Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.503. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/» strani Din 250.—, '/i« strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. rslvo narodnih masifšin. Kdor je slab ter trpi krivico, se je sam ne more obraniti, marveč išče pomoči v zvezi z drugimi, enako krivico trpečimi. Moč organizacije prinaša pomoč in obrambo posameznikom. Ne velja to samo za poedince, temveč tudi za skupine ljudi, ki trpijo krivico. Takšne skupine ljudi so narodne manjšine, ki živijo raztresene po raznih državah. Vsaka prepuščena sama sebi, bi ne imela dovolj moči, da uveljavi svoje pravične zahteve napram državi, ki v njej prebiva. Zato so te narodne manjšine ustvarile med seboj mednarodno organizacijo, ki natanko proučuje stanje posameznih manjšin ter dviga pred svetovno javnostjo svoj glas za zaščito vseh narodnih manjšin. Takšna mednarodna organizacija, ki ji načeluje tržaški Slovenec dr. Vilfan, je imela zadnje dni preteklega meseca svoje letno glavno zborovanje na Dunaju. Žalostna slika. Poročila, ki so jih na tem zborovanju podali zastopniki posameznih narodnih manjšin, nudijo sliko o pravici, ki dandanes vlada na svetu. Ta slika je huda Obsodba človeške družbe, ki se tako ponaša s svojo kulturo in omiko in s svojim napredkom, pa se v vprašanju pravice in njenega vršenja ne dviga dosti nad višino ali boljše rečeno nad nižino, y kateri se nahaja kak črnski poglavar v Afriki. Po nekaterih kulturnih državah pada celo pod to nižino. So države, ki nečloveško pritiskajo svoje narodne manjšine, hoteč jim vzeti jezik, kateri se je po teh krajih govoril več kot tisoč let. Pregnali so ta jezik iz vseh šol, preganjajo ga iz cerkva ter pričakujejo, da ga bodo kmalu pregnali celo iz zasebnih hiš, od domačih ognjišč, kjer se še uporablja v družinskih razgovorih, v molitvah in pesmih. Italija ne drži svoje besede. Dogodi se celo, tako se je poudarjalo na dunajskem zborovanju narodnih manjšin, da sedi takšna država v svetu Zveze narodov, ki je poklican, da moralno ocenjuje in sodi o narodno-manj-šinski politiki drugih držav. Država, ki ni pustila lastni narodni manjšini niti ene vaške šole, država, ki je pripadnike narodnih manjšin pregnala v prognan-Atvo radi tega, ker so širili abecednike, ki so bili napisani v materinem jeziku, država, ki preganja materin jezik v družini, v božjem hramu in pri napisih na grobnih spomenikih, takšna država naj bi bila poklicana, da sodi o narod-no-manjšinskem šolstvu v drugih državah! Ta ugotovitev velja pred vsem za Italijo, ki zatira na smrt slovensko-hrvatsko in tudi nemško narodno manjšino na svojem državnem ozemljit. Da evropsko človeštvo to trpi, da Zveza narodov proti temu ničesar ne ukrene, to je najboljši dokaz za to, kako malo pravičnosti je na svetu in kako slabo je zaščiteno dostojanstvo človeka in celega naroda. Avstrija ne izpolnuje svoje pravne obveze. Italija ni na mirovni konferenci prevzela nobene pravne obveznosti za zaščito svojih narodnih manjšin. Hoteli so tudi njej to obveznost naložiti, pa je po svojih zastopnikih izjavila in po državnih predstavnikih večkrat potrdila, da bo strogo zavarovala narodne manjšine, ki so v njeni državni zvezi, ter jim dala vse pravice, toda te svoje slovesne obljube ni držala. Avstrija pa je v mirovni pogodbi, ki jo je podpisala, prevzela nase pravno obvezo, da bode svoje narodne manjšine zaščitila, toda te svoje dolžnosti ne izpolnuje. Koroški Slovenci še vedno čakajo na zaščito, ki bi jim jo avstrijska republika morala dati. Čakajo na slovenske osnovne šole — nimajo še nobene. Čakajo na pravico slovenskega jezika, da dobi svoje mesto na sodniji in v drugih uradih — dozdaj so čakali zaman. Čakajo na to, da se jim da možnost lastnega kulturnega življenja in prosvetnega napredka: mesto tega se jim vsiljuje nemški jezik in našemu slovenstvu tuja kultura. Obveznosti, ki jih je v mirovni pogodbi prevzela Avstrija napram Slovencem, so samo na papirju; mesto da bi slovensko manjšino zaščitila, pa jo drzno in kruto Demokratski kandidat za bodočega predsednika Zedinjenih držav Franklin Roosevelt. ponemčuje. Avstrijskim Nemcem nI prav nič po godu, ako se kdo bolj po< briga za stanje Slovencev v Avstriji.; Tako zanimanje, ki je mednarodno-pra-vno dovoljeno in ki ga oni v obilni meri kažejo z ozirom na Nemce v Jugoslaviji, takoj ožigosajo kot jugoslovansko vohunstvo. Da, celo lastnim državljanom slovenske narodnosti to zamerjajo. I\0) roški deželni poslanec in voditelj Slovencev župnik Stare se je malo pobrigal za razmere med avstrijsko slovensko manjšino v Radgoni in sosednih krajih. Z lastnim osebnim opazovanjem je ugotovil, da Slovenci v teh krajih nimajo ne slovenskih šol ne slovenskih pridig po cerkvah, da jim torej ne državna ne cerkvena oblast ne da pravic, ki jim pripadajo. To je avstrijske nemške nestrpneže ozlovoljilo in razkaeilO; Enake pravice manjšin — enake dolžnosti držav. Varstvo narodnih manjšin je velevaž-no vprašanje mednarodne politike. Od rešitve tega vprašanja je v veliki meri odvisen obstoj in ohranitev miru v Evropi in na svetu. Zato bi Zveza narodov morala rešitev te važne zadeve vzeti energično v svoje roke. Druge mednarodne inštance, ki L« v tej stvari bila pristojna, sedaj še ni. Da se to vprašanje pravilno in zadovoljivo reši, mora predvsem prenehati neupravičena deli tev narodnih manjšin na zaščitene in nezaščitene. Zakaj so zaščiteni Italijani v naši državi, niso pa zaščiteni Slovenci in Hrvati v Italiji? Ako ni zoper suverenost (vrhovno neodvisnost) manjših držav — Čehoslovaške, Jugoslavije itd. —, da se jim je naložila pravna obveza varstva narodnih manjšin, kako bi to moglo biti zoper suverenost Italije?! Torej pravna zaščita vseh narodnih manjšin — pravna obveznost vseh držav, ki imajo narodne manjšine. Zveza narodov bi morala nadalje strogo kontrolirati, ali in kako posamezne države izvršujejo svojo pravno obveznost narodno-manjšinskega varstva. Država, ki vrši nad manjšino kot tujim rodom nasilje, je po mnenju Macdonalda, angleškega ministrskega predsednika, nesposobna ter se onemogočuje za vla-. danje in upravljanje tujega rodu. VI«* danje in upravljanje zemlje, ki je s teife rodom naseljena, naj bi se dala istorod= ni državi. „Slov. Gospodar" sian-2: celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno 9 Din. V NAŠI DRŽAVI. Naša država £12 lausannska konferenca. Spodaj omenjamo, kako se tri vele-iije na vojnoodškodninski konferenci v Lausanni ne zmenijo za manjše države. Ako bodo ta posvetovanja zaključena -Vrez pristanka malili držav in tudi na-ie, bo zgubila Jugoslavija v teku enolet-le lloovrove odložitve plačil (moratorija) 800 milijonov. Ta svota je le delno nadomeščena s posojili, ki jih je dala laši državi Francija. Če bi sedaj morala Jugoslavija brez nadaljnega sprejeti sporazum, ki bi ga narekovale velesile, bi se morala, ne da bi jo bili sploh vprašali za njeno mnenje, odreči ogromni svoti 40 milijard samo na vojni odškodnini, dočim bi za primer, da bi prišlo z Ameriko do sporazuma glede črtanja medzavezniških dolgov, dobila kot odškodnino v najboljšem primeru samo 15 milijard. Jugoslavija bi pri taki rešitvi vojnoodškodninskega vprašanja morala izgubiti nad 30 milijard. V DRUGIH DRŽAVAH. Z vojnoodškodninske konference v Lausanni. Več nego 14 dni se že pogajajo v Lausanni zastopniki petih velesil, kako in kaj bi še naj plačala Nemčija na vojni odškodnini. Pogajanja se vršijo v glavnem le med angleškim, francoskim ter nemškim ministrskim predsednikom. Povabljene so bile na to konferenco tudi manjše države: Jugoslavija, Poljska, Čehoslovaška, Romunija, Grčija in Portugalska. Zastopnike malih držav sploh nc obveščajo o stanju pogajanj in je izjavil angleški predsednik vlade Macdonald, da bo predloženo manjšim državam še le ob zaključku pogajanj besedilo sporazuma v podpis. Ta način reševanja vojnoodškodninskega vprašanja je vzbudil veliko nevoljo. Glavne točke sporazuma glede vojnih odškodnin so te le: Ukinejo se za bodočnost vsa plačila vojne odškodnine za Nemčijo. Nemčiji se prizna triletna odložitev plačil (moratorij) do 1. julija 1935. Nemčija bo še plačala 3 milijarde mark, ki se bodo dale na trg v obveznicah (obligacijah) od 1. julija 1935 dalje. Tečaj obveznic bo znašal 90%. Obresti bodo 5%, amortizacija 1%, boni bodo tekli 37 let. Tako zgleda finančni sporazum v Lausanni, o političnem zbližanju ni v tej pogodbi govora in določbe verzaillske mirovne pogodbe še ostanejo nadalje nedotaknjene. Glavna zasluga na uspehu lausannske konference gre angleškemu ministrskemu predsedniku Macdonaldu. Podpisana je bila lausannska pogodba dne 9. julija v slavnostni dvorani hotela Beaurivage v Lausahni. Podpisali so jo zastopniki: Angleške, Belgije, Francije, Poljske in Nemčije. Zastopniki drugih povabljenih držav, in med temi tudi Jugoslavije, so si pridržali podpis za pozneje. Kaj vse si upajo dovoliti nemški fašisti! Dne 8. julija so razbili hitlerjevci pruski deželni zbor in to radi tega, ker so hoteli uzakoniti nekaznjivost narod- SLABOST, UTRUJENOST izčrpanost, prevelika občutljivost so pogosto samo posledice pomanjkljive cirkulacije krvi. Tu se zmiraj dobro obnese masaža s Fellerje-vim Elsafluidom, preizkušenim domačim sredstvom in kozmetikom. Poskusna steklenica 6 Oin, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din franko pri lekarnarju Eu-gen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina. nih socijalistov za vse politične zločine in prestopke. Za ta brezmejno drzni predlog je glasovalo 244 poslancev, proti pa 157. Ker ni bila dosežena dvetret-jinska večina, je predlog propadel in hitlerjevci so sklenili, da bodo onemogočili v pruskem deželnem zboru vsa-koršno zborovanje do novih državno-zborskih volitev. Angleški parlament je odgoden do 27. oktobra. Angleži proti Ircem. Že precej časa vlada med Irsko ter Anglijo spor, ker je irski parlament odrekel angleškemu kralju prisego zvestobe. Vsi poskusi, da se spravi spor mirnim potom z dnevnega reda, so se izjalovili in radi tega je izvršila Anglija te dni napram Irski že dolgo zagroženi bojkot. Angleži so uvedli posebne carine na uvoz blaga iz Irske. Turčija bo slovesno sprejeta v Zvezo narodov dne 18. julija. Amerika in Rusija. Amerika bo vzpostavila diplomatske zveze z Rusijo in to radi stalnega prodiranja Japoncev v Mandžurijo. Izjalovljen poskus z uvedbo diktature v južnoameriški državi Čile. Južnoameriška država Čile je bila v zadnjem času pravo torišče državnih prevratov vojaškega značaja. Nekaj tednov se že drži vlada pod predsedstvom Daville. V noči dne 5. julija so bili v glavnem mestu čilske države Santiagu hudi ulični boji med levičarskimi radikali in vladnimi četami, v katerih je bilo ubitih 37 oseb, Častniki vojske in mornarice so skušali strmoglaviti vlado Daville ter osnovati vojaško diktaturo kot odgovor na odredbo vlade, ki izjavlja, da je večji del mornarice razpuščen. Poveljnik mornarice je stavil vladi ultima-tum, da mora v 12 urah odstopiti, kar pa je Davilla odklonil. Davilla je dal aretirati kolovodje upora. Japonska se odločila za inflacijo. — Japonska nižja zbornica je v mesecu juniju sprejela predlog, s katerim se daje vladi dovoljenje, da zviša množino denarja, ki je zdaj v obtoku, z izdajo novih bankovcev. Desetletnica. Letos na praznik sv. Cirila in Metoda je minulo 10 let, odkar zastopa sv. stolico v naši državi papeški nuncij monsignor Hermenegilcl Pelle-grinetti. Za škofa senjsl o-modruške škofije je imenoval sv. oče Pij XI. dosedanjega vikarja g. Ivana Starčeviča. Novi škof je rojen leta 1877 in je študiral v Senju, na Reki in v Zagrebu. »Jutro« in opičji človek. Glasilo tako-zvane svobodomiselne in naprednjaške inteligence se kaj rado peča s predniki človeka in vsega človeškega napredka. Če se kje izkoplje kakšna lobanja, o kateri izrazi kak učenjak domnevanje, da je lobanja kakšnega »opičjaka ali direktnega potomca opičjaka«, »Jutro« akurat priobči njegovo »znanstveno« domnevanje. Tako so nedavno našli na otoku Javi neko lobanjo. Otok Java je jaJko sumljivo najdišče. V preteklem sto letju so tamkaj našli nekaj skeletnih ostankov in »učenjaki« so zatrobili v svet veselo vest, da so to ostanki težko zaželjenega in dolgo iskanega opičjega človeka, ki bi naj bil po mnenju teh materijalističnih, Boga zanikujočih" »učenjakov« vmesna tvorba med človekom 111 opico, človeškim prednikom. To veselje časnikarskih učenjakov ni dolgo trajalo, resna znanosl, je knjalu te opico poveličujoče in človeka pohižujo; če domneve porušila. Sedaj je bila blizu tega sumljivega najdišča najdena neka lobanja in neki učenjak jo je spoznal za »del telesa direktnega potomca opičjaka, ki pa mora biti 200 do 300.000 let mlajši od svojega predhodnika«. »Jutro« je kajpada to »znanstveno domnevanje« verno zabeležilo svojim bralcem v prosveto in povzdigo. Mi nočemo »Jutru« kratiti njegovih simpatij do opic. So ljudje, ki imajo do gotovih živalic posebne simpatije. Toliko pa že imamo pravice, da v imenu znanosti in prave ljudske prosvete zahtevamo, naj se med ljudstvo ne širijo abotne opičje teorije (nauki, ki jih je resna znanost že davno obsodila.) Tudi »Domovina« skazuje opicam svojo pozornost. V svoji številki z dne 30. junija objavlja notico pod naslovom: »Mlada opica je pametnejša od otroka.« Morda bo »Domovina« kmalu odgovorila na vprašanje, ali je starejša opica pametnejša od odraslega človeka. Ako bo ta odgovor podan na osnovi »Ju-trovih« opičjih domnevanj, bo jako poučen in prosvetljiv. Koliko kristjanov je na svetu? Po najnovejšem izkazu je na zemlji v vseh 5 delih sveta 710 milijonov kristjanov. Budizem — vera indijskega ustanovitelja vere z imenom Buda — šteje 300 milijonov članov, hinduizem 240 milijonov, kitajska ljudska religija (ustanovitelj Konfutse) 270 milijonov in islam (religija Mohamedova) 234 milijonov pristašev. Krščanstvo ima torej med vsemi verstvi največ članov. V interesu človeštva in njegovega napredka je želeti, naj bi se krščanstvo zlasti v katoliški obliki čimnajveč razširilo. Poslednji čas zabeležuje katoliška Cerkev velike misijonske uspehe v Aziji, zlasti pa v srednji Afriki. Akcija brezbožnikov. Zveza brezbož-nikov v Rusiji se trudi na vse načine in z vsemi sredstvi, da pridobiva pristaše med ljudstvom in zlasti med mladino. Izdelala je svoj petletni akcijski načrt, ki gre vzporedno z gospodarsko petletnico. V tej dobi hočejo brezbožniki število svojih pristašev pomnožiti do 17 milijonov. Organizaciji brezbožnikov gre z vsemi sredstvi na roko državna vlada in uprava in zato upajo, da bodo imeli uspeh. — Akciji brezbožnikov v Evropi je priskočila na pomoč tudi še Amerika. Meseca junija je bil v Parizu Lewis, predsednik ameriške brezbožni-ške organizacije. Predsednik Lewis je poročal, koliko denarja je Amerika potrošila samo za se in koliko ga je poslala po svetu, da gmotno podpre brezbož-niški pokret. Poročal je tudi o uspehih, ki jih je ta pokret, ki ga financira Rusija in Amerika, dosegel po posameznih državah. Brezbožniki se torej povsod organizirajo. Spričo tega je potrebno in dolžnost vseh, ki verujejo v Boga, v po-smrtnost in v večno življenje, da se ze-dinijo ter da složno nastopajo ob vsaki priliki. Le složna akcija more roditi uspehe. V potrdilo resničnosti sv. pisma. Vodja starinoslovske ekspedicije Wm. F. Bade sporoča, da se je v bližini Jeruzalema odkopalo starodavno mesto Miz-pa, ki je omenjeno v »Knjigi kraljev sv. pisma« stare zaveze, kakor tudi v Jere-mijevih knjigah. V neki grobnici mesta so našli tudi pečat Jezanije, častnika kralja Zedekije, ki je bežal iz Jeruzalema, ko se mu je približeval babilonski kralj Nabukadnezar. Cerhef m gori po- Velikanska nesreča je zadela v ponedeljek dne 4. julija daleč slovečo, prekrasno cerkev na Oljski gori. Omenjenega clne zvečer nekako ob 10. uri se je prikazal mali plamen v enem zvoniku na vrhu tik pod jabolkom. Požar se je razširil in naenkrat je bil cel zvonik v plamenu, kakor bi gorela bak-Ija. Ljudje so hiteli na pomoč, toda pot je strma in se potrebuje od Šmartna ob Paki eno uro hoda. Gasiti niso mogli, ker ni vode. Nato se je užgala še streha na cerkvi, nazadnje pa še drugi zvonik. Cela cerkev je bila v plamenu. Pogled je bil grozepoln. Iz enega zvonika sta padla dva zvona. V drugem zvoniku je ostal veliki zvon, ker je bil zvonik obokan. Ta bo menda še za uporabo. Ostala dva pa sta uničena. Goreti je začelo že tudi v cerkvi. Orgle so se že vnemale. Z nadčloveško močjo so ljudje rešili orgle. Iz cerkve so znosili monštranco, kelihe, kipe, spovednice, sploh kar so pač mogli. Seveda se je pri tem veliko pokvarilo. Škoda je velikanska. Ljudje so jokali od žalosti. Pravijo, da je ogenj nastal od kresa, katerega so fantje žgali na čast sv. Cirilu in Metodu. Cerkev na Oljki je bila pozidana leta. 1754 in je bila znamenita po lepi zunanjosti, a še bolj prikupljiva po bogato-krasni notrajnosti. Ljudje so to hišo božjo radi obiskovali od blizu in daleč, ker je bila pozidana na eni najlepših razglednih točk v Savinjski dolini. Gotovo bo priskočila na pomoč cela Slovenija, da popravi in nadomesti, kar je uničil slučajno nastali požar. NOVICE ROMANJE NA BREZJE. Kakor vsako leto, smo hoteli tudi letos organizirati romanje na Brezje. Žal, da nam železniška uprava ni šla na roke in nismo kljub ponovnim tozadevnim prošnjam prejeli pravice za polovično vožnjo. Ker torej ni polovične vožnje, tega romanja letos ne bomo organizirali. Še ena nova sv. maša. V Ivriževcih pri Ljutomeru je primiciral zadnjo nedeljo novomašnik salezijanske družbe Franc Skuhala iz Ujaševec. V preobilnem alkoholu smrtno nevarno prizadeta poškodba. V Mariboru v krčmi v bližini Tomšičevega drevoreda je popivala družba v noči na 7. t. m. Med pivci sta bila tudi carinski poverjenik Gavrilo Gavrilovič in živinski trgovec Fran Rojs. Radi. plačila za preobilno popito vino je silil v odhajajočega Gavriloviča Rojs, ki se je pa vrnil nazaj na dvorišče gostilne s prepara-nim trebuhom tako, da so mu izstopila čreva. Smrtno nevarno ranjeni je izjavil, da ga je sunil z nožem carinik, katerega je zaprla policija. Zopet žrtev Drave. Dne 7. julija se je kopalo v Dravi nad mariborskim otokom pod Jelovcem v Kamnici več fantov. 221etni Franc Draksler iz kamniške župnije se je upal kljub temu, da je znal plavati, predaleč v deročo Dravo, ki ga je odnesla, dasi so mu hiteli tovariši na pomoč. Radi smrtonosnega zabodljaja z nožem pet let ječe. Mariborsko sodišče je obsodilo dne 8. julija na 5 let ječe krojaškega pomočnika Matijo žižeka iz Žižkov pri Dolnji Lendavi, ker je smrtno zabodel letos maja v nekem pretepu posestniškega sina Ivana Horvata. S krampom ubil lastnega sina. V Stanetincih v Slovenskih goricah gospodari na manjšem posestvu vdovec 731etni Anton Ogrinec. Pomagali sta očetu pri opravljanju posestva 2 hčeri in 371etni sin Anton, ki je hotel imeti od očeta posest. Oče je bil odločno proti predaji, ker je bil sin pijanec in se je v takem stanju obnašal surovo napram očetu. Pri Ogrinčevih je bil prepir na dnevnem redu. Zadnje dni enkrat pa je podivjani sin razsekal očetu praznično obleko in mu zagrozil, da ga ubije, ako mu ne izroči domačije. V pondeljek dne 4. julija je prišel sin pijan domov, prevrnil očetu ter sestrama sklede, ko so bili pri obedu, zdrobil stole, pobil kuhinjsko posodo in zagrozil vsem s smrtjo. Ko je bil utrujen vsled pobesnelosti in preobilne pijače, je zaspal. V spanju je oče ubil sina s krampom in nato se je javil sam na sodišču v Ptuju. Starec je mirno priznal, da si je omadeževal roke s sinovo krvjo, ker sicer bi bil ta ubil njega in obe hčeri. — Žalostne razmere so zavladale tudi po naših prej tako mirnih domovih po Slovenskih goricah! Težja poškodba. Posestnik Ivan Elbl iz Negove je hotel privezati bika, a ga je razborita žival podrla nazaj, da se je nevarno nasadil na gnojne vile in so ga oddali v mariborsko bolnico. Samomor. Dne 4. julija zjutraj se je ustrelil v svojem stanovanju pri čreš-njevski opekarni v Gornji Radgoni hra-nilnični uradnik Josip Bincl ml. Zapušča ženo ter dva otročiča. Vzrok obupnega dejanja je še nepojasnjen. Tisto in dišeče je perilo!"-ker je vedno oprano z Gazelo ! TERPÊNTINOVQ - MILO GAZELA Grozna požarna nesreča v Središče ob Dravi. Dne 5. julija je izbruhnil krog 11. ure predpoldne v lepem in velikem trgu Središče strašen požar, ki se je širil vsled vetra z neugnano silo kljub takojšnji pomoči številnih in nad vse požrtvovalnih gasilcev od blizu in daleč. Gasilno delo je bilo težavno, ker so bila poslopja polna krme, poljskih pridelkov in drugega lahko gorljivega blaga. Slednjič se je junaškim domačim in okoliškim gasilcem posrečilo, da so požar krog 2. ure popoldne omejili. O nastanku požarne nesreče, ene največjih, kar jih je doživelo Središče, se različno govori. Vejo vsi, da je prignal pastirček Tone Gladnik 5. julija dopoldne rano živino s paše domov Sam je bil pri hiši posestnika Škerge-ta, se podal na škedenj, kmalu se je razlegel krik: »Gori!« in plameni so se širili z bliskavico od enega poslopja dc drugega. Ko so gasilci ob dveh popoldne omejili ogenj, so zadeli tudi na pa-stirčevo trupelce. Desnica je bila že odpadla, nogi sta zgoreli do kolen, glava in ostali deli trupla so bili čisto opečeni. Učinek požarne nesreče je strašen. Osmim posestnikom so ostale od devetih poslopij le še razvaline in ruševine. Posestniku Francu Škergetu je uničil požar vse. Hudo oškodovani, so tudi posestniki: Škorjanec, Golob, Zi-darič, Marčec in Mojoška. Zavarovani so več ali manj vsi, vendar pa ni velika požarna nesreča daleč krita z zavarovalnino. Požar uničil domačiji dveh posestni kov. Okoli pol 9. ure zvečer je uniči i ogenj stanovanjsko hišo in gospodarski poslopje posestniku Antonu Šumenjaku v Preradu, občina Polenci pri Ptuju Pri Šumenjakovih so oni večer kosili, žena je pripravljr la večerjo in malo bolj zakurila. Od vročine se je vnel leseni dimnik baš tedaj, ko je imela gospodinja še opravka zunaj hiše. Mož je opazil s travnika nevarno kadeči se dim, pohitel v hišo, kjer se je pa vsled švigajo-čih plamenov onesvestil in ga je komaj rešil grozne smrti posestniški sin Jakob Plohi iz Brezovca. Radi pomanjkanja vode je bilo gašenje brezuspešno in povrh sta bili obe poslopji kriti s slamo. Pogorelec trpi veliko škodo, zavarovalnina znaša le 15.000 Din. — Istotako je uničil ogenj domačijo posestniku Alojziju Raušlu v Slomili. Ob izbruhu ognja sta bili doma le gospodinja Ana ter 81et-na hčerka, med tem ko je bil gospodar zaposlen pri nalaganju sena. Tudi tukaj ni biio vode in je uničil požar: stanovanjsko hišo, hlev, škedenj, dva svinjaka, Ijstnjak ter razno gospodarsko orodje. Tukaj vzrok požara še ni pojasnjen. Kot požigov na Dravskem polju osumljenega so oddali orožniki v preiskovalni zapor mariborskega okrožnega sodišča nekega berača, ki pa taji in zavrača vsako krivdo. Z hudo poškodovano hrbtenico od-premljen v bolnico v Ptuj. Krčmar Fr. Bračič iz Rogoznice se je peljal iz svojega vinograda pri Sv. Urbanu proti domu. Navzdol je odrekla zavora, konji so se splašili, voz se je prevrnil in ročica je zadela pri padcu Bračiča in mu smrtno nevar., poškodovala hrbtenico. Bračič je vsled poškod umrl v bolnici. Mladosten samomorilec. V gozdu pod Sv. Markom niže Ptuja so našli šolski otroci na drevesu obešenega 181etnega Franca Dominko. Vzrok samomora je neznan. Neznanec se je pognal dne 5. julija z dosta v Ptuju v Dravo in izginil pod vodo. Zločin nad 131etno deklico. Dne 4. julija so odkrili v hajdinskem gozdu pri Ptuju grozen zločin nad 131etno pasta-rico Marijo Kmetec. Dekletce je paslo v .gozdu krave, ki so se pa vrnile domov hrez pastarice. Domači in sosedje so se podali v gozd, da pogledajo, kaj se je pripetilo dekletu. Krog ene ure popoldne so našli v grmovju pastarico z raztrgano obleko, bila je vsa krvava ter Zlorabljena. Žrtev ostudnega zločina je ie živela, ko so jo našli, a ko je pribrzel rešilni avto na lice mesta, je dekle iz-dahnilo. Sodna komisija je ugotovila, Papeževega odposlanca na evharistič-nem kongresu v Dublinu kardinala Laurija pozdravljajo v sprevodu ljudske množice. Papež Pij XI. govori v radijo. da je bila pastarica napadena od več moških, ki so jej zadrgnili grlo, da se ni mogla braniti in se je počasi zadušila tekom predpoldneva. Orožniki so na delu, da izsledijo zločince ter pomirijo razburjenost in vznemirjenost prebivalstva. Še en napad v hajdinskem gozdu. V hajdinskem gozdu je bila razen 131et-ne pastarice Marije Kmetec napadena od neznanca tudi posestnica Margareta Ferš iz Zgornje Pristave, ki je morala po opravkih v Ptuj. Ker se poštena žena in mati nasilnežu ni udala, jo je pobil s kolom na tla. Le obupni kriki, na katere so se odzvali v bližini se nahajajoči ljudje, so rešili napadeno, ki je opisala napadalca. Beležijo že štiri napade na ženske v hajdinskem gozdu in gre najbrž v vseh slučajih za eno in istega zverinskega nasilneža. Smrtna nesreča pri prevozu preko potoka. Ignac Kreslin iz Gornje Bistrice v Prekmurju je peljal iz Razkrižja tri polne sode. Na vozu je še bila njegova žena, dva otroka in par sorodnikov. Ko je hotel Ignac z vozom preko potoka Murica, so se konji splašili in vse je popadalo z voza v vodo. Gospodar sam je prišel pod voz, sodi nanj in ko so ga izvlekli na suho, je že bil mrtev. Sreča v nesreči. Dne 5. julija je naložil na svoj tovorni avto Franc Simonič od Sv. Urbana pri Pt 'ju v Krapinskih toplicah 30 oseb in jih hotel peljati proti Ptuju. NekoMko ven iz toplic na klancu Dolič je zdrknil avto v jarek in je bilo pri padcu 6 oseb težje, 23 pa lažje poškodovanih. Težko ranjene so bile le samo ženske in te je popeljal drugi slučajno mimovozeči avtomobil v bolnico v Ptuj. Šoferja co orožniki zaprli. Obsodba rac"! i .Ivine koles. Pred marino kim malin. 1 ze .ski . ~ .atom se je zagovarjal dn. 8. julija 211etni delavec Ivan Mikša iz Ptuja, ki je pokradel preteklo zimo po Mariboru in okolici 14 koles. Ukradena kolesa je prodajal po deže^ in sice največ okrej Cirkovc in po Dravskem polju. Izgovor na bedo, ki ga jj slika h kraji, ni držal i je bil obsojen m 3 leta ječe. Kosci med seboj. V Majšpergu so se stepl.i med seboj kosci. 331etni Jožef Kovačec je dobil s koso udarec v nogo in se je moral vsled do kosti presekane meče pod kolenom zateči v mariborsko bolnico. Kočarju Leopoldu Sobotiču v Majšpergu je upepelil ogenj stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Zgorelo je pohištvo, obleka in živila. Smrtna nesreča otroka. Pri posestniku Žurmanu v Pesjem pri Šoštanju so otroci plazili po ob zid prislonjeni težki kripi za prevažanje gramoza. Kri-pa se je prevrnila, zdrobila prsni koš šestletnemu Ferdiču, ki je kmalu po nesreči izdihnil. Popravek. Pridigal ob priliki nove sv. maše g. Stanka Trobina ne bo g. monsignor Ivan Rottner iz Škal, ampak g. Josip Bezjak, župnik v Zrečah pri Konjicah. Brat zaklal s koso brata. Pri Št. Jurju ob južni železnici v bližini vasi Ogore-vec se je doigral med bratoma krvav obračun z vse obsodbe vrednim smrtnim izidom, nad katerim se upravičeno zgraža cela dobra šentjurska župnija. Brata-posestnika Ivan in Tomaž Jančič se že dalje časa nista med seboj razumela. Dne 4. julija zvečer je došlo med obema radi Ivanovih otrok do spopada, v katerem je Tomaž nekoliko oplazil Ivana z gnojnimi vilami in mu povzročil neznatno krvavenje. Ivan pa, ki je poprej kosil na svojem travniku, je zasadil koso v bratova prsa, da se je ta zgrudil mrtev. Ubijalca je odvedel orožnik v celjske zapore. Radi malenkosti ubije brat brata — ali smo že res čisto podivjani? Dve težki nesreči. V pondeljek dne 4. julija so pripeljali v celjsko bolnico 521etno poljsko delavko Ivano Stajnko, ki je spravljala v Hotinji vasi pri Ponikvi seno v kozolec. Med delom jej je spodrsnilo, padla je in si poškodovala pri padcu nevarno hrbtenico. — Istega dne je pripeljal celjski rešilni avt:> v bolnico v Celje iz Loč posestnico Juli-jano Bernik, ki si je zlomila pri veselici gasilcev desno nogo. Mrtvaški voz in savinjski vlak. Dne 7. t. m. krog tri četrt na pet popoldne Streljanje proti toči na Bavarskem. Pri nas so streljali proti toči v letih 1897— 1898. Pozneje so proglasili to streljanje kot čisto neučinkovito. Danes preganjajo na Bavarskem z močnimi raketami nevarne oblake in so zadovoljni z učinki. je hotel celjski mrtvaški voz mirno pre koračiti železnico po cesti od Vehovar-ja proti prehodu. Savinjski vlak pa je imel zamudo in mrtvaški voz je bil tik pred progo, ko je zagledal voznik vlak. Konji so se splašili stroja, voz je priletel sredi vlaka v ograjo stopnic osebnega vagona in jih odtrgal. Konje je pognal sunek na desno stran, voz in voznik sta se prekobicnila v travo. Vlak je še vlekel za seboj nekaj časa voz, nakar se je ustavil. Voznik in konja so ostali — kar je izredna sreča — nepoškodovani. Smrt vestnega železničarja v službi. Železniški čuvaj Martin Zatler je hotel krog polnoči službeno pregledati progo od Ponikve do Grobelnega. Na povrat-ku ga je dohitel pri prvi čuvajnici brzo vlak iz Trsta :'i temu se je izognil na sosedni tir. Baš v trenutku izogiba pa je pridrdral izza ovinka brzovlak iz Dunaja. Zatler je zapazil radi ovinka prepozno dunajski brzec, ki mu je razbil lobanjo in je obležal revež mrtev. Pod vlak. V četrtek dne 7. julija zjutraj so našli l.ekaj metrov severno od predora Lipoglava pri Poljčanah od vlaka povoženo in kar na dvoje prerezano truplo 491etnega bivšega železniškega čuvaja Alojzija Rapa. Bil je od leta 1907 do 1928 uslužben pri železnici kot čuvaj, nato odpuščen in je prosil za zopetni sprejem. V sredo pred obupnim činom je zvedel, da mu je prošnja odbita in še isto noč se je vrgel pod vlak. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena ot-oka. Zelo drzni vlomi so bili izvršeni minuli teden po okolici Ljubljane. Drzni vlomilci so odnesli vse, kar jim je prišlo pod roke in oškodovali v noči nasilnim potom obiskane za več deset-tisoč dinarjev. ... Utonil v Savi. V Savi pri Radečah je utonil dne 8. julija pri kopanju žan-darmerijski narednik Ladislav Zorič. Smrtno ponesrečeni je bil doma iz Ponikve in je služboval že nekaj let v Zidanem mostu. Moža zastrupila. V občini Dole pri Litiji na Kranjskem in sicer v vasi Be-rinjek je živel priženjen 251etni Ignac Sevšek. Pri hiši ni bilo soglasja, ampak prepiri nekaj vsakdanjega. Na Petrovo pa prigovarjala žena Ivanka svojega moža Načeta, ki se je odpravljal- k rani službi božji, naj poprej izpi-je kozarec žganja. Mož se je skraja branil pijače, a ga je ženska le pregovorila k pitju, češ, da se bosta podala drugega dne v Radeče, kjer se bodeta koneč-no pobotala ter živela v miru. Komaj •je zvrnil mož ponujeno žganje, je začutil neznosne bolečine v trebuhu in ob 9. uri umrl na zastrupljenju. Od orožnikov na odgovor pozvana Ivanka je priznala, da je nasula v žganje strihnina. Zastrupljevalko so predali v litijske zapore.. Zaključek družinske žaloigre. V zgo-rajni notici poročamo, kako je zastrupila Ivana Sevšek v Dolah pri Litiji svojega moža Načeta s strihninom. Dne 7. julija predpoldne so našli na bukvi za naramnico obešenega fiSletnega posestnika Jožefa Skalarja, ki je bil oče Ivane in tast zastrupljenega Ignacija. Prežalostne družinske-razmere so na-tirale starca v obupno smrt. Velik požar v Cerknici na Kranjskem je uničil dne 5. julija krog 3. ure zjutraj dve stanovanjski hiši in tri gospodarska poslopja. Zelo velika škoda je krita le deloma z zavarovalnino. Mladoleten sin sunil očeta z nožem v prsa. V Bršljinu pri Novem mestu sta snažila in sušila gobe na dvorišču 551etni kočar Franc Lampič in njegov 121etni sin Jože. Oče je sina posvaril, mu tudi prisolil eno, ker je malomarno delal. Razjarjeni deček je sunil očeta s kuhinjskim nožem v prsa, da mu je prebodel celo pljuča. Težko ranjenega so oddali v bolnico usmiljenih bratov. Žigice »Jadranske straže« Vrbovsko — nevarne? Tekom zadnjega tedna se mi je večkrat zgodilo, da je ob prižiganju odletel košček kapice, ki se je vžgala, vame, dvakrat je za las manjkalo, da ni priletel v oko. Mislim, da se to pač ne godi le pri vsebini ene škatljice. Zato pač moramo zahtevati, da se ti izdelki preiščejo ter se občinstvo kakoržekoli zavaruje pred nesrečami! Sreča in nesreča pri poletu okrog sveta. Amerikanska letalca Mattern in Griffin sta pristala dne 7. julija na letališču v Berlinu potem, ko sta porabila za polet iz Amerike v Berlin 19 ur. Frčala sta preko Oceana v megli in neurju. Iz Berlina sta nameravala nadaljevati polet krog sveta, a sta morala pristati pri Borisovu na poljsko-ruski meji. Zlomilo se je krmilo, aeroplan pa razbil. Letalca sta ostala nepoškodovana in sta odpotovala po železnici v Moskvo. Potop francoske podmornice. Pred kratkem zgrajena francoska podmornica »Prometej« se je potopila 7. julija ob priliki poskušnje vožnje pred Cher-bourgom. Utonilo je 70 oseb, rešili so jih le 8. Iznajditelj Jäger spodnjega perila je bil profesor naravoslovja Gustav Jäger. t j« ' m &8SS& i S SE Z iznajdbo volnenega spodnjega perila si je pridobil pred 50 leti svetovni slood Blagajem ter Prankom. Navala od spredaj, od strani in še obenem od zadaj tudi dvakratna turška premoč na otoku ni vzdržala. Most in tabor sta bila za Turke izgubljena. Preostal jim je le še pobeg proti kotu, katerega tvori Kolpa z Odro. Za daljše pomisleke pri najnujnejšem begu in splošni zmedi ter upadu poguma ni bilo časa. Turški begunci so poskakali v strahu za življenje v reko, da bi se rešili s plavanjem. Nastal je me-tež med jezdeci in pešci, vsak je skušal biti med prvimi na drugem bregu. V pehanju za življenje so se Turčinl sami med seboj pobijali, večina jih je pa itak utonila. Glavni posel nad turško armado na otoku so opravili strelci. Meč in kopje nista prišla prav do veljave, ker je bila turška sila prenaglo strta, zatekla se je k rešitvi z dirom v reko, kjer jo je sprejel hladen grob. Vitezi so iz-tikali po bojni ravni za poveljniki in begi, a niso naleteli nanje. Vrtinci popolne zmede in obupa so potegnili seboj tudi najvišje in najhrabrejše. Pavel, ki je bil med prvimi od kanonikove čete, je bliskal s sokoljim očesom za nekom, ki je bil dokaj let živalsko kruta šiba božja za Jugoslovane, za — Hasanom pašo. Ni ga bilo mogoče zgrešiti, saj je bil kot vrhovni poveljnik oblečen že na zunaj v sijaj sigurne zmage nad kristjani. Sedel je v dragocenem sedlu na žlahtnem konju, v svitlem oklepu in povrh še ogrnjen v temno rdečo svilo, ki je bila vsa prepletena z zlatimi in srebrnimi vezeninami in okrašena z utkanimi modrimi in rdečimi cvetlicami. Z že zahripanim glasom se je drl nad begunci, mahal svarilno z zakrivljeno sabljo in skušal rešiti porazni položaj s svojo mogočno osebnostjo. Nekaj begov je po-siuhnilo njegove klice, že brzelo k njemu po po- lerjeva mati j; bila zagrizeno strastna pr-vobojevnica abstinenč-nega gibanja. V prejšnjih letih je obiskovala v družbi drugih plemenitih žensk najbolj zakotne beznice in tamkaj spreobra»a-la najbolj zakrknjene pflancS. Družina Rockefeller je izdala že milijone za širjenje abstinence. Celotno amerikan-sko javnost je presenetil odpad mladega Rockefellerja od gibanja,-" katerega je navdušeno podpiral leta in leta. Kot vzrok za izstop iz abstinenčne organizacije navaja ta mladi milijarder dejstvo, da bi bila za Ameriko veliko bolj koristna zmernost, ne- ;ožge ali zastrupi. Nekaj uprav opasne-ga je, ako se človek poda doma v kopalno sobo. Električne napeljave v bližini kopalnih banj so povzročile že neštete najhujše nesreče. Še ni dolgo, ko se je dotaknil neki mož v kopalnici v banji električne žice. Udar električne sile je kopalca tako presenetil, da se je pognal iz banje, skočil skozi okno in se ubil. Mladega moža, ki se je vrnil po kratki odsotnosti domov, je izvoljenka pri pozdravu tako močno objela, da mu je žlomila dve rebri. Drug zaljubljenec je plesal s svojo ljubico po sobi. Draga se je nagloma ozrla in pri tem je zadela z iglo v laseh ljubega v uho tako nesrečno, da je bil ob sluh na eno uho. Mestni ljudje radi pobirajo po cestah Stare podkve, jih obešajo nad vrata ali lia stene v trdni veri, da prinese stara podkev srečo. Še ni dolgo, kar je padla težja podkev, ki je visela nad duri, znamenitemu francoskemu učenjaku na glavo in ga je oropal udar železa na možgane spomina. Ti vzgledi nas naj uverijo o resničnosti pregovora, ki pravi, da nas zadene vsikdar ona nezgoda, katere niti pričakovali nismo. Št. Janž pri Dravogradu. Tukaj je imelo gasilno društvo veliko tombolo, ki je Bila dobro pbiskana od blizu in daleč. Akoravno nas tlači neznosna gospodarska kriza, smo si vendar le naročili večji zvon, za katerega je pričel zbirati prostovoljne prispevke že prejšnji g. župnik Anton Mojžižek. Na obletnico inštalacije in za 301etniea mašništv g. sedanjega župnika Antona Esenko smo dobili večji zvon, po katerega smo šli v Dravograd na kolodvor dne 9. julija in ki je bil slovesno blagoslovljen dne 10. t. m. ob 10. uri. dopoldne pri sv. maši. Isto nedeljo kakor novi zvon je bila blagoslovljena tudi nova motorna brizgalna. Razbor pri Slovenjgradcu. Da tukajšnji občani ne bi tožili o brezposelnosti, smo se pretekli mesec »korajžno« vrgli na kuluk in dobro popravili naše občinske ceste, za kar gre nekaterim, ki so se posebno trudili, lepa zahvala! Tudi tukajšnji gostilničar g. Pečolar je dal delavcem precej zaslužiti, ker si stavi novo gospodarsko poslopje. V tukajšnjem šolskem vrtu bi tudi lahko nekateri dobili delo — seveda pri svoji hrani! Pameče pri Siovenjgracu. Veste, kaj že govore pri nas vse Urške, Micke, Nežke, Fran-čeki in Janezi, pa kar vabijo vse, in pravijo, da gredo vsi v nedeljo dne 17. julija, ob pol štirih popoldne k Rotovniku v Pameče, kjer naši gasilci vprizore veseloigro v treh dejanjih »Poslednji mož«. To vam bo smeha na koše in zabave na kilometre. Po igri pa bo v Rotovnikovem sadovnjaku koncert s prosto zabavo. Zato naj prihiti vse staro in mlado v luškane Pameče, da se tu pošteno in ceno razvedri. Tu bodo štartali vsi, ker tukajšnje gasilno društvo preskrbi vsakemu prost polet v vsemirje. To bo vsekakor novost. — Dne 25. julija obhaja naš farni patron svoj god. God sv. Jakoba pa obhajamo vsako leto na prijaznem in razglednem hribčku sv. Ane, pamečke podružnice. Tu je krasna razgledna točka, kjer imaš razgled po Mislinjski, Labudski in Mežiški dolini in vidiš našo goro Urško, Veliko Kopo, Peco in za njimi Karavanke ter še mnogo gora. Bogato je tu oškodovan, kdor ljubi razgled, pa tudi tisti, ki pride na božjo pot. Na Jakobovo se tu že od 7. ure zjutraj naprej vrše sv. maše, ob desetih pa je slovesna procesija z Najsvetejšim. Pričakuje se ta dars 5—6 duhovnikov, kateri bodo slovesnost še povečali. Tudi topiči bodo pokali. God sv. Ane pa se zopet slovesno obhaja ter bo tudi ta dan več sv. maš. Zato naj dne 25. julija prihite vsi .Takeci, dne 26. pa vse Anice, da tu proslavijo svoj imendan. Točila se bo tu izborna in cenena kapljica, k župci pa dobiš še ogromen kos mesa. Nedelja po Jakobovem pa je pri Sv. ¡Lni »lepa nedelja«, dne 24. julija pa pri fari v Pamečah. Devica Marija v Brezju. Prostovoljno gasilno društvo v Devici Mariji v Brezju pri Mari- boru priredi veliko dobrodelno tombolo v nedeljo dne 17. julija 1932, ob treh popoldne no vrtu g. M. Lešnika. Št. Peter pri Mariboru. Novo trgovino z mešanim blagom otvori v hiši g. Sande s 15. julijem gdč. Marica Penič, dozdaj uslužbena v trgovini svoje tete gospe Mire Penič v Mariboru. — Suša se po poljih in travnikih že zelo čuti. Če ne bo kmalu dežja, ne vemo, kaj bo. No, imamo pa upanje, da bomo tudi dež še pravočasno dobili. — Igra »Pri kapelici«, ki se je vprizorila pri Št. Petru, se bo ponovila in sicer v Grušovi, tako da bodo tudi naši sosedje imeli enkrat veseli dan. Sv. Trojica v Slov. goricah. To vam je na Petrovo bilo nestrpnega pričakovanja, potem pa še gledanja, začudenja in pritrjevanja! Nekateri so kar z odprtimi očmi in usti gledali in se čudili. Kaj pa se je vendar zgodilo? Eh, požarniki so prišli vkup od blizu in daleč in imeli na Petrovo po večernicah v našem trgu skupno vajo, Prišli so požarniki z motornimi brizgalnami z Desnic, od Sv. Lenarta, od Sv. Ane in s Pesnice; ročne brizgalne so pa imeli Trojičani in Bišanci. Pa so prišli še benediški, barbarski in antonjevški ognjegasci. In na plat zvona so pričele delovati brizgalne. To vam je brizgala voda po strehah, da se kar načuditi nismo mogli. Vse brizgalne so delovale brezhibno in vsi požarniki so hitro in sigurno vršili odkazano jim delo pri brizgalnah in pri ceveh. Težko je dati prednost kaki brizgalni; pozneje so pričele delovati samo one brizgalne, ki so morale črpati vodo iz oddaljenejših mlak. Tega gasilskega nastopa so se med drugim udeležili g. Košir, zastopnik brizgaln ter hrizgalnih potrebščin v Celju; potem g. Kranjc in g. Golob, načelnik in podnačelnik gasilske župe za mariborski srez levi breg ter g. dr. Weixl in dr. Gorišek od Sv. Lenarta. Zares je bil ta popoldan nekaj novega in podučnega za naše radovedne oči. — Na Petrovo se nam je prenovil naš cerkveno-konkurenčni odbor. Za novega načelnika je bil izvoljen g. Konrad Golob, za nove odbornike pa g, dr. Weixl ter kmeta Janez Kranjc in Kari Pravic. Za občino Osek pa še ni padla kocka, kdo bo prišel v ta odbor, čaka pa naš cerkveno-konkurenčni odbor sicer težko in neprijetno, vendar pa jako hvaležno delo popravljanja zunanjščine naše go pa usiljena popolna abstinenca, ki razmnožuje le zločinstvo. Predsednik Butler je namreč voditelj onih treznih in razsodnih osebnosti, ki so za odpravo alkoholne prepovedi. Rockefellerje-tva izjava je izzvala v enem taboru največjo razočaranje, v drugem pa nepopisno radost. Tudi rekord. Čuden rekord je dosegel ljubosumen zakonski mož v Osh-kosch v severoameri-ški državi Wisconsin. Ob pol osmih predpol-dne je ustrelil iz ljubosumnosti §vojo ženo. Po krvavem dejanju se je v avtomobilu odpeljal v 8 milj oddaljeni Oshkosch, kjer se je 20 minut po velja, ko se je pojavil na bojišču izza dvobojev znani krščanski vitez v belem, v vetru plapolajo-čem plašču in z bujno okrašeno čelado. Že pogled na smrtonosca je razbegnil častnike od paše, ki je znal, da bo sedaj tudi po njem. Vitez je bil v par skokih z golim mečem v roki pri Hasanu, mu zasadil pogled v krvoločni obraz, kakor bi se hotel še enkrat uveriti, če ima opravka s pravim kristjanožerom. Niti tega pogleda ni vzdržal z rdečo svilo našemljeni trinog, stresel se je kakor trepetlika na polju, prestavil krivi meč iz desnice v levico in se pokrižal na dolgo od čela na prsa ter počez. Pavel je znal, da je strašni Hasan po-turica, a znamenje križa ga je toliko presenetilo, da je zadržal zamahljaj z mečem, da bi si bil na jasnem, če res nima mogoče pravega spokornika pred seboj. Trenotek vitezovega presenečenja je izrabil zvitež in lopnil na vso moč s sabljo po Pavlovi čeladi, katero bi bil preklal na dvoje, da ni bila iz najbolj odpornega jekla ter vestno ročno delo. S pomočjo hipne prevare prizadjan udarec ni dosegel nameravanega cilja. Hasan je obrnil z vso naglico hrbet ter planil s konjem vred v reko. Pavel je sledil pasjemu sinu do brega, vzel lok, ga opremil s strelico in razbral iz gneče potapljajočih se ubežnikov z rdečo svilo ovitega gospodarja Bosne. Pušica je zadela po-turčenca od zadaj in mu prodrla do polovice skozi hrbet v prsa. Obračun med Hasan pašo in orjaškim slovenskim vitezom so videli od daleč razni kapitani krščanske vojske in med drugimi tudi Adam Ravbar s Krumperga. Ko je opravil Pavel svoje, je krenil po bojni ravni, da bi se pridružil svojemu oddelku. Na desnem bregu Kolpe je bil še vendarle turški tabor in v njem dobrih 25.000 nedotaknjenih vojakov! Ta bojna sila je bila v zelo ugodnem položaju in bi še bila lahko trikrat kos zmagovalcem na otoku. Prizori popolnega poraza izbranega moštva na levem Kolpinem bregu so tolikanj zmedli tudi turško taborišče, da so bili poveljniki ob oblast nad množicami moštva. Popolnoma zmešani in popaden' od obupa vsled nepričakovanega udarca so zapalili taboriti smodnik. Velike zaloge streliva so buhnile s strašnim bliskom, farne cerkve. Upamo pa lahko z gotovostjo, da bodo naši možje tudi kos svoji nalogi. — Poročila sta se prejšnji teden vrla in vneta člana Marijinh družb Ludovik Žižek in Liza Las-bacher. Člani Marijine fantovske in dekliške družbe so jima pri cerkvi napravili prav lep sprejem. V imenu deklet je nevesto pozdravila prednica Micika Padovnik, v imenu fantov pa je ženinu želel vse najboljše v zakonskem življenju predsednik Cencl Dvoršak. Sv. Barbara v Slov. goricah. Drzen ropar vlovljen. Dne 1. t. ni. je nosil poštni sel pošto od Sv. Lenarta v Slov, gor. k Sv. Barbari v Slov. gor. Steza pelje proti Sv. Barbari skozi lep gozd, kjer se je ropar zelo našemil z brka-mi in iz skrivališča napadel sela, ga vrgel s kolesom vred v gozd ter parkrat ustrelil, da mu je v strahu in trepetu odvzel s silo vso vrednostno vrečo z vsemi priporočenimi pismi in izginil. Ko je došel sel ves prestrašen na pošto, so vsi s puškami in orožniki leteli za roparjem ter preiskovali veliki gozd Pučenca, pa ves trud je bil zaman. Ropar je odnesel vrednostno vrečo s seboj, med potjo je srečal Še štiri moške, si so povedali, da so srečali Ivana Ivanuša, ker je bil pa ta trgovski pomočnik, so vsi mislili, da nosi kaj za novo trgovino. Nemoteno je šel od mesta napada v pol ure oddaljen gozd pod Nedeljkom v občino Selce, kjer je pobral denar, a vrečo z vsemi pismi zavrgel v šumo, kar so šele danes dne 6. t. m. našli s pomočjo roparja. Ko je imel denar, je odšel k nekemu kmetu v Črmljen-šek, da bi ga za 100 Din zapeljal na Ptuj in s tem se je v drugič izdal, rekoč: Ne povejte nikomur o tej vožnji. Od tu je šel na očetov dom pri Rogatcu, kjer je staršem pravil, da ima denar za nakup zgodnjega sadja. Od doma je šel v Zagreb, kjer je igral. Pri tem delu ga je zalotil detektiv in spravil v Maribor, od tam k Sv. Barbari, kjer je pod težo obtežilnili dokazov moral vse podrobnosti priznati. Danes v četrtek se še tu nahaja v zaporu. Vsa čast našemu komandiru Avgustu Lah za vrlo smotreno in uspešno zasledovanje! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Nenavaden požar smo imeli v četrtek po prazniku sv. Petra in Pavla: popoldne je v malem viharju parkrat nekoliko zagromelo in že je bilo v plamenih gospodarsko poslopje Lovrenca Be- raniča v Spodnjih Pleterjah. Na srečo so požar takoj zapazili — sosedje prej kot domači — in se je vlila ploha; ako bi te ne bilo, bi bližnja skupina posestnikov brez dvoma postala zopet žrtev nesreče. — Naslednji dan je blizu tam zadela kap 741etnega preužitkarja Martina Klanjšeka. Malo poprej je še par znancev z njim govorilo; nato je hotel iti v hlev, pa je gredoč obležal — mrtev. Poprej je bil vedno zdrav in razmeroma krepak. Naj v miru počiva! Polenšak pri Ptuju. Spet se malo oglasimo, da kdo ne poreče, da Polenšani nimamo nič več novic. O pa še kaj, samo da so bolj žalostne kot vesele. Hudo gospodarsko krizo še bolj in bolj veča suša, katera zadnji čas pritiska z vso silo tako, da ovenjuje in se suši vsevprek in žalostno je gledati porumenela polja in hribe. — Pretekli teden je v naši župniji na dveh krajih gorelo ter tudi vse do tal pogorelo in sicer: Alojzu Raušl iz Slomov in Antonu Šumenjak v Prerodu. Na kako gašenje ali omejitev ognja sploh ni bilo misliti, ker vsled velike suše so vse mlake po bregeh prazne in suhe. Kako je ogenj nastal, se nikjer ne ve, gorelo je povsod po dnevu in pri obeh so ljudje rešili vse, le objekta hiše in gospodarskega poslopja, ki sta bila lesena in s slamo krita, sta pogorela do tal. Le sreča v nesreči pa je, da sta oba pogorelca za večjo svoto zavarovana, kar jima bo y veliko olajšavo pri postavitvi novih hiš. — Zadnji čas se je pri nas pojavila družba dolgoprstnežev, kateri vlečejo vse s seboj, kar jim pride v njihov neprostovoljni objem. In kar ne morejo po noči, za to pa porabijo priliko po dnevu, ko so ljudje na poljskem delu. Težko so prizadeti Veršičovi v Polencih, kjer so pobasali za okoli 5 tisočakov vrednosti in sicer: pet lepih moških oblek, 2 srebrni uri, več klobukov in šolnov ter še par sto dinarjev gotovine, izkupiček za prodano telico in še nekaj drugih raznih reči. V vrhu Prerodu pa so ti skriti boljševiki kar že udomačeni in jih tudi še tako dobra vrata in ključavnica ne zadrži, Obiskali so že par vinskih kleti, kjer pa najrajše pobašejo hudo sli-vovko ali pa tropinko. Tudi bivši minister g. Vesenjak je bil deležen teh rokovnjačev v svojem vinskem hramu v Prerodu. Izdrli so iz oken močne železne križe ter mu iz sobe po- brali posteljnino in nekaj obleke. S tem nasilnim činom so menda ti njegovih razmer dobro poznati rokovnjači slabo pokazali soci-jalen čut nasproti bivšemu ministru socijalne politike ter menda tucK ta rabar-boljševizem ne g. profesorja in tudi.drugih ne'zadovolji. Upamo in pričakujemo, da se bo oblasti en-icrat posrečilo izslediti te nevarneže tuje imovine ter bo ž njimi ostro in temeljito obračunala, enkrat za vselej. Polenšak. Mlad, vesel fant Anton Muhič iz Lasigovec je stopil izpod domačega krova ter si poiskal šikano in brhko in precej petično družico-nevesto tam v prleškem Ljutomeru. Pridnemu naročniku in čitatelju ter prijatelju »Slovenskega Gospodarja« želimo in kličemo: »Bodi zadovoljen in srečen v tem novem stanu in lahek in sladek ti naj bo zakonski jarem! Jurovci pri Sv. Vidu pri Ptuju. V nedeljo 3. julija smo pokopali mladeniča iz Tržca Ignacija Drevenšek. V petek je vozil seno iz Les-kovca, pa je po nesreči prišel pod konje, ki so ga do smrti ranili. Priljubljeni fant je imel krasen pogreb. Do groba ga je spremila velika množica. Pokopal ga je ob asistenci č. g. kaplana vlč. g. župnik, ki je spregovoril ob odprtem grobu par lepih besedi za slovo. V, imenu tovarišev se je poslovil od pokojnega naš Gusti Purg, ki je v prelepem govoru obžaloval smrt tako priljubljenega tovariša. Vsem so solze zalivale oči, ko smo pokopali tako dobrega mladeniča. Naj počiva v miru! Jurovci pri Ptuju. Naše prostovolju gasilno društvo je priredilo na praznik sv. Petra in Pavla na vrtu tovariša Šmigoca efektno tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za pokritje stroškov nove motorne brizgalne. Nudili smo našemu občinstvu priložnost do lepih dobitkov. Saj je obsegala naša prireditev 11 tombol' in okoli 500 drugih lepih dobitkov. Vsa čast onim, ki so nam nudili svojo pomoč ter podpirali našo tombolo z raznimi darovi( Hvalevredno je, da društvu ni bilo treba kupiti 11 tombol, ampak samo tri prve. Ostalih osem pa je bilo podarjenih od dobrotnikov gasilnega društva. Prvo tombolo, moško kolo, je zadel posestnik Ožbalt Siter iz Lancove vasi in je daroval prostovoljno za društev 200 D. Drugo tombolo, žensko kolo, je zadela gdč. Mi gromom in oblakom v zrak. Turčini v taboru so pustili vse šotore, zaloge živeža, vozove, topove, puške in drugo orožje in je zbežal vsak na svoj kraj, kamor se mu je zdelo v prvih trenutkih najbolj varno. Neverjetno porazen in popoln polom turških sil ob obeh bregovih Kolpe je pričel ter končal tekom ene dobre ure. Od 10.000 najboljših turških vojakov pod Hasanovim vodstvom na otoku si je otela golo življenje komaj ena desetina. Vsi drugi so bili postreljeni, ranjeni, ali pa jih je doletela smrt v zahrbtnih valovih Kolpe. V kako nepopisnem strahu je drvela turška vojska smrti v naročje, je razvidno iz tega, da je iskal rešitev v reki poleg glavnega junaka Hasan paše še tudi stari tiger, zvorniški Memibeg in devet višjih poveljnikov, ki so vsi utonili. Ena ura je prinesla kristjanom osvoboditev Siska in zmago, o kateri ne bi bil upal nikdo v naprej niti sanjati! Saj zmagovalci skraja niti sami niso mogli verjeti, kaj in kam je razkadilo Turke. Vse brez izjeme je pripisovalo nedogleden uspeli nad ogromno premočjo božji pomoči na Marijino priprošnjo. Izgube krščanske vojske so bile le malenkostne, od vitezov ni padel nobeden. Turkov ni bilo po preteku ene ure nikjer, pač pa je ostal kristjanom tabor: z devetimi topovi na kolesih, med temi v povesti parkrat omenjena Kacijanarica, 10 zastav, dragoceno blago, živež, strelivo in mnogo velikih ladij. Že pri prvem pogledu na zelo zelo bogati plen se je oprijela kristjanov strast po imetju. Vsak je vzel, kar je mogel in dosegel v naglici. Najbolj požrešni pri plenitvi so bili Nemci. Vse se je čudilo, da niso zadeli v taboru na več zlatih posod, dragocenosti in na znane turške zlatnike. Pozneje se je doznalo, da so bili med prvimi po-setniki taborišča koj po pobegu Turkov Siščani. Nje so dolžili, da so si prilastili turško zlate, ki jim je tudi pripadalo po vsej pravici. Toliko je na zlati zadevi istina, da je poklical še isti večer po zmagi poveljnik Siska, kanonik Blaž Gjurak", viteza Pavla na stran in mu nekaj šepetal na dolgo. (Dalje sledi.) zločinu prostovoljno predal oblasti. Ob 10. uri je že imel državni pravdnik spisano ob'« tožnico, ob pol 11. uri se je zagovarjal obtoženi pred sodnikom. Sodnik ga je obsodil, ker je 'dejanje brez kakega izgovora, prizn^ tekom 5 minut na "dosmrtno ječo. Ravno opoldne so obsojenega' predali v 22 milj oaaa-ljeno kaznilnico, > Igra. Oče .vidi na vrtu, kako njegova otroka tr« gata z malega dreves* ca list za listom.; »Kaj pa vama, pride, na um?. Saj mi uniču« jeta moje najlepše drevesce!« Otroka:: »Nič za hi, ■ t, » midva; sS igravsf Jsk senT« Butolinova iz Spodnjega Brega pri Ptuju. Tretjo tombolo je zadel lOletni fant Ljudovik Majhen iz Lancove vasi in sicer telico in je podaril društvu 100 Din. Nato so bile še sledeče tombole: prašič, seženj drv, sod vina, vreča moke, ovca, plug, ženska obleka in voz opeke. Tudi vseh ostalih osem je prispevalo društvu lepe darove. Sedaj pa se bomo začeli pripravljati za blagoslovitev motorne briz-galne in na srečolov, katerega mislimo napraviti v mesecu avgustu. Bolj natanko še poročamo o pravem času. Torej, prijatelji gasilnega društva: Na pomoč! Veržej pri Ljutomeru. Dolgo smo pričakovali, da ljubi Bog podeli novomašni blagoslov tudi naši nam dragi župniji. Letos nas je dobri Bog uslišal in nam hoče izpolniti vroče želje. V nedeljo dne 17. julija bo daroval svojo prvo slovesno daritev rojak starodavnega .veržejskega trga, preč. g. Anton Hanželič iz Družbe salezijancev bi. don Boska. Zanimanje za slovesnost je med ljudstvom naše okolice zelo veliko, saj je to prva nova maša v Ver-žeju. Novomašnika bomo pozdravili v soboto ob 7. uri zvečer na trgu pred spomenikom Matere božje. Nato v cerkvi blagoslov z Najsvetejšim, ki ga podeli g. novomašnik. Drugi dan v nedeljo o pol desetih novomašna pridiga in sv. maša. Sv. Ana v Halozah. Proščenje pri Sv. Ani tik Borla ob Dravi v župniji Sv. Barbari v Halozah se vrši letos tri dni in sicer od 24. do vštetega 26. julija. Vsak dan bo več sv. maš in pridig, romarji bodo imeli priliko prejeti sv. zakramente. Se tudi opozarjajo na devetdnevnico na čast sv. Ani, ki je obdarovana s popolnimi odpustki, ako se prejmejo sv. zakramenti. Tred ribičevimi očmi. Ta vrže trnek od $ebe, pograbi mrežo in bogat ribolov Še je pričel. Pa pride mimo čuvaj in prekine delo srečnega ribiča. Pozval ga je na sodišče, ki ga je kaznovalo z globo 50 dolarjev, ne zato, ker je ribe upijanil, marveč zaradi lova z mrežo. Jedla sta miši in podgane. Angleška Raziskovalca grof Cranbroški in kapitan Kingdon-Ward, člana ekspedicije t>ri raziskovanju Birme v prednji Indiji, sta po nesrečnem naključju zašla od Ostale fcaravane. Prišla sta v neki visoki planinski kraj, po katerem so butali viharji. Pot nazaj jima je pa zaprl ¡Visok sneg in tako sta morala ostati v prav neprijetnem položaju. Hrana jima ;je kmalu pošla in prav gotovo bi bila umrla lakote, da nista prišla na srečno giisel in začela loviti miši in podgane, katerih je v ondotnem gorovju veliko, in jih peči ter sta se tako za silo pretila skozi kritično dobo. Njuna ekspe-dicija je bila 14 mesecev izven domovine in so pri raziskavanju prodrli v doslej najnedostopnejše kraje Birme. Največja morska globina. Ameriška mornarica objavlja službeno vest, da je podmornica »S 48« v zadnjem času y Karaibskem morju ugotovila največjo morsko globino 24.000 čevljev ali sko-ro pet milj. Učenjak dr. F. A. Vening Meiness, ki je meril morsko globino, meni, da je v kraju, kjer jo je on našel, tudi ognjišče zadnjih potresov, čijih posledice so prizadele srednjeameriške države. Po zaftliuchii lista došle vesti in novice. . POZIV IN PROŠNJA. V noči od 4. na 5. julija t. 1. je uničil po-iar znano romarsko cerkev sv. križa na gori Oljki. Leseni deli stolpov in cerkvena streha jil po ognju popolnoma, notranjost pa vsled reševanja deloma uničena. Škoda gre v težke stotisoče, kajti v glavnem je ostalo le zidovje. Nemogoče je, da bi se cerkev restavrirala s sredstvi in prispevki domače župnije. To tem bolj, ker bo treba pri popravilu paziti, da ostanejo vse arhitektonske posebnosti ter stavbo obnoviti v starem slogu. Podpisano cerkveno predstojništvo kakor tudi zato sestavljeni gradbeni odbor se obrača tem potom z vljudno prošnjo na vse prijatelje za naklonitev prispevka za obnovo cerkve na gori Oljki. Prispevki naj se naslovijo na župni urad Polzela. Vsak tudi najmanjši prispevek je dobrodošel, za vse že v naprej iskreni: Bog plačaj! Nabirati darove za obnovo po požaru poškodovane cerkve na gori Oljki so upravičene samo osebe, katere se izkažejo s potrdilom župnega urada na Polzeli, oziroma od istega urada potrjeno nabiralno polo. K raznim poročilom o požaru pripominjamo, da je bila cerkvena streha krita z opeko, deloma tudi s pločevino. Zvonika sta bila krita s škodljami. Odbor za obnovo cerkve na gori Ojki. Za pomoč središkim pogorelcem! Krajevni odbor za pomoč središkim pogorelcem je te dni razposlal povziv na pomoč tistim, ki so vsled požara hudo prizadeti Priporočamo svojim bralcem, da se pozivu odzovejo ter pomagajo lajšati gorje ubogih pogorelcev. Denarni prispevki naj se nakažejo po priloženih položnicah. Ljudski oder iz Maribora pride v Ljutomer. V nedeljo dne 17. t. m. bo igral Ljudski oder iz Maribora v Društvenem domu v Ljutomeru ob treh popoldne znamenito povojno dramo: »Mrak«. Pričakovati je, da bodo Ljutomerča-ni in okoličani pokazali zanimanje za lepo igro, kakor so to že storili ob priliki, ko je Ljudski oder gostoval z veseloigro »Ženitev«. Drama, ki se bo igrala prihodnjo nedeljo, doživlja povsod uspeh, saj nam kaže dogodke, ki so po vojni kalili mir v marsikateri družini. Gotovo bo Ljudski oder zapustil tudi tokrat v Ljutomeru prijetne vtise. Predprodaja vstopnic v okrepčevalnici vinarske zadruge v Ljutomeru. Na svidenje! Frankolovo. Anska nedelja se bo letos slovesno proslavila na Frankolovem dne 24. julija. Istega dne bo tudi obhajal domači vlč. g. župnik Čech Vaclav 401etnico mašniškega po-svečenja in delovanja v dušnopastirski službi. Dne 24. julija 1892, torej ravno pred 40 leti, je stal kot mladenič-novomašnik pred oltarjem v samostanski cerkvi sv. Lovrenca čč. sester uršulink v Celovcu ter je opravil prvo sv. mašo, daleč od svoje domovine, svojega očeta, bratov in sester. Kako hitro so ta leta pretekla! Sedaj je že nad 10 let v pastirski službi na Frankolovem. Ravno isti dan se bo tudi proslavila prva obletnica mašniškega po-svečenja č. g. Medved Ivana, tukajšnjega rojaka, ki uspešno deluje kot kaplan v Vrbni-ku, v škofiji na otoku Krku in se mudi za nekaj dni pri starših na Frankolovem. Bode več sv. maš, prideta tudi še druga dva čč. gg. duhovnika-domačina, velezaslužna gg. dr. F. Volčič, superior salezijanskega zavoda v Ver-žeju, in vlč. g. Gregor Flis, superior oo. laza-ristov pri sv. Jožefu nad Celjem. Dobrodošli! Prva sv. maša, župnijska ob šestih s pridigo, nato bo več tihih sv .maš. Ob desetih slovesna procesija z Najsvetejšim, nato pridiga in le-vitirana slovesna sv. maša. Končno zahvalna pesem: »Tebe, Boga, hvalimo.« Pri procesiji in sv. maši bo svirala godba. Še enega jubileja naj se spomnimo. Nad 45 let, torej skoraj pol stoletja, opravlja naš mežnar Jakob Gru-šovnik vneto in z gorečnostjo svojo mežnarsko službo. Bog naj ga živi še naprej! Sv. Marjeta niže Ptuja. Tukajšnji banski zdravnik dr. Aleksej Novoseljsky je po 15-letni praksi zadnje dni položil s prav dobrim uspehom doktorske izpite vsega zdravilstva na univerzi v Beogradu in si je s tem pridobil zraven dosedanjega ruskega doktorata še jugoslovanskega. Od sedaj naprej zopet redno ordinira. Častitamo! »Domoljubni pevec«, zbirka ljudstvu priljubljenih pesmi, broširano 3 Din, vezano 5 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Močen učenec, priden in zdrav, 14 do 15 let star, se sprejme v pekarni Pisanec, Maribor, Koroška cesta 11. Les za sode od 80 cm dolžine navzgor kupim. Ponudbe na Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. — Sodarski pomočnik se sprejme istotam. , 834 Čebele 8 dunajskih panjev prodam poceni-Rojko Anton, Slivnica pri Mariboru. 83?, Pekarna dobroidoča in na prometnem kraju se da v najem. Zglasiti se osebno pri Ambrož, valčni mlin, Dravograd. 833 Izbornega hrušovca 12 lil ima na prodaj: župnišče Sv. Peter pri Mariboru. 831 Majerja, pridnega s 4—5 delavskimi močmi, ki razume amerikanski vinograd (blizu tri orale) dobro obdelovat, sprejmem s 14. novembrom, Prednost ima oni z lastno govejo, živino. Ker je ta kraj blizu Maribora, se mlako'lahko spravlja. Po vseh sobah in hlevih električna razsvetljava. Natančen naslov v upravi lista. 825 Posojilo daje brezobrestno za odkup dolga'in nakup nepremičnin: »Zadruga«, Ljubljana, Poštni predal 307. Iščemo poverjenike. 790 Hranilnica Dravske banovine Maribor Centrala: Maribor v lastni novi palači na oglu Oosposke-Slovenshe ulice. Sprejema vloge na knjižice in Podružnica: Celic nasproti pošle, prej Južnošta-jersfta hranilnica. tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. eee Čarobna rolo. (Dalje.) Mlademu kraljeviču tega ni bilo treba dvakrat reči, takoj je priskočil na pomoč. Vtaknil je čarobno rožo v usta in se je vrgel na razbojnike. Deklica je obupano zakričala, ko je videla, da je njen nepričakovani rešilec izginil. Razbojniki so zopet napadli svojo žrtev, misleč, da je mladenič od strahu zbežal. Naenkrat pa je eden izmed njih padel, prehoden od meča. Ko sta padla še dva, so ostali zbežali, ker so mislili, da jim nasprotuje neka nadnaravna sila. Tedaj je Sveto-ljub zopet vzel rožo iz ust, pristopil k deklici in ji rekel: »Ne boj se, lepa deklica! Razbojniki so pobegli. Rešena si!« Deklica je prisrčno zahvalila kraljeviča za pomoč ter je dostavila: »Jaz sem služabnica princesinje Liljane, katera prebiva tam v gradu na otoku. Princesinja ima strašnega sovražnika, ki jo stalno vznemirja, ker se noče z njim poročiti. Nikogar nima, da bi jo branil, ker smo pri njej samo me, njene dru-žabnice. Kaj pa moremo napram tako strašnemu sovražniku? Zato sem danes brez vednosti svoje gospodarice prišla sem, da bi našla kakega hrabrega viteza, ki bi ji bil zaščitnik. Komaj pa sem dospela v ta gozd, so me nenadoma napadli razbojniki. Sigurno bi bilo po meni, da mi nisi priskočil na pomoč. O, hrabri mladenič! Rotim te, pojdi z menoj na otok in postavi se za branitelja moje gospodarice, najlepše in najslajše princesinje na svetu.« »Rad izpolnim tvojo prošnjo, da bi branil tvojo princesinjo,« je odgovoril Svetoljub. »Ni pa treba, da bi šla skupaj, ker se bo morda jezila, če priveileš brez njene vednosti tujca na otok. Vrni se sama in ne povej nič o najinem srečanju. Čez nekaj časa bom potem prišel na otok tudi jaz.« Deklica je obljubila, da bo molčala. Ko se je bila še enkrat zahvalila, je sedla v čoln in je od-veslala na otok. Kraljevič Svetoljub je počakal, dokler ni prispela na otok in odšla v grad. Tedaj je vtaknil čarobno rožo v usta in si je želel biti na otoku. Princesinja Liljana. Mladi kraljevič je stal naenkrat v tako krasnem vrtu, kakršnega doslej še ni bil videl. Vrt je bil poln dulitečega cvetja. Ptice so veselo prepevale, leteč z drevesa na drevo. Vodometi so brizgali v zrak bleščeče vodne curke, ki so potem padali v globoke marmornate bazene, v katerih so plavale zlate ribice. Vse to je bilo osvežujoče in prijetno. Hodil je po tem divnem vrtu sem in tja, a ni mogel najti nikogar, ker je že bilo pozno. V gra- du se je razlegal vesel hrušč in glasba. Sklenil je, da bo stopil v grad, seveda nevidljiv. Ko je prestopil prag, je stal v veličastni dvorani, kjer so se zabavale lepe deklice. Nekatere so prepevale, druge so se igrale, še druge pa so sedele okoli razkošnega divana na koncu dvorane, na katerem je sedela princesinja Liljana in posmatrala igre. Vse mladenke so bile lepe in ljubke, ali nobena izmed njih se ni mogla primerjati s prince- sinjo Liljano, katere lepota je zasenčila vse druge. Oči so ji bile blage in modre kakor vijolica. Dolgi svilnati lasje so ji padali v zlatih valovih do zemlje. Bila je zelo vesela. Včasi je vzela tudi ona kitaro, pa je kaj zapela s svojim jasnim in srebrnočistim glasom. Komaj je kraljevič zagledal lepo princesinjo, se je zaobljubil, da jo bo branil do zadnje kaplje krvi. Ves čas je imel v ustih čarobno rožo, ker ni hotel, da bi ga videla princesinja prej, preden ne bi mogel govoriti z njo na samem. Ni se pa mogel premagati, da se ne bi malo pošalil z deklicami, ki niso slutile, da se nahaja kraljevič med njimi. Kmalu je zapazil ono lepo deklico, katero je bil branil pred razbojniki, pa se je hotel pošaliti z njo. (Dalje prihodnjič.) Winkelried in zmaj. Ime .Winkelried je jako znano v švicarski narodni zgodovini. —■ Prvi .Winkeh'ied, ki ga omenja neka pravljica, je živel v dobi, ko so prebivali na zemlji še velikanski zmaji. Tako je životarila taka žival pri švicarski vasi Wqler. Ta zmaj je pokonča val vse, živali in ljudi, a nihče si ni upal nad njega. Tedaj se je javil Win-kelried, ki je bil pri-moran, da radi nekega uboja zapusti svojo domovino, in se je ponudil, da bode tega zmaja ubil, če sme zopet domov. Prebivalci so bili s tem zadovoljni in VVinkelried je šel nad zmaja. Pripravil si je butaro trnjevega dračja in jo je sunil hitro zmaju v gobec. Ostudna žival se je zelo trudila, da bi trnje zopet izbljuvala, pri tem pa se ni mogla braniti in tako jo je VVinkelried ubil. Vesel nad svojo zmago je dvignil mož krvaveč meč, da bi ljudem naznanil, kako se jim odslej ni treba več bati zmaja. Pri tem pa mu je tekla zmajeva kri po roki nizdol in je pritekla do ranice, ki jo je imel na roki od trnja. Ker je bila kri strupena, je moral junak VVinkelried takoj umreti. Pokrajina pa je bila rešena in tudi junak je zadostil za svoje dejanje. Še danes se vidi zmajev brlog v visoki skali, imenujejo ga zmajev brlog. Obed na cesti. Živel je gospod, ki je imel vsega v izobilju, pa mu ni bilo nič prav. Za vsako malenkost se je razburil in služinčad pri njem ni imela veselih dni. Nekoč je prišel domov na obed in že je bilo vse narobe. Ena juha mu je bila prevroča, druga premalo vroča, čeprav ni bilo ne eno in ne drugo. Gospodu pač ni bilo prav. Zato je prijel krožnik z juho in ga je pognal skozi okno na dvorišče. Kaj je storil sluga? Vrgel je kratkomalo skozi okno še tudi meso in prikuhe. Gospod ga je srdito vprašal, kaj naj to znači. Sluga pa je odgovoril, da je menil, da hoče gospod, ker je zunaj tako lepo vreme, obedovati kar na dvorišču. Gospod je spoznal svojo napako in je bil odslej bolj previ(fen in je postal polagoma tudi bolj zadovoljen. Pozna ga. K ravnatelju srednje šole pride gospod in reče: »Mene gotovo ne poznate, jaz sem stric dijaka Karla Lepnika v 7. razredu. Rad bi vedel, kako je z njim.« Ravnatelj: »Spominjam se Vašega imena, ker je bil dijak Lepnit Z&dnjjič en teden odsoten, češ, da je moral na Vaš pogreb.« (Povest v slikah.) 33. Orjak prevrne čebelni panj. Orjak Miha skuša, da se umakne pred čarov-niško palico. Sedaj se upa celo Miško iz hiše, da gleda nasprotnikov umik. Pri ritanskem umikanju zadene orjak ob čebelni panj, ga prevrne in sŠ zvali tu