge je dejal:
'Pričakujem, da se mi bo po-' srečilo dokazati, da morilec ni bil blazen ob času, ko je izvršil umor. Dokazal bom, da se je zavedAl grozote svojega zločina."
UMRLI SO
V Ljubljani je v starosti 70 let umrl starosta slovenskih kolesarjev in popotnikov, Josip Jakopič, brat slikarja Riharda Jakopiča in gospodar Matevžetove hiše na Mir ju. Mož je bil izrazit predstavnik slovenskih planincev in kolesarjev, ki je prehodil vse slovenske gore in doline in prevozil s kolesom daljavo štirikratnega ekvatorja.
Dalje je umrl v Ljubljani Ma-renkov Fronc, ki je užival sloves kralja trnovskih ciparjev in] žabarjev, star 70 let. Bil je tudi1
pa, kar je danes splošno znano,, našel rojaka, ki mu je priskočil
da ne more prenašati ozkih | na pomoč s posojilom, ali pa je
prostorov, da v vojni ni mogel ( stopil v zastavljalnico. O, o
vztrajati v mračnih zakopih in tem je Mussolini pozneje sam
da ne želi obliskati sinje jame^ zapisal: "Beda! Kdo vse pa ni
na Capriju. Vsa njegova nara- j bil nekoč siromašen. Živel sem
va zahteva svoboden zrak in mesece in leta najslajše in naj-
svobodno nebo nad glavo. Prav, bolj romantično bohemsko živ-
nekaj dni pred begom iz domo-, 1 jen je — (tovariš Serrati, ali se
vine je agitiral med vaščani in še spominjaš najinih pogostih
je poldrugo uro govoril ob spo-1 izletov v zastavljalnico?). To-
meniku Garibaldija, junaka v. da po desetih letih sem se lah-
rdeči srajci, ki je ukrotil pape-, ko ponašal, da sem politično o-
ža. To je bil povod preiskave hranil svojo čast. Ostal sem i-
in tedaj je razburljivi mladi sti. Ali nisem mogel tudi jaz
vaški učitelj zastavil svoj plašč ^ imeti svoje majhne krize?"
pri gospodinji in pobegnil pro-| Nekoč je revolucionar Musso-
ti švicarski meji. Mati mu je | lini prišel v Curih. Tu'je imel
še hitro poslala 45 lir in tako] večkrat opravka s policijo in
je begunec dne 10. julija 1902 švicarske oblasti še hranijo
srečno prešel na švicarsko stran | kazenski list agitatorja, ki je
iz italijanske vročine v senco sicer pridno študiral, vendar pa
švicarskih planin.	j se stalno družil z italijanskimi
~	, . .14.	1 in ruskimi puntarji, bodočimi
Sentimentalnost ni lastna te-	. Tr
, ,	... ,. ... , sovjetskimi govorniki. V osta-
mu mlademu učitelju, ki je od- 1 . ° .
, ...	, , , ,■ lem pa ]e Mussolini v Cunhu o-
locen preboriti se kakorkoli 1 .„	. .....
....... „ , , stal daljšo dobo in si ie kot zi-
skozi življenje m, ce je treba,-,	„ , ... ,
, v t j v. • darski pomočnik služil denar, preko vseh žrtev doseči svoj
^	...	., : Podjetnik, pri katerem ie bil za-
smoter. Vendar je bil po pnho-l .	. . ...
, J .. . . . 1 poslen, pravi, da )e bil z njim ze-du na svicarska tla telesno in	, ,. KT ,. ,	,.
, , • , , lo zadovoljen. Na tiste Mussoli-dusevno tako zbit, da je ostal .. , . „ ..
'	' ,..	.nijeve dni v Cunhu pa se živo
polnih 23 ur v postelji, ves o- ' . . ,	, „,
^	I spominja tudi preprost Slove-
nec, ki je bil takrat zaposlen kot kamnosek pri istem podjet-
Žurnalisti, ki vedo, kaj je časnikarska etika in poštenost, se bore z načeli, "yellow žurnali-sti," elastični časnikarji, ki se proti načelom ne morejo boriti, ker jih nimajo, pa se bore z o-sebnostmi, z imeni, z lažmi, z najnižjimi in najbolj lopovskimi sredstvi! Celo tako duhovitih primer se poslužujejo, da svojim zdravim nasprotnikom očitajo (hudič vedi iz kakega vzroka?), da z eno nogo že v grobu stoje, ne glede na to, da morajo svoja lastna kopita vsako leto v cunje povijati! — Bivši propagandni minister neke pokojne banke se je zdaj spet skopal na nekega A. Š., ter hoče vedo-ma in hote napraviti lažnjiv vtis, da je tisti A. Š. dopisnik nekega dopisa v Enakopravnosti, podpisanega z začetnicama A. S. — No, kakor jim je prav! Zapomnijo naj si samo to, da nimajo monopola na take vrste "yellow žurnalizem," temveč da se v slučaju potrebe tudi drugi lahko k njemu zateko.
Sedeli smo nedavno nedeljo v
varuh škandrovega devičarske-ga protokola iz leta 1877 in splošno znana osebnost.
motičen. Denarna zaloga je bila skromna, treba se je bilo o-zreti po znancih, po rojakih, po izseljencih. Pri nekem platnar-ju v Yverdonu se mu je obetal zaslužek. Toda ves up je kmalu Omanovi gostilni v Goričah pri splaval po vodi. In prav nič Golniku. Zunaj so se vlekle me-drugega mu ni ostalo kakor da gle proti Križki gori, dan je bil pograbi za prvo delo, makar zimsko siv in prazen. V cerkvi so kot cestni pometač ali kot zi- bile večernice in petje brez or-darski pomagač. V svojih spo-' ganista, ker je umrl, pa še niso minih opisuje doživljaje prvih novega dobili. V veliki gostil-svojih švicarskih dni kot "ža- "iški sobi so se prepirali neka-lostne spomine na zdvojeno: teri očanci zaradi občinskih vo-mladost." V Orbeu stisne zobe.jlitev, v skromni posebni sobi pa ko začne pomagati pri zidavi nam je gostilničar Toporš mi-neke nove hiše, in šteje, koli- mogrede omenil, da je spoznal kokrat mora nesti breme gori(Mussolinija v Švici. Ko drezamo v visoko drugo nadstropje: sto-'vanJ- naJ le Pove P° resnjci, ka-cnaindvajsetkrat v enajstih u- ko je bilo, se izmotava: rah za 32 sentimov. Naslednji1 "Veste, že vrsto let je tega, dan kipi "strašen srd v duši Človek marsikaj pozabi . . . Kdo
nemočnega," ko mora ob petih Je t'11 takrat mislil' da 1)0 zidav" zjutraj spet na delo. In 'tretji ski pomočnik nekoč imel tako dan bi zidarskemu podjetniku gospodovalno moč!" najrajši utrl lobanjo, ko se stre-j Gostilničar Janez Toporš, ki la predrzna norčuje iz njegove Je P° rodu 12 vasi Svarje v go-gosposke obleke. Le nekaj dni rički fari- se ->e davno Pred V°J" izdrži mladi begunski učitelj no izučil za kamnoseka, potem pri tako napornem težaškem J° Je mahnil v švico- Pred v°Jno
"METROPOLA" ALI — METROPOLA?
Goste - konvenčnike smo imeli v Clevelandu. Lepo število jih
je bilo. Nekateri so Mi že prej med nami. Mnogi so bili prvič tukaj. In zdaj pišejo in poročajo.
Bili so po večini zadovoljni, mnogi presenečeni. Nekateri se celo divijo razgibanosti in pestrosti našega izživljanja, zlasti jih je presenetila višina kulturnega nivoja. Globok vtis je napravila nanje mladina, ki poje, govori in igra slovensko.
Lagali bi,, če bi rekli, da nam hvala ne ugaja. Morda nam celo pomaga izbiti nesrečni infe-riornostni kompleks, ki je od nekdaj notoričen privesek slovenskega Clevelanda, pa da bomo metropolo začeli pisati celo brez narekovajev.
To bi bilo zdravo za vse. Saj Cleveland se bo moral naučiti nositi čim dalje večjo odgovornost. Logika razmer ga direktno sili v to. Če temu ne bo kos, bo kriv greha, ki se bo maščeval nad vsemi naprednimi Slovenci v Ameriki — vsi bomo trpeli.
"Napredek"
Pričetek obravnavo proti morilcu Irwinu
Kakor upihne sapa iskro brez goriva, a razpiše žerjavico v velik ogenj, tako potlači beda slabotneža, okrepi pa krepkega duha.
(Dalje n 1. str.) to pa še njeno mlajšo hčer ter nekega stanovalca, ki je tam stanoval.
Dr. F. Detela Po izborno prespani noči in
Na Spodnjem trgu v škof ji j Loki je umrla Josipina Zadniko- j va, ki je bila vsa poslednja leta najstarejša prebivalka mesta; dočakala je 94 let. Na Hribcu pri škof j i Loki pa je preminil originalni domačin France Notar1, star 79 let, ki je mežnaril vi tamkajšnji cerkvici polnih 57 let.	I
delu. Zidarski podjetnik mu vrže borne denarce: "Zaslužil jih nisi, ukradeni so mi!" Toda teh nekaj dni trdega dela je zadostovalo, da se je izgnanec prav obvladal in danes pravi v svojih spominih: "Kaj naj bi mu bil odgovoril? Mar naj bi ga zadavil? Kaj bi bil s tem opravil? Nič!"
Odpelje se v Lozano, kjer je sedež socialistične stranke. Pre-stradan prenočuje pod mostom.
(Dalje na S. str.)
OBSOJEN MORILEC
Novomeški veliki kazenski senat je obsodil na dosmrtno robi-jo 25-letnega Stanka Brodariča, ki je letos 18. februarja v čuri-lah s sekiro umoril 83-letno Ba-ro Kočevarjevo in njeno 58-let-no hčer Marijo Vraničarjevo. Po poizvedbah se je dognalo, da sta pokojnici imeli svojčas precej denarja, ki ga je bila Vraničar-jeva prinesla iz Amerike, in to je premamilo pohlepnega morilca. Brodarič je po rodu iz Rosal-nic, pristojen pa v metliško okolico.
NATANČNO IN SVEČANO
Kadar izročite vodstvo in vso oskrbo pogreba nam, potem se lahko zanesete, da bo vse izvršeno z največjo natančnostjo, z vso svečanostjo in spoštljivostjo. Dolgoletna izkušnja v tem poslu In naša |>opolna in moderna oprema vam tu jumči.
LOUIS FERFOLIA
SLOVKNSKI POGREBNIH
3515 EAST 81 st ST.	Michigan 7420
Dnevna in nočna postrežba.

1. julija, 1937.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
ALEKSANDER LIČAN:
opomini iz Sibirije
Videl sem, da so si ogrnili črne rute čez ramena, zato sem se . ravnal po njihovem vzgledu. Iz škatle so izvlekli nekak cilinder in si ga privezali na čelo; napravil sem tudi to, le da sem jermen preveč nategnil, tako da mi je vsa kri prikipela v glavo. Naposled so si pričeli ovijati okoli roke precej velik jermen in ga nato spet razvijati. Pri tem opravilu sem bil nekoliko bolj neroden, • pač pa sem tembolj mrmral, da bi bili vsi prepričani, kako goreče znam moliti hebrejski. Teh molitev pa ni hotelo biti ne konca ne kraja. Razvezal sem si jermen in cilinder raz čelo, a na ruto sem popolnoma pozabil; tako ogrnjen sem šel proti izhodu. Vse se je oziralo, cerkovnik priteče za mano, mi sname ruto z ramen in me prav po' domače brcne iz božjega hrama.
Ko sem prišel po praznikih na delo, sem bil zaradi skan-' dala v templu takoj odpuščen.1
i
Preko Ukrajine. — V Kijevi.1
—	Samovarska mast. — V j Moskvi. — Saratov. — Novo ■podjetje. — Zopet med svojimi.
—	Na Murmanu. — Beg iz u-
jetništva.
Ogledati sem si hotel Ukrajino, zato sem šel v Kijev. Menda se ne motim, če trdim, da je v Kijevu več lepih pravoslavnih cerkva, kakor palač. Bil sem tudi v Darnici, kjer je bilo največje zbirališče ujetnikov v vsej Rusiji. Tisoči in tisoči počivajo tu ■— v zemlji. Koliko so ubožci Prestali lakote, uši, bolezni, preden so za vedno zatisnili trudne oči.
V Kijevu sem na glavnem bazarju začel izdelovati mast za čiščenje samovarov. Ker pa ni-Eeni mogd dobiti potrebnih snovi, sem jo izdeloval iz žve-plene kisline in magnezita. Pred seboj sem imel izposojen samovar, ki se je po čiščenju svetil ko čisto zlato.
Vse vprek je kupovalo čudodelno mast; veselil sem se dobre kupčije. A nekega dne pride k meni mužik in pravi:
"V tvoji masti je sam hudič (čort); sveti se ko Majka božja v Čenstohovu, le puščati je začel iz sto luknjic."
Razlagal sem si to na ta način, da je žveplena kislina raz-jedla kositer in samovar je začel puščati. Drugi dan sem dobil že kakih 10 pritožb. Ko se je Pa zglasil pri meni tudi starejši Podoficir in mi povedal, da samovar v oficirskem domu pušča sito, sem mu zagotovil, da
pridem takoj in samovar popravim. Namesto tega sem lepo pobral šila in kopita in neopa-ženo izginil iz Kijeva.
Tudi v' Kursku, Orelu in Ka-lugi sem precej zaslužil s tem izdelkom. Ko so pa samovari začeli puščati, me je noč vzela. Kaj se hoče, v sili še hudič muhe žre, pravi pregovor, zato si tudi še danes ne štejem v greh, če sem si potrebni denar služil, kakor sem pač vedel in znal.
Bil sem blizu Moskve in ogledati sem si hotel tudi to milijonsko mesto. V Kalugi sem vzel na postaji listek do. Moskve in uradnik me je vprašal na katero postajo se peljem. Odgovoril sem mu, da mi je popolnoma vseeno, samo da pridem tja.
Prišedši v mesto sem dobil malo sobico pri Poljaku Janu-šarki, kjer sem varil svojo kremo za čevlje in "samovarska mast." Za prodajo sem si izbral prostor na Lublanki, a že čez dva dni me je policija spodila na bazar. Tam je bilo mnogo boljših izdelkov in ni čuda, če se je začel moj žep vidno prazniti. Razen tega je bilo življenje v Moskvi mnogo dražje ko drugje. Tudi moj hišni gospodar, a še bolj njegova žena, sta me začela po strani gledati, ker nisem redno plačeval stanovanja. Izginil sem iz Moskve ko kafra in obenem pozabil plačati stanovanje.
Že drugi dan sem osrečil Saratov s svojim prihodom. Stanovalo je v njem mnogo bogatih trgovcev — Nemcev. Seznanil sem se pri čaju s trgovcem Schachnerjem in mu začel razlagati, koliko denarja bi se lahko zaslužilo z izdelovalnico kvasa. Ker sem doma imel sam izdelovalnico kvasa, sem mu napravil iz navadnih droži, ki sva jih dobila iz Moskve, in s primesjo krompirjeve moke in vode — kvas. Poskušnja se je dobro obnesla. Peki so bili s kvasom popolnoma zadovoljni.
(Dalje prihodnjič)
V nedeljo 4. julija se vrši piknik Cankarjeve ustanove na prostorih Društvenega doma v Eu-clidu. Pohitimo tja in manifesti-rajmo, da smo za našo novo kulturno ustanovo in da je nam na tem, da Cankarjeva ustanova zraste v močno organizacijo, da bo potem uspešno vršila svojo kulturno nalogo med ameriškimi Slovenci.
LIFE'S BYWAYS
Y'~r - VjE wuz- ONLY A CouTLEZ OF MoMTHS KFUiN" WITH TU£ REHV MOME.Y - AWT? IAWPLOIZ.^ UAF U.S "UT out - A^-THC "FurtMi ruw£ 15 oN THE iT\r>£. WAI_K'
Niow	i S" WHV I fidurcn Vou .^Houa.P' CimmE
A SFE^IAL-RATE - SEEIM'AS VPoHT HAVE Tb CAKRV ANVTHIW'PoWNSTXlKS
I lJi ČAL AND {! »MG- DlSTOl^
j MOVlttC t

■ Laška ladja ' Rex" ima no- Mussolini in slovenski kam-
vega kapetana	, * • •
r	nosek v Švici
(Dalje z 2. strani)
se je "vahka" prišlo v tujino in j zaslužek je bil dober. V St. Gal-ilenu, v Bernu, v Interlakkenu, |ali v Curihu, povsod se je dnevno za deset ur dela zaslužilo po pet švicarskih frankov. Lepo si živel, se fino opravil in še deval na stran.
— Prav, no, in kako je potem bilo tisto z Mussolini jem?
"Oh, kako! V Curihu je bilo. Zdajle se natančno ne spomnim, i kako se je pisal tisti podjetnik, imam pa gori zapisano. Zidalo se je takrat dosti, hoteli so rasli in palače. Jaz se nisem dosti bri-;gal za druge ljudi. Kamnoseško delo v hotelu, ki smo ga tisti čas zidali, je bilo obilno in natančno, zlasti pri stopnjiščih. No, na delavca Mussolinija sem pa le postal pozoren. Donašal je malto in stregel, pa je moral stalno mimo mene. In tako je naneslo da sva sem in tja govorila. Jaz sam nisem imel z njim opravka. Znal pa sem malo po laško in on je tolkel po nemško. Suh je bil tiste čase, sodim, da mu je slaba predla. Raztrgan je bil pri delu, zvečer se je malo bolje opravil. Vedelo se je, da se mnogo druži po večerih s političnimi ljudmi, nekateri pa so rekli, da je rad Te dni je nastopil kot kapetan iVesel-na znani luksusni laški ladji —Za delo je bil priden, kali? Rex od Italian Line, znani Atti- "Priden! Jaz ga nisem kon-lio Frugone, ki je zadnjih pet ^roliral. Pomnim v glavnem le let načeljeval ladji Roma in :to, da sva bila tisto poletje šest prej ladjam Giulo Ceasare in | tednov skupaj na stavbi. Saj Duilio. Kapetan Frugone je bil pravim: malo drugače bi se bil
paj delala v Švici. Prvi bohem, drugi soliden štedljivec. Je prvi po letih zavladal nad celim cesarstvom, drugi pa skromen toči četrtinke in šilca očancem,
a je obraz še čisto mladosten, nam naposled na prigovarjanje pokaže tudi svojo sliko iz švicarskih let. Elegantno opravljen, mlad gospod je bil, — pravi tip inteligentnega in štedlji-jki se prepirajo o občinskih vo-vega slovenskega delavca v pro- litvah, in časih med tednom zasveti jeni državici, v srcu Evrope, vihti kladevce za nagrobni spo-Ali ni čudno — smo rekli — ka- menik in pri tem tiho obuja spo-ko se razkrižajo človeške usode j mine na lepe mladostne dni v in pota po svetu? Dva sta sku-'Švici.
Zagoneten umor pred tremi leti
CELJE, 21. maja. — Pred ve- merava z nekim fantom pobeg-likim senatom okrožnega sodi- J niti v Maribor, čez nekaj dni pa šča v Celju se je danes zagovar- j je prišel Gradič po svojo ženo jal 31-letni, v Žalcu rojeni in tja in jo pregovoril, da se je vrnila z pristojni, že večkrat obsojeni de- njim na Zg. Ložnico. Drugi dan
lavec brez stalnega bivališča Franc Cestnik zaradi umora tri mesece stare Nade Gradičeve z Zg. Ložnice pri Žalcu. Obtožnica navaja:
Franc Cestnik je invalid brez desne noge, ki mu jo nadomešča
po njunem odhodu se je pojavil pri Bohorčevi Franc Cestnik in popraševal po Gradičevi, Bohor-čeva pa ga je spodila iz hiše, nakar se je Cestnik vVnil na Zg. Ložnico. Na Veliki šmaren 15. avgusta 1934. je Cestnik zahte-
lesena proteza. Doslej je bil že val od Gradiča, naj podpiše iz-
osemkrat obsojen. Ko je 23. junija 1934. odslužil zadnjo kazen, se je naselil pri svoji materi Ma-
javo, da se prostovoljno loči od svoje žene. Tudi žena je izjavila svojemu možu, da se je odločila
riji Cestnikovi, ki ima na Zg. za Cestnika in da pojde z njim.
Ložnici hišo in nekaj posestva. Pri Cestnikovi sta takrat stano-
Zahtevala je polovico kuhinjske posode in dva otroka. Gradič je
rojen leta 1879 od družine, ki je takrat pobrigal za njega, če bi Cestnik, da je zalezoval njegovo
vala kot najemnika delavec svojo ženo posvaril. Cestnika pa Ivan Gradič in njegova žena Eli- spodil. Še istega dne okrog 6. sta zabeta. Imela sta osem otrok; j Cestnik in Gradičeva izginila z od katerih pa so štirje pomrli že doma in pobegnila. Gradičeva je v prvi otroški dobi. Zadnjega o- vzela s seboj svojo najmlajšo troka, hčerko Nadico, je Gradi-j hčerko Nadico, ki je bila takrat čeva porodila 28. junija 1934. jstara jedva poldrugi mesec. Njen mož je bil v tem času zapo- j
slen kot strežnik pri zidarskih I Dne 27" oktobra 1934" se Je delih v Novem Celju in je bil zaradi tega podnevi ves čas zdoma. To moževo odostnost je izkoristil
orožništva glas, da se je Gradičeva otroka znebila, je orožniška postaja v Žalcu uvedla poizvedbe in zaslišala Gradičevo. Pri zaslišanju je Gradičeva priznal^ da je Cestnik usmrtil njenega o-troka, ker jima je bil v napotje^ da nista mogla dobiti zaslužka.
Proti Gradičevi in Cestniku jej bila nato uvedena preiskava za* radi suma umora. Gradičeva je bila oddana v preiskovalni za* por, za Cestnikom pa je bila iz-« dana tiralica. Kazensko postoi panje proti Gradičevi je bilo pq končani preiskavi ustavljeno,; Cestnika pa so izsledili in aretirali šele letos 26. februarja pr| Sv. Petru pod Sv. gorami.
Pristopajte k Cankarjevi u-stanovi in naročajte se na "Cankarjev glasnik". Pokažite, da naprednjaki ne znamo samo govoriti, temveč tudi ustvarjati, kadar se za nekaj zavzememo! Pokažimo, da smo še krepki in čili in se ne mislimo še podati reakciji!
svojemu možu na Zg. Ložnico, toda brez otroka. Gradič je sicer I sprejel ženo, hotel pa je vedeti,
redno imela posla z morjem. Le- bil vohal, kaj vse bo še dosegel ženo in jo končno premotil. To!•'f °trok. žena je na ponovna
ta 1905 je bil že prvi uradnik na	ta čudni, živahni in zgovorni su- je prišlo tudi Gradiču na uhu.
liniji, ki je sedaj last laške	hi mož. Po vojni, ko je prišel na Prve dni avgusta je prišla Gra-
družbe. Kot kapetan Roma si	vlado, sem bil jaz že drugič v dičeva k svoji bivši rednici Fran-
je pridobil veliko prijateljev	Švici, odkoder sem se potem vr-'; čiški Bohorčevi v Podgorje pri
vprašanja odgovarjala, da ji ga je vzel Cestnik in da z njim berači. Ko je prišel končno tudi do I .....................S
Ko potrebujete
ŽELEZNINO SEMENA STEKLENO POSODO ELEKTRIČNE PREDMETE itd.
zglasite se v
SUPERIOR HOME SUPPLY
6401-03 Superior Ave.
med Amerikanci, ki so potovali nil pred desetimi leti, ko sem
po tej liniji.
Sedanji kapetan parnika Rex, g. Tarabotto gre v pokoj po 40 letni službi na morju. Za časa svojega službovanju je bil kapetan petih ladij in je preplul atlantsko morje več kot 400 krat.
Na sliki vidite prvega, novega kapetana Frugone in drugega kapetana, ki gre v pokoj, g. Tarabotto.
Išče se
Stanovanje s 4 ali 5 sobami v bližini St. Clairja. Pustite naslov v uradu tega lista ali pokličite HEnderson 5311.
sklenil, da prevzamem gostilno. Pa se seveda mimogrede še vedno bavim s kamnoseštvom, zlasti za pokopališče. , . . Torej, ko sem prvič videl slike fašističnega voditelja, sem ga kaj pa hitro prepoznal kot svojega starega znanca."
Gostilničar Janez Toporš, ki so mu leta sicer že pobelila lase,
Sevnici ter ji izjavila, da ne more več živeti z možem in da na-
Asfhma Cause
Fought in 3 Minutes
By dissolving and removing mucus or phlegm that causes strangling, choking. Asthma attacks, the doctor's prescription Mendaco removes the cause of your agony. No smokes, no dopes, no injections. Absolutely tasteless. Starts work In 3 minutes. Sleep soundly tonight. Soon feel well, years younger, stronger, and eat anything. Guaranteed completely satisfactory or money back. If your druggist is out ask him to order Mendaco for you. Don't suffer another day. The guarantee protects you.
OTVORITEV NOVE GOSTILNE
V SOBOTO 2. JULIJA BO OTVORITEV GOSTILNE
Mr. in Mrs. Peter Kekič
(zet dobro poznanega Teddy Kekiča iz Avon Lake, O.)
na 6622 ST. CLAIR AVENUE
Za otvoritev se bo serviralo dobro koštrunovo večerjo kot tudi dobro pivo, vino in žganje.
GODBA BO PRVE VRSTE - ZABAVE NE BO MANJKALO
8c priporočata za obilen obisk!
ZGUBILA JE 20 FUNTOV DEBELOSTI
Bodite živahni in vitki — to imate lahko ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vživajte veliko mastnih jedil, masla, smetane in sladkarij — povžijte več sadja in zelenjave in vzemite vsako jutro pol žlice Kru-bchen Salts v kozarcu vode.
Mrs. Elma Verille, Havre de Grace, Md., piše: "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj mi obleka dobro pristoja."
Nobene drastične telovadbe, ako vsa-nl dm) povžljete Kruschen Salts.
Zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 Schade Ave.
Pokličite:
ENdicott 0718
.aeaaaalatjaaaacie-c.ai.'!
Ono 0
1000£
II
1
Knjige:-
Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi:
LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE —TARZAN IN SVET — ZLOČIN ORCIVALU
Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po 10c	Pošiljamo tudi po pošti. Za pošt-
nino je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo.
Poslužite se te izredne prilike in pišite po knjige dokler so še v zalogi.
ENAKOPRAVNOST
6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio
s
1
D
O
lonoi
D
aoooco
• m m 11) I—i S K-rl ® S Itrrl @ ISI ® ESI i
Lično delo
Zo društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno najnižjo.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312
I
%
Hi
<§>
1
<§)
m
©
i
TRGOVCI IN OBRTNIKI!
SEDAJ JE ČAS, DA SI NAROČITE VAŠE KOLEDARJE ZA 1938
Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe.
Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzof-ce sedaj, ko je zaloga popolna in iz-bera nenavadno dobra.
Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam.
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVENUE
I
1
• 1=1 %	FSI &tm. - Err! v Ki®
AMERICA'S BEST
Ut 0&
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
1. julija, 1937.
= M. Zevaco:
i FAVSTA
ZGODOVINSKI ROMAN
IlIllllllllilllllllllllH
." je šepnil Maure-
"Tiho! vert.
Vrata gostilne so se odpirala. Zločinska trojica se je stisnila ob zid. V pramenu svetlobe, ki je pal skozi duri, je Maurevert spoznal Pardaillana. Mraz ga je izpreletel. Ko sta se vitez in njegov pes odpravila, je velel:
"Za menoj! Kadar vama pore-čem: 'Udri' planita nanj. Toda glejta, da ga pogodita na prvi mah, zakaj on vaju ne bo zgrešil, ako mu ostane toliko časa!"
Namestu odgovora sta Picouic in Croasse izdrla bodali: Maurevert je krenil naprej, rokovnja-ča za njim. Več kot dvajsetkrat bi jima bil mogel dati znamenje in več ko dvajsetkrat je molčal. Bilo ga je strah! . ..
"Ako ne pade prvi mah, sem izgubljen! . . ."
Omahujoč med smrtnim strahom in sovraštvom, je Maurevert sledil Pardaillanu do pokopališča Nedolžnih. Tam se je vitez po dolgih pogajanjih s Pi-peaujem obrnil in krenil po isti poti nazaj ... šel je tik mimo trojice, ki mu je spet sledila v Staro mesto, prav na konec oto-
kci • • •
Tu je Maurevert videl Pardaillana, kako se je ustavil pred neko hišo. Ni se vpraševal, kaj pomeni Pardaillanovo čudno vedenje; mislil je samo na to, kako pobegne na vrat na nos, kakor hitro se njegova pajdaša vr-žeta na viteza. Pred skrivnostno hišo v starem mestu se mu je zazdela prilika ugodna; že je hotel dati znamenje za napad, ko je planila iz sosednje gostilne ženska z razmršenimi lasmi in pala Pardaillanu v naročje. Nekaj trenutkov nato je vitez izginil z neznanko za vrati, na katera je bil potrkal.
"Ušel nam je," se je razjezil Picouic. "A krivda je vaša, gospod plemi!"
"Počakajmo," je odvrnil Maurevert ...
XI.
Odveza.
Mojster Claude se je bil strmoglavil v odprtino, držeč one-sveščeno Violetto na rokah. Misel, ki ga je zaskelela med padcem, ni bila ta, da mu je poginiti.
"Ona ve, da sem bil krvnik!"
Ta strašna zavest, kolikor se je vobče utegnila oblikovati, je bila v tistem trenutku njegova edina bol . . .
Ko je pal v Sekvano, ga je najprej potegnilo na dno. Stisnil je deklico na svoje široke prsi ter suval s petami in z drugo roko, dokler se ni prikopal na vrh. Vsa njegova volja in pažnja sta bili osredotočeni v skrbi, da bi ohranil njeno glavo nad vodo. Po nekaj minutah plavanja je zadel s koleni ob trdna tla bil je pri kraju! . . Tedaj je dvignil ubožico iz vode in jo je ponesel na suho. Vroče solze so mu curkoma drle po licih ...
Ko se je vzpel na breg, je videl, da ni daleč od židovske ulice, nekaj nad mostom Naše Gospe. Stekel je in prispel v nekaj minutah do svoje hiše. In ker se stara Gilberta ni dovolj naglo odzvala njegovemu trkanju, se je naslonil na vrata, ki so se ječe vdala pritisku njegovih silnih ramen ... Baš tedaj je prihitela gospa Gilberta vsa preplašena, z gorečo svetiljko v rokah.
"Zakuri!" je hripavo siknil Claude. "Segrej rjuhe, brž!..."
V zmešnjavi so ostala vrata odprta. Claude je stekel v svojo sobo, položil Violetto na posteljo in se sklonil k njej.
"Ali je mrt va?" je zamrmral ves prepaden. " Aii naj jo izgubim, ko sem jo komaj našel? Če
... Gilberta, vražja ženska, podvizajte se! . . ."
Gospa Gilberta je kurila na vse pretege . . .
Kmalu po tem, ko je Claude vdrl v hišo, je obstal pred vrati človek, ki se je zdel namenjen k njemu ... Bil je Belgoder! ...
"Tem bolje!" je zarenčal s:kakšnega strahu.
JK'ljenje svoje osvete, tem hujša [na prsih, ter mislila brez pre-.
_ besnost ga je grabila. Brez dol-1 stanka. Ko so posvetili v sobo
= gega pomišljanja je krenil k prvi solnčni žarki, je vstala, o- j
•EE Favstinemu dvorcu in jel razbi- blekla se in sedla v naslanjač.
=§ jati po vrtih. Straža ga izprva ■ Kmalu nato je vstopil mojster
S ni hotela spustiti v vežo; napo- Claude v potni obleki. Delal se
EE sled jih je vendar preprosil, da je nekam veselega in na obrazu
EE so ga peljali k Favsti. Imela sta mu je igral nasmeh.
= dolg razgovor. Med tem razgo- ...	.	.. ,
= b . , .	. I čez nekai minut pride pote
vorom je skrivnostna princesa ...	«0 ji u ~
,	, ,. , , j	, nosilnica, je dejal. Sedla bos
udarila z zlatim kladevcem ob	,
vanjo z gospo Gilberto ... ali se
pomniš Gilberto? . . . Oh, kje mi je glava! Enkrat samkrat si jo videla, ko si bila majhna, še čisto majhna . . . Nu, vidiš, z njo
majhen zvonček ter velela slugi, ki je prihitel:
"Naj teče nekdo še to minuto po kneza Farneškega . . ."
Po razgovoru so odvedli Bel-godera v samotno čumnato in so ga zaklenili. To jetništvo je bilo prej ko ne samo začasno in dogovorjeno, zakaj cigan ni pokazal ne presenečenja ne Bog zna
peklensko škodoželjnostjo, sti-skaje pod plaščem široko bodalo. "Vrata so odprta, prav kakor da me pričakuje! . . . Kar vstopimo ... A kaj naj mu rečem? Po malem mu moram natočiti gorje, da bo tem delj poginjal od njega . . . Kaj, mojster Claude, mu porečem, ali me ne poznate več? I, kako bi, ko ste jih toliko nakolesili in izprebi-čali v svojem življenju! . . . Poglejte me dobro! Jaz sem tisti, ki ste ga priklenili k sramotnemu stebru, ko bi mi bili tako iz-lahka dali uiti! ... Iz maščevanja sem potlej ugrabil vašo.ma-lo Violetto ... O, počakajte, to še ni vse! Dajte, da vam povem, kaj sem storil z nedolžno golobič ko, ki je bila vaš ponos, vaša radost in vaše življenje . . . Vrgel sem jo v posteljo vojvode Gui-škega! . . . Kako vam ugaja ta šala, dragi mojster Claude? . . . He, he! ..."
Tako govoreč sam s seboj, je stopil lopov v hišo. Vsa vrata pred njim so bila odprta. Zdajci pa je odrevenel. V edini sobi, ki je bila razsvetljena, je videl Clauda, sklonjenega nad posteljo. In čul je njegovo ihtenje ...
"živi! ..." je hropel bivši ki'vnik kakor iz uma. "Gospod Jezus, ki imaš usmiljenje s siromaki, usmili se tudi mene! . . . Violetta, dete moje, odpri oči! ... Ne boj se, nevarnost je minila . . . Kakor hitro se zdani, pobegneva ... samo malce odpri oči! ..."
Belgoder je stal nekaj trenutkov kakor kip. Nato se je tiho obrnil in je po prstih odšel iz hiše, ne da bi ga kdo opazil.
"Kaj pomeni to?" je škrtal sam pri sebi. "Guise je poslal črnega plemiča k meni. Dobro. Spravil sem deklino, kamor mi je bilo ukazano. Storil sem svojo dolžnost, o tem ni spora; zlati, ki sem jih dobil, so najboljši dokaz . . . Prekrasno. Ves vesel se po tem takem odpravim h krvniku, da bi mu povedal, kaj sem storil z njegovo hčerjo ... in kaj vidim? . . . Vrata so odprta, krvnik kleči pri postelji in na postelji leži Violeta vsa premočena . . . Kaj se je zgodilo? Ali ji ni obetal, da jutri pobegneta?..."
Po dolgem ugibanju si je cigan razložil pravkaršnji prizor tako, da se je Violetta najbrže iztrgala Guisu in skočila v Sekvano, Claude, ki je bil po čudnem naključju priča tega dogodka, pa je skočil za njo in jo je otel.
Čim delj si je slikal izjalov-
Pomoč gospe Gilberte, ki jo je slekla, otrla in spravila v posteljo, je zdramila Violetto iz o-medlevice. Ko se je smel mojster Claude vrniti v sobo, je ležala deklica z odprtimi očmi, vsa zasanjana, kakor bi premišljevala o težkih, žalostnih stvareh.
Zakašljal je, da bi jo opozoril nase ,ter jo ogovoril od daleč s ponižnim, prosečim glasom:
"Zaspi, dete ... in ne boj se, ne misli na nocojšnji dogodek; verjemi, vse je minilo! Treba je, da se spočiješ, zakaj jutri za rana odpotujeva ... ne, molči, ne reci ničesar'... Preveč bi me bolel tvoj glas, ako bi . . . nu, kaj! Vedi samo to: kadar bova daleč od Pariza in se ti ne bo bati ničesar več .. . takrat bo tvoja volja, ali me boš še hotela gledati blizu sebe ali ne . . *."
Violetta je hotela nekaj reči, toda Claude je bil že izginil. Samo njegov vzdih je še čula . . . vzdih, ki je bil podoben ihte-nju . . .
Zaspati ni mogla. Vso noč je
boš potovala ... in jaz vaju bom spremljal na konju ... O, nič se ne boj : glej, ta dva samokresa vzamem s seboj in to bodalo. Gorje mu, kdor bi . . ."
'Preden odrinemo, bi rada govorila z vami," je zaječijala Violetta.
Njen glas je bil tako razburjen, da je Claude vztrepetal in prebledel.
"Tako? . . . Govorila bi rada z menoj ? . . ."
Violetta je pokimala.
"Saj sem vedel!" je zastokal Claude sam pri sebi. "Prelepo bi bilo, ako bi se končalo tako, kakor sem mislil ... A kaj mi hoče povedati? . . . Groza jo je moje bližine . .. rajša umre, kakor da bi bežala s takim človekom . . . seveda! . . . A kaj bo z menoj ? Ali naj se ubijem? . . . Oh, če bi se upal! Če me ne bi bilo strah tega, kar je onkraj smrti! . . . " Violetta je molčala. Trepetala je in gledala v tla. Claude se je obupno smehljal. . "Nu prav," je rekel z glasom, ki se mu je zdel naraven, čeprav je bil v resnici samo hropenje izmučene živali. "Govori, povej, kar ti je na umu . . . Jaz, vidiš ...jaz..."
In zdajci je pal na kolena. Ko ležala nepremično, z odprtimi I je zagledala tik pred seboj to ob-očmi in ročicami prekrižanimi; ličje, ki se je krčilo v divjem o-
bupu, jo je izpreletela še hujša groza.
"Poslušaj me," je zaječal Claude iz dna svoje bolečine. "Tudi jaz moram govoriti s teboj. Prav imaš, bolje je ne odlašati . . . treba je, da ti razložim ... da vsaj poizkusim razložiti . . Molči, ne sodi še! . . . Da, res je, ubijal sem . . . ubijal na povelje! Ne prebledevaj, zakli-njam te . . . saj sem ti rekel, da je tvoja volja ... in da se ti ne približam več, ako ne boš hotela . . . samo tvoj pes bom še, vrata tvoje hiše bom čuval . . . Vidiš, dete, preden te je dobrota božja poslala v moje življenje kakor solnčni žarek, sem opravljal svoj posel, ne da bi premišljal kako in kaj. Vrhovni sodnik je prišel k meni ali pa mi je poslal ukaz. šel sem, kamor mi je bilo rečeno, na Montfaucon, na Grevski trg ali drugam ... in sem prevzel obsojenca ali obsojenko . . . Vrv in sekira sta bili zame samo orodji . . . jaz sam sem bil orodje . . . Kaj naj ti rečem v svoje opravičenje? Moj oče, moj stari oče in moj pra-ded, vsi so ubijali, ne da bi vpraševali koga in zakaj. Krvništvo je bilo pri nas rodbinski poklic ..."
Violetta se ni mogla ganiti od zavzetosti. Claude je plakal. Solze so mu drle po licu, ne da bi vedel zanje.
"Tako je bilo z menoj," je nadaljeval. "In evo, nekega jutra sem te dobil, tako šibko; tako majceno in tako ljubko ... Niko-
li ne boš Vedela, kaj se je zgodilo ' v mojem srcu tisti mah, ko si iztegnila ročice proti ljudstvu."
"Iztegnila sem roke . . . proti ljudstvu? . . ." je zamrmrala Violetta.
"Kakopak! In jaz sem te vzel s seboj, ker nisi imela očeta . "
"Ker nisem imela očta!" Deklica je vzdrhtela do dna svojega bitja.
"Oh, res . . . saj ne veš . . . ves čas sem te varal ..." .
Violetta se je z grozo zazrla vanj. Claude pa je rekel z grenkim vzdihom in s ponižno sklonjeno glavo:
"Nisem tvoj oče . . ."
Violetta si je položila roke na oči, kakor bi jih hotela obraniti prežarke luči.
"O, Simona!" je vzkliknila. "Uboga mamica Simona, vendar si govorila resnico na smrtno uro! . . ."
"Nisem tvoj oče," je ponovil Claude. "Zdaj vidiš, da me lahko ostaviš, kadarkoli ti drago . . . Toda poslušaj. Preden sem našel tebe, ubogo zapuščeno dete, nisem vedel, kaj je življenje. Ne
srca nisem imel ne duše. Ko pa si bila ti pri meni, sem se nekega dne zavedel, da nisem več tisti, ki sem bil ... in groza me je postalo ubijanja ... Gledal sem ve-šala in sekiro in sem trepetal . . že takrat sem mislil na. to, kaj porečeš ti, kadar zveš strašno resnico . . . Oh, kruto sem jel trpeti! Neprestano sem videl strahove, ki so me preklinjali... Mislil sem, da najdem mir, ako se odpovem svojemu strašnemu opravilu. Gorje mi! Ko sem storil to, mi je postalo še huje in strahov okoli mene je bilo čedalje več . . . Zaman sem dajal miloščino, zaman sem hodil v cerkev; v mojem srcu je zevala rana, ki ne bo nikoli začel j ena . . . Samo pri tebi, v najini hišici v Meudonu, sem čutil, da spet postajam človek. Kadar si se mi ti nasmehnila, nisem bil več nesrečnež, ki je begal pred svojo lastno senco in se je ponoči ba-1 samote v nerazsvetljeni sobi . . . Obhajalo me je, kakor da sem v raju, in bili so trenutek, ko se mi jes zdelo . . oprosti ... da si res moja hči..."
( Dal je prihodnjič )
REVMATIZMU PODVRŽENI LJUDJE
trpijo največ v jeseni in po zimi, v deževnih dneh. Dobro, zanesljivo zdravilo, ki vam pomaga je Dr. Cherdron's Prescription. Dobite ga pri
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Road Slovenska lekarna
Lastnik mora prodati
Kot novo, hiša na East 212 St., blizu cerkve sv. Kristine, in Miller Ave., Euclid, O. Za dve družini, pet velikih sob za vsako; velik lot, dvojna garaža, nizki davki, mesečni dohodki $50, tako da lahko dohodki izplačujejo hišo. Samo $4250, $900 takoj, ostalo na mesečna odplačila. Poizve se na 595 East 185 Street, KEnmore 1115.
Proda se ali da v j najem ]
Zidano poslopje, se odda del ali celo poslopje; tudi hiša 9 sob na prodaj; blizu Fisher Body, se proda poceni. Poizve ona ne bo živela, t mrem tudi jaz' se na 13408 St. Clair Ave.
NAZNANILO in ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede ter nas je za vedno zapustil naš skrbni in dobri soprog in oče
BLA2 BARTOL
Umrl je 4. junija po dolgi in mučni bolezni. Pogreb se je vršil iz prostorov Svetkovega pogrebnega zavoda po cerkvenih obredih na Calvary pokopališče kjer smo izročili njegovo truplo materi zemlji. Pokojnik je bil doma iz St. Ruperta na Dolenjskem.
Želimo se iskreno zahvaliti vsem, ki so položili tako krasne vence h krsti dragega pokojnika in sicer: bratu John Bartol iz Cicero, III., nečaku John, nečakinji Sophie, Mr. in Mrs. Joseph Paulin, Mr. in Mrs. Gasper Bashel, Mr. Anton Zupančič, Mr. Blaž Skopec, družini Urbas, Mr. Frank Sustarsic, družini Charlie Zupančič, Mr. In Mrs. Frank Kostelec, Mr. in Mrs. Joseph Rasberger, Mr. in Mrs. Anton Malensek, Mr. John Skopec, Mrs. M. Sustarsic, družini Lovrenc Kožuh, sosedom kakor tudi nabiralcu prispevkov pri njih za cvetlice Mr. Louis Somraku, društvu Zavedni Sosedje, št. 158, SNPJ katerega član je bil pokojni.
Najlepše se želimo zahvaliti tudi onim, ki so darovali za sv. maše in sicer: Mr. Frank Soklich, Lorain, O., Mrs. Helena Somrak, Mr. in Mrs. John Urbas, Mr. in Mrs. Bricel, Mrs. Mary Šinkovec, Mr. in Mrs. Rasberger, družini Tomažin, Mr. Lavrence Kožuh, Mr. Louis Valenčič, Mr. in Mrs. Frank Znidarsic, Mr. J. Salekar in Mr. Ignac Salekar.
Srčna hvala tudi vsem onim, ki so s« spomnili pokojnika na zadnji poti. Posebna hvala pa onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo in sicer: Mr. Louis Zdesar, Mrs. Matilda Skupec, Mr. John Japel, Mr. John Skopitz, Mrs. Mary Sustarsic, Mr. Gasper Bashel, Mr. Frank Sustarsic, Mr. John Prah.
Iskreno se zahvalimo vsem onim, ki so darovali v gotovini v pomoč družini: Mr. in Mrs. Japel, Mr. in Mrs. Slejko, Mr. Rudolph Sedlar iz Cicero, m., Mr. Rudolph Perdan, Mr. in Mrs. Krasovec, Mr. in Mrs. J. Koren-can, Jr.
Hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetek za vzorno vrejen pogreb in prvovrstno poslugo.
Počivaj v miru, dragi nepozabni soprog in oče in lahka naj ti bo ameriška zemlja. Spominjali se t« bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših srcih za vedno.
Žalujoči ostali:
JENNIE, soproga,
EDDY in WILLIAM, sinova
JOHN BARTOL, Cicero, III., brat
Euclid, Ohio, 1. julija, 1937.
August Kollander
6419 ST. CLAIR AVENUE v Slovenskem Nar. Domu.
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle.
Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke.
do JUGOSLAVIJE
7
BREMEN EUROPA
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremmerhaven zajamči udobno potovanje do LJUBLJANE
Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki:
COLUMBUS HANSA e-r* DEUTSCHLAND HAMBURG ^ NEW YORK
Izborne žeiezniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preseli-tev vaših evropskih sorodnikov.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
LOUIS OBLAK
Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978
KAM PA V NEDELJO, 4. JULIJA?
Gotovo greste v naravo se pozabavat s prijatelji in znanci!
Vabljeni ste na PIKNIK IN DOMAČO ZABAVO
katera se vrši na farmi ANDY GERLA poznanega gostilničarja iz
756 East 200 Street.
Zabave ne bo manjkalo — serviralo se bo okusen prigrizek in raznovrstno pijačo. Pekli bomo jančka in za šport bo pa balincanje. Parma se nahaja na vogalu Arnold Rd. in Rt. 84. Vozite po Euclidu in pazite na napise ki bodo ob poti.
Za tiste ki nimajo avtomobilov bo peljal truk izpred gostilne na 756 East 200 Street ob 1. pop.	Se priporočamo za obisk.
HIŠE NA PRODAJ
13321 Kuhlman Ave., moderna hiša za eno družino, 6 sob, v mirni, prijazni okolici.
2809 Ross Ave., za dve
družini, 10 sob, velik lot, 3 car garage.
2558-60 E. 73 St., dve hiši na enem lotu, 10 sob.
Te hiše so last podporne i organizacije in morajo biti prodane. Pogoji, kakor tudi ,cene istih so jako ugodni.
MATT PETROYICH
253 EAST 151st ST. KEnmore 2641-J
VLOGE POPOLNOMA VARNE ZAVAROVANE DO $5,000
l\V
SURE
I)
V najem
PRIPISANE OBRESTI 30. JUNIJA 1937 PO
Odda se pet sob s parno gor-koto. Poizve se na 6400 St. Clair Ave.
3%
Psihični medi in svetovalec. Ako rabite ali hočete mojo pomoč in nasvet se oglasite pri Mrs. Lee, 1971 East 75 Street, od Euclida. Vsak dan med 9. zjutraj in 9. uro zvečer.
— (Oglas)
SOBA ZA PEČLARJA 1 =
Odda se soba s kuhinjo, pri- == pravno za pečlarja. Na razpo- SE lago je tudi kuhinjska peč. Na- EE slov se poizve v uradu tega == lista.
Nove vloge pred 15. julijem bodo vlekle obresti od 1. julija
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN COMPANY
6233 ST. CLAIR AVENUE
Posojila za nove zgradbe — Refinanciranje — Nizke obresti na vsa posojila
II
H.'