^ošmrao pločono v ejotovInL Leto LXXn., št. 258 Ljubljana, ponedeljek Ij. novembra 1939 Cena Din tr- LOfEHSKI Izhaja vsak dan popoldne htvzemfi nedef)* praznik*. // Imiuft do 80 potit vrst 0 Din 2, do 100 vrst 6 Din 2-50, od 100 do 300 vrst o Din 1 v*Qi inserati potrt vrsto Din i.—* Popust po dogovoru, inseratni davek potebet II »Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din IZ—> za inozemstvo Din 2&— Jf ftokopisi se oe vračajo. UREDNIŠTVO IN UMUVNttTVO LJUBLJANA. KnafWo ofica fcnsv. J foftotoo, 31-22. 31-21 31-K 31-25 k« 31-31 Podruinicei MARIBOR. GrafsM irg tt. 1 II NOVO MESTO. ljubr,onsko cesto, telefon lt 26 II CEUE celfsko uredništvo Strossmaverjevo ulico 1, telefon st 65t podružnico uprave; Kocenovo ui 2. telefon h 190 // JESENICE: Ob kolodvor. 101 // SLOVENJ GRADEC Slnssikm irg 5 U Postna hranilnico v Ijubljanl it 1035L Winston Churchil Je spregovoril: vojne se ie vrsta cjoggdkov obrnila v našo korist Snoči je imel angleški mornariški minister dolg govor o vojnem položaja po desetih tednih od začetka sovražnosti — Ugotovil je zavezniško premoč in konstatiraj da preti Holandski in Belgiji resna nevarnost — Angliji je bila vojna vsiljena« zato se bo borila do konca za zmago načel pravičnega mira V^mđon, 13. nov. AA- (Reuter) Snoči ob 21.15 je imel prvi lord admlralltete Win-ston Churchill v britanskem radiu govor, v katerem je med drugim dejal: Prijetno mi je, da vam nocoj sporočim, kako se je v prvih 10 tednih vojne abrnila vojna v korist zaveznikov: Cisto jasno je, da je sila britanskega cesarstva in francoske republike za obnovitev in vzpostavitev življenja poljskega in češkoslovaškega naroda kakor tudi za ostvarltev drugih ciljev, ki jih bom imenoval kasneje, rast-la iz dneva v dan. Miroljubne parlamentarne države, ki streme za svobodo posa-ika in za ljudske množice, se bcve proti diktaturam katerih edini cilj je obstojal v pripravah za vojno in v uvajanje vsega .n vsakogar v njihov vojni stroj. Posebno mi na otokih smo lahkcmišljeni v mirnem času. Radi bi uživali dobrote miru z vsakim drugim narodom in želimo, da bi jih tudi sami uživali. Toda po mnogih brezuspešnih naporih, da ostanemo v miru, smo bili nazadnje prisiljeni stop-ti v vojno Poskušali smo to vojno preprečiti, toda sedaj smo v vojni i« mi bomo to vojno vodili ter vztrajali vse dotlej, DOKLER NASPROTNA STRAN NE BO IMELA ZADOSTI. Vztrajali bomo, kakor to najbolje vemo, o svojih sposobnosti, ki niso majhne in ki so čedalje močnejše. Znano vam je, da se nisem zmerom strinjal s Chambarlainom, čeprav sva bila zmerom prijatelja. Toda on je človek trdovratne narave, in se bo boril prav tako uporno za zmago, kakor se je boril za mir. Lahko smatrate kot popolnoma gotovo, da bo vsa Velika Britanija in vse tisto, kar pomeni v sodobnem življenju, propadlo ali pa bo Hitler, nacionalno socialistični režim ter neprevidne nemike ali pruske grožnje Evropi prekinjene in uničene. Za vsakega bo boljše, če se drži tega močnega in resnega dejstva. Nato se je Churchill bavil z grožnjami naconalno socialističnega propagandnega apaarta, katerega smatra KOT ZNAK SLABOSTL Mi ne grozimo v vojnem času, je dejal. Ce bi imeli v kateremkoli časa kakšne ideje napadalnega značaja, jih ne bi razglašali, temveč bi skušali videti, kako se one izvajajo v praksi. Churchill je poudari, da je Velika Britanija pripravljena vzdržati nesrečo in da si je v svesti, da je ostalo tisto, kar je bilo pred 10 tedni pravilno, tudi sedaj popolnoma pravilno. Sedaj smo v drugačnem položaju, kakor smo bili pred tedni. Sedaj smo mnogo močnejši kakor pred 10 tedni, mi smo mnogo bolj pripravljeni, da vzdržimo najhujšo malicioznost „ 0* - ^ kakor v za- četka septembra. Naša vojna mornarica je močnejša, naše proti pod mor ni ške enote so trikrat številnejše, naše letalstvo je močnejše in naša kopenska voj*ka se Številčno povečuje In se z vsakim dnevom vse bolj izpopolnjuje, medtem ko so naši okrepi proti letalskim napadom vse drugačni, kakor pa so bili v začetku vojne. Napadi podmornic so pod kontrolo in one so nam svoje delo že težko plačale. Churchill je nato poudaril, da se britanska svetovna trgovina v redu razvija in sicer s 4000 ladjami od katerih 2500 stalno pluje po morjih. V nadaljevanju svojega govora je Churchill podčrtal premoč angleškega letalstva, ki se je videla v sposobnost:h letalcev kakor tudi v kvaliteti letal, ki so prišla v stik s sovražnikom. Angleška letala so zrušila 15 nemških izvidniških letal, ne da bi v tej borbi izgubila le eno letalo. Sedanje vreme, megle viharji in zimske neprilike onemogočajo stalne napade bombar-derjev na britanska otočja in otežkočajo izvidniške polete nad vojnimi postojankami. Prekosili smo sovražnika v znanosti, ki je stopila v službo vojne. Jaz osebno ne dvomim v to, da je CAS NAS ZAVEZNIK. Naglašam da smo v primeru če prezimimo brez kakega velikega ali značajnega dogodka, stvarno dobili prvo bitko v vojni in da bomo spomladi lahko svojo nalogo mnogo močneje organizirali in bomo tndi močnejše oboroženi kakor Smo bili sploh kdaj. Od začetka vojne se je vrsta važnih dogodkov obrnila v našo korist. Italija, za katero smo bili v skrbeh, da se bo izneverila svojemu zgodovinskemu prijateljstvu z Veliko Britanijo in Francijo v oblasti Sredozemskega morja, partnerstva, ki bo vedno bolj plodno, Je ohranila svojo nevtralnost. Med nami in Japonsko ni prtilo do kakih sporov. Dve veliki sili, ki sta ae pridružili narodno socalistični Nemčiji in paktu proti kominterni, sta v težavah, da so prilagodita SPREMEMBI NA FRONTI PROTI BOLJŠEVIZMU N:hče ne more podcenjevati značaj pogodbe in zveze, zal j učene med Anglijo in Francijo s Turčijo. Vlada Sovjetske Rusije s Stalinom na čelu je za vedno ustavila narodno socialistične sanje o prodiranju proti vzhodu. Churchill se je nato dotaknil razlaganj maršala Goringa. ki je naglašal. da humanost prepoveduje, da se namram močnim uporablja sila. To bi bilo mogoče res je dejal Churchill, ali kadar se spomnim zverinskih zločinov, ki so jih oni izvršili na Poljskem, ne smatram, da je naša želja zahtevati kakršnokoli milost. Leva šapa ruskega medveda onemogoča Nemčiji dohod na Crno morje, desna šapa preprečuje njeno kontrolo nad Baltskim morjem. Brez ozira na to. kaj bo na vse odgovorila zgodovina, kakor tudi o teh dogodkih, je dejstvo, ki ga moramo Dri^n^ti. popolnoma enostavno: narodno socialistični Nemčiji je PREPREČENA POT PROTI VZHODU in Nemčija mora ali premagati angleški imperij in francosko republiko ali pa propasti v tem poskusu. In tako zdaj hvaleči se narodni socialist: mečejo oko na gotove male državice na zapadu, ki iih lahko uničijo. Kakor so uničili Avstrijo. Češkoslovaško in Poljsko. Zdaj sta jim na poti stara civilizirana in miroljubna holandski in belgijski narod. Niso hoteli vznemirjati angleške mornarice, ki je čaka'a na njhov napad preteklo nedeljo na Firt of Fortu. umikajo se spopadu s francosko armado vzdolž Maginotove linije, pač pa so koncentrirali močne čete na holandski in belgijski meji. Obema tema državama so dali narodni socialisti skoraj svečane garancije. Zato ni čuda, da je NERVOZA VELIKA Nobena od teh držav nef veruje niti besede Hitlerju in narodno socialistični stranki. Zaradi tega moramo smatrat' položaj za resen Nočem prerokovati, da li hoče kdo Hitlerja voditi v eno najtežjih del. Toda hočem poudariti in to je nesporno, da bo usoda Holandske in Belgije kakor tudi usoda Poljske. Češkoslovaške in Avstrije rešena z zmago angleškega imperija in francoske republike. Ce nas bodo premagali, bo vse zasužnjeno in ostale bodo samo Zedinjene države da zaščitijo človečanska prava. Ce nas ne uničijo, bodo vse te države rešene in vrnjeno jim bo življenje in svoboda. Narodno soc ali stična Nemčija ne more naj ti na vsej zemeljski obli niti enega prijatelja Rusija je rezervirana, Italija se ozira drugam, Japonska je zagonetna ir sama smatra, da je prevarana. Turčija in vsa sila Islama instinktivno in odlcčno stojita na strani napredka. Na stotine milijo-jonov ljudi v Indiji in na Kitaj?k°m dobro ve. kakšna usoda bi jih doletela. Ves svet je proti Htlerju in hitlerizmu. Ljudje vseh plemen in vseh podnebij, je delal na koncu Churchill, pa celo v Nemčiji teže za večio solidarnostjo vseh Tjrjffl in vseh zemlfanov. na katero ne bi n'dar pomislili da niso stegno korakali skoz' ogenj Vojni cilji zaveznikov Angleški odgovor na mirovno pobudo iz Haaga puščp odprta vrata za po-zneJSa pogajanja, francoski odgovor pa opozarja na načela, ki jih je treba prej sprejeti HAAG, 13. nov. br. Angleški kralj Jurij VI in predsednik francoske republike Albert Lebrun sta poslala kot odgovor na mirovni apel belgijskega kralja in holandske kraljice brzojavki v katerima izražata globoko cenitev iniciative obeh suverenov in pravita, da sta tako Anglija kakor Francija pripravljeni skleniti pravičen in časten mir. Nemški poslanik v Haagu je v zunanjem ministrstvu sporočil, da bo nemška vlada skrbno proučila mirovno posredovanje. Iz Pariza poročajo, da je bila poljska vlada obveščena o odgovoru angleškega kralja in francoskega prezidenta. BRUSELJ, 13. nov. AA. Posebni Hava-sov dopisnik poroča: Danes popoldne se bosta v Bredi sestala belgijski in holandski zunanji minister. Kljub temu. da je tako hitro prišlo do odločitve glede tega sestanka, politični krogi niso presenečeni To pojasnjujejo dejstva, da je v prestolnici Belgije in Holandske prispel odgovor Francije in Velike Britanije na mirovni poziv, kakor tudi odgovor kancelarja Hitlerja, da bodo podrobno proučeni predlogi obeh vladarjev. Čeprav ni mogoče videti, kakšne posledice bo imela ta mirovna pobuda v praktičnem pogledu, vendar vse kaže, da odgovor Velike Britanije pušča v svojem zadnjem deln odprta vrata za poznejša pogajanja, francoski odgovor pa jasno opozarja na nekatera osnovna načela, ki bi jih bilo treba poprej sprejeti Včerajšnji dan je bil razmeroma miren. Govor generala Denisa in optimizem, ki ga je izrazil ta mož, sta pomirila v neki meri javnost. Javno mnenje ne omenja ničesar, kar bi ublažilo sedanje stanje, kliub temu pa prevladuje vtis, da bo čas vsekakor delal za ohranitev rniru. Bruselj, 13. nov. AA. (Štefani) Belgijski dobro poučeni krogi so prepričani, da sta na sestanku v Bredi na Holandskem belgijski in holandski zunanji min;ster razpravljala o odgovoru državnih poglavarjev Velike Britanije in Francije na pobudo belgijskega kralja in holandske kraljice. Razen tega sta m'nistra razmotri vala tudi o splošnem mednarodnem položaju na podlagi teh odgovorov. BRUSELJ, 13. nov. s. Belgijski kralj hi holandska kraljica sta imela včeraj, po prejemu angleškega in francoskega odgovora na svojo ponudbo za mirovno posredovanje, dolg telefonski razgovor. AngleSki komentar LONDON, 13. novembra. AA. (Reuter): »Times« komentirajo odgovore angleškega kralja Jurija VL in predsednika francoske republike Lebrun a na ponudbo za posredovanje, ki sta jo naslovila na vojskujoče se države belgijski kralj Leopold in ho-landska kraljica Viljemina. Med drugim pravi: Ta dva odgovora vsebujeta avtoritativno izjavo Velike Britanije In Francije o pogojih, pod katerimi je motno skleniti mir. Pri tem angleški odgovor poudarja tudi vzroke, zaradi katerih Je Velika Britanija šla v vojno. List posebno podčrtava zadnji stavek odgovora kralja Jurija, ki pravi, da bo angleška vlada i največjo pozornostjo rarmotrila nem*ke mirovne predloge, če bodo odgovarjali v«|nlni ciljem Velik« Britanije. Toda v sedanjem trenutku ni nobenega znaka, po katerem bi se moglo sklepati, da Nemčija namerava spremeniti svojo politiko, ali svoje dosedanje metode. Na drugem mestu »Times« izkazujejo priznanje stališču holandske vlade in ho-landskega naroda, ki sta ohranila največjo mirnost v trenutku velike napetosti. List smatra, da bosta Holandija in Belgija še enkrat proučili svoje prejšnje stališče glede vprašanja angleške zapore. Odmev v Parizu PARIZ, 13. nov. AA. (Havas): Francoski časopisi komentirajo obširno besedilo odgovora angleškega kralja in predsednika francoske republike na pobudo belgijskega kralja in holandske kraljice. Listi poudarjajo, da angleški in francoski odeovor pomenita nov dokaz složnosti, enakih na-ziranj in čustev obeh narodov. »Excelsior« naglasa da London in Pariz Želita popolnega miru, ki ga je treba vsej Evropi zagotoviti. Da M s svojo zmago zagotovili tak mir, sta Francija in Velika Britanija nerazdruzljivo zvezani in pripravljeni boriti se do kraja. »Jour-.< piše: Zdaj ima besedo Nemčija, da se izjavi za lojalen in pravičen mir, ali pa proti njemu. Svet pa ne pričakuje, da bi odgovor nemške vlade bil presenetljiv. «Petit Parisien« ugotavlja, da sta državna poglavarja Velike Britanije in Francije v svojih odgovorih še enkra* točno označila vojne cilje obeh velesil »Epoque« smatra, da sta državna poglavarja Anglije in Francije v svojem odgovoru poslanem v Haag in Bruselj, točno in jasno povedala kakšni so njuni vojni cilji »Figaro« prav:, da sta predsednik Lebrun in kralj Jurij dala takšen odsovor. kakršnega sta edino mogla in smela. V obeh odgovorih so ista naziranja, Iste besede In Isti duh. Po teh odgovorih je izključen vsak dvom glede vojnih ciljev zahodnih demokratičnih držav. »Oeuvre« poudarja popolno istovetnost stališč angleškega in francoskega državnega poglavarja Oblika, kako je predsednik Lebrun končal svoj odeovor, odgovarja čustvu in mišljenju vseh Francozov. Holandska in Belgija na straži Odločne izjave belgijskega vojnega ministra — Samo manever, kl naj bi prevari! zaveznike t Bruselj, 13. novembra. AA. Vojni minister general Denis je imel po radiu govor o mobilizaciji in položaju belgijskih vojakov. Naša vojaka, je izjavil general Denis, je močna in ve kaj hoče. V najhitrejšem času more zasesti v*e nase obrambne črte. Za njo v zaledju Je pošten m sedi njen narod, U Je pripravljen aa vsako ceno braniti in ubraniti svojo državo in svoje ustanove, pa naj ae pojavi aovralnik od katerekoli strani. Kodanj, 13. nov. s. Dansko časopisje izraža mnenje, da je najbrže ogrožanje Belgije In Holandske s strani Nemčije manever, ki naj bi Anglijo In Francijo speljal na napačno sled glede na nemške načrte. Na urugl strani pa je verjetno, da bo Nemčija s svojimi ukrepi >skušala izvajati trajno pritisk na Belgijo in Holandsfco, ne da bi sicer pod vzela kakršnekoli ofenzivna akcije proti njuna. Italijanski glas Rim, is. nov. i. Italijanski listi prinašajo izčrpna poročila k nenadni zaostritvi položaja na zapadu, odnosno med Holandsfco in Nemčijo. Listi sicer priznavajo, da Je položaj resen, izražajo p« upanje, da bo stvar mirno rešena, ker sta tako Nemčija kakor Holandska demantirali v Parizu In Londonu razširjene vesti, češ da Je bil Holandski • strani Nemčije postavljan ultimat V komentarjih razmotri vajo italijanski listi, kakšne posledice bi imel eventualni vpad Nemčije v Holandsfco. Tako piše »Gazeta del Pooolo«. da utegne Imeti eventualni vdor v Holansko sela naodne posledice za Nemčijo samo. kajti v tem pri- Sav, U bi ae čutile ogrožene m bi takoj nastopile proti napadalcu. Na drugi strani poudarja člankar. da je Nemčija sicer silno oborožena, da pa se ne sme podcenjevati obrambna moč Holandske. ki ima strahovito orožje, namreč svoje prekope in morje. Angleške informacije London, i3, nov AA. Reuter: Amster damski dopisnik »Timesa« pse: Resni opazovalci v Holandski priznajo, da je čisto negotovo, kakšne ukrepe bo v bodoče izdala holandska vlada. V javnosti in' v dobro poučenih krogih, se širijo glede tega vprašanja protislovne vesti. Posebna negotovost vlada glede tega. kakšno obliko bodo dobili v bližnji bodočnosti odno-šajl med Holandsfco in Belgijo. Vladni krogi poudarjajo, da bo Holandska v vsakem primeru ohranila svojo nevtralnost in da so bili vsi ukrepi, ki Jih Je Holandska vlada izdala, storjeni s tem namenom. Uradni krogi nočejo dati nobene izjave o vsebini razgovorov, ki sta jih včeraj začela holandski in belgijski zunanji minister. Bruselj. 13. nov. a Nemški poslanik je včeraj dvakrat poartil zunanjega ministra ■ i »erUklfc državljanov Haag. i$. rtov br. Ze pretekTI petek sr ameriške diplomatske oblasti v Haagu ustno pozvale ameriške državljane, naj se takoj odselijo Is Nizozemske. Danes J- poslaništvo poslslo vsem ameriškim drfavljt nora posebna ekspresna pisma z enako zs h taro« Iz notranje politike VČERAJŠNJE VOLITVE V SENAT Včeraj so bile senatske volitve, pri »uierih so bili povsod Izvo.jeni \launi ivandidati. O teh volitvah piše zagrebški »Hrvatski dnevnim« med drugim: »Široka hrvatska javnost sploh ne razume, zakaj nam je potreben st ....i in zakaj je treba vsak dan plačati na račun dnevnic za njegove člane in račun plače predsed-ništvu okoli 40.000 dinarjev ali letno okoli 15 milijonov dinarjev. Nam bi bilo mnogo ljubše, ako bi na ra na onih » prejeli okoli štiri in pol milijona dinarjev, da bi s tem denarjem pomagali našim revežem. Naš kmet misli takole: Ako ni zadosti pametna skupščina, katero vol jo vsi moški z dovršenim 21. letom. In ako ni zmožna napraviti pametnih skupnih zakonov, ne bo zakonodajstvo nič bolje, ako pri nJem sodeluje še nad IJnlh 120 os«b. ki so deloma imenovane, deloma pa izvoljene z zelo majhnim krogom volileev. Po mišljenju hrvatske javnosti je senat sploh nepotreben, zlasti pa še senat, sestavljen tako, kakor ga predvideva sedanji volilni _akon.« UMESTEN PREDLOG Splitski »Narodni lisU z dne 9. nov. pi-ke: »Predsednik vlade g. Cvctković je dal lomačemu tisku izjavo o nekih anonmn h letakih, ki krožijo v zad. jem času. V tej izjavi pravi, da ti letaki niti po v>ebini niti po načinu in obliki ne predstavljajo dostojne diskusije o važnem problemu naše notranje politike, ampak se skuša • tem preprečiti vladino delo pri konsol da-riji naših notranjih vprašanj. Ne vemo. če je teh anonimnih letakov tol'ko razširje-nih v javnosti, da *e je predsedniku vlade zdelo primemo govoriti o tem javnosti. Ker na je o tem podal Izjavo, j1 h je gotovo mnogo in zelo neprimernih. Dvomimo o tem, da se bo zaradi te izjave omejilo število anonimnih letakov. Tu je potrebna iruga mera. Morda bi bilo najbolje, da vlada dovoli svobodo tiska in u M m- cenzuro, če na se ji zdi, da razmere tega ne dopuščajo, potem naj stori nekaj drugega: naj omeji cenzuro na ono razdiralno akcijo, ki ne zasleduje samo oviranj«* vladi« nega dela. temveč izpodkortuie tudi temelje skupni državi Srbov, Hrvatov In SlXJl DŽAMIJE V ZAGREBU V soboto je sprejel VL Maček deputacijo odbora Zaklade za izgradnju džamije, ki ga Je prosila za pomoč pri svoji akciji. Deputacija je razložila dr. Mačku pomen te akcije in njeno popularnost v vseh slojih hrvatskega naroda Gradnja džamije v Zagrebu je bila zamišljena že pred 40 leti. Dr. Maček je pokazal polno razumevanje za to plemenito akcijo ter je izjavil, da smatra akcijo za upravičeno, ker morajo imeti muslimani banovine Hrvatske v svojem glavnem mestu svojo molilnico. PRENOVLJENI »SAVREMENIH« Odbor Društva hrvatskih književnikov je sklenil reorganizirati svoje glasilo »Sa-v remeni k«, ki bo v bodoče Izhajal dvakrat mesečno ter bo obravnaval vse aktualne probleme Iz hrvatskega književnega, umetniškega, političnega, gospodarskega in socialnega življenja. Revijo bodo urejevali glavni urednik »Hrvatskoga dnevnika« dr. Ilija Jakovljevič, ki je obenem predsednik Društva hrvatskih književnikov ter podpredsednika istega društva prof. dr. Ante Bonlfačlć in prof. Luka Perkovič. Sodelovanje pri prenovljenem obzorniku so že obljubili številni hrvatski kulturni, znanstveni, politični, gospodarski ln socialni delavci. Strokovno pa bedo soielovali tudi visoki funkcionarji banske oblasti. Prva številka prenovljene revije bo izšla |g pred božičem. SPOMFVTK DR. TRUMBIČIT V SPLITU Na dan prve obletnice smrti dr. A. Trumbiča 18. t. m. bodo odkrili na njegovem grobu v splitskem frančiškanskem samostanu spomenik, ki ga je Izdelal Ivan Meštrovič. Spomenik nameravajo odkriti posebno svečano v navzočnosti dr. Mačka, ■'"grebškega nadškofa dr. Stepi*>ca. bana ir. Subašlea in kiparja Ivana Meštroviča. INOZEMSKI ČASOPISI NA HRVATSKEM »Hrvatska privreda« poroča, da Je Trgovska zbornica v Zagrebu obnovila pri ministrstva za trgovino in industrijo svojo prošnjo, da se dovoli uvoz Časopisov Is inozemstva ne glede na zadevni A vale, Stran 7 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, IS. novembra 1939. Finska je do skrajne mere popustila Finski zunanji minister računa m možnostjo prekinjeni a moskovskilt pogajanj Helsinki, 13. nov. AA DNB Zunanji minister Erkko je sprejel zastopnike tiska in jim dal obvestilo o finsko-novietskih razgovorih v Moskvi. V zadnjih štirih dneh je dejai Erkko, se razgovori v pravem smislu besede sploh niso vodili Pogajanja bi se lahko končala z uspehom, če bi bila sprejeta teza, ki jo zastopa finska delega eija in to tem bolj. ker smo do skrajne mere popuščali, žal nam bo, če ne pride do sporazuma in če se predstavniki Finske vrnejo, ne da bi dosegli kake rezultate. Ako pa ne pride do sporazuma, se bo do finski delegati vrnili v Helsinki kjer bomo skupaj razmotrivali najnovejša dejstva. Minister je dalje izjavil da so ae po ga jan ja vodila v povsem normalni atmosferi in da m bilo nikakih senzacionalnih poedinosti Naš namen je bil, ie dejai, da najdemo rešitev nekih problemov velikega značaja za bodočnost Na vprašanje novinarjev, dali ty povra tek finske delacije. pomenil prek nitev. pogajanj, je Erkko izjavil da se finska delegacija vrne jutri ali pojutrišnjem, razen v prureru aa je kaj izrednega ne za drži v Vioskvi Na vpra-anje če so kon centrirane c>*i na sovjetski meji, je Erkko 'Zjavil, da je Finska ukrenila gotove mere v svojo varnost. Tudi Gobbels je gsvaril Rekel je, da sedanja vcjna ni lahka in je poveličeval vodjo rajha Berlin, 13. nov. AA. (DNB) Propagandni minister dr. Gobbels je imel na prijateljskem sestanku delavcev iz tovarne O sram govor, v katerem ie med drugim dejal-Nam je bilo že ob samem začetku te vojne jasno, da sedanja vojna ne bo lahka. Toda mi smo narod s solidnim: živci ter odporni. Mi smo od leta 1933 naprej vse svoje sile osredotočili na to. da naša državna ladja vzdrži rudi najmočnejše valove in najmočnejše viharje. Nato ie dr Gobbels opozoril na vse tisto, kar je nacionalni socializem storil za Nemčijo ter v kratkih obrisih prikazal zeodov no nacionalnega socializma in nieffovesa razvoja, nato pa poudaril ogromne razlike, ki obstoje med nacionalno socia1"st:čno Nemčijo in ustrojem držav zapadnih demokra- I cij in zlast: Velike Br;tan;je. Gobbels je rekel sledeče: Celotna kolonialna politika Anglije ni nič drugega kakor niz nemoralnih dejanj. Ta nemoralnost se je pokarala tudi tk pred sedanjo vojno, ko ie Velika Britanija sklenila, da bo začela 7 vojno proti nemškemu narodu. Na "koncu ie dr. G6bbrl> govoril o mun-i cher.s^em atentatu je dejal: So\Tažnikom Nemčije se ni posrečilo in se j m tudi ne bo tisto, kar nameravajo, kajti nagon nam govori, da obstoj: nravica na svetu in da b: svetovna zgodovina izgubila smisel, če ' bi se tolDi zločincev posrečilo, pa naj bi s delali kakorkoli načrtno, da bi un'čili t:-' stega ki ie N^mč'io v zadnjih 7 letih vodil in ki jo vodi tudi sedaj v vojni k ' zmagi. B*^i na zapadu Pariz, 13. nov. s. Jutrnji 141. francoski vojni komunike pravi: Mirna noč na zapadni fronti v celoti. Pariz, 13. novembra. A A. (HavasV Kljub neuspehu, ki so ga doživele predvčerajšnjim nemške čete po enodnevnem odmoru, so včeraj spet začele z napadi. Iz včerajšnjega uradnega poročila se vidi. da so francoske čete odbile sovražne napade na vseh točkah. Napadi niso bili večjega obsega. Pariz, 13. novembra, s. Davi ob 3.20 je bil dan v Parizu letalski alarm. Znak da je nevarnost minila, je bil dan čez eno uro. London, 13. nov. s. Preiskava o dozdevnem napadu nemškega letala na francoski parnik v Kanalu v soboto popoldne je ugotovila, da se je pojavilo nad ladjo neznano letalo, ki pa ni metalo bomb. Protiletalski topovi so letalo obstreljevali in izstrelki so padali v morje v bližino ladje. Iz tega je nastala domneva, da je neznano letalo metalo bombe. številne aretacije v Nemčiji LONDON, 13. nov. s. Po poročilih iz Nemčije je bilo v zvezi z monakovskim atentatom po vseh večjih nem?kih mestih izvršenih mnogo aretacij. Poročajo tudi, da so bili za zaščito življenja kancelarja Hitlerja podvzeti posebni ukrepi in da odslej ne bodo objavljeni več podatki o kretanju kancelarja. Tako je na primer v soboto, ko je kancelar Hitler prisostvoval pogrebu žrtev atentata v Monakovem, visela nad kancelarsko palačo v Berlinu njegova zastava kot znak, da je kancelar v palači PAPtz 14 nov i Par'§ki listi javljalo da ie bilo v Nemčiji v zadnjih dneh v zvezi z atentatom v meščanski pivnici v Monakovem aretiranih nad tisoč oseb med temi največ 2 dov in monarrdstov Bivši prestolonaslednik Friedrich Viljem Hohen-zolemSiVi je dobil hišni zspor in ne sme zapustiti bivališče Po vesteh. k; so prispele \7. Nemčije, a jih uradno ne potriujejo je bil prestolonaslednik že ustreljen Pariški listi prinonvniaio k temu. da se hoče narodno soc*Mistični režim na ta način od-križati vseh monarhistov in eventuelnih prefpndentov za prestol v Nemčiji Smernice kitajske politike London, 13. nov. s. V nekem govoru v Cungkingu je maršal Cangkajšek takole označil smernice kitajske zunanje polit.ke 1. Odpor proti agresiji. 2. Spoštovanje mednarodnih pogodb in obveznosti, zlasti pakta devetih sil glede Daljnega vzhoda. 3. Odklonitev pristopa h kakršnemukoli proti komuni stičnemu bloku. 4. Pop lna neodvisnost v kitajskih d:pIoma'sk h akcijah. Maršal Cangkajšek je nadalje izjavil, da trdno zaupa v končno zmago Kitajske v sedanji vojni. London, 13 nov. i Reuter poroča da je angleška vlada sklenila umakniti glede na položaj v Evropi del svojih čet na Severnem Kitajskem Ostalo bo samo nekaj čet za varnost prebivalstva. Angleška vlada je o tem obvestila že Vse za nteresirane j države na vzhodu._ Sorzna poročila. Curlh, 13. novembra. Pariz 9.77, London 17.25, New York 446.— Bruselj 72.—, MIlan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 177.50. Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.12. Za sport navdušeni Ljubljančani Motociklisti&ie dirke na Večni poti so privabile mnogo gledalcev Ljubljana, 13. novembra Sv. Martin sicer ni bil športnik, pa tudi vinski bratec ne, toda njegov god so slovesno praznovali meščani, ki se navdušujejo za športne ideale, pa tudi oni, ki jim je tradicija še ljubša. Mnogi so pa združili oboje; znano je, da športniki ne smejo preveč oboževati soka, ki ga je Martin včeraj krščeval ter da je sport neke vrste trez-nostno gibanje, a naši meščani znajo združiti koristno s prijetnim. Najprej so se udeležili dirk na Večni poti, potem so pa priznali tudi Martinu, kar mu gre. O teh velikih dogodkih bi ne bilo treba pisati Se posebej poleg športnih rubrik, ko bi ne vplivali tako mogočno na nase mesto. Koliko meščanov je praznovalo Martinovo nedeljo v številnih svetiščih gostoljubja, statistika molči, a reči smemo, da jih Je bilo najmanj toliko kakor na dirki ob Večni poti. Tam pa že vemo. koliko jih je bilo; nekateri sodijo, da se jih Je zbralo vzdolž dirkalne proge več kakor na Vse svete na pokopališču. Ljubljančani slede duhu časa. živimo vendar v dobi bencinskega motorja ln bencinskih kartelov. živimo v dobi avtostrad (ln Večna pot je tudi ena najimenitnejših naših avtostrad!). Kdo bi se potem takem ne zanimal za motociklistične dirke, zlasti ob tako lepem vremenu! Prireditev je bila sicer doslej nekajkrat odpovedana, a ljudje so se menda prav zaradi tega Čedalje bolj zanimali za njo. Ko je bila odpovedana prvič. Je bilo prav tako lepo vreme kakor včeraj, zato so se nekateri včeraj zopet bali, da dirk ne bo, zopet drugI so se pa jezili na prireditelje, da bodo pokvarili lepo vreme, ki Je tako potrebno na Martinovo nedeljo. Zato je pa treba takoj povedati, da je šlo vse po sreči. Meščani so se začeli zbirati ob progi in skoraj po vsem rožniškem gozdu že nekaj ur prej. Nekateri so mislili, da bi se dirka morala začeti že ob 14, čeprav je bil začetek napovedan na 15, Ko bi občinstvo bilo tako točno pri koncertih in gledaliških predstavah! O Vseh svetih v našem mestu rešujejo prometna vprašanja z velikimi skrbmi. V ta namen se mora sestajati posebna komisija. Mobilizirati je treba ves tramvajski pr-rk in še iz muzeja bi izvlekli tramvajske vozove, ko bi jih imeli tam (a tudi muzejske imamo spravljene v remizi). Včeraj je pa šlo vse gladko brez prometnih komisij in tramvaja. Ljudje so ae zbrali na Večni poti brez vseh prometnih sredstev, Če ne upoštevamo, da so noge vsaj pri nas tudi se prometno sredstvo. Na Večno pot so hiteli ne le po cestah in poteh, temveč tudi čez dro in strn, zato so jih reditelji lovili po gozdu ter odganjali k blagajnam, a meščani so se razburjali, češ da nabirajo gobe. Kdo Jim naj brani hojo po gozdu, ko niti čuvaji našega >narodnega parka« ne odganjajo ljudi iz grmovja. Toda vsa čast rediteljem, ki so do zadnje točke prireditve hodili med množicami ter ponujali in zahtevali vstopnice. Mladina, ki je naša največja nada ln ponos tudi v športnem pogledu, je rešila to kočljivo vprašanje vstopnine najbolj idealno; fantallni so splezali na drevesa, da se je razlegalo skoraj po vsem gozdu izpod neba »Mej dua, lej ga!c Zelo bi se pa motili, če bi mislili, da je za sport navdušena samo mladina. Med množicami gledalcev po gozdnih poteh in pa-robkih ste lahko srečali meščane vseh spolov, starosti in kalibrov. Videli smo lahko dame, ki hodijo sicer na sprehode samo zaradi »linije«. Za sport so se navdušili tudi meščani, ki prištevajo že med velike ture sprehod do tivolskega gradu. Omeniti Je pa treba predvsem, da so se na Večno pot pripeljali tudi Številni naši avtomobllisti. In kdor se Je nekoliko zanimal za gledalce. Je lahko med njimi opazil celo cestne strokovnjake, ki so proučevali, kako se obnese takšno cestišče. Težko je pa reči, koliko tisoč ljudi se Je tam zbralo. Številko Jo najbolje zatajiti, da bi se ne čutili užaljeni sklicatelji političnih shodov, ki ne morejo nikdar zbrati taksne množice. O športnih uspehih tekmovalcev poročajo športni poročevalci; laiki se ne razumemo na tisočinke sekund. Zadovoljni smo že, da smo slišali grozovito, oblati pretresajoče bobnenje ter prasketanje motorjev, da smo vohali bencin ln pline. Občudovali smo junaštvo tekmovalcev, a nekateri med nami so bili tudi junaki, saj so lezli pod motorje na cesto. Vendar nesreč ni bilo, nesreč, ki so jih pričakovali s tihim veseljem. Vzdolž vse proge so sicer nekateri raznasali novice, koliko se jih je že ponesrečilo ter obležalo v cestnem jarku. Zato tudi nazadnje mnogi niso verjeli, da se Je v resnici tik ob zaključku dirke pripetila nesreča. Zvrnil se je sloviti Abarth s. prikolico. Tako so torej prišli vsi na svoj račun. . . Koroški borci so zborovali Jesenice, 12. novembra Krajevna organizacija I--KB na Jesenicah je prired* la v nedeljo, dne 12. t. m. v dvorani Delavskega doma zborovanje, katerega so se člani udeležili v tako velikem številu kot doslej še nikoli. T>vorana ie bila zasedena do kraja. Na zbor so prišli stari, v borbah prekaljeni borci z Jesenic, Javornika. Koroške Bele in sosednih vasi da slišijo poročila društvenih funkcionarjev, da se med se borno porazgo-vore in obud'jc spomine na tiste lepe dni pred 20 leti ko so se prostovoljno odzvali klicu domovine, ko se je na njenih mejah pojavila nevarnost. Zborovanje je otvoril predsednik krajevnega odbora LKB g. Lovro Humer Uvodoma je poročal o najvažnejših društvenih zadevah v zadnjih mesecih poročaj o delu za priznanje dobrovoljsk h pravic koroškim borcem in tolmačil posamezne 'določbe pravilnika po katerem bodo dobili spominske kolajne dob:ovoljci, ki so se pred 20 leti udeležili boiev na severni meji. Govornik je omenjal tudi vzroke, zakaj se ni moglo Izvesti romanje na Oplenac ter odgovarjal na številna vprašanja navzočih borcev. O njegovem poročilu se je razvila daljša in zanmiva debata, v katero so posegli tovariši Žužek, J era m, Blažej, Višnar, Vister in drugi. Debata je pokazala popolno enotnost na-ziranj vsega članstva in veliko voljo do dela. Sestavil se je poseben odbor k. bo od članstva zbral vse potrebne podatke in v katerem odredu so se borili pred 20 leti in poseben odbor za sestavo kandidatne liste za glavno skupščino Ki se bo vršila sredi decembra. Sklenjeno je bile tudi soglasno, da bodo borci v prihodnji plesni sezoni priredili prvi društveni ples na katerega že sedaj opozarjajo široko javnost. Iz Cella —c Razburljiv d°g°dek na Glazlji. Ko se je vračala 231etna tovarniška delavka Ida šimenkova, ki stanuje na Krekovi cesti 16, v soboto okrog 22.30 po GLazij* domov je nenadno skočil neki moški, ki si je zakrival obraz z robcem, izza drevesa s samokresom v roki proti njej in sprožil. Krogla je zadela šimecikovo v hrbet n obtičala pod kožo. Neznanec je takoj nato pobegnil. Ljudje, ki so bili takrat v bližini, so obvestili reševalce, ki so spravili šimenkovo v bližnjo boln co. Poškodba k sreči ni nevarna. Izgleda, da je izvršil napadalec svoje dejanje zaradi nesrečne ljubezni. Oblast je uvedla pre-skavo. da pojasni zadevo. — SK Celje : SK Jugoslavija 6:2 (8:0). Celjska jesenska prvaka prvega in drugega razreda sta od' grala v nedeljo popoldne na Glaziji prijateljsko tekmo v korist pod savezne blagajne. Tekma je bdla zaradi lepega sončnega vremena slabo obiskana. Celje je nastopilo v oslabljeni postavi, a je kljub temu nudilo solidno tehnično in kombnatorno igro. MoStvo Celja je znatno prekašalo enajstorico Jugoslavije, ki je sicer pokazala lepo tehnično znanje, a nI imela v napadu strelcev. Is v 5. minuti je Kovač potreeel mrežo Jugoslavije. Kmalu pa se je Jugoslavija znašla in je prešla za nekaj časa v lahno premoč. Končno se je Celje otreslo prtiska Jugoslavije in v 31. minuti Je zabil Zorko drugi, v 33. minuti pa Kovač po lepem predložfcu Zupan ca tretji gol za Celje. V drugem polčasu je bilo Celje v absolutni prenoči. V 17. minuti je povišal Zupane na 4:0, v 19. minuti pa Stupica na 5:0. V 26. in 27. minuti je Žagar po krivdi cefljske obrambe dvakrat potresel mrežo Celja. V 30. minuti je Zupane zabil Sesti gol za Celje. V 32. minuti je sodnik izključil JugoslaMjinega igralca Košar ja. Rezultat se ni več izpre-menil, ker je začelo Celje igrati preveč ležerno. Sodil je g Reinprecht točno ln objektivno. — Ciklu« pedagoških predavanj ljudskega vseučilišča v Celju se bo pričel dre- vi ob osmih v risalo.ci meščanske šole. Drevi bo predaval g. prof. dr. Pavel Strm-šek o temi >Dom podpira in ovira šolo«, jutri ob 20. pa učitelj g. Franjo Roš o temi »Otrok vstope v šolo«. Sledila bodo še štiri predavanja. Starši in prijatelji mladine, udeležite se teh predavanj v čim večjem štev Ju! —C Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 108 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 34 oseb, posredovanj je bilo 19, odpotovalo je 30, odpadlo pa 24 oseb. Dne 10. t. m. sta ostala v evidenci 302 brezposelna (201 moški in 101 ženska) nasproti 267 (168 moškim in 99 ženskam) dne 31. oktobra. Delo dobi 10 do 20 rudarjev za rudnik v Ivanjici pri Uža-čkl Požegi, 3 hlapci, po 1 vodovodni instalater, čevljar, klepar, kovač in z dar 7 kmečkih dekel. 6 kuharic, 5 služkinj. 3 natakarice in 1 sobarica. —-c šoferski Izpiti za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega m šmarskega sreza bodo v sredo 22. t. m. ob 8. zjutraj na sreakean načelstvu v Celju. Tam naj kandidati čimprej vložijo svoje prošnje. — Tri neteče. Pri delu v rudniku v Hudi jami pri Laškem Je neko železo udarilo 261etnega zldar>a Ignaca Mažgona z Rečice pri Laškem po obrazu ln ga močno poškodovalo. Na Sladki grori pri ftmarju se je 561etna dninarica Ana Pavličeva pičila v prst leve roke in si zastrupila kri. Na Sp Hudinf. pri Celju si je 221etna zlatarka Ana Gračnerjeva presekala sredinec leve roke. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Umrla je kot žrtev materinstva v soboto na Cankarjevi cesti 4 v Celju 31-letna gozdar ^eva žena Ida Bleverjeva iz Luč v gornji Savnjski dolini. —c Mitropolit Dositej v Celju v soboto ob 14.56 je prispel zagrebški m t:opo-lit g- Dositej z brzim vlakom službeno v Celje. Na kolodvoru so ga pozdravili zastopniki pravoslavne m evmngeljsks cerkve, oficirski star, predetavzuku civilnih Din 301.000 ie zatieia 10. t. m. srečka državne razredne loterije štev. 56.910, ki je bila kupljena v bančni poslovalnici BEZJAK. Maribor Gosposka ul. 25 oblastev in šol ter večje Število občinstva V nedeljo dopoldne je služil mitropolit g. Dositej v pravoslavni cerkvi sv. Save li-Uirg* jo, pri kateri je pel ruski cerkveni 7,bcr iz Zagreba. Med liturgijo je mitropolit g. Dositej prevedel vojaškega in pa-lohijskega svečenika g. Hi jo Bulo^ana v Celju v čin protojereja ter spregovoril ob tej pril.ki lepe prigodne besede, za katere se je protojerej g. Bulovan zahvalil s pcisičnim govorom. Cerkveni svečanosti so prisostvovali zastopniki vojaških in cl-v ln:h oblaste v m uradov, četni ki. pravoslavni verniki in drugo narodno občinstvo. Protojereju g. Bulovariu iskreno čestitamo k imenovanju! —c Bedne seje izvršnega odbora Sok^l-skega društva Celja-matice 90 vsak ponedeljek od 18.15 dalje. Bratom in sestram, ki imajo kakršno koh željo v društvenih zadevah, so društveni činitelji vsak ponedeljek ob navedenem času na razpolago. —c V celjsl*' bolnici je umrla v nedeljo 63 letna dnina-jeva žena Ana U ratnik ova iz Grajske vas: pri Gomilskem. V ^ečov-niku pr. Celju je umrl v ponedeljek 611et-ni strojnik v p. Martin Kropič. Dragotin česnik na zadnji poti Ljubljana. 13. novembra. Včeraj popoldne je nastopil upokojeni naduč telj Diagotin Oesruk svo^o zadnjo pot. Včeiaj teden je še obhajal v manjši družbi svojih prijateljev svoj 74. god v najboljšem razpoloženju. Kolik ugled in spoštovanje je užival, je pokazal njegov pogreb. Ob uri pogreba se je zbrala pred hišo žalosti velika množ'ca njegovih znancev in prijateljev. Po pogrebnih molitvah se je poslovil sreski eolski nadz. v p. g. Alojzij Urbančič od pokojnika v temperamentnih besedah v imenu drušfva »Soča«. Nato je zapel pevski zbor njegovih starejših stanovskih tovar .sev-ućiteijev žaJostinko »VigTed«, nakar se je razvil dolg žalni sprevod Za križem BO se razvrstili za svojim praporom »Sočani« v častnem številu. Za žalujočimi otroci in sorodnik se je pomikala dolga vrsta pogreb-cev, posebno učiteljstva. Med učitelji je bil tudi 821etni Luka Jelene, s katerim je pokojni mnogo let sodeloval kot tajnik v Učiteljski zavezi. In četudi je bila dolga pot, ga je spremljal do groba. V žalnem sprevodu so nosili več lepih vencev, a nekateri so pokrivali pokojnikovo krsto in mrtvaSki voz. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika v imenu njegovih starejših tovarišev g. Lovro Perko. Pevci so zapeli še »Blagor mu«. Prapor društva »Soče« se je sklonil v zadnji pozdrav in gruda se je pričela vsipati na krsto 2e je legal mrak na zemljo, ko so pogrebci v spominu na rajnika zapuščali njegovo poslednje domovanje. Česniku Dragotinu časten spomin! Morilca Hrlber-nikovih prijeta ? Skof ja Loka, 12. novembra Od skrivnostnega umora zakoncev Hribe mik ovth so m mili dobri trije meseci in zdelo se je. da bodo vsa prizadevanja preiskovalnih organov zaman. V petek pod noč pa so privedli v zapore škofjeloškega sodišča dva moška, o katerih mislijo, da bosta vedela povedati o smrti Janeza in Marjane Hribernikove kaj več. Aretlranca sta osumljena, da Imata smrt obeh Hrftber-nikov na vesti. Kako in v kakšni zvezi bo morda pojasnila preiskava, ki se nadaljuje z vro vnemo. Oba moška sta iz loških hribov in mnoge okoliščine ju obremenjujejo. Domnevajo, da je bil umor naročen in plačan, tako da je bdi edem moških njegov inlciator, a drugi Je streljal. Osumljenca sta bila aretirana vsak zase in drug za drugega nista vedela, da gresta v zapor, čeprav je eden celo v službi drugega. Enega are ti ran ca opisujejo kot surovega človeka, ki je rad pošiljal »v ogenj« druge ... Ce sta aretlranca res morilca, Je jasno, da je bil vzrok umora pohlep po premoženju Hribernikovih, ki je bdlo o njima znano, da sta sttskača in da imata precej denarja prihranjenega, poleg tega pa lepo posestvo. Aretaciji sta vzbudili vsakovrstne komentarje. • Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20 ur! Ponedellek, 13. novembra: Številka 72. Red B Torek, 14 novembra: zaprto Sreda. 15. novembra: ob 15. uri: Antigona. Predstava za ljubljanske gimnazije. Četrtek. 16. novembra: Striček Vanja. Red Četrtek Petek, 17. novembra: zaprto. (Generalka^ Sobota. 18 novembra: George Dan din. Premiera. Premierski abonma * Opozarjamo na prihodnjo dramsko premier o: Molierovega »George Dandlna« z DaneSem v naslovni vlogi ln režiji drja Krefta, ki bo v soboto za Premierski abonma. OPERA Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 13. novembra? Plesni večei Maksa Kilrbosa ln Irene Lltvtnove, članov in solistov BaUets Rime de Morite Carlo. Izven. Torek. 14. novembra: Flgarova svatba Red A Sreda, 15. novembra: Sabska kraljica. Red Sreda. Gostuje Josip Gostič Četrtek. 16. novembra: Boris Godunov Red B. Gostuje Josip Križaj Petek, 17. novembra: zaprto Plesni večer Maksa Kttrbosa tn Iren« IJtvinove. članov Baleta Rosse de Monte Carlo bo drevi. Se njun prvi nastop jima je pridobil vse simpatije občinstva. Tehnič ne zmožnosti in lepo dognano podajanje posameznih plesnih točk. priča o njuni nadarjenosti, od katere smemo v bodočnosti pričakovati is lepili plodov. V glavnem bo- sta ponovila spored prvega večera, le da tokrat ne bosta izvajala odlomka vi Beethovnove 6. simfonije, tem već mesto tega odlomek lz »Povodnega moža- za katerega je napisal libreto Ktlrbos, glasbo pa prof. Bareš. Na klavirju bo spremljal dr Svara. Red Sreda bo imel kot prihodnjo operno predstavo znamenito Goldmarkovo »Sab-sko kraljico« z Gosticeni v partiji Assada. Velik uspeh sta polepr njega pri prejšnjih predstavah imeli tudi Kogejeva v naslovni vlogi ln Hevbalova kot Sulamlt. Izboren veliki duhoven je Betetto, Salomon — Janko, vrtni nadzornik — Dolničar, Astarot pa Sokova. Dirigira kapelnik Niko Btrttof. čigar delo je tudi izvrstni prevod. Reži j ■ je Debevčeva. arili in zlomili v zapestju, jtoiii^u iu rami Na knk so prihiteli tovariši, ki so ga jedva redili iz težkega položaja O nesreči so obvestili avtopod j etnika v Domžalah, ki je ponesrečenes takoj odpeljal v ljubljansko bolnico. Njegovo stanje je težko, ni pa nevarnosti, da bt umri. Smrtna nesreča Ljubljana. 13. novembra V soboto popoldne se je pripetila na Celovški cesti, malo pred remizo huda nesreča. Okrog 15 se je vračal na k al" mi domov v Pavšičevo ulico iz mesta 631etnl davčni služi tel j Jernej Milavec. Spotoma >e dohitel svojo hčerko Almo. poročeno Cvarovo, tudi davčno uradnico, ki jo je spremljal, vozeč tik oto njej pravilno po desni strani ceste. Oče ki hči sta bila v živahnem pomenku, vendar sta oba čula svarilno znamenje avtomobili Ma, ki je prl-voadl na njima baš preden sta zavila s ceste v Pavšičevo ulico, Milavec Je tedaj, ko je moul svartlnfl znak, navil • kolesom za spomin nje bolj rta \ervxx. kar je postalo zanj usodno. Avta ga je zadel z desnim blatnikom in ga podrl Avtomobil lat Inž. Bolealav Likar 12 Tavčarjeve ulice, ki Je Imel v vozu znamke BMW tud* soprogo tn otroke ter nekega prijatelja, je takoj ustavil ln as zavzel za ponesr "čenča Mllavcu, ki je padel ravno na rob ceste, se je vlila takoj po padcu iz ust, nosa in ušes kri. Avtomobi-list Je ponesrečenca takoj naložil na voz in ga odpeljal v bolnico kjer so ugotovil, da je Milavec utrpel težke notranje poflkodbe. Milavec je ostal tudi v bolnici nezavesten ves popoldan in vso noč. včeraj zjutraj je pa umri O nesreči je policija uvedla preiskavo in ugotovila da Je nastala samo po nesrečnem naključju, so izpovedale tudi priče. Stav. iSLOVENSKt NA*OD€,peoedsgek, n. nM »80. Stran 9 J*T BOMBE SMEHA! ~W V svoji briljantni vlogi kot nenadomestljivi sodni slugi h c ■ Hans Moser I Toliko se ie dolgo Ljubljančani niso nasmejali, kakor pri edinstveni burki 1 NA OKRA iNEM SODIŠČU Poleg njega Vas bodo zabavali najboljši dunajski komiki. Ida VVtist. Lucie Englisch, Rudolf Carl, Frltz Imhof. Predstave ob 16-. 19. in 21. url Prvi letošnji »Emona-film« s slovenskimi napisi. KINO UNION, tel. 22-21 BBS ČE ORHIDEJE Olga Cehova, Čamila Horn, A. SchonhaN KINO SLOGA, tel. 27-80 ob 16., 19. In 21 uri — Balet, Napeta špijonažna drama z najboljšimi nemškimi filmskimi igralci ognjemet ln krasne operne arije. NAVDUŠEN APLAVZ PRI EDINSTVENEM RUSKO-POLJSKEM FIIJHU Razprodane predstave pričajo, da Ima tudi naša zavedna Ljubljana razumevanje za lepa slovanska de^a. Vsebina je vzeta po resničnih tragičnih dogodkih poljskega kirurga profesorja dr. Wilczurja. — Ogled vsakomur toplo priporočamo. KINO MATICA — telefon 21-24 Predstave ob 16., 19. in 21. uri M ZNACHOR" 4 EVNE VESTI — ŽeTezničarska deputacija pri prometnem mhii^tru. Prometni minister Nikola Besi je sprejel zastopnike Zveze železničar s kih organ zaci j. Tajnik Zveze Niko lić je pojasnil ministru težko gmotno in zdrav stveno stanje železničarjev. Deputacija je izročila ministru resolucijo, sprejeto na seji Zveze železnicarsk h organizacij in pismeno zahtevo, da se potom posebne ankete u gotove delovni pogoji ter gmotno in zdravstveno stanje železniških uslužbencev. S tem naj bi se dokazala utemeljenost njihove nujne zahteve po zvišanju prejemkov in ure M t vi delovnih pogojev. M nister je izja--.il, da bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da se vprašanja železniških uslužbencev pravično urede. — Državni upokojenci zahtevajo izboljšanje svojega položaja. Včeraj je hila v Beogradu konferenca državnih upokojencev, na kateri je bila sprejeta resolucija z zahtovo, da se pokojnine upokojencev :z leta 1934 in 1923 izenačijo s pokojninami upokojencev iz leta 1931., da se vprašanje pokojnin uredi s posebno uredbo dokler ne dobimo zakona o izenačenju pokojnin, da se odpravijo omejitve v osebnih dokladah in da se osebne doklade izplačujejo v celoti, da se odpravi izredni uslužbenski davek, kuluk in njegov odkup in da se vse doslej vzete doklade upokojencem v polni meri vrnejo. — Nagrade sodni Kom ra Invalidska vprašanja. !Minister socialne politike in narodnega zdravja je izdal na podlagi § 31 finančnega zakona o vojnih in^illd-h in drugih žrtvah odlok o določanju nagrad za. delo sodnikom poedincem pri okrožnih sodiščih v invalidskh zadevali. Ta odlok je bil izdan, da se pospeši obravnavanje invalidskih zadev pri okrožnih sodišč h in da dobe sodniki poedinci nagrade za to delo izven uradnih poslov. Podrobne nagrade za obravnavanje invalidskih zadev so bile določene tudi v prejšnjih zakonskih določbah, po katerih je bilo to delo poverjeno sodnikom poedincem. Sokoli! Posedajte m podpirajte SoUolshi kino v Šiški! — Zastoj v izvozu našega lesa v Nemčijo, V izvozu našega lesa v Nemčijo je nastal zastoj, ker nemške cene ne odgovarjajo cenam na našem trgu in splošni konjukturi, ki je zavladala za les po blokadi Baltiškega in Severnega morja, od strani Anglije. Z nase strani je bilo sproženo vprašanje povišanja cen našega lesa v Nemčiji, nemška delegacija je pa odkJonila ta nas predlog. Vse kaže. da naši izvozniki ne bodo mogli izkoristiti starih kontingentov, ker se jim pri sedanjih cenah izvoz lesa v Nemčijo ne ren-tira. — Hrvatska zvOza nameščencev Socialnega zavarovanja. Včeraj je bil v Zagrebu izredni občni zbor Zveze uslužbencev socialnega zavarovanja, organizacija Zagreb. Poročali smo že, da bo 26. t. m. v Subo-ticd kongres nameščencev socialnega, zavarovanja iz vse države. Hrvatski uslužbenci socialnega zavarovanja so sklenili ustanoviti svojo zvezo. Najbrž bo ustanovljena na kongresu v Subotici tuda. Zajednica zvez tn organizacij nameščencev socialnega zavarovanja, ki bo obsegala vse nameščen-ske organ zaci Je v socialnem zavarovanju Jugoslavije. — Poseben prispevek za Invalidski fond. Ministrski svet je izdal uredbo, po kateri se bo v bodoče pobiral l°/o prispevek za narodni invalidski fond od vseh i2ylačil pri vojnem ministrstvu za dobave, izvršena dela, nakupe m druge posle Ta prispevek ne sme biti posebej izkazan v računu. — Ivan Vuk umrl, V splošni bolnici je včeraj umri vojni invalid in pisatelj g. Ivan Vuk. Pokojni je bil doma iz ljutomerske okolice in je že v mladih letih kazal veliko nadarjenost az literaturo. V zrele j-ših letih se je mnogo udejstvoval v raznih knlturnlh organ zacijah, zlasti v Udruženju vojnih invalidov. Spisal je mnogo črtic in novel za razne domače revije in je bil tudi v tAgrvih stikih z našimi izseljenci v Ameriki. Tudi za naš list je večkrat kaj prispeval. Pokojnik zapušča soprogo in dva nepreskrbljena otroka. Pogreb bo jutri ob 16.30 iz mrtvaške veže splošne bolnice. Blag mu spom_n, preostalim nase iskreno sožal je.' — Poroka. Poročil se je včeraj v Ljubljani lesni trgovec g. Korenčan Mrko z učiteljico gdč. Simonič Rado. Priči sta bila g. Krajne Janez, višji računski inspektor fin. direkeje in g. Martine Prane, les. industrijalec in gradbenik. Novoporočencema želimo obilo sreče! — Prijava delnic, ki so last tujcev. V zvezi z naredbo, po kateri morajo domače delniške družbe prijavit: inozemske delničarje, je Narodna banka objavila tolmačenje, po katerem se razumejo pod tujci vsi tuji državljani ne glede na to, da-li žive v inozemstvu ali v naši državi kakor tudi stalno v inozemstvu b.vajoči naši državljani. — Družba sv. Cirila in Metoda sporoča vsem svojim članom in prijateljem, da bo tudi letos priredila za ljubljanske podružnice vrsto predavanj, ki bodo po spodaj določenem redu vsakokrat ob 20. v dvorani Društva Inženjerjev na Kongresnem trgu v Kazini n. nadstropje. Posamezni gg. predavatelji bodo tudi v sliki tolmačili svoja izvajanja. Predavali bodo sledeči gospodje: 1) 17. novembra 1939 prof. Vilko Novak: Osvoboditev Prekmurja in narodnostni razvoj v luči madžarskih statistik. Pokrajinske slike. 2) 15. decembra: dr. Lavo Čermelj: Narodnostna slika Primorske (diapozitivi). S) 19. januarja 1940 dr. Felaher Julij: Izlet po Koroški — diapozitivi. 4) 16. februarja 1940: dr. Zwitter Fran, docent: Slovensko ozemlje ob prevratu in naše sedanje meje. 5) 8. marca 1940 dr. Svetozar Ilešič: Naš geopolitični položaj. 6) 12. aprila 1940 dr. Kyovsky Rudolf: Manjšinska zaščita v Evropi in današnji položaj. Vstop k predavanjem je vstopnine prost. — Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda. — Šoferski izpiti poklicnih Šoferjev ln sam o vozačev motornih vozil, se bodo vršili za sreze Kranj. Radovljica in škofja Loka v petek 17. 11. 1939 ob 8. uri pri sre-skem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svojo pravilno opremljeno prošnjo, pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju. _ — Proračun beograjske občine. Na zadnji seji beograjskega občinskega odbora je bil sprejet tudi proračun za prihodnje leto. Tekoči proračun znaša 357 827.000 novi proračun pa bo znašal 370,777.000 dinarjev . — Nova grofoova. včeraj je umrla v Ljubljani zasebnica Marija simnOvee. rojena Roje. Pogreb blage žene bo jutri ob 16. iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Po daljšem in težkem trpljenju je dokončal včeraj v Ljubljani svojo življenjsko pot nadstrojnik v pok, g. Ivan Zore star 71 let. Bil je dober družnski oče in prijeten družabnik. Pogrešali ga bodo zlasti Številni vnuki in vnukinje, ki jih je neizmerno ljubil. Pogreb bo jutri ob 14. iz Suvoborske ulice 16. Pokojnima blag spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožal je! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno, čez dan deloma oblačno, vedro vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Kum boru 18. v Splitu 17, v Ljubljani 15. v Zagrebu. Beogradu in Rabu 14, na Visu 13. v Mariboru 11, v Sarajevu 5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.6, temperatura je znašala 4.2. — Alkohol h, no*, v Gornjih Jablanah nad Litijo so se včeraj v neki gostima stepli gostje, ki so v pijanosti potegnili nože. Med pretepom je nekdo z nožem osuval 231etnega posestnikovega sina Viktorja Dolška in mu prizadejal hude po-sTcodbe po životu. Tudi v Predoslju nad Kranjem so se včeraj stepli v neki gostimi pijani fantje. Mem pretepom ^e nekdo zabodel 22 letnega delavca Andreja Remica z nožem v desno stran hrbta in mu ranil pljuča. Umrl nam je dolgoletni odbornik, gospod lusn Vuk Pogreb bo v torek, dne 14. t. m. ob V4fL nrl popoldne izpred i tvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križa. Zaslužnemu delavca ohranimo tajen spomin. r TTTT>T JAN4 flne 18 |||||||n Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov — Nesreča ne počiva. Na Celovški cesti e "včeraj popoldne podrl neki motociklist 241etno kuharico Stano Matoš iz Most. Matosevo, ki je obležala na cesti zaradi notranjih poškodb nezavestna, so reseva--ci prepeljali v bolnico. Postni si uži tel j Ivan Cebulj je včeraj padel v poštnem službenem vozu in se poškodoval na glavi. Mehanik Jože Trobec stanujoč v Ve rov-Skovi ulici, se je včeraj popoldne ponesrečil pri motodirki na Večni poti. Padel je z motocikla in si pretresel možgane. Devetletnega sina elektromcnterja Kiharda šapica je včeraj dopoldne podrl pred trnovsko cerkvijo neki kolesar, sepic se je poškodoval po glav- in po životu. V bolnico so včeraj popoldne prepeljali tudi nogometaša Franc šuštaršiča, ki ga je pri nogometni igri sunil drugi igralec s čev-jem v desno ramo in mu jo poškodoval. — preganjanje postopačšv. po polju okrog št. Vida, Kleč in Vižmarij se klatijo postopači. Polegajo pod kozolci aH se skrivajo v drugih zatišjrih, kjer se počutijo najbolj varne zlasti kadar se nalivajo s špL ritom. Kadar so pijani, nadlegujejo ljudi, od katerih zahtevajo denar, zlasti nesramni pa so napram ženskam. Šentviški orožniki so zadnje čase na pritožbe domačinov in ljubljanskih sprehajalcev polovili že več nasilnih postopač en', med katerim, so tudi taki, ki imajo na vesti tatvine in vlome. — Ljubavna tragedija. V vasi Vrbova na Hrvatskem se je odigrala v petek ponoči krvava ljubavna tragedija. Lepa 18-letna Danica Gjurin in 191etni Vilim Pre-krat sta imela že delj časa ljubavno razmerje, v petek ponoči je bil fant pri dekletu na domu. Kaj se je zgodilo med njima ni znano. Fant je naenkrat svojo izvoljenko pobil na tla, da je obležala na mestu mrtva. Zadal ji je pet smrtnih udarcev, potem pa pobegnil. Vzrok zločina je ljubosumnost. Danici je bil namreč všeč neki krojač, ki ji je pisal, da pride v nedeljo k nji. Ljubosumni fant je najbrže to zvedel in se svoji izvoljenki maščeval. — Lokomotiva razmesartia Kmeta. Bl?-zu postaje v Slavonskem Brodu se je pripet la v petek zvečer težka nesreča. Mihajlo Glumčević. kmet iz vasi Zenice, je šel čez železniško progo, čeprav so bile zatvomice spuščene. Kretničar ga je v zadnjem h pu zadržal, toda Glumčevič je stal tako blizu tira, da ga je lokomotiva zgrabila n ra^trerala na kose. — Dve nesreči. lOletni delavec Jože Brovc iz Pristave pri škof ji Loki je v petek podiral v gozdu drevesa, pa ga je oplazila po glavi debela veja ter mu prizadejala hujšo poškodbo. — V bolnico so v petek pripeljali li tudi posestnikovo ženo Francusko Petrov-čičevo iz Logatca k je padla na sekiro in sd težje poškodovala desno nogo. Iz Li;: Menite —lj Ali veljajo predpisi za vse? Pišejo nam: Ljubljanska občinska uprava vedno poudarja, da se mora vsak občan in prebivalec Ljubljane točno držati predpisov in določil, ki jih izdaja mestno poglavarstvo, če hočemo, da bo vladalo v naši ob čini vzorno gospodarstvo, red in zadovoljstvo. To stremljenje je vse hvale vredno in se tudi občani na moč trudijo, da oi ga podprli po svojih močeh. Kljub temu pa se dogaja, da nekateri, ki se čutijo spričo svojega položaja in svojih zvez precej vzvišene nad navadnimi zemljani in dav- koplačevalci, pozabljajo na svoje dolžnosti in tako zavirajo ne samo delo mestne občine, marveč grede tudi proti spodobnosti napram soobčanom. Na severni meji mestne občine izkorišča neki podjetnik, tudi sicer velik gospod, neko gramoznico, lz katere pridno izvaža gramoz po mestni odvozni cesti, katere pa po obstoječ Ji pred-pLs.h ne nasipa in ne vzdržuje, tako, da se je drugi interesenti nikakor ne morejo posluževati aH pa so prisiljeni po njej gaziti blato čez gležnje. Pričakujemo, da bo mestna občina napravila red tudi na tej cestK * > + r r ~> w" *" '* ' r ' *•#,<•* i . kostumi - jopici; LJUBI .JANA — SELENBURGOVA 6 — Prošnja mestnemu poglavarstvu. Prebivalci Brda nad V.čem bi radi vedeli, zakaj ni na Brdu javnih desk za objave. Ta kraj je namreč precej daleč od Ljubljane, čeprav spada pod njo. Mestno poglavarstvo bi že moralo malo oolj gledati na oddaljene kraje, saj ima mesto tudi tam svoje davkoplačevalce. —lj Suknje kradejo. Dijak Ivan Ogrizek je prijavil, da mu je bil v soboto ukraden iz garderobe na hodniku Trgovske akademije na Bleivveisovi cesti nov svetios-v plašč, vreden 1500 din. Tudi v sobo delavca Antona Dekteve v Koblar-jevi ulici 7 se je včeraj vtihotapil tat in mu odnesel 700 din vredno, črno zimsko suknjo. —lj Najdena k°lesa. Pred neko gostilno na Tvrsevi cesti je btk> te dni najdena 300 din vredno črno pleskano kolo n*> i znane znamke. Kolo je policija zapJenu* in naj se atlasi lastnik na krmunalnem Od dO Iku policijske uprave. Na peticiji hranijo Še več starih koles ki so bila zadnji čas najden.l pove*': i na periferiji mesta. —lj Planinci! Jutri v torek priredi Slovensko pla-insko društvo predavanje ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice in sicer bo predaval g. dr. Avčin France o letošnji zimsko aJpinski ekskurzitl Zveze planinskih društev s s* učmi preko Sar planine 'o Koraba. Predavanje bodo spremljali številni posnetk;, ki so jih udeleženci sami napravili. Vstopnice so na razpolago v društveni pisarni SPD, Aleksandrova c. 4 1. —lj Bodite previdni pri prevzemanju novih kovancev po 50 j>ara. V zadnjem času se češče dogaja, da skušajo nekateri spraviti nemške kovance po 5 pfonigov v promet na ta način, da jih zamenjujejo z našimi po 50 par. Nemški kovanci so po obliki, barvi ,n velikosti povsem podobni našim, kar marsikoga zapelje, da v naghci sprejme tuj kovanec za našega. —lj Pisarna Ghisbene matice se je preselila. V soboto se je pisarna hi blagajna s tajništvom Glasbene Matice preselila iz prostorov v Gosposki ulici št. 8. v Vegovo ul. št. 7. I. nadstr. levo. Blagajna in pisarna drž. konservatorija pa je ostala še nadalje v Gosposki ulici 8. —lj Jugofilovcnnka TJnija za zaščito o «, sekcija za dravsko banovino se je preselila iz dosedanjih uradnih prostorov v nove in sicer Beethovnova uđ. 14-1., telefon 38—26, palača »Dunave. Na isti naslov se je preselil tudi Banovinski pododbor za zaščito otrok. Za 100,300 din plena prodal za 400 din Mariborska policija je pojasnila tatvino 600 žepnih ur Maribor, 13. novembra Mariborski policiji se je naposled posrečilo pojasniti drzno tatvino 600 žepnih ur v vrednosti 100.000 din. ki jih je 8. t. m. odnesel iz veže Jurčičeve ulice trgovskemu zastopniku Rusu Slavku podjeten tat. Policijskim organom se je posrečilo prijeti tatu in sicer 19 letnega brezposelnega delavca Ivana Mačka z Meljske ceste 60. Priznal je, da je 8. t. m. ob 16. iz omenjene veže v Jurčičevi ulici odnesel kovčeg, v katerem je bilo za 100.000 din razmh ur Plen je odnesel 341etnemu mesarskemu pomočniku Ivanu Klavžu v Ve-trinjski ulici ter 321etnemu hlapcu Antonu \Veissu. ki je tudi uslužben pri nekem mesarju v Ventrijski ulici. Okoh 35 kg težak kovčeg je prodal z vsebino vred za 400 dinarjev. Sam si je obdržal zlato uro in še dve po-kromani. Klavž in VVeiss sta začela razpečevati ure ter jih pet izročila 29 letnemu hlapcu Janezu Lazarju. Lazar je eno prodal. Potem sta dala trintridesetletnemu Peklerju iz Duplice pri Kamniku tudi več ur. Ta jih je prodal raznim strankam za 350 din. Pri hišni preiskavi so našli pri Klavžu in Weisu v Vetrinski ulici še 281 zlatih, srebrnih in poniklanih ur, ki so bile spravljene v drugem kovčegu. Ukradeni kovčeg pa je Peklar odnesel v bližnji gozd, kjer ga je razbil. Pri Lazarju so našli še dve žepni uri v hlevu pod steljo in dve v nočni omarici. Vsega skupaj so našli 353 ur, od 541 ukradenih. Za ostalim plenom r bo rudi d tisoč diu >>^veduje mariborska policija, ki ležna lepe nagrade v znesku 10 Iz Brežic — KramarsKi in živinski sejem. Kakor običajno vsako leto, je bil tudi v ponedeljek pri nas tako zvani >zeljnati sejem«. Nanj prepeljejo ljudje iz bližnje in daljne okolice zeljnate glave naprodaj, ker je boš v času, ko se spravljajo poljski pridelki. Stojnic sicer ni bilo toliko, kakor ob drugih sejmih, nego je prevladovalo zelje. Kmetje so t rum oma vozili v mesto prav lepo zelje in so ga prodajali od 1 din do 1.50 za glavo. Kupcev je bilo zelo veliko in dopoldne je le na nekaterih vozovih ostalo nekaj zelja. Na živinskem sejmišču je bilo tudi živahno m so živino precej ugodno prodajali. Ob sejmih se vedno najde kak zlikovec, ki okrade revnega kramarja. Zgodilo se je zopet, da jr neki mož z onkraj Sotle odnesel dve težki odeji vendar pa ga Je lastnik pri tatvini zalotil in mu vzel odeji, ko se je tat odstranil nekaj korakov od stojnice. — Smrt starega Brezlčana, Umrl je 73-letni Suša Ivan, ki smo ga prištevali med stare meščane. Golg žalni sprevod se je vH iz bolnice na mestno pokopališče, kjer so pokojnika položili k večnemu počitku. Naj mu bo lahka zemlja! Njegovim svojcem iskreno sožalje! MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8.— Oni. Male oglase za »Slov. Narod« sprejema uprava do 9. ure dopoldne CEPLJENO TRSJE sadno drevje, divjake, nudi 2iher Franjo, Zamušani, p. Sv. Marjeta pri Moškanjcih. — Zahtevajte cenik! 3153 BUBERTUS PLAŠČI a din »50.— .se vrste dežnih plašče v trenč-Kotov, sukenj, toplega perila td nudi po priznane nizkih cenah P R E S K P R, Sv. Petra c 14. Sveže najfinejše norveško ribje olje Iz lekarne dr. G P1CCOL1JA v LJubljani se priporoča bledim lr slabotnim osebam KJUK Beseda 50 par. iavek pose tri Najmanjši znesek 8.— Din. Strojepisni pouk Večerni tečaji oddelki od %7 do 8. in oc »&8. do 9. ure. Pouk tudi po diktatu Vpisovanje dnevno, pričetek 15. novembra. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. — Največja strojepisnima! 2160 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. ^premog /H KOKS•DRVA nudi I. POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL. 20-59 OREHOVA JEDRCA nova, sortiran cvetlični nad in medico dobite najceneje v MEDARN1 Ljubljana. Židovska ul. 6. 48.T. PRODA SE TAKOJ oprema 8 sob in kuhinje s štedilnikom, trgovine za specerijo ali delikatese iz hrastovega lesa in vse pod steklom z niklastirni nastavki, z izložbenim oknom ln izložbo, 5 miz in 25 stolov ter vrtna oprava in 1 čoln >Kielboot t. Poizve se v vili Stu-hly, Bled, 3189 POCENI PRODAM lepo sobno kredenco ln IHoajBfl vrata. Mestni trs; 13/11. 3191 POSEST TRGOVINE trafike, industrije, hotele, gostilne, restavracije, bufete, ka-aroe, krčme, parfumertje, drogerije, bonboniere, lekarne, mline, žage, veleposestva, rudnike, hiše, vile — prodajamo in posredujemo nakupe uspešno in hitro. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Biča 144. 3188 SOBE MALO CISTO SOBICO z vso oskrbo ln souporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu ali gospodični za 15. november. SlSka, Medvedova c. 5/m. 3190 SER TKAJTE V »SLOV. NARODU« "MiMiinmnit tapetništvo JAGER FRANC LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 17 — TELEFON 90-42 nudi najcenejše otomane od din 360.— naprej, žimo od 24 din naprej. — Velika izbira madracev, cauch-zof, volne, gradla in blaga za prevleko pohištva. iiuasnsssasjsvss«swiiNsnsasissBS^ Pristni idrijski žlikrofi kuhani sirovi Strukljl, ribe, dunajski jabolčni zavitek vsak petek! Vsak dan različna mnogovrstna jedila. — Izborna pristna v gostilni pri Lovcu Rimska cesta 24 — Bleiwciss>va t Umrla nam je dobra draga mama, stara mama, tašča ln teta, gospa šimnovec Marija, roj. Roje zasebnica Pogreb pokojnice bo v torek, dne 14. novembra 1939 ob 16. nrl iz mrtvašnice Zavetls*« sv. Jožefa, Vidov danska cesta. LJUBLJANA — MARIBOR, dne 12. novembra 1939 IGNACU — soprog; ALBIN, RUDOLF, IGNACU, JOŽEF, LEOPOLD — sinovi in ostalo Stran 4 »SLOVENSKI RA tO IH m*+* **• m Stav. 253 Letos je bila sreča naklonjena revnim Veliki avto sta tomboli v Kranju je zadel delavec Franc Kalan iz Mavčič, mali avte pa delavec Janez Pogačnik iz Rovt Kranj, 13. novembra. Dva avtomobila in osem drugih lepih tombol ter nekaj sto činkvinov, kvatem m tem, pa tudi krasno sonce, ki je pozlatilo otožno jesensko gorenjsko pokrajino ln že zasnežene planinske vrhove, vse to je privabilo na slavno gasilsko tombolo v Kranju ogromne množico. Ocenili so jo na okoli 12.000 ljudi, ki so prišli po srečo iz vseh krajev Gorenjske, pa tudi iz Notranjske, štajerske in celo iz banovine Hrvatske. Vsi vlaki v Kranj iz vseh smeri so bili prenapolnjeni, vsi kranjski hlevi so bili polni koles .vse gostilne so so z gasilci vred veselile množice, ki je dobre tn ure trepetala v upanju in zaupanju v Srečo. Mimo h še. v kateri je živel in umrl pesnik, ki mu je sreće dar bila klofuta, se je valila reka tombolarjev. Nihče se ni utegnil ozreti na .-spominsko ploščo na tej hlsi in pomishti, da je samo deset tombol, kandidatov pa desettisoč, večina je imela trdno vero. da ji sreče dar bo — avto. Velika tombola se je pričela točno, zarad*, tega ni bilo povoda, da bi se množica razburjala že koj v zač?tku. Odlično je kranjska tombola vsako leto organizirana in vsako leto se organ i-v: rij a še spopolnjuje, zato poteče tombola vedno brez huj^e nesreče, če ne smatramo za hudo nesrečo to. da se izlije na vse strani z Mestnega trga v Kranju po tomboli kakih desettisoč razočaranih ljudi. Vendar so bile izredne okoliščine letos krive, da je bilo na tomboli v Kranju približno eno xretjino manj tombolarjev kot prejšnja leta Pod vodstvom predsednika gasilske čete g. Kicija Maverja so kranjfJci gaiisci odlčno opravili svojo nalogo. Malega šoferjevega Francita, ki je prejšnja leta iz vrečico vlekel srečne ali nesrečne številke, jc nadomestil izum domačina naddavkarjn, amaterskega si karja in karikaturista g". Brili ja. To je znbojčelt, v katerem je bobenčok s kroglicami, na katerih so napisane številke. Poveljnik čete, kranjski gasilski veteran g. Anton Bidovec je vrtel ročico domačega izuma. Dvakrat je zavrtel vsakokrat in vsakokrat je padla iz luknjice kroglica s številko. Domačega Francita je izpodrinil domač izum. No. Franci bi še brskal po vrečici in iskal srečne številke, a je od zadnje tombole postal goden za solo m se ne sme več >javno udejstvovatic Amb ni bilo, 200 tem so tudi z maEmi dobitki zadovoljni tombolarji kmalu pobrali oi tudi 98 kvatem je Kmalu izginilo iz paviljonov. Inž. Gross je delil številke, gladko je tekla tombola tudi s čln-kvini, ki jih je bilo 55. S srečnimi obraza so ljudje odnašali iz paviljonov kure in peteline, blago, zaboje rozin, zlate ;-Juuie, jestvine, obleko itd. Pomilovalno jim je množica sledila z očmi, ko so odnašali na ramenih dobitke. Val nekoliko zavistnega smeha je udarjal ob stene meščanskih hiš na Mestnem trgu. S krikom in vikom je množ ca nato sprejela naznanilo, da se igra na 10 tombol. Vsako minuto je častitljivi Bidovec zavrtel ročico v zaboju skritega bobenčka. Tudi on je bil že nekoliko razburjen, ko je potegnil že 35. in 36. številko od 90 štev.lk, ki so v bo-benčku. Odlikovanja na njegovih prsih so se vsakokrat narahlo stresla. Po neki zakonitosti so polne prve tablice po 50. žrebani številki. Ce bi lani slepar Rotman to vedel, ne bi priletel na oder. ko je bila žrebana šele 30. številka. Počakal bi še na 15 izklicanih številk, pa bi morda srečnejše odnesel pete iz Kranja. A se mu je mudilo in je s preveliko vnemo natisnil številke na tablico in je odšel peš v luknjo, namesto da bi se z avtom odpeljal na štajersko. Bidovec je zavrtel zopet in padla je iz luknjice št. 55. To je bila 49. vlečena številka Na oder prihitita mlad gospod in mlada gospa, morda je bila gospodična. Lepo sta bila oblečena. Boljša človeka sta! BO rekli in ni jim bilo prav tam okoli odra, da se je sreča nasmehnila že srečnim ljudem, kakor lani, ko je gospa, ki je dobila avto, prišla z avtom v Kranj, in se odpeljala z dvema avtomobiloma domov v Ljubljano. Zavisten krohot se je razlegal, ko je mlad par zapustil oder brez avta, kajti ena izmed Številk na njuni tablici še ni bila Izklicana. V ^.ombolski tremi je najbrže dama pomotoma prečrtala številko, ki še ni pridrčala iz bobenčka. Se pet številk ie moralo pasti iz luknjice, da jih je prišlo na oder sedem, ki so imeli polne tablice. Drugič je bilo treba izzvaM sračo, žrebali so in izŽreV aH sedem tombol. Delavec Janez Pogačnik iz Rovt pri Pod-smreki je izvlekel mali avto, posestnikov sin Pavel Debeljak iz Podbrelja spalnico, šivilja Tončka Knezi c iz Prir.iSkovega mo- torno kolo, zidar Franc Arhar iz Hrusice pri Jesenicah motorno kolo, brezposelna modistka Nllka Grli iz Stražisča Štedilnik in moško kolo (zanjo je prišel na tombolo stric Rudi Stanič), trgovka Vida Božgaj iz Kranja vrečo moke in moško kolo, tkalski mojster Fran Novak iz Tržiča pa je dobil vrečo moke in damako kolo. Sedem srečnih dobitnikov tombol je odšlo z odra, ostal pa je se glavni dobitek, veliki avto, in se dva tom bolska dobitka. V skrajni napetosti in sladkem razburjenju so se dvigale glave množice in se zopet sklonile nad tablicami. Številke 64. 54, 12, 66 so bile izklicane, nikogar nI bilo na oder s polno tablico. Sreča je morda premišljala, komu bi naklonila avto. Pri št. 17 pridirja na oder končno še sedem tombolarjev s polnimi tablicami. Sedem listkov so dali v vrečico, trije so imeli številke, štirje so bili prazni. Drugič se je bilo treba pomeriti s srečo, s kruto srečo, ki je štiri poslala na oder ln jim dala takorekoč povohati glavni dobitek. Vleče prvi in izvleče prazen listek Vleče drugi in potegne prazen listek, vleče tretji in dobi tudi prazen listek in prazen je bil tudi listek, ki ga je izvlekel četrti. Ostali so v vrečici trije listki in vsi trije s Številkami. Eržen, Burgar in Kalan so lahko vedeli, da morajo nekaj zadeti. Ostalo je samo še vprašanje, kdo izmed teh treh bo zadel avto. Sežejo v vrečico. Mizarski pomočnik Jakob Eržen iz Lesc potegne, ojoj, otroški avto, obleko in sod kisa, posestnik Jakob Burgar Iz Podreče izvleče otroško kolo ta blago, ostane še Florjan Kern, ki je igral za delavca Fr. Kalana iz Mavčič. Ne da bi vlekel, smo vedeli, da je zadel veliki avto. Pa je le segel v vrečico in izlekel edino številko, ki je bila v vrečici, to je bila št. 1 — veliki avto. Florjanovo dekle je sestrična delavca Frana Kalana. Dekle je prosilo Kerna, naj gre na tombolo, ker ima srečo, kajti nekoč je zadel na tomboli copate. Pa je šel Kern v Kranj ln ga zapustil z velikim avtomobilom za svojega prijatelja delavca Franca Kalana. V težkih časih redko vidiš ljudi s srečnimi obrazi, ■■-čeraj smo jih videli deset s tombolami tn nekaj sto z manjšimi dobitki. Desettisoč pa jih je šlo domov s spoznanjem, da jim je Mla sreče dar klofuta, ln s tolažbo, da bodo v ljubezni bneU več sreča. Dve ž$n$kl v veliki diplomatski bitki Aleksandra Kolontajeva, sovjetska poslanica in Flo-rence Harriman, ameriška poslanica v Stockholmu Skandinavske države bijejo hud boj za ohranitev svoje neodvisnosti in nevtralnosti. Stalin pazljivo zasleduje diplomatske akcije v tem delu Evrope, na tudi Roose-velt se osebno zanima za usodo skandinavskih držav. Zanimivo je, da državi obeh m< gočnežev zastopata dve — ženski, in sicer Aleksandra Kolontajeva, ruska poslanica v Stockholmu, in Florence Harriman, opolnomočeni minister in poslanica Amerike v Stockholmu. V veliki diplomatski bitki za severni del Evrope igrata prvič v zgodovini važno vlogo dve žensku Obenem sta Kolontajeva in Harrimanova edini ženski, ki zastopata Rusijo, oziroma Ameriko v tujih državah. Že v aferi ameriškega parnika »City of Flint« sta si stali nasproti Kolontajeva in Hairimanova. Odločilno vlogo igrata kot diplomatki tudi v sporu med Rusijo in Finsko. Aleksandra Kolontajeva se je imenovala prvič v javnosti 1. 1905., ko je bila aretirana v neici šupi v Petrogradu, kjer so se 5vhajali revolucionarni ruski socialisti. Ko »o jo vprašali po imenu, je mlada revolucionarima odgovorila, da se piše Aleksandra Tomanovič. Potrdila je, da je hči generala Tomanoviča. Ruski car je ukazal, naj revo luc iona rk o izpuste, če pristane na to, da se takoj omoži in preneha z revolucionarnim rovarenjem. Aleksandra se je rešila Sibirije s poroko. Vzela je za moža polkovnika Kolon taj a V zakonu Aleksandra m zatajila svojega prepričanja. V letih pred začetkom svetovne vojne so v Petrogradu mnogi vedeli, da se lepa in elegantna Aleksandra Kolontajeva druži z revolucionarji ter jih ns skrivnih shodih s strastnimi govori podžiga k uporu. Za njene govore so se navduševali delavci in njene vroče besede so raz- plamtevale revolucionarne strasti. Uradnim čuvarjem nad varnostjo države pa ni bilo znano, da se je Aleksandra Kolontajeva Aleksandra Kolontajeva prikradla večkrat na teden iz revolucionarnih skrivališč ter se pojavila v razkošnih oblekah v svojih apartmajih na Kremel- skem trgu ter se pridružila povabljenim gostom ter možu in z njimi odšla v carsko palačo ali v gledališče Nekaterim tovarišem revolucionarjem Kolontajeva ni bila všeč. ker se je rada lepo oblačila in j j bila preveč lepa. Zaradi neke denunciacije je morala že pred vojno pobegniti iz Rusije. Mudila se je v Švici in v Franciji. V Pari~u je sedela za isto mizo z Leninom v kavarni Rotonde. Postala je tedaj fanatična privrzenka Leninovega nauka. Leta 1917. sta M Kolontajeva in Le-nfn spet našla v Petrogradu. Na Leninovo povelje je Kolontajeva odšla v dneh rcvoluc:ic v oktobru v Kron-štadt. Imela jc aatago^ da zrcvolucionira mornarje vojne mornarice in jih pridobi za program maksimalistov. Mornar Dvbenko jo je vtihotapil na križarko. Kolontajeva je ha rangirala posadko in ji sporočila Le-nino besedo. V tej avanturi je Kolontajeva dobila tudi svojega drugega moža. Ko je Lenin objavil nove zakone o sklepanju braka, sta se vzela Aleksandra Kolontajeva tn orjaški plavolasi mornar Dvbenko, ki je bi! kmalu nato imenovan za vojaškega inšpektorja v Sibiriji. Aleksandra Dvbenko pa je dobila mesto ministra za umetnost v vladi, ki ji je bil predsednik Cičerin. Bila je prva žena-minister v prvi sovjetski državi L. 1919. se je Kolontajeva pojavila v Stockholmu kot tajni agent. Kmalu so jo pa ujeli in izgnali v Rusijo. L. 1920. je bila imenovana za ministra za prosveto. Sodelovala je pri pretvoritv cerkev v brez-božniske muzeje. Obenem je pisala knjige o zakonu, svobodni ljubezni in o vlogi ženske v javnem življenju L. 1922. jo je Cičerin poslal na Norveško kot diplomatsko zastopnico skrivnostne Rusije. V Oslu je zastopala proletarsko državo, a si je dovolila ves luksuzni ceremonial, kakor zastopniki kapitalističnih držav. L. 1930. je bila Kolontajeva imenovana za poslanika Rusije v Stockholmu Pravijo, da uživa tudi Stalinovo zaupanje in da Stalin posluša njene nasvete, naj bo zmeren in pameten v svoji politiki do skandinavskih držav. Florence Harriman, minister Združenih držav Amerike na Norveškem, igra važno vlogo v norveški drplomacijL Njen moš je bil mogočen ameriški finančnik, ki je sodeloval pri izgradnji železniškega omrežja v Ameriki. L. 1913. je Harrimanovi umrl mož. Postala je članica Odbora industrij-cev, ki rešuje vsa velika industrijska vprašanja v Ameriki. Svetovna vojna jo je spravila v diplomatsko službo. Med vojno je sodelovala pri organizaciji pasivne obrambe in pri ameriškem Rdečem križu. Po premirju m je popolnoma posvetila politiki. Zdaj zastopa Ameriko na Norveškem. Harrimanova je 50 let §t%ra in ima eno hčer. Pred leti je izšla knjiga Florence Hsrrimanove. v kateri je opisala svojo življenjsko pot. Knjiga ima naslov »Od klavirja v politiko« Harrimanova je bila namreč pisnistks in je živela samo za svojo hčer in za svojo glasbo, preden se je vrgla v politiko« _ idi nasproti Madžarski nismo uspeli Madžarska Je po krasni Igri z 2 : O zasluženo premagala So reprezentanco, ki Je popolnoma odpovedala — Lepo uspele motociklisticne dirke na Večni poti Ljubljana, 13. novembra. Nase športno občinstvo sta včeraj zanimala najbolj dva dogodka, eden v Beogradu, drugi v Ljubljani na Večni poti. V Beogradu sta se srečah naša in madžarska nogometna reprezentanca, na Večni pod pa so se pomerili naši najboljši moto-ciklisti. Dobra lekcija našemu nogometu. V Beogradu se je zbralo blizu 15.000 gledalcev, ki so hoteli biti priča uspeha naše enaj8torice. Zelje se niso izpolnile. V Beogradu so pričakovali, da se bo naši Izbrani enajstorici posrečilo popraviti nedavni poraz, ki ga je doživelo naše reprezentančno moštvo v Zagrebu nasproti Nemčiji- Tedaj so bili prepričani, da je visoki poraz zakrivila slaba postava moštva, sestavljenega pretežno iz hrvaških igralcev. Tokrat so nosili reprezentančni grb naše države samo beograjski igralci. Tudi njim se ni zgodilo nič boljše. Nudili so igro, ki ne more biti v čast reprezentanci Jugoslavije, ki je letos beležila tako lepa uspeha nasproti Angliji in Italiji. Občinstvo je glasno dalo duška svojemu nezadovoljstvu in je ostentativno odobravalo madžarskim gostom, ki so se pokazali prave mojstre nogometa. Niti za trenutek ni bila zmaga gostov dvomljiva. Od vse^ra začetka so pokazali igro, ki ji naši niso bili kos in so zmago 2 : 0 več ko zaslužili. Ce bi dosegli Se en ali dva gola, tudi ne bi bilo nepravično — taka je bila splošna sodba po končani igri. V vseh delih so prekašali jugo-slovensko enajstorico, ki je z malimi izjemami popolnoma odpovedala. Ako bi nt bilo v naših vra*ih Lovrića, ki je rešil več, kakor se običajno zahteva od reprezentančnega vratarja, bi Madžari slavili prav tako visoko zmago, kakor so jo Nemci v Zagrebu. Bramlska dvojica je bila nesigurna, prav s'iba pa tudi krilska vrsta, zlasti v primeri z madžarsko, ki je suvereno gospodovala na igrišču. Napad je bil raztrgan in se nikakor ni mogel uveljaviti ker je srednji napadalec Božovič igral tako klaverno, da so se vsi spraševali, kako so ga mogli postaviti v reprezentanco. Edina svetla točka v kvintetu je bil Perllč. ki pa seveda sam ni mogel ničesar opraviti nasproti odločni nasprotni obrambi. Madžarsko moštvo je v vsakem pogledu opravičilo sloves enega najmočnejših zastopnikov kontinentalnega nogometa. Slabe točke niso imeli. Kljub izrednemu vtisu, ki so ga zapustili vsi, je treba v prvi vrsti omen:'i izrednega srednjega krilca Saro-svja ti in njegova stranska pomočnika Kiralvja in Balogha. Njihova igra se lahko brez pretiravanja imenuje popolna Pred to formacijo je stala napadalna vrsta, ki je stoodstotno razumela svoj posel. V skupni igri in kombinaciji so pokazali tolikšno dovršenost, da je skoraj nerazumljivo, da niso nasproti tako slabemu nasprotniku dosegli še dosti bolnega rezultata. Občinstvo ni štedilo s priznanjem in jim jc ponovno odohravalo pri odprti sceni. Švicarski sodnik Wietrich je svoj posel opravil na splošno zadovoljstvo. Ostali nogometni dogodki so bili zaradi beograjske tekme potisnjeni v ozadje. V Zagrebu so odigrali še 82 minut preostale tekme med Gradjanskim in Hajdukom. Splitčani so seveda moran nastopiti brez izključenega Kacijana, torej le z desetimi. I orali so zelo požrtvovalno, naleteli pa so na razigranega nasprotnika, ki je predve-del ekshibicljsko igro, ki bi zmogla še dosti težje naloge. Končni rezultat se je glasil 6:0 za Zagrebčane. Na področju LNP je v Ljubljani Mars v pokalni tekmi premagal Svobodo s 3 : v Mariboru je varaždinska Slavlja porazila Železničarja 2:1. v Celju pa je Celje v prijateljski tekmi premagalo Jugoslavijo 6 : 2. Motoristi na Večni poti. Več tisoč gledalcev se je včeraj zbralo ob obronkih Večne poti: vreme je P* Petjem poskusu vendarle omogočilo našemu Avtoklubu, da je spravil pod streho svojo motociklistično dirko. Gledalci so bili priča dobrega športa, pa tudi nezgode, ki je doletela znanega evropskega prvaka v prikolici, Abartha. Slednjega je namreč zaradi preveč tvegane vožnje zaneslo s prikolico na rob obcestnega jarka ln sta on ln njegov sovozač Trobec pošteno padla. Abarthu se razen malenkostnih prask ni zgodilo ničesar, Trobca pa so morali nezavestnega prepeljati v bolnišnico, kjer so ugotovili pretres možganov. Za dirko prikolico je Večna pot pač preozka. Največje zanimanje je vladalo za »obračun« med favoritoma Janezom Sisko (Ilirija) in >>žefom Clhlafem (Avtoklub). Oba sta pokazala mojstrski vožnji, najhitrejši čas pa je vendarle dosegel ai&ka. V smeri od Zgornje filške proti Podrožniku je dosegel Šiška čas 1 min. 41.6 sekund, kar znaša 95.5 km na uro, v obratni smeri pa je bil najhitrejši Cihlat s časom 1 : 42, to je 95 km na uro. V obeh smereh Je imel najboljši čas dneva Šiška s 3 : 23 8. kar je 94.8 km na uro, medtem ko je bil Cihiaf le za 0.6 sekunde slabši. V posameznih kategorijah so zmagali: turni motorji do 125 cera Fantini (Hermes) na DKW 4:23, do 250 cem Puhar (Hermes) na Puchu 3.50.2. do 350 cem Ziherl (Avtoklub) na DKW 3:44; športni motorji, do 350 cem Šiška (Ilirija) na NSU 3:23.8, do 500 cem Cihlar (Avtoklub) 3:24.4. Strelska tekma v Novem mestu Novo mesto, 12. novembra Kljub slabemu vremenu in orožnim vajam, h katerim je bil poklican marsikateri marljivi član, ie naša marliiva strelska družina priredila 15. in 29 okobra na svojem strelišču ob Krki z vojaškimi puškami, strelsko nagradno tekmovanje svojih članov, ki so to pot dosegle izredno lepe uspehe. Tekmovanja se je udeležilo okrog 3o članov in ena članica ga. Milena dr. Bučarjeva. Tekme so se vršile na 4. tarčah: Novo mesto. Zmagovalna. Trška gora in Ljubljana Od 150 dosegljivih točk na tarči %Novo mesto« je dosegel prvo mest o s 108 točkami Kovačič Franc ml., 106 točk je imel Koncil ja Anton. 102 Sedaj Vili, 99 Okrog-lič Avgust, 98 2ukovec Franc, 96 Sterbenc Jože, 91 Košir Stane in 76 točk Gabrijel-čič Angelo Na tarči »Zmagovalna« je dobil od 150 dc ^egljivih točk Koncilija Anton 119 točk. 2ukovec Fr. 119. Košir Stane 104, Sterbenc Jože 99, Okroglič A 99. Sedaj Vili 99 ln Kovačič Fr. ml 98 točk Na tarči »Trška gora« so bili doseženi sledeči re. Itati. Od dosegljivih 150 točk Je dosegel Sterbenc Jože 140 točk Koncilija Anton 128. Sedaj Vilko 126, Kovačič Fr. ml. 124, Okroglič A. 123. Košir S. 116. Ga-brijelčič A. 112, VVahtar Matija 108. Ro-bas Ivan 102. Bevc Rudolf 100 in Bučar M lena 97 točk Na tarči Liubllana 1e od 100 dosegljivih točk imel Sterbenc Jože 93, Košir S. 93. Kovačič Fr. ml. 91. Zukovec Fr. 87, Bevc R- 85. Gabriielčič A. 77 in Okroglič Avguštin 72 točk. Tekmcvalci-nagrajenci so prejeli prav iično izdelane diplome in lepa darla na skupnem strelskem večeru, ki ga jim ie družina priredila v ta namen v nedeljo pri restavraterlu g. Pavlu Mainiku v hotelu Koklič. Ob tei priliki je imel predsednik družne g. Sterbenc Jože na prisotne, zlasti še na nagrajence, lep vzpodbuden nagovor. Prvo nagrado, prehodni srebrni pokal in dvoje drugih daril si ie priboril mladi strelec Kovačič Fr ml Lepe nagrade so prejeli tudi ostali najboljši strelci. Da ie b-la letošnjo obdaritev tekmovalcev možna v tako velikem številu, je zasluga naših trgovcev, mestne občine in novom, podletnika g. Fr. Rataja, ki so izdatno pripomogli k obdaritvi tekmovalcev. Po tekmovanju na letnem strelišču bo pričela družina s sobn-m streljanjem z malokalibrako puško v svoiem starem lokalu r>ri Buli. Clanom-tekmoval-cem. ki so pokazali razveseljiv napredek v tem viteškem sportu pa gre pohvala tudi naše javnosti. Iz Poljčan — Prijave za z grad ari n«. Davčni zavezanci agradarine morajo vložiti prijave za zgradarno najkasneje do 30. novembra pri občani ali davčni upravi. Točnejsa navodila so razvidna iz razglasov na občinski deski. — Sprememba po*e*ti. Znano Koflerje-vo hišo v Peklu je kupJa posestni ca gospa Vari Pavla. Lev Vladvka: 25 MOZ, KI JE UGASNIL SOLNCE FANTASTIČEN ROMAN Saj ni nikjer rečeno, da bi moglo biti potem vse izgubljeno. Saj člani Konzorcija ne bodo mogli Havla kar tako usmrtiti, kajti meč teme bo še vedno visel nad njihovimi glavami Igra pa tudi ni dobljena, kajti Havel je Se vedno v njihovih rokah in ta malenkost se ne da kar tako preskočiti. Pa tudi če bi morala biti usmrčena oba, on in Luisa, kaj pomenita dva človeka, kadar je v nevarnosti ves svet. Havlove roke kar drhte od hitrosti. Toda kaj je to? Tok ni vključen. Najbrž so vse elektrarne ustavile tok, da bi visoka napetost nikogar ne mogla ubiti, ali pa so kratkomalo ustavile dobavo toka, preden so vsi uslužbenci zapustili svoja mesta. Čemu bo električni tok? Zdaj sploh ni potreben. Vse zadeve razen svetlobe so postranske. 2epni radijski aparati ljudi, ki jim se ni bil posel električni tok, so tako slabi, da jih ni mogoče uporabiti. Telefonov je tako malo, da sploh ni vredno govoriti o tem. Kdo bi rabil telefon v dobi radia? Kakor da bi hoteli, da ima vsak človek v dvajsetem stoletju poleg električne svetilke še svečo. To je zaušnica tehniki. Čim dalje manj smo samostojni. Privezujemo se na skupne pridobitve in mirno amvračamo svoje primitivne domisleke. Toda vsega tega se Havel zdaj ni zavedal... Ni mogel telefonirati, ni mogel dobiti zveze... to samo je bilo zadostno dejstvo, ki je prevzelo vso njegovo zavest. In v tem dejstvu je visela črna negotovost, skrčena liki izsušen netopir v sajastem dimniku. In razraščala se je neprestano pred njegovimi očmi v slutnjo, da je že vse končano ... Oddajni aparat mu je padel iz roke . .. 21. Vruboun je zavlekel mrtvega tovariša v sobo in zaprl vrata. Kar se je vzravnal in prisluhnil... Nikjer nič. Samo visok, neslišen, blazen smeh teme. Kar srce se mu je krčilo. Eh — je zamrmral Vruboun. Liki miš je oblezel vsak kot, odprl vse predalčke. Jed! Bilo je je tu dovolj. Pol pečene gosi, velik krajec kruha, pet jabolk, dva kosa sira in steklenica vina. Vse to je stlačil Vruboun v tovariševo torbo in odšel. Na pragu je za hip obstal, nepremično in tiho, in ko ni nikjer slišal niti najmanjšega ropota, je tiho zaprl vrata in se splazil k svojim vratom. * Zdaj leži sit na postelji Za hip je zadremal. Morda je že rano jutro... Vrag vedi to... pojem časa je čisto odveč___samo tema je vedno enaka. V dveh ali treh dneh požrem, kar imam — a kaj potem ? Vojašnice bodo izjedene do zadnje skorje ... Ne, fant, tu ti bo predla slaba. In kaj pomaga vse to--Poginili bomo vsi, ta prej, oni pozneje. Pri nobenem pa to ne bo trajalo dolgo. Kar začuti Vruboun nepremagljivo hrepenenje. Če že moram poginiti, naj imam nekaj od tega. Privid ženskega telesa se razblini pod njegovimi rokami. Pri moji veri — to bi bilo. Pomisli, človek božji — v rodbini, dva sta v eni sobi. Mož in žena. Jaz se splazim v sobo, samo prisluškoval bom, kakor tihotapec, na tihem jo pobožam, potem pa . .. no, lahko bom počel, kar bom hotel, njen mož bo prisoten, pa ne bo ničesar vedel. Mlada Klazarka. Ni bilo slučajno, da se je je Vruboun spomnil. Pred njegovimi očmi so se razbohotile njene ustne in v dlaneh je zaključil vabeč val njenih nedrij, vzvalovanih z utripanjem srca. Kri je za val ovala v nepremagljivem hrepenenju planiti iz vojašnice. Ven! Nekam za pustolovščino! In na polju se boš lažje preživljal kakor tu. Tu bo odločil crknjen pes. Če bi se posvetilo — v sosedni sobi leži ubit tovariš — no, hvala lepa ... Čudno, pri tem spominu je ostala njegova vest gluha in otopela liki neotesana klada. A hrepenenje je raslo. Od tod! Vruboun zavija rjuhe. Počasi odpira okno in privezuje svojo primitivno lestvico. Vso jed v torbi je vrgel na hrbet in si privezal po vrhu dve odeji. Kdo ve. kje bo spal. Bodalo je vzel v roko in tudi na pištolo ni pozabil. Šele potem se je previdno spustil doli. Ulica je v temi strahotna. Izgubil si kraljestvo štirih sten, njihova zaščitna roka se je izpremenila v hladetinast nič, strašeč od vseh strani. Zdaj si siromak. Ali sploh veš, da ne čaka dva koraka pred teboj nekdo s pripravljenim bodalom? Vruboun leze ob steni liki polž in z golim bodalom se sproti prepričuje o prehodnosti teme. Enoličnost te poti bi moglo olepšati odprto okno ali vrata — toda ne, vse je zaprto in zamašeno, da bi ae človek kar zadušil. Pišite me v uh\ strahopetneži! Končno, — tu je — Vrubounov raj. Tu pozna malone vsak kamen, saj je to tik vojašnic. In vendar se zdaj pa zdaj počasti v duhu s krepko vojaško psovko za to, da se včeraj in poprej nikoli ni dobro razgleda! naokrog. Aha, tu je že Kohnova trgovina. Iz nje se širi smrad po polsirovih kožah. — Ta cigan me je nekoč okradel pri jermenu — godrnja Vruboun. In naenkrat ga obide naravnost pobalinsko hrepenenje. Priplazi se do okna in ga hoče razbiti. Preden pa najde prikladen kraj, zaide z roko med ostre črepinje stekla, — fej, tu me je neki falot ie prehiteL Pobalinsko razpoloženje naglo izhlapi iz njegove duše in nov piš groze pred temo mu smukne pod nogo. Vruboun se vzravna — sune srdito naprej, izgubi opreznost in negotovih slepčevih korakov se požene naprej. Zdaj je otopel kakor star konj, opotekajoč se proti staji. Menda se sploh ne zaveda, mimo kolikih hiš je že šel. Prva prečna ulica ga zdrami. Dihne glasneje. To je čudno. Se žive duše ni srečal. Res, kdor je v tej ulici, jo maha gotovo v isto smer kakor Vruboun. To se pravi... iz mesta ven. Samo med razoranimi polji lahko najdeš, obdržiš košček bednega življenja, Vruboun je prišel do konea ulice. Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in inserafni del lista Oton Christot // Vsi v Ljubljani