Uredništvo » uprava, Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telofon 4001—4001. Mesečna naročnina 25 llr, za iuo-zomstvo 40 llr. — Cek. rač. Ljub. ljana 10.650 za noročnlno ln 10.3114 za Insernto. - Izključno zastopstvo za oglase iz Italije ln inozemstva:
DPI S. A. Milano. Rokopisov ne vračamo.
SLOVENEC
APK1L - 1944
13
ČETRTEK
Abwehrerfolge im Siiden der Ostfront
Wichtiges Hohengelande nordostlich Jassy genommen Heftige Sowjetangriffe siidostlich Ostrow im Gegenstoss abgeschlagen - Deutsche Artillerieerfolge im Raum von Nettuno - Die schweren Verluste der nordamerikani-schen und britischen Terrorbomber - Deutsche Unter-seeboote versenkten 37.000 BRT
DNB Aus (lom Fiihrorhauptf|iiarticr, 12. April. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt beknnnt:
An der Nordfront der Krim setzten sieh deutsclic und rumiinisiiio Truppen unter harten Kiimplen aul vveiter siid-lich gelegene Stelliingen ab. Kine grosse Znlil fcindlirlirr Panzer vvtirdo abgo-scbossen. Im Zuge der ancli auf der ] lat bi ušel K e r t s r li eingeleiteten Ab-sclzbevvegungen vvurden Stadt nnd Hafen K e r t s c h nach Zerstiirung allcr kriegsvviehtigen Anlagen gcriiumt. — Sclnvere Kiimple mit den stark nacli-driiagenden Bolchevvislen sind im Gange.
Bei O w i d i n p o I, ostlich der I) 11 j o s t r - 51 ii 11 <1 u u s; vvehrten unsere Truppen heltige feindliche Angriffe ah und vcrnichteteii vorgedrungcne Kriifte der Sovvjets. 20 feindliche Panzer vvurden dabei vernichtet. Am un-teren D n j e s t r siidostlich O r h e i und-nordostlich Jassy scheiterten von Panzern unterstiilzto sovvjetische Durcli-hruchsvcrsuche. Nonliistlich .lassj' vvnrfen srhnolle deutsclic Truppen den Feind zuriick und nahinen ein vvirhtiges llii-hengeliinde. — Mehrero abgeschnitteno feindliche Kampfgruppen vvurden ver-nichtct.
Zvvisclien S t n n i s I a u und dem vveitcrhin zali verteidigten Tarnopol nahinen deutsche und ungarisehe Ver-hiinde gegen hartniickigeu feindlichen AViderstand erneut eine Aiizahl Ort-schaften. In den Kiimpfen der letzten Tage hat sich hicr die Tiger-Abteilnng 511(1 unter Fiihrung von Hauptinann I.angc besonders bevviihrt.
Im Kanipfgehiet von Konci zer-srhlugen unsere Truppen sovvjetische Kriiftegruppen.
Siidostlich O s t r n w vvurden laiifen-de mit neu ziigefiihrtcn Kriiften und MarKer Schlaehtflicgeruntcrstiitzung vor-getragene Angriife der Sovvjets in er-hitterten Kiimpfen zum Teil im Gegenstoss abgeschlagen. ln (len letzten Ta-pen hat sich das 1. Bataillon des Liift-\vaffcn-Jager-Regiinents 25 unter Hauptinann (iohrken besonders hervnrgetan.
Waihfahrzeiige iler Kriegsmarine srhossen iiber der N a r v a - B u c h t 4 sovvjcti chc Bomber ab.
An der italienisehen Siidfront vvurden gestern \viederum durch Stoss-trupps mehrere Stutzpunkto und Bunker des (Jegners mit ihren Bcsatzungeu iu die Luft gesprengt.
Im Raum von Nettuno erzielten unsero Fernkamplbatterien in Material-lagern des tiegners starke Explosioncn und anhaltenile ltriinde.
Deutsche Kanipf- und Torpcdoflug-zeuge fiihnlcn iu der letzten Nacht einen Aligriff gegen den hritiseh-nord-amerikanisehen Nachschnhverkehr ini M i 11 c 1111 e e r. Sie verniiiileten dabei im Seegehiet von A I g i e r trotz slar-ker feindlicher Abvvehr aus eiueni (>e-leit 2 Zorstiirer und beschiidigten (I Frarhter mit 42.0011 BRT durch Bomhen-unil Torpedotrcfler so schvvcr, dass mit der Versenkung eines Teilcs dieser Schiffe zu reehnen ist.
Am gestrigen Tage erlittcn noril-amerikanisehe Bomber bei Angrilfen gegen M i 11 e 1- und O s t d e u t s c h I a n d erneut scinvcre Verluste. In heftigen Luftkiiinpfen und durch Flakartillerie vvurden 120 Ieindliche Klngzeuge, da-riniter 105 wiermotorige Bomber, abgeschossen. In mehreren der angegrif-fenen Orte, besonders im Stadlgebiet von S t e t t i 11, entstanden Schiiden und Verluste unter der Beviilkcrung.
Bei geschlossener Beviilkung fiihrlen britische Bomber in der vergangenen Nacht einen Terrorangrill gegen dio Stadt A ar h en. I111 Stadlgebiet entstanden Schiiden, die Beviilkcrung hatte Verluste. Trotz sehvv ieriger Abvvchrhe-dinzungen vvurden bei diesom Angriff sovvin iiber den bcsetzten Westgebieten 22 feindliche Flugzeuge vernichtet. Einige britische Flugzeuge warfen ausser-deni Bomben im Raum von llanno-v c r.
Schnello deutsche KampMIugieuge griffen in der letzten Nacht mit guter VVirkung Ziele in O s t e n g I a n d an.
Sicherungslahrzeuge eines dcutschen Geleits brachten in der Loire-MUn-(1 u n g 4 britische Jagdbomher zum Ab-sturz.
1'nsere Fnterseehoote versenkten t> Schiffe mit .'17.000 BRT sovvie 2 Zerstiirer und 1 Minonrauniboot.
žarišče bojev na vzhodu
Berlin, 12. aprila. Na velikonočni ponedeljek so boljševiki nadaljevali z. naraščajočo srditostjo svoje napade na severnih dostopih na Krim, scverno-a/hodno od Tiraspola, na področju zahodno od Pruta, pri Tarnopolu in na bojišču jii/novzhodno od Ostrova. V vzhodni Bukovini, med Černovicami in Brodiji ter severno oir Kovelja pa so napadale nemške čete iu dosegle nameravane cilje.
Sovražnik si hoče z vedno silovite j ši mi sunki na predmostju Perekopa, i/, vzhodno od tega ležečega predmestja Sivuša in z železniških nasipov južno in severnozahodno od Genieeska priboriti dostop na Krim. Poskusi približanja našim predstražnim položajem ob vzhodnem delu Črnega morja so se izjalovili. Ju/no od Perekopa in na predmostju Sivaša so si boljševiki, ki so napadali v moči do polka in s številnimi oklepniki, pridobili nekaj ozemlja. Vdrle sile pa so naletele na pripravljene prestrežne črte, ki jih niso utegnile premagati. Močni oduelki ]lojnih letal so podpirali v drznih napadih v nizkem poletu obrambne boje. Lovci so ščitili bojne jate in sestrelili na področju Perekopa brez lastnih izgub 36 sovjetskih letal.
Severnozahodno od Odese so skušali Sovjeti, ki so v zadnjih dneh prodrli preko Uastelnaje, potisniti nemške bojne skupine, katere se nahajajo zahodno in severnozahodno od mesta, proč od Dnjestra. V liiulili bojih so nemške čete skupno 7. letalstvom preprečile te namere. V protisunkih so si utrle nemške čete prosto pot ter zajezile sovražnika, ki je severno-vzhodno od Tiraspola vdrl v nemške črte. V Besarabiji je uspelo nemškim grenadirjem in oklepniškim četam .se bolj zožiti neko starejše vdorno mesto ter še ojačiti svoje črte zahodno od Dnjestra.
Zapadno od Pruta še traja močan sovražni pritisk. S protinapadi so nemški oklepniški grenadirji in madžarske planinske čete zopet osvojile
južno od Stanislavov ležeče mesto Delatvu in s tem zaprle od1 tu proti jugu vodeče železnice in ceste.
Na področju med Černovicami in Tarnopolom so očistile nemške čete v zadnjih dneh priborjeno ozemlje od sovražnih preostankov. Junaško se boreča posadka v Turnopolu jc bila na velikonočni ponedeljek ponovno silovito napadena. Po zajezitvi nekaterih sovražnih vdorov v vzhodni in zapodili del mesta je v glavnem obdržala svoje položaje in zadala neprestano nuskakujoči sovjetski pehoti težke izgube. Pri Brodijih so nemški grenadirji s krajevno omejenimi sunki še bolj izgradili svoje izpostavljene črte in pri tem razbili nek sovjetski bataljon. V odseku Kovelja ter med Pnjestrom in Čavsi je sovražnik skušal zopet iztrgati nemškim četam njih ozemeljske pridobitve v zadnjih napadalnih nastopih. Nu obeh mestih so se izjalovili boljševiški sunki.
Na severu vzhodnega bojišča so boljševiki osredotočili svoje napade v odseku južno od Ostrova. Tamkaj so napadli z več na sveže dovedenimi divizijami, vendar je dobro namerjen zaporni ogenj nemškega topništva odvzel njih naskokom vso silovitost. Zgolj na enem mestu je sovražnik utegnil vdreti v nemške črte. Tamkaj stoječe nemško težko orožje je uničilo večje število vdrlih oklepnikov in jih prisililo, da so se umaknili. Roji za očiščenje vdornega mesta, v katerem se je utrdila spremljevalna pehota, so še v teku. Ob Narvi so nemške čete razbile v nadaljevanju svojih napadov za iz.rnvnanje bojiSča odpor sovražnih preostalih skupin.
južno od Pskova je ostalo tudi nn velikonočni ponedeljek mirno. Devetdnevni naskok več kot 20 sovjetskih strelskih divizij, ki .jih je podpiralo najmanj 50<> oklepnikov, okoli 2211 baterij in 5 oddelkov minometal-cev, se je prav tnko izjalovil. Večidel sovražnikovih oklopniških oddelkov je ra/.bilo težko orožje.
Silno ogorčenje v Belgiji
Bruselj, 11. 4. Belgijski tisk prinaša 7. velikimi naslovi ter 7. globokim ogorčenjem poročila o najnovejšem napadu angloanieriškega letalstva na bruseljska predmestja. Trenutno 60 našteli 24 mrtvih in 70 težko ranjenih. Kakih 200 hiš so bombe porušile. »I'ays Reek piše: -Kot La Louviere, Courtrai in Ostende, je moral tudi Bruselj občutiti oblek svojih »osvobodilcev«. ki so si zelo taktno izbrali prav Veliko noč — ta veliki krščanski praznik — 7.a svoje zločinsko dejanje.. žc na veliko soboto so Anglo-auieriikanci napadli mesto Ilaeselt z oko-
129 severnoameriških letal sestreljenih
Berlin, 12. aprila. Nemška letalska obramba jc opoldne dne 11. aprila dosegla nov velik uspeh v borbi proti severnoameriškim bombniškim oddelkom, ki so v izredno močni zaščiti lovcev za dolge polete vdrli nad srednjo in severno nemško ozemlje. Nemški lovski in rušilni oddelki so po dosedanjih ugotovitvah sestrelili skupno s protiletalskim topništvom 129 severnoameriških letal, od tega 105 štiri-motornih bombnikov.
Romunsko vojno poročilo
Bukarešta, 12. aprila. Sredino romunsko vojno poročilo se glasi:
Na severu Krima, kjer napada sovražnik z nadmočnimi pehotnimi, oklepniškimi in letalskimi silami, so nemško-romunske čete še vedno v težkih obrambnih bojih.
Zapadno od Odese so se nemško-romunske sile načrtno umaknile ter pri tem zadale sovražniku velike izgube.
V	Srednji Besarabiji ni bilo kakih posebnih dogodkov.
V	severni Bukovini so nemške oklep-niške edinice skupno z deli romunskih čet napadle z boka sovražnikova napadalna čela, jih razbila ter jih vrgla z velikimi izgubami nazaj. Kraja Pcdul Iloaei in Tg. Frumos sta bila zopet osvojena.
Zahteve po Churchillovem odstopu
Stockholm, 11. aprila. »Nya Dagligt Al-lehanda« poroča iz Londona o dveh kongresih Commonvvealth stranke ter neodvisne delavske stranke. Kongres Common-wealth stranke je sprejel rcsoluci|o, v kateri zahteva takojšen Churchillov odstop. Neodvisna delavska stranka je sprejela več resolucij, izmed katerih ena odklanja sodelovanje z »malomeščanske in za vojno navdušeno« Commonwealth stranko. Neka druga spomenica, ki je predlagala prekinitev vseh odnosov z laburistično stranko, ni bila sprejeta.
Obrambni uspehi na jugu vzhodnega bojišča
Važno višinsko ozemlje severnovzhodno od Jassyja zavzeto Srditi sovjetski napadi južnovzhodno od Ostrova s protisunkom odbiti - Nemški topniški uspehi na področju Nettuna Težke izgube severnoameriških in angleških strahovalnih bombnikov - Nemške podmornice potopile 37.000 ton
Novi
Fezu
nemiri v
Algeciras, 11. apr. V maroškem mestu Fezu, ki je glavno središče vseh nemirov ter trdnjava maroškega nacionalizma, jc prišlo do novih krvavih spopadov med maroškimi rodoljubi ter dcguallovsko policijo. Ko jc policija hotela ustanoviti svoje postaje v Medini (okraj domačinov), jo je obkolila z vseh strani razjarjena množica, ki jc hotela proti temu protestirati. S streh in zidov je pričelo deževati na policijo kamenje z opeko, lonci in posodami. Razjarjena množica, tudi žene in otroci, je hotela kamenjati dcguallovskc izvršilne organe ter jih je napadla s svojim enostavnim orožjem. Ker so sc stražniki branili s strelnim orožjem, je bilo v mestu mnogo mrtvih in ranjenih.
Nova petrolejska vojna?
Stockholm, 12. aprila. Pod naslovom »Nova petrolejska vojna« pi?e »Ny» Dagligt Allchnnda«: Sklep severnoameriške vlade, da se aktivno udeleži izkoriščanja petrolej.skih vrelcev na Srednjem vzhodu, lahko popolnoma upravičeno smatramo kol novo obdobje v »borbi za petrolej« in kot predznak na novo prebujenega ameriškega pelrolejskcga imperializma. Posebno značilno je uradno ameriško utemeljevanje za to aktivnost. Amerikanci namreč pravijo, da mora bili •severnoameriška preskrba s petrolejem za primer nove vojne zagotovljena«. Takšna zagotovitev pa zahteva obsežne politične in strateške ukrepe, ki pa bodo kaj težko premostili žc po prejšnji svetovni vojni opaženo nasprotje med angleškimi in severnoameriškimi interesi, temveč ga bodo ie šc bolj zaostrili.
Fiihrerjev glavni stan dne 12. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na severnem bojišču Krima so se nemške in romunske čete med hudimi boji umaknile na dalje južno ležeče položaje. Veliko šte\ ilo sov raznih oklepnikov je bilo uničenih. Y teku umikal-■i i It premikov, pričetih tudi na polotoku Kerču, sta bila po ril/dejanju vseh vojno važnih naprav i/prn/njenn mesto iu pristanišče Ivere. Težki boji / boljševiki, ki ostro pritiskajo, se nndulju-jejo.
Pri Ovidiopolu vzhodno od i/li\a Dnjestra so naše čete odbile srdite sovražne napade in uničile prodirajoče sovjetske sile. Dvajset sovražnih oklepnikov je bilo pri tem uničenih. Ob spodnjem Dnjestru jugovzhodno od Or-gejeva in severovzhodno od Jasss j a so se izjalovili z oklepniki podprti sovjetski prodorni poskusi. Severov/hodno od Jnssvjn so vrgle hitre nemške čete sovražnika nazaj in zavzele neko važno višinsko ozemlje. Več odre/niiih sovražnih bojnih skupin je bilo uničenih.
Med Stanislavov i m in Tarnopolom, ki se še naprej žilavo brani, so zavzeli nemški in madžarski oddelki ponovno nnv/.lie trdovratnemu sovražnem u odporu večje število krajev. \ bojih zadnjih dni se je tukaj posebno odlikoval 3I«,. oddelek Tigrov pod poveljstvom stotnika I.ungcja.
Nn bojišču pri Kov I ju so naše čete razbile sovjetske bojne skupine.
Jugov/hodno od Ostrova so bili stalili sovjetski napadi, izvedeni /. novo dovedenimi silami in /. močno podporo bojnih letal, v ogorčenih bojih in to deloma v protisuilku odbili. V zadnjih dneh se je posebno odlikoval I. bataljon 2% letalskega lovskega polka pod poveljstvom stotnika (lehrkena.
Stružne ladje vojne mornarice so sestrelile nnd zalivom N n r v e štiri sovjetske bombnike.
Nn italijanskem južnem bojišču
so včeraj ponovno udarni oddelki pognali \ /rak več nasprotnih oporišč iu bunkerjev /. njih posadkami.
Na področju Nettuna so povzročile nase dnljnostrelne baterije v na-sprotnih skladiščili goriva močne eksplozije in daljše požare.
Nemška bojna in torpednn letala so izvedla v minuli noči napad proti iin-glosevenioameriškemu oskrbo v ulitemu prometu v Sredozemskem morju. Pri tem so uničila nn morskem področju pri \ I žiru navzlic močni sovražiti obrambi i/ nekega konvoja dva rušilen ter poškodovala /. bombami in torpedi šest tovornih pnrnikov / 42.0110 tonami tako težko, da je računati s potopitvijo dela teh ladij.
Včeraj so utrpeli severnoameriški bombniki pri napadih proti srednji iu v/hodni Nemčiji ponovno težke i/gube. N srditih letalskih bojih in s protiletalskim topništvom je bilo sestreljenih 129 sovražnikovih letal, ud tega ItIS štiriinotornih bombnikov. V več napadenih krajih in to posebno ne mestnem področju Ste 11 i na je nastala škoda iu i/gube med prebival« stvom.
Pri strnjeni oblačni odeji so i/vedK angleški bombniki v minuli noči sli;> hovalui napad ua mesto Ane h en. N« mestnem področju je nastala škoda, prebivalstvo je imelo i/gube. Nnv/lir težavnim obrambnim pogojem je hi'.i pri tem napadu kakor nad zasedenimi zapadli i m i ozemlji sestreljenih -'2 sovražnikovih letal. Nekaj angleških letal je vrh tega odvrglo bombe na področje II n n n o v e r a.
Hitra nemška bojim letala so napadla v zadnji noči z dobrim učinkom cilje v X z h o d u i A ll g I i j i.
Zaščitne ladje nekega nemškega konvoja so sestrelile v izlivu l.oire štiri angleške lovske bombnike.
Nase podmornice so potopile pet ladij s 17.11110 tonami ter dva rušilen in enega iskalca min.
Tri leta neodvisne Hrvatske
Zagreb, 12. aprila, V Zagrebu so svečano proslavili tretjo obletnico ustanovitve Neodvisne države Hrvatske. Vse mesto je bilo v zastavah. V glavnih cerkvah so bile zahvalne službe božje. Poglavnik jc sprejel člane vlade in svoje najožje sodelavce, da se jim je zahvalil za njih nesebično delo v korist utrditve notranjega in zunanjega položaja države. Nato jim je predal Poglavnik podeljena odlikovanja. V imenu odlikovanccv sc jc zahvalil ministrski predsednik dr. Nikola Mandič, ki je poudaril, da bodo z naraščanjem težav in nevarnosti tudi tisti sile, ki se pozitivno zbirajo okoii Poglavnika, postale šc močnejše.	, ,
V ra-'iu so govorili notranji, vojni in železniški minister ter šel propagande. Notranji minister dr. I.orkovič je izjavil, da je danes nad 300.000 sinov Hrvatske v boju za obrambo domovine evropskih narodov. Vsi ti Hrvati vedo dobro, za kaj se borijo. Železniški minister in vojni minister Ante Vokič je poudaril, da z nevarnostjo prihaja vedno bolj do izraza veselje do boja, volje do odpora ter duhovna in gmotna odporna sila hrvatskih vojakov. Narodna svoboda in državna neodvisnost
ttfashington se pripravlja na tretjo vojno
lico. Razdiralne bombe so ubile 58 ljudi, HO prebivalcev pa ranile. V ponedeljek dopoldne je bil Haseclt znova bombardiran. Ob življenje je prišlo nadaljnjih devet oseb. V noči na veliki ponedeljek so doživela lil Is k a predmestja strahovalni napad na delavska naselja in bivališča civilnega prebivalstva. Reševalni ukrepi francoskih oblaslev ter raznih pomožnih organizacij so se takoj pričeli. Do torka opoldne se je zvišalo število ubitih Fran-eozov na 230 Zaradi visokega števila težkih ranjencev domnevajo, da bo število mrtvih še naraslo.
Ženeva, 11. aprila. Dočim se morajo ameriški vojaki daleč od domovine 1m>-riti 7,a Rooseveltovo židovsko-imperiali-stično vojno, se vvashingtonsiki oblastniki že bavi jo z določanjem programa za tretjo svetovno vojno, ne da bi povedali, proii komu bo naperjena. »Za zaprtimi vrati proučuje ameriška vlada gigantski načrt, ki bo omogočil Združenim državam, (Ia bodo prestale prva tri leta tretje vojnec, poroča »Associated 1'ress", ki tudi pravi, da predvideva ta načrt nabavo ogromnih surovinskih zalog v skupnem znesku 5 milijard dolarjev. Raje je prišlo na tajnih sejah do izredno živahnih debat, ki so se jih udeležili zastopniki vojske in mornarice, Bele hiše, uprave 7.a dobave ]>o zakonu o posojilih in najemu, tovarn, ki proizvajajo vojno blago ler rudarskega urada.
Po informacijah ljudi, ki so so sej udeležili, nameravajo ob koncu te vojne zaseči vse razpoložljive rude. To bi pomenilo pričetek zbiranja ter istočasno preprečile duinping, kar bi bilo ameriški rudarski industriji le ugodno, ker bi se tako preprečil nagel padec cen ob koncu vojne.
Nadalje naj bi vno zaloge rud v Ameriki sami ostale toliko časa nedotaknjene, dokler ne l>o kongres ugotovil, da je nastopilo novo »narodno blagostanje: ler s tem dovolil uporabo ameriških rudnin. Vse le zaloge >ma'rajo namreč sedaj zu »prvo obrambno črtoi Združenih držav. Končno upajo, da bo dejstvo, da 1» inozemstvo 7.a vse to vedelo ter obstoj takih zalog v Združenih državah dovolj močno svarilo 7^1 vse tuje sile, da si ne bodo upale pričeti 7. novo vojno. List p-oroi\i. da postaja vprašanje o »nadzornem uradu za surovinske zaloge-, ki naj bi ga tvorili člani veleindustrije, ki bi jili s privolitvijo senata imcuoval predsednik
republike, v toliko zapleteno, ker se vojska temu upira in trdi, dn predstavlja načrt za zbiranje surovin vojaško tajnost. Vojaki zato nasprotujejo imenovanju civilistov, ki ne znajo bili vedno .popolnoma tiho? ter zahtevajo zase |>o-poluo in izključno nadzorstvo nad surovinami. Tudi državno tajništvo je izrazilo pomisleke, predvsem vsled obvez, l:i so jih doslej sprejeli napram Rusiji ter vsled obveznosti, ki bi izhajale iz politike do iberoameriških držav. Po mnenju nekega ameriškega lista je poseben problem vprašanje, kako stališče 1k> o tem načrtu zavzela Anglija. List pravi, da so Angleži že |«> prejšnji vojni zahtevali skupno nadzorstvo nad preostalimi surovinami, dočim je sedaj \Vnshington mnenja, da je treba poslovanje ]><> zakonu o posojilu in najemu tako uredili, da bodo imele Združene države popolno nadzorstvo nad cenami, proizvodnjo iu prodajo vseh rudnin »v združenih ozemljih« Anglije iu Združenih držav. Uradno o tem vprašanju z Britanci še niso govorili.
Reorganizacija romunskega zunanjega ministrstva
Bukarešta. 11. aprila. S posebno uredbo ie bila izvršena že napovedana reorganizacija romunskega zunanjega ministrstva. Ministrstvo je dobilo štiri oddelke, ki bodo reševali politična, gospodarska, pravna in kiilturno-novinarska vprašanja. Odsek 7<a kulturo, tisk, propagando in informacije bo tvorilo pet članov iz vrst romunske akademije, romunskih znanstvenih institutov, univerz-nih procesorjev, znanih novinarjev ter ostalih biro kovu j a kov.
sta dobrini, ki ju ume narod nad vse ceniti in ki ju hoče pod vsemi okolnostmi braniti. Sel propagande Ivo Bogdan jc dejal med drugim: Hrvati so bili dokazali, da nc vedo samo umirati za Hrvatsko, temveč tudi živeti. Leto 1918 se nc more več povrniti. Zgodovina pa nam mora dajati nauk, da se mora vzdržati vse, kar koli utegne priti.
V okviru svečanosti jc bilo tudi več političnih in kulturnih prireditev. V umetniškem paviljonu so v prisotnosti najvišjih zastopnikov vojske, ustaškega pokreta in zavezniških ter prijateljskih držav odprli razstavo »Tri leta hrvatske literature in tiska«. Sef propagande Ivo Bogdan je v govoru poudaril, da jc ta razstava dokaz, da hrvatski narod ni svoje kulturne ustvarjalne sile izgubil niti v teh treh težkih letih, ko se jc večidel sil moial uporabili za obnovo in obrambo zopet ustanovljene Neodvisne Hrvatsko države.
Na praznik ustanovitve države jc bila ludi krstna predstava prvega hrvatskega zvočnega filma »Lisinski . Svečani predstavi so prisostvovali člani hrvatske vlade, ministrski predsednik dr. Mandič in diplomatski zbor.
Poglavnik jc prebil dan kot običajno pri svoiih kozakih in pri ranjencih. Pri jahanju skozi zagrebške ulice ga je prebivalstvo prijazno pozdravljalo.
Zagreb, 12. aprila Na obletnico ustanovitve Neodvisne države Hrvatske jo sprejel Poglavnik brzojavne čestitke su-verenov in državnih poglavarjev zavezniških in prijateljskih držav. Ministrski predsednik dr. Mandič je spreicl od nemškega zunanjega ministra v Ribbcntropa brzojavko, v kateri mu v imenu nemške vlade ter v lastnem imenu najprisrčneiše čestita k triletnici Neodvisne države Hrvatske.
Kratke vesti
Zagreb. Poglavnik je imenoval ministra za opustošena ozemlja dr. Mehmeda Alaibegoviča za namestnika trgovinskega ministra dr. Vrančiča, dokler se la mudi v inozemstvu.
Ženeva. 11. aprila. Danes so se pričeli razgovori med Edenoni in namestnikom ameriškega zunanjega ministra Steltilliusom. Izjava, ki je bila objavljena po konferenci pravi, da sta se politika dotaknila vseh vprašanj zunanje politike. Razgovorov se je udeležil tudi ameriški poslanik v Londonu \Vinant.
Amsterdam. Reuter javlja, da je odpotoval bivši grški kralj iz. lx)iidona v Kairo, da bi tamkaj »pri viru proučil grško ministrsko krizo .
Stockholm. Pred kratkim iz Sovjetske Zveze v Italijo vrnivši se boljševiški poglavar Patmaro Togliatti je imel v torek v Neaplju svoj prvi veliki govor. O monarhiji je izjavil med drugim: Pač ni potrebno bili v dvomili, kako bo končno to vprašanje rešeno.«
Stockholm. Da bi Irsko še bolj izolirali, pričakujejo eedai po vesli A.ocia-led Pressa* najoslreiše ukrepe. Najprej pr«
plovbo v Irsko.
A
Stran
JL
»SLOVENEC«, ectrtcK, 15. aprila 1944
Štev. 64.
Boljševiški državni kapitalizem je bič ia delavca
Resnično stanje ruskega delavstva, ki je postalo pod komunističnim socialnim sistemom brezpravna masa sužnjev
Komunistični razbojniki na mitingih našim delavcem in malim ljudem obljubljajo raj r.a zemlji za takrat, ko bo komunizem popolnoma zmagal in prevzel vso oblast v svoje roke.
Da pa komunizem raja nikdar ustvaril ne bo, to dokazuje Rusija s svojo 25 letno
»socialistično« državo. V tem času se je žc moglo nekaj napraviti in ruski delavec bi v svoji delavski državi moral postati gospod nad gospodi, moral bi živeti kakor v raju. Resnica pa je drugačna. Ruski delavec ni gospod, temveč je čisto navaden suženj, saj nima niti ene izmed pravic in svoboščin, ki jih uživa sleherni evropski delavcc.
Strok, delavske organizacije
Strokovna organizacija ščiti delavca pred izkoriščanjem kogar koli. Tudi v sovjetski Rusiji so se po revoluciji ustanovile strokovne organizacije. Strokovnih delavskih zvez jc bilo prvotno 23, sedaj pa jih je 45. Članstvo v strokovnih organizacijah je prisilno in delavci plačujejo od svoje plače 1—2% prisilne članarine.
Te strokovne organizacije že od vsega početka opravljajo vsa dela, ki so v korist komunistične stranke, postransko pa ščitijo tudi interese delavcev, a seveda le v toliko, kolikor niso v nasprotju s stranko.
Upravni aparat organizacij
Upravni aparat, ki vodi vso ogromno delovno organizacijo, znaša pri nekaterih podjetjih do 40"o. In kaj dela ta upravni aparat? Kontrolira delavcc in pisari cele gore papirja. Ta upravni aparat je pod vodstvom komunistične stranke. Na sedmem delavskem kongresu jc Tomski izjavil: »Nc bomo skrivali pred nikomer, da je delovanje strokovne organizacije vodeno po komunistični stranki, da je bilo vodeno in da bo vodeno tudi v bodoče.«
Že od vsega početka je glavna naloga rdečih sindikatov, da zvišajo količino dela, da zmanjšajo proizvajalne stroške in da izboljšajo kakovost proizvodov. Ni torej glavna naloga komunističnih sindikatov, da varujejo delavca, ampak nasprotno, da ga priganjajo k delu, da iz njega čim več iztisnejo, ga ponižujejo v brezdušno orodje. Sovjetski sindikati ne ščitijo delavca pred delodajalcem, to je pred državo, ampak so najmočnejše orodje države za zatiranje in izrabljanje delavstva. O kakih svobodnih delavskih organizacijah, ki so ponos evropskega delavstva, v Rusiji sploh ni mogoče govoriti.
Delavske plače
Najvažnejše poglavje delavskega vprašanja so delavske plače. O plačah-.odloča v Rusiji v končni in zadnji instanci komunistična stranka, ker ta ima v vseh vprašanjih neomejeno oblast. Seveda*pa ne odločajo o plači prve instance v tijvarnah, temveč osrednji organi, ki imajo zaradi okrajne centralizacije vso oblast v rokah. Resolucije vseh strankinih kongresov od leta 1923 dalje sklepajo o političnih navodilih glede plač. Delavske organizacije so torej izvršilni organ komunistične stranke, v kolikor sc tiče delavskih plač.
Plače se odmerjajo v načelu !z čisto političnih razlogov, med katerimi so: plače ne smejo povzročiti bega iz dežele v mesto, dalje načelo neenakovrednosti posameznih delavskih slojev za ohranitev diktature, načelo, da plače neugodno vplivajo na gospodarstvo komunistične stranke.
Ta načela se dokaj čudno slišijo, posebno če pomislimo, da komunisti pri nas obljubljajo izenačenje plač. Isto so v začetku obljubljali tudi v Rusiji. Govorili so: pri nas bodo vsi delazmožni in v vseh gospodarskih panogah prejemali enake plače. Ne glede na značaj dela, ki ga kdo opravlja, bo dobil od države vsak toliko, kolikor je njemu in svojcem potrebno za življenje!
Čas pa je dokazal, da boljševiki tudi te svoje osnovne obljube niso mogli izpolniti. 2e t prvi dobi so morali uvesti delovne kategorije, po katerih so se plače ravnale po opravljenem delu. Toda šli so še dalje. Plačno tarifo jc bilo treba še bolj izpremeniti, zato so uvedli 8 plačnih razredov, ki nai bi ustrezali različni kvalifikaciji dela. Da bi pa delo še bolj podnetili, so namesto plače na uro uvedli plačo od kosov ter so na ta način uvedli delovni ;estav, ki so ga komunistični voditelji
vseh časov in v vseh državah pobijali kot najbolj priganjaški sistem dela, ki nikakor ni v skladu s častjo delavca-človeka. Ta, pri nas tako osovraženi akordni sestav dela, pa sc je v Rusiji silno naglo stopnjeval. To stopnjevanje je naraslo za 800 do 1300%. To se pravi: če 100 delavcev opravlja svoje delo za urno plačo, jc povprečno 1000 delavcev plačanih na akord. Kaj bi napravili naši delavci, ko bi jih tako naganjali pri delu?
Stopnjevanje akordnega sestava dela
Plače akorJnega dela pa se niso dejansko odmerjale po višini storjenega dela v akordu, ampak v sorazmerju z i-tvršenim delom na uro. Ko jc gospodarski načrt zahteval, da se zviša produkcija za 40 do 70%, je bila postavljena tudi nova lestvica za dosego minimalnih plač na osnovi najnižje količine izvršenega dela. Dela-
vec, ki poveča delo za 20%, dobi po novi tarili zvišano plačo samo za &%, če pa delo zviša za 60%, dobi povišek plače za 40%. Toda koliko je delavcev, ki bi zmogli tako zvišano delo za daljšo delovno dobo? Pri boljševiškem delovnem sestavu gre torej za izrazito tlako in se uporabljajo najbolj nečloveška sredstva samo zato, da se iz delavca iztisne čim večji donos proizvodnje. Tega plačanega sestava doslej še ni vpeljal noben ameriški in evropski kapitalist.
Načelo, da ima delovno ljudstvo pravico do enakih plač, so boljševiki uradno odpravili. Stalin je 17. XI. 1931. leta na 1. kongresu stahanovcev dejal: »Socializem je treba tako razumevati, da mora vsakdo v socialistični družbi delati svojim zmožnostim primerno, zato pa dobi od družbe tako plačo, ki ustreza njegovim potrebam.« S tem pa je sam vodja boljševizma za sovjetsko gospodarstvo sprejel načelo, na katerem temelji kapitalistični družabni red.
Evropski socialni načrt
To dni je bil v Šleziji se-. stanek vodilnih socialnih politikov evropskih narodov, na katerem so ruzpravljali o bodoči osnovi socialnega reda v Evropi. Na zasedanju so sestavili zaključni protokol, ki obsega 17 točk, kalere v naslednjem prinašamo: 1. Izhodišče vsakega socialističnega roda je narodna skupnost, njej se podre-de vsi posamezni interesi, le ona zagotavlja življenje in nadaljtii obstoj osebnosti. Socialna politika se zaradi tega ne more omejiti na to, dn bi služila občasni prednosti posameznih oseb in skupin. Socialna politika je skup vseh načel in ukrepov, ki trajno zagotavljajo zdravo sorazmerje vseh članov narodne skupnosti brez ozira na to ali so samostojni ali odvisni.
'2. Skupnost je le tedaj zmožna življenja, čo so lahko opira na osebnosti, ki so v |>oložaju in hočejo pri vsakem svojem dejanju vzeti nase največjo možno mero odgovornosti napram skupnosti. Če se to no bi zgodilo, poletn bi postala skupnost brezbarvni kolektiv.
3.	Storitev je skupnost vseh služb, ki jih opravlja posameznik v narodni skupnosti na vseh poljih narodnega življenja. Storitev za skupnost določa socialni položaj in stopnjo osebnosti. S tem postane storitev 6redišče socialnega reda.
4.	Izpolnjena dolžnost de>la je predpostavka za pripadnost k narodni skupnosti in k udeležbi na njenih pravicah. Nasprotno odpira pravica do dela vsakemu članu ljudsko skupnosti možnost osvobo-ditvo iz stalne nesigurnosti obstoja, kar je bilo značilno za socialno usodo zadnjih stoletij.
5.	Centralno stališče storitve in dela v socialnem redu vodi k odvračanju vseh predpravic, ki ne temelje na osebni zastavitvi v delu.
C. To stališče vodi pa tudi k zahtevi, da morajo biti na razpolago vsakemu članu skupnosti vse možnosti izobrazbe in nadaljnega razvoja, ki odgovarjajo njegovi nadarjenosti. Pravica do izobrazbo odpira pot do socialnega dviga.
7.	Pri vsej nujnosti načrtnega vodenja delovne sile bo narodna skupnost skrbela za lo. da bodo delavci lahko stremeli —-zahvaljujoč se njeni pomoči z izobraženimi in pbspeševanimi nadarjenostmi — k takemu prostoru za delo. ki odgovarja njih znanju in potrebam skupnosti.
8.	Vsak osebni vzpon bi bil brez ha-ska, če ne bi bilo poskrbljeno za podporo družine kot osnovne celice naroda. Osebnost mora svoj položaj, ki si ga je pridobila s svojo storitvijo v narodni skupnosti, opravičiti tudi z ustanovitvijo in razvojem zdrave družine. Zaradi tega končnega cilja mora zopet skrbeti narodna skupnost, da bo vsaki družini na razpolago dovolj stanovanjskega prostora in zadostnih sredstev za obstoj.
9.	Vsaka osebnost mora tvoriti svojo usodo na lastni odgovornosti. Narodna skupnost pa bo poskrbela za lo, da n* hen njen ne bo prišel brez lastne krivde v stiski, a to garantira varnost življenjskega večera, varnost pri bolezni, inva-
lidnosti in nosečnosti kakor tudi preživljanje vdov in sirot. Pravica do socialne varnosti izvira za vsakega posameznika iz izpoljevanja njegovih dolžnosti kot pripadniku naroda brez ozira na primer, če je samostojen ali nesamostojen, na socialni položaj in način pobiranja prispevkov.
10.	Pravici do dela odgovarja pravica do pravične plače za vsako delo. Pravična mezda predpostavlja merilo vrednosti dela in osebne storitve brez ozira na vse peripetije gospodarskega položaja in konkurenčnih razmer.
11.	Sorazmerje mod mer.do in storitvijo pa se da trajno vzdržati le, če se dvigne skrb za socialno pravičnost do vladajočega načela ljudskega življenja, ki mora 1»11 i v vseh dejanjih narodne skupnosti in osebnosti.
12.	Ljudsko zdravje in telesno ter duhovno izboljšanje so nosilni stebri trajnega socialnega reda in jih jo treba zato veiiko|K)tezno gojili.
13.	Udeležita pri kulturnem življenju narodne skupnosti stvori šele delavca za polnoveljavnega člana narodne skupnosti. Dovolj prostega časa in skrb za bivanje v tem prostem času skladno s kulturnim stanjem naroda spadajo torej k najvažnejšim nalogam sorialne politike. Zaokrožen življenjski način, ki odgovarja ljudskim in krajevnim potrebam.
14.	Socialni mir zahteva ljudskemu blagostanju primerno ureditev zemljiške posesti, kmetijstva kot sploh vsega podeželskega življenja. Zdravo kmečko ljudstvo mora tvoriti temelje socialističnega reda tudi v knie|ij$|vu.
15.	Ljudski socializem je skup pameti in pravičnosti pri urejanju socialnih vpra-šiTn.j. Zalo ]e v zavestnem nasprotju z liberalizmom in kapitalizmom kakor tudi z marksizmom vseh vrst. Ne more se omejevati samo na nekatera področja. Zaradi tega zahteva tudi vodstvo v gospodarstvu po socialističnih načelih.
16.	Narodna skupnost izključuje vsako vrsto stanovskega in skupinskega egoizma. Zatot udi premaguje vse poskuse izkoriščanja in proletarizacije ljudi. S tem. da se narodi priznavajo k ideji narodne skupnosti, tvorijo predpostavke za socialistično Evropo brez proletarcev.
17.	Katera pota naj ubere posamezen narod, je odvisno od razmer in predpostavk, ki vladajo pri njem. Socializem ni nikak shema, ki bi se lahko vsilil življenju narodov, temveč je ideja, da se popolnoma razvije življenje evropskih narodnih skupnosti. Praktični socializem bo ubral najrazličnejša pota, da bo prišel od splošne ideje do stvarnosti ljudskega socializma.
To so načela, ki jih je sprejelo uvodno omenjeno zasedanje. Da bi se pa čimprej dosegla tozadevna izme<niava misli med posameznimi narodi, je bilo sklenjeno še nadalje, da naj se uvede stalna izmenjava misli, poročil informacij in literature med* interesiraniini osebami in organizacijami. Nadalje naj se izda priročnik evropske socialne politike, da bi se omogočilo medsebojno razumevanje in končno naj se ustvarijo znanstvene podlage za socialno slalistiko, ki bo osvetlila znanstveno predpogoje evropske skupnosti.
Udarniki in tekme
Komunistična stranka v Rusiji je za
večjo in kar najcenejšo produkcijo iznašla dva nova delovna sestava: sestav udarnikov in sestav socialističnih tekem.
Udarniki so delavske čete, ki jih po večini sestavljajo komunisti, ki se obvežejo, da bodo storili več, kot določa zakonita obveznost dela. Ti udarniki delajo tako rekoč noč in dan in celo v dela prostih dneh.
Socialistične tekme sc vrše med dvema delavskima brigadama, ki med seboj tekmujeta, katera bo izvršila v istem času večjo količino dela. S temi sestavi je vodstvo komunistične stranke hotelo postaviti dober zgled delavstvu in ga vzpodbuditi k posnemanju. Ker pa tudi ti sestavi niso dosegli svojega namena, so boljševiki vpeljali nov priganjaški sestav-stahanovstvo.
Stahanovstvo
Stahanovski sestav so boljševiki uvedli leta 1935, prav v tistem času, ko so bile odpravljene živilske nakaznice, kar je povzročilo velik dvig cen, dočim so delavske plače ostale pri starem.
Stahanovstvo je v svojem bistvu preprosta reč. Rudar Stahanov je prišel na misel, da bi namesto odkopavanja premoga, nakladanja, podpiranja obokov in drugih vzporednih rudarskih del,'ves delovni dan kopal samo premog in to s stroji, ki so mu bili na razpolago. Dosegel je s tem, da so bili stroji cel dan v rabi, kar preje ni bilo in tako mu jc uspelo, da jc izkopal v šestih urah 120 ton premoga, to je 7krat več, kakor ostali delavci. V resnici pa je napravil delo, katerega bi napravil vsak drug delavec. Boljšcviška oblast je namenoma prezrla postranska dela, ki so jih namesto Stahanova morali opraviti drugi delavci. Iz rekorda je napravila zakon, da se mora povsod tako delati.
Stalin je na kongresu stahanovccv izjavil: »Mnogi mislijo, da sc bo socializem utrdil na ta način, da bomo vse ljudi izenačili na isto stopnjo. A to je napačno. Potrebujemo takšnega načina dela, ki bo zaostalega delavca prisilil, da bo dohitel tovariša, ki koraka spredaj«. Po izjavi Stalina, torej nobena še tako trda delovna metoda ni odveč in vsaka mora delavca prisiliti, da izvrši čim večjo količino dela. To so prijatelji delavcev!
Za minimalno mezdo najmanjšo količino dela
Plače se razlikujejo po podjetjih, po poklicih, po delovni storitvi, torej tako kot v kapitalističnih državah. Je pa v boljševiški Rusiji še neka posebnost in sicer trda posebnost, ki jc nc pozna nobena kapitalistična država. Ta je: vsak delavec mora napraviti naimanjšo količino dela, da dobi minimalno plačo. Kdor te najmanjše količine dela ne napravi, ne <dobi najmanjše plače. Dobi le toliko odstotkov, kolikor odstotkov določenega dela jc irvrfiil. De-■lavec, ki izvrši mesečno samo 70% določenega dela dobi namesto 200 rubljcv mesečno, samo 140 rubljcv.
Vse kapitalistične države poznajo minimalno plačo in do te je delavec unra-vičen ne glede na količino izvršenega dela. Tako je tudi pri nas, ni pa tako v boljševiškem raju!
»Delo za vse«
Komunisti obljubljajo, da bodo popolnoma odpravili brezposelnost, ker ne marajo imeti ne brezposelnih ne lenuhov. V Rusiji danes brezposelnih ni. Pa jih tudi v mirni dobi ni bilo veliko,»ker je vlada segla po takih sredstvih, ki bi se drugod smatrala za nečloveška. Taka sredstva so: leta 1930 je bila izdana naredba od de- | lavskega komisariata, ki prepoveduje I svojevoljno spremembo dela, kakor tudi vsak nrekršek zoper disciplino in delovni red. Kdor se je pregrešil, je ob delo, ali pa ga pri novi namestitvi zadnji dobi. To se pravi, da delavec nc sme zapustiti delavnice ali tovarne iz lastnega nagiba, če se noče izpostaviti smrti za lakoto.
Brezposelne oodpore so ukinjene že od leta 1930 Delavec je tako zakonito prisiljen, da prime za vsako še tako poniževalno delo, pa tudi za delo, ki ne bi odgovarjalo njegovim telesnim zmožnostim in silam. Kdor takega dela ne bi hotel sprejeti, je izven zakona in prava, zani se država in družba ne brigata več in življenje teh ljudi je neprimerno težje kot življenje brezposelnih.
Iz Trsta
Borci za domovino. Misel slovenskih narodnih varnostnih straž si pridobiva vedno več tal v vsej deželi. Razveseljivo se množi število onih, ki stopnjo v njih vrste, še bolj pa raste priznanje, ki ga uživajo domobranci v mestu in na deželi. Odraz tega priznanja je članek, ki ga jo priobčila »Adria-Zeitung« v svoji številki od 9. aprila. V toplo pisani besedi, ki zavzema skoraj pol zadnje strani in jo osvetljujeta 2 zanimivi sliki, pripoveduje novinar g. K. Bali o organizaciji varnostnih straž, njih razvoju in življenjski nujnosti za deželo. Pravi, kako se domobranci skrbno in vztrajno vežbajo, kako so borbeni in kako je v njih živa zavest, da s svojim nastopom proti komunizmu varujejo dom in rod.
Tatvina v glavni zalogi tobaka. Pretekli četrtek zjutraj je pripeljal pred zalogo tobaka, ki je v Lloydovem stolpu, tovorni avtomobil, iz katerega je izstopilo pet neznancev. Brez besed so zgrabili čuvaja in ga zaprli v bližnjo barako. Potem so vdrli v zalogo in odnesli za 200.(XX) lir rnznih cigaret in cigar. Ko so naložili na avtomobil, so se lahko spet mirno odpeljali. Čuvaj se je šele kasneje mogel rešili svojih vezi in je takoj odšel na bližnjo karabiniersko postajo, kjer jo naznanil tatvino. Zlikovci pa so seveda medtem že ušli.
Otrokova smrt pod avtomobilom. Na
veliko soboto popoldne je šla po Voltovi ulici gospa Pasinati s svojim petletnim sinčkom. Ko sta prišla do vogala Marco-nijevo ulice, jo otrok izpustil materino roko, ki ga jo vodila in ušel na sredo ceste. V istem trenutku se jo znašel pod avtomobilom, šofer tega ni takoj opazil !n je ustavil šele, ko je zaslišal krike prestrašene matere in mimoidočih. Takoj je prišel na mesto nesreče reševalni avto. ki je odpeljal dečka v bolnišnico. Na žalost je bila vsaka pomoč zaman, ker jo mali med potjo izdihnil.
Umrli sn: Marija Fakin, Julij Bolav-šek. Angel Oran, Egon Mernik, Ivana Ja-ncka, Helena Poropat. Karla Brecelj, Dominik Miloh, Koza Bencina. Ilermina Kralj, Edila Novel. Evgeniia Krušič, Frančiška Furlan, Ivan Tončič, Milan llapot, Ivan Fakin, Anton Bohner.
Dva otroka ranjena pri eksploiijoh boinli. V preteklem tednu je 13 letni Sergij Lovrenc iz Zvouarske ulice 313, ko se je igral v bližini svojega doma, našel ročno boml>o. S svojimi tovariši jo je jiobral in nesreča je hotela, da jo ravno njemu eksplodirala in je lako dobil rane po nogah. — 11 letni Marij Gregor iz Nabrežine je blizu doma našel bombo in jo pobral, pa mu je eksplo-dirala v roki in je bil ranjen po obrazu in rokah.
ŠPORT
Nogometno prvenstvo »jadranske skupine«; Tržaška Triestina je šla v Gorico na vroča tla z deljenimi izgledi na ug6den uspeli. Toda stari, ruti-ii i ra n i mednarodni igralci Triestine so , opravili svoj posel dobro ter premagali dobro Gorico z rezultatom 3:0 in si popravili svoj položaj na tablici. Triestina ima sedaj 13 točk ter izglede, tla se prerine v finalne igre.
Ampelea jc morala v Trst v borbo s Ponziano, ki si rada privošči navadno ravno favorite. Toda Grezarjevo moštvo jc zaigralo jako dobro ter si z 1 :0 zagotovilo zmiigo ter še nadaljnje vodstvo na tablici.
Videm je sprejel goste iz Kormina ler jim gostoljubno natresel tri golo v mrežo — proti enemu častnemu zgoditku.
V	Trst je moralo tudi moštvo ladje-delničarjev iz Tržiča, ki je na velikonočni |K)necfeljek premagalo moštvo Sv. J usta z rezultatom 2:1. Sedaj je stanje na tablici naslednje: vodi Ampelea s 16 točkami; sledi ji Triestina s 15; Gorica, Sv. J ust in Tržič |Mi n točk; Videm ima 11, Kormin 8 in Ponziana 5 točk.
V	nedeljo se bodo srečala naslednja moštva: Ponziana — Sv. Just; Triestina — Videm; Tržič — Gorica: Kormin — Ampelea. Ako bo šlo vse po sreči, bo tekmovanje zaključeno dne 23. t. m.
S. K. Mars. Pozivajo se vsi igralci, da se udeležijo zelo važnega sestanka, ki se vrši v četrtek, cTne 13. t. m., ob 19 v gostilni Predovič pri mestni kluv-rfici. — Načelnik.
Izraelove mreže
nad svetom
43
Kdo je kapitalist in kdo jc prole- | tarcc, smo že dovolj nazorno opisali | v besedah in slikah. Omenjamo še nekaj številk: nemški Judje so dali zn finansirnnje ruske revolucije 115.000 funtov šterlingov, angleški Judje 14-9 tisoč 3+1, ameriški 240.000, francoski in avstrijski Judje 279.000 funtov šterlingov. V sami Rusiji se je vršilo zbiranje denarja za revolucijo med tam živečimi Judi. Tu pa niso vštete ogromne vsote denarja, ki so jih dali na razpolago posamezni kapitalisti — Judje, n. f>r. najhujši sovražnik carske Rusije Jakob Schiff, Visocki (največja judovska firma v Husiji za uvoz čaja) itd.
Na drugi strani je organiziral ru-sko-judovski »Bund« delavce, prirejal stavke in demonstracije, poplavljal vse kraje Rusije z revolucionarno literaturo, pošiljal ruske fanatike i/.vršcvat teroristična dejanja proti predstavnikom oblasti in armade. Istočasno sc vrši uničevalno delo — revolucionira-nje armade. Po načrtu, ki je bil sestavljen v Londonu, je izbruhnila vstaja v ruski vojni mornarici. Vse tako zvano »nacionalno gibanje« sc vodi pod geslom »Dol samodrštvo«. Tako je bilo v letu 1905! Kar se jc takrat 1 ouesrečilo, se. je temeljiteje pripra-
vilo in strašno krvavo izvedlo v letu 1917 in dalje. Slično »nacionalno gibanje«, ki naj privede v judovsko in-ternacionalo in komunizem, vidimo pri nas, kjer vodijo »osvoboditev naroda« in »slovenstvo« — Jud Bebler in še nekateri poljudje, ki sami pravijo, da se v njih žilah pretaka tudi judovska kri. Našo OF vodijo masoni in vodijo jo tako, kakor so masoni vodili vse po-krete po svetu, v prilog judovstva in judovske nadoblasti nad svetom.
Kakor jo naš komunizem sam po sebi sleparija, tako jc tudi ves komunizem po svetu sleparija, sredstvo, da spravi judovstvo ljudi v materialno odvisnost in duhovno suženjstvo. Samo na ta način bi bilo mogoče Judom obvladati svet in uvesti svoj despotizem, mc-sijansko kraljestvo na zemlji.
To je jasno pisal pred sto leti jud Bnruch I.ovy judu Karlu Marxu kot smernice za njegovo razdirulno delo, in to vidimo jasno v sionskem protokolu (XV/10): »Ideja o splošni enakosti je javno kršenje najvišjega zakona narave, ki je ustvarjala že od pričetka sveta različna bitja in ki je dodeljevala odločilno vlogo — individualnosti.«
Naš komunizem ni tedaj nič drugega kot duhovni samomor, s katerim
se človek odreče svoji individualnosti ter dostojanstvu in se podvrže enakosti brezlične množice.
Dostojevski opisuje* duhovno siran komunizma v svojih »Besih«: »Nagovorite štiri člane krožka, dn zadavijo potega, češ da misli ovaditi; prelita kri jih zveže še tisti hip v en sam vozel. Vaši sužnji postanejo, ne bodo si upali upirati se in zahtevati obračunov. Naš nauk jc v svojem bistvu zanikanje časti, in za odkrito pravico do brezčastno-sti je najlažje zvabiti ruskega človeka za seboj. Pravica do brezčastnosti — da, potem prihitite vsi na našo stran, niti eden ne ostane tam... Vsi člani družbe nadzorujejo drug drugega. Dolžnost ovadbe je skupna za vse. Vsak je lasten vsem, vsi vsakemu. Vsi so sužnji in v suženjstvu enaki; v skrajnih slučajih obrekovanje in umor, toda glavno je enakost. Prva stvar je znižanje izobrazbe, talentov in ved... Višje zmožnosti so vedno segale po oblasti. Sužnji morajo biti enaki. Kjer le inalce zadiši po rodbini ali ljubezni, se takoj rodi želja po lastnini. Todu mi zadušimo to željo: mi spustimo v svet pijanstvo, opravljivost in ovnduštvo, mi razširimo nezaslišano pohujšanje ter zadušimo slehernega veleuma v zibelki. Vse na isti imenovalec, popolnoma enakost povsod. Suženj mora imeti vladarja!«
Ti vladarji so Judje!
Se preden so bili sionski protokoli sestavljeni oziroma prečitani v Baselu,
so delale socialistične in komunistične organizacije po navodilih, kot jih najdemo v sionskih protokolih. »Dosegli bomo zvišanje delavskih plač, vendar to zvišanje ne bo koristilo delavcem, ker bomo istočasno povzročili podražitev nujno potrebnih življenjskih potrebščin.« {v 1/5.) Iz literature posnemamo, da je delavska stranka socialdemokratov glasovala v Nemčiji: leta 18S0. proti prvemu zakonu za pobijanje draginje, 1881. proti uvedbi borznega davka, leta 1885. in 1894. proti povišanju borznega da.vka. Leta 1883. proli bolniškemu zavarovanju, leta 1884. proti nezgodnemu zavarovanju, 1889. proti invalidnemu in starostnemu zavarovanju, leta 1890. proti zakonu za uvedbo obrtnih sodišč, leta 1900. proti povišanju davka na inozemski šampanjec, leta 1902. proti carini na luksuzne predmete itd.
'Ze pred 70 leti ni šlo socialistom za to, da bi mirno in v sožitju z ostalim prebivalstvom sodelovali pri izgradnji države in zboljšanju socialnih prilik. Na zunaj so marksisti vpili o delavskih pravicah, vodilna črta njih voditeljev pn je bila — ustvarjanje in umetno po-večavanje mržnje do drugih stanov. Šlo jim je za razredno borbo in razredno sovraštvo. Iste metode kot so jih uporabljali Judje in kot jih vidimo v sionskih protokolih!
Kako sodijo Judje sami o stanovih? »Potrebno je predavati v narodnih šolali o delu, o ustroju človeškega življe-
nja, o socialnem redu, ki zahteva razdelitev dela in potemtakem razdelitev ljudi na razrede in stanove. Potrebno je, da bi vsi vedeli, da ne more biti enakosti zaradi razlike v namenih delovanja. Pri sodobnem stanju vede in pravcu, v katerega smo jo usmerili, narod, ki slepo verjame tiskani besedi v svoji nevednosti in zablodah, sovraž vse višje nad njim stoječe stanove, kci ne razume pomena posameznega stanu.« (111/12.)
Zaradi komunističnih zablod in pri šepetovunih naukov, da je treba izena čiti stanove in plače, je rusko ljudstvi strašno trpelo. Na milijone ljudi ji padlo v času besnosti »izenačevanja« Sedaj pa čitamo v govoru Voznesen ski.ja, predsednika državne načrtne ko misije SSSR (izšlo v slovenščini 1941 založil in izdal Evgenij Ravnihar). D bi izkoristili vse te in druge možnosi za porast produkcijo, moramo razvi' sistem materialnega vzpodbujanja d« lavcev. ki dobro in varčno izpolnjujej načrt, zaradi česar je treba do kraj likvidirati izenačevanje in nepravično: v plačevanju dela v produkciji. Neprt vičnost obstaja tudi v plačevanju de! gospodarskih voditeljev v obratih: vi ditelji, ki spolnjujejo načrt, in narol voditelji, ki načrt podirajo, oboji f enako plačani. Likvidacija te nepri vičnosti, pravilna praksa malorinlnofi vzpodbujanja delavcev bo prebudi nove možnosti za porast naše indt strijc.«

Voščilo Ljubljane gospodu prezidentu
Ljubljane in vse Ljubljanske pokrajine. Obenem je pa gospod prezident naprosil predstavnika mestne občine ljubljanske, naj vsemu mestnemu uslužbenstvu in vsemu prebivalstvu sporoči najtoplejše želje gospoda prezidenta za praznike.
Namesto jerbasa z velikonočnim že-gnoili je zastoi>slvo mesta Ljubljane gospodu prezidentu izročilo jerbas delite-čega pomladnega cvetja in duhovito zamišljeno karikaturo, ki jo je naslikal naš ugledni risar in karikaturist prof. France 1'odrokar z duhovitostjo in znanjem, da karikatura predstavlja pravo umetnino le stroke likovne umetnosti. Na portrelni karikaturi stoji div. general gospod pre-z.ident Leon Hupni.k na ljubljanskem grbu pred velikim modrim orlom vojvodine Kranjske in Ljubljanske pokrajine za ozadje. Kot župan mesta Ljubljane gospod general iz obeh rok trosi same proJ-
Včeraj smo poročali, kako se je god prezidenta Ljubljanske pokrajine gospoda diivizijekega generala Leona Rupnika spontano spremenil v prisrčno manifestacijo simpatij predstavnikov najrazličnejših slojev, predvsem pa mladine, zato pa moramo tudi poročati, da je predstavništvo mesta Ljubljane gospodu prezidentu izreklo svoje najtoplejša čestitke za prrznike in obenem tudi za god že na velikonočno soboto dopoldne.
Za opravljanje županskih poslov pooblaščeni generalni tajnik se je na veliko soboto dopoldne 7, večjim spremstvom zastopnikov vseh kategorij mestnega uradništva, uslužil>en»lva in delavstva pripeljal v vladno palačo ter se poklonil gospodu prezidentu v imenu mesta Ljubljane in vsega mestnega meščanstva. I'o čestitkah k velikonočnim praznikom je predstavnik mestnega županstva gospodu prezidentu z izbranimi besedami voščil tudi za god, ki med mestnim usluž-benstvom obuja polno lepih spominov na čas županovanja gospoda generala, saj je bilo prežeto same plemenitosti, ki je hotela vsem in vsakemu pomagati. Po žu-panovanju je pa usoda gospodu generalu Leonu It upniku namenita v zgodovini slovenskega naroda odgovornejše meslo, da i/.koplje pod ruševinami pokopano Ljubljansko pokrajino in jo zopet obudi v življenju. Naposled je govornik izrazil trdno upanje, da bo mestno zastopstvo v prihodnji sliki lahko predstavilo grandioz-nejše delo, ki ga gospod prezident sedaj opravlja, ter bodo tedaj Slovenci že obujeni k novemu življenju.
Veselo iznenaden se je gospod prezident z, najtoplejšimi besedami zahvalil za velikonočno voščilo in za duhovito ve-zilo za god ter z laskavimi besedami mestni mu uslužbenstvu izrekel svojo zahvalo za konstruktivno delo v prid mesta
nje, ki so prav vse rešene z njegovo redno rešitvijo: »PomagatiU Zares je gospod general Leon Rupnik kot župan delil 6umo dobroto ljubljanskim meščanom ter tudi kot prezident Ljubljanske pokrajine šo vedno deli samo dobroto vsemu prebivalstvu pokrajine s široko odprtim srcem za vse potrebe prebivalstva. Duhoviti šaljivoc je pa dobrotljivemu očku mesta Ljubljane in Ljubljanske pokrajine dodal tudi dva spremljevalca, ki ju je gos pod prezident odvedel s seboj z. magistrata v vladno palačo, kjer mu pomagala po svojih skromnih močeh pri pravični delitvi tobaka iu pri tiskanju poštnih znamk, ki jih je gospod prezident z. vso svojo srčno plemenitostjo znal spremeniti v pravo socialno akcijo.
V torek je to vezilo mestnega usluz-ben-stva pri godovanju gospoda prezidenta vzbujalo splošno pozornost in pohvalo za umetnika,- ki je s humorjem znal zajeti vso srčno dobroto in skrb gospoda prezidenta za vse prebivalstvo.
Preprečena komunistična gostija na Golem
Krai Golo v krimskih hribih so si komunistični tolovaji izbrali že pred dvema letoma za nekakšno svojo izletno točko. Kraj se jim zdi varen, zakaj z njega je dovolj razgleda, da je mogoče opaziti morebitno bližajočo se nevarnost, povrh tega pa je še polno prilik, da se ob pravem času umaknejo v goličave krimskih gozdov. vas Golo, ki že poprej ni bila bogata, je danes še dvakrat bolj revna, kakor pove ime samo. Leta 1942. so savojski Italijani, ki se niso mogli ali niso hoteli znesti nad komunisti, to vas skoraj do tal požgali. Tako so zažgali cerkev, župnišče, Prosvetni dom in do malega vse hiše. Požar te vasi se je razločno videl tudi v Ljubljano. Kmetje Golajnarji so dandanes popolni berači — nekateri so pri komunistih v gozdovih, nekateri so na begu, mnogo se jih šc ni vrnilo iz internacije. Tako je bila uničena ta lepa hribovska vas, dobro znana v prejšnjih letih tudi ljubljanskim izletnikom.
Kraj Golo pa tolovaji sedaj radi uporabljajo za prirejanje komunističnih gostij in shodov. Najbližjim kmetom nimajo več kaj vzeti, pač pa zato radi spravljajo naropano blago. Že za Božič in že lani so komunisti priredili na Golem veselice v prav velikem slogu, kjer so žrli in pili na debelo. Tako so nameravali storiti tudi letos. Najbrž zaradi tega so pred časom izropali na Barju in na Ižanskem spet nekaj vasi, med drugim tudi Črno vas, kjer so bili sicer krvavo odbiti. Oddelek domobrancev je izvedel, kaj nameravajo komunisti in je tik pred veliko nočjo naskočil Golo. Komunistični roparji so bili skrajno presenečeni, ker nihče med njimi ni pričakoval domobranskega napada. V divjem strahu so jo tolovaji in z velikimi izgubami pobrisali v gozd. Na kraju samem pa domobranci skoraj verjeti niso mogli, da so našli tako ogromen plen, pripravljen za komunistično veselico in za velikonočno slavje: našli so osem žitjh govedi, pet zaklanih, ne vštevši zaklanih telet, dalje več prašičev, suhega in svežega mesa, moke, vina in raznih drugih živil. Vse to so domobranci spravili na varno, tako da nikoli več ne bo prišlo komunistom v roke.
Komunisti so torej pripravljali ogrom-
no požrtijo za svoje pristaše, zlasti komisarje, komandante in njihove priležni-ce in to v času, ko kmet nima niti soli, niti mleka za svoje otroke, ker so mu ti roparji dovedli zadnjo kravico iz hleva. To je tista »svoboda naroda«, ki jo ti tolovaji prinašajo ljudstvu, namreč svoboda zanje, da bi smeli po mili volji ropati, če nc bi bilo domobrancev...
Večna beseda
našemu času
Modrost je v vseh časih uživala največje spoštovanje, a tudi največje sovraštvo. Nobena krepost ni doživela v svetem pislu toliko slavospevov, kakor krepost modrosti, a tudi nobena ni doživela v človeškem življenju toliko porazov. Vse preveč smo vajeni, da iščemo vzrokov za velike neuspehe, zlasti v družabnem sožitju, v zgolj zunanjih dejanjih, ne gremo pa stvarem do dna, ali bolje, do glave. Na dnu je namreč vedno opustitev glavnih kreposti in to še bolj često, kakor pa padec v glavne grehe. Ena teh kreposti dec v glavne grehe. Ena teh kreposti jc modrost. Če bi šli mnogi mnezaželjenim pojavom zlasti na duhovnem in kulturnem področju do korenine, bi po navadi vedno odkrili greh proti modrosti. Današnjemu pojmovanju, ki je mnogo vrednot razvrednotilo, se moramo zahvaliti, da je marsikje modrost kot vrhovni pravec izpodrinjena in da so jo nadomestile celo v izrazito duhovnem gibanju večkrat snovne prvine, zlasti denarne koristi. Seveda se modrost ne da goljufati: čimbolj jo človek tepta, tem večjemu razkroju gre nasproti. Tu vlada v resnici neizprosna ekonomija duhovne zakonitosti.
Od 13. aprila velja zatemnitev od 21 do f
Pred uprizoritvijo Pregljevega »Azazela«
V četrtek bo slovensko narodno gledališče v Drami proslavilo 60 letnico natega pisatelju dr. Ivana Preglja z uprizoritvijo njegove žalne igre iz času Jezusovega bivanja na zemlji • Azazel iu ki naj predstavlja, kako je On prišel nekaterim v padec, drugim v vstajenje: Judu v padec, Miljam, kakor se imenuje Marija Magdalena, pa v vstajenje. Za lo priliko smo priobčili pogovor z rešiserjem le žalne igre g. Milanom Skrbinškoni ter opozorili na vsebino in odrsko priredbo le Pregljeve dosedaj knjižne drame.
Toda la odrska priredba bo zanimiva ludi zato, ker bo sedaj prvič opremil oder arhitekt Vlado tiajšek in ker je kostume nanovo zamislila gdč. Vilfanova. V pogovoru jc g. Skrbinšek rekel o novih kostumih in scencriji le besede:
fSeenerija. — Ob uprizoritvi »Azazela« sc udejstvuje kol inscenator prvič na našem odru arhitekt Vlado flajiek. Reči moram, da me je s svojimi osnutki vseh polili slik presenetil. Poglobil sc je namreč v pesnikovo delo t. isto strastjo kakor re-žiser sam, tako da je bila njegova prostorska iu barvna kompozicija prizorišča ie ob prvi zasnovi adekvatna mojemu doživetju in vnanji podobi le pesnitve na odru. V slogu prizorišče namenoma ne daje iluzije nalurnega okolja, temveč je sliliz.irano v smislu duhovne pomembnosti pesnitve ...«
»Kostumi. — fidč. J. Vilfanova se jc tudi to pot temeljito poglobila v avtorjevo delo ler jc ob danili sredstvih sestavila kostume, ki so deloma tudi novi in v svojih barvah prilagodcni nc lo socialnemu stanu in poklicu posameznih figur, tem-več tudi njihovi individualnosti in psihičnemu sestavu. V barvah jih je vrhu tega vkomponirnla v barvnost scencrije, stremeč po tem, da bi bili kostumi figur integralen del cclotne optične podobe.«
Tako bo la predstava, kjer se bo slovensko Narodno gledališče poklonilo s priznanjem Preglju, zanimiva gotovo v vsakem pogledu ler bo dostojno priznanje velikemu pisatelju.
Predstava se bo vršila izven abonmaja, ker ima slavnosten značaj. Zato vabimo vse častilce Pregljevega peresa in vse, ki znajo ceniti pisateljsko delo in njega pomen za današnji čas, še posebej na to predstavo Pregljevega najbolišega dra-matskega dela.
To priliko, ko objavljamo Se le Izjave g. režiserja o scencriji in koslumih. ki smo jih zadnjič zaradi pomanjkanja prostora prihranili za danes, naj popravimo lini; nekaj tiskovnih napak iz prejšnjega inter-vjuva. V 5. stolpiču podlistka v. 5 »po-snemskim režijskim oblikovanjem« naj sc glasi: pomenskim režijskim oblikovanjem«; v. II »v njenem kolebanjem = kolebanju'; v. n. odspodnj: »po čisto svojstvenem zunanjem delu« naj bo »po čislo svojskem značaju dela«.
Morilec dr. Natlačena med stiškimi tolovaji
Pred velikonočnimi prazniki je ori-bcžalo v Ljubljano zopet več prisilnih mobilizirancev ki so jih proti njihovi volji odvedli v gozdov« tolovaji. Lako je prišlo tudi nekaj znanih mludeničev i/ okolice Stične. Pripovedujejo marsikaj zanimivega o divjanju iu obnaša-nju tolovajev |m> stiski okolici. Najbolj zanimivo je, da so li prisilni mobiliziranci spo/nali nekega tolovuja, ki sam pripoveduje ali se vsaj biiha, da je on izvršil celo vrsto umorov v Ljubljani. lako je umoril univ. prof. dr. hhrlicha in akademika Rojca, akademiku Kiklja in preoblečen v duhovnika tudi bana dr. Marka Natlačena. Sani sc je bahnl, da je nameraval /e dvakrat i/kršiti atentat na škofa dr- Rož-mana, toda ni ga inogel dobiti na cilj. Tudi drugi tolovaji iz njegove okolice so trdno prepričani, da je on pravi morilec navedenih uglednih osebnosti v Ljubljani, ki pa ima na vesli se celo vrsto drugih umorov in napadov, tako v Ljubljani kakor na deželi. Pravega imena tega morilca v stiski okolici med domačini ne ve nihče, ker sploh ni običajno, da bi se izdajali ti tolovaji pod pravim imenom, todu med -tolimi prisilnimi mobiliziranci bi vsakdo tega proslulega morilca takoj spoznal. Pravična kazen pa temu morilcu lako in tako ne uide, zakaj božji mlini šc meljejo.
Iz »Službenega lista«
»Službeni lisU šefa pokrajinske uprave v Ljubljani z dne 12. aprila prinaša v 20. številki poleg določitve časa zn zatemnitev ludi izvršilne določbe k naredbi o povečanem pridelovanju oljnih rastlin.
»Službeni liste dalje prinaša odločbo o zaplembi imovine upornika Rozmana Karla, ključavničarja, sta-nujočega v Dol. Logatcu 41.
Pri Zanatski banki d. d. podružnici v Ljubljani pa je z odločbo šefa pokrajinske uprave razreden dolžnosti sekvester dr. Silvio Alessani in je namesto njega imenovan /a sekvestra dr. Josip Kovačič, svetnik pri Mil.oddelku šefa pokrujinske uprave v Ljubljani.
Die Osterprozession in Rovte — Rovte na Notranjskem praznujejo vstajenje pod varstvom naših domobrancev.
Dr. Frnno Jaklič:
IgnatiJ Knoblchar In njegovi misijonski sodelavci
v Osrednji Afriki
Življenjepis velikega slovenskega človeka, misijonarja in raziskovalca v 19. stoletju. 374 stran) s 31 podobami ln preglednim zemljevidom. — Vezan 100 lir.
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Prod 'kotijo 5.	Miklošičeva cesta 5.
Der Ostersegen In Rovte — Blagoslov velikonočnih jedil v Rovtah.
Die Speisen werden naeh Hause getragen — Po blagoslovu gredo domov.
KULTURNI OBZORNIK
Razstava pri Obersnelu
Za Veliko noč v letu 1944 nam jc nudila galerija Obcrsnel razstavo dveh naših slikarjev in četvero manjših plastik (dvoje Samaritanka in Putifarka razstavlja Ivan Zajec, dvoje Ljubljanska narodna noša in Pastir pa Kolar). Razstavljena slikarska dela, po številu preko petdeset, predstavljajo cvetlice, tihožitja, krajine in par kompozicij. Številčno najmočnejši (!) del) je Lojze KogovSek. Med njegovimi krajinami je Iroje del v kredi. Značilnost njegovega slikanja je mehko prelivanje barv, kar se da v kredi zelo dobro izrazili, vendar so njegove krajine v olju mnogo boljše. Krajine v kredi mu ostajajo plehke, v olju sočne iu močne, saj spadajo dela Jez na Ljubljanici, Lagune na Ljubljanici, Mlin ob Ljubljanici, Ljubljanica med najboljša razstavljena dela. Ob primeru Mlin ob Ljublj., ena v olju druga v kredi, motiv isti, se vidi, da je v olju mnogo odličnejši. Tudi Tihožit je in Sončnice kvalitetno nc dosegajo njegovih krajin. Če zadnje primerjamo z deli Omer-sovimi. ki razstavlja samo dvoje dol (Na-gcljčki in Vrtnice), vidimo, da se dajo tovrstna dela močneje podali, kol jih po-dujo Kogovick ia tudi drugi, ki razstav.
Ijajo cvcllice in tihožitja. Omersa jc v svojih barvah razposajeno živ in spreten, lako da dajejo njegove slike vtis neposrednega gledanja in izražanja narave. Ne riše, ne misli, nc išče, lako se človeku zdi, ampak neposredno s srečno roko nanaša barve, ki jih vidi in živo prenaša na platno, laiku mrtvo nara\o. Diametralno nasprotje Omersovim in tudi drugim so Pcn-govova tihožitja in cvcllice. Izraz njegovih oljnatih del (pel slik) je lako svoj-ski, da ga je nn daleč nemogoče zamenjali z drugimi umetniki. V svojih barvah je zglajeno umirjen in preračunjen, mestoma s svojevrstno privlačnostjo, vendar dajejo njegova dela vtis, da nc slika neposredno, ampak vestno riše in barvno vizijo v sebi prcsnavlja v nove bolj miselno sestavljene barvne zglajene ploskve, tako da predmeti marsikje, če nc povsod, izgube svojo resničnost (n. pr.: jabolko v Velikonočnem tihožitju zgleda lep barvan lakiran lesen model a ne resnično jabolko). Ni svojevrsten snmo v podajanju ampak ludi v sestavi barv. Priljubljena mu jc neka svetla siva rumena barva, celo za senčenje, kjer bi naravno pričakovali temno močno barvo. Če pa uporablja temno barvo, jo uporablja lako močnč, da postane slika nekako težka in monotona
(Tihožitje z okvirjem). V Rumenih marjeticah se še najbolj umakne zmodclira-nosti in vkljub skoposli v barvah (rumena, siva, temno modra) dosti prijetno učinkuje. Vendar sem žc omenil, da imajo njegova dela neko svojevrstno privlačnost, da jih gledalec občuduje, a z druge strani, kakor da ga nekaj moti. Mogoče zato, ker lakih tihožitij še ni vajeno naše oko.
Kolikor je Pengov vesten, umirjen in zglajen v obdelavi in polaganju barv, toliko manj opazimo lo pri Klemeniitu (Vrtnice, Tulpe, Sopck). Klcmenčič meče široke, vehementne pravokotne ploskve živih nezglnjenih barv z neko posebno njemu laslno umeteljnostjo, da sc mu posreči ustvariti kar dobre slike.
Sest del v olju razstavlja Franc Pav-lovec. Tri krajine in Iroje tihožitij. Zadnji dan sc nam je predstavil še z eno novo krajinsko sliko, Krajina s kozolcem in z njo še bolj povdaril, da jc izrazit in odličen krajinski slikar. Njegove krajine pritegnejo mnogo bolj kot njegova tihožitja (Jabolka, Vrtnice). S svojimi mehkimi srečno izbranimi barvami, ki bogato odtehtajo vso »malomarnost« točnega slika, nja nas povede v vso lirično intimnost slovenske zemlje. Njegova krajina jc harmonija barv. Slabši s svojim čopičem se mi zdi v delu Dvorišče, vendar spadajo druga (Sava, Krajina s kozolccm, Sava,
Zajcc) med najboljša dela, kar jih vidimo na razstavi.
Z isto živo polezo, s katero slika Omcr-za svoje rože, slika Tine Gorjup svoje tri krajinske slike (Gradaščica, Pogled proli Gradu, Motiv iz Viča). Naravo mu oživljajo sončni žarki. Njemu v kontrast so poleg njega tri razstavljena dela Fr. Godca (Zima v gozdu, Drevesa ob vodi, in Krajina s kozolci). Ne samo da je Godec skop v svojih barvah, ampak je tudi enoličen, narava na platnu mu je mrtva, kot da bi tli ii pod čopičem ovencla. Soroden njemu je Pran 1'liberSek, ki pa vendar čuti da jc v naravi več barv in jih skuša prenesli na platno (Poslednji žarki) .Dolgočasno megleno zimsko razpoloženje sc mu je dobro posrečilo v delu Zima odhaja. Tudi Hajko Stapernik razstavlja dvoje večjih (Večna pol, Fužine) in troje manjših (Kranjska gora I, II, in Bled) pokrajinskih slik, ki se po eni strani približuje Pavlovčcvim, le da so njegove barvne ploskve širše in trdejše in v konturah močnejše, po drugi strani Gorjupovim živim, sončnim, zračnim barvam.
Zelo svoj je Milan Rad in v svojih delih (Celovška cesta. Stolnica in Plesalke). Tudi on svojo »malomarnost« v točnem slikanju nagradi z bogalimi barvami, vendar v drugačni kombinaciji kot Pavlovcc. Osnovna mu je bela barva, na katero nanaša svetle in živ* barve. Le tu in tam krepko in srečno potegne z močno Icnino
konlurno barvo, kar daje sliki svojstven izraz. Drug barvni svet nosi v sebi Maksim Scdcj, ki ga nam podaja v svojih kompozicijah s krajinami (Picta, Kopalke, Zetov, V gozdu, Pastir). Njemu ljube barve so rjava, rdeča, zelena v različnih nian-Siili in širokih ploskvah. Sedaj združuje krajino s slikanjem človeka in ustvarja svoj svet. Urez Živih postav bi bile njegove krajine suhoparne in nenaravne, oz. po njegovem jazu .subjektivno močno preoblikovane. Ali bi se njemu samo krajina .posrečila? Sicer pa bolj ljubi slikanje človeka. Večja kompozicija je delo Piela. Glede perspektive ne vem ali jo prezira ali nc obvlada (klečeča moška postava). Nehote sem sc spomnil na slikarja prof. Kosa, ko nam je nekoč v svojem alcljeju ob še ne dovršenem delu kompozicije v krajini razlagal svoje iskanje bistvn kompozicij in perspektivnih zahtev. Sicer jc pa zopet res, da ustvarja Sedej v svojih delih svoj svet.
Z dvemi lepimi deli Plevice in zlnsli Zvončki jc obogatil razstavo tudi I.ojze Perko. Knako Itidi F.do Deržaj s svojima dvema pastirskima motivoma z gora. Pašnik in nemirno viharno gorsko ozračje, ki se podi nad zbegano čredo in skrbnim pastirjem, sc zbili v močnih barvah.
Poleg omenjenih razstavlja še svoja dela P.Ida Pitfanec in Avgusta Sanici} (rože in tihožitja) od njiju jc zadnja spret-nejša,	F,
Prezident Leon Rupnik med borci in deželani |
G. prezident je v torek popoldne obiskal nekatere domobranske postojanke v ljubljanski okolici
Prav za svoj god je g. prezident di-vizijski general Leon Rupnik napravil izredno veselje nekaterim 'domobranskim postojankam v bližnji in daljni okolici Ljubljane. Kar nenapovedano je prišel pogledal, kako žive fantje in kako pod njihovim varstvom naš oratar zopet začenja z žuljavo roko obdelovati ljubljeno zemljo, ki je že loliko trpela. Pot ga je vodila čez Dobrovo v Polhov gradeč, od tam na Št. .lošt, od koder je preko Korene prispel v Horjul in nato čez Dobrovo nazaj v Ljubljano.
Kjer koli se je g. prezident ustavil, povsod je kar završalo |K> kraju in vedno več je prihajalo ljudi iz domov, da vidijo dragega gosta. Seveda jim je bilo malo nerodno, ker niso vedeli v naprej za prihod, pa niso bili napravljeni kakor treba in nič pripravljeni. Pa so se kljub temu povsod dobro postavili s kleno in resno besedo in prisrčno dobrodošlico. — O. prezident se jo ponekod ustavil kar v začetku vasi pri prvem kmetu, ki ga je videl pri delu na polju. Hitro je zvedel, kako živi družina, koliko je fantov pri domobrancih, kako živijo sedaj v kraju, kaj potrebujejo. Drugod so med takimi razgovori dekleta, vsa zardela, da nimajo pripravljenih nič pravih rož, hitela v svoje kamrice in hitro zbrala skupaj šopke. Saj bi bila sramota za vas, če hi gospod prezident odšol brez — pušeljoa. Tako je povsod sredi dola nastalo za kratek čas pravo
praznično in velikonočno razpoloženje. Hvaležnost je sijala kmečkemu prebivalstvu, možem, ženam in dekletom z obraza, ko so poslušali, kako se gospod prezident zanima za vse podrobnosti in kako jo ludi krepko ubira po grapah, če treba, samo da vidi, kar ga zanima.
Poseben dan pa je bil obisk gospoda prezidenta v vseh teh krajih za domobranske posadke, .loj, kako so fantom žarelo oči, ko jih je prezident in general pregledoval v njihovih skromnih bivališčih, ob njihovih trdnjavicah in ob obrambnih napravah. 'Kako krepko so se odrezali na njegov: »Živijo fantje!« z »Kog z Vami!« — In potem, kako lepo je bilo, ko so so razgovarjali z njim, ko je spraševal vsakega posameznika o bojih in spopadih, pa o družinskih razmerah in drugem. Marsikdo od borcev je bil tako deležen polivale in priznanja, ki ga pač ni nikdar pričakoval. Vsakdo, ki je bil zraven, pa je napravil trden sklep, da bo v bodoče storil prav vse, da bo ob prihodnjem obisku tudi on deležen pohvale.
Kako hitro so minile minute na takih sestankih, ob takih razgovorih. Kako žal je bilo vsem, ko se je bilo treba posloviti in ko je nepričakovani gost krenil naprej. Toda kljub kratkemu obisku bo vsem ostal ta dan dolgo, dolgo v najlepšem spominu in vsi si žele le eno: da bi se kmalu ponovil v lepših in prijetnejših dneh.
Novi grobovi
-f Alojzij Pestotnik. V 30. lotu starosti je umrl policijski višji stražmojster v Ljubljani gospod Alojzij Pestotnik. — Blagega rajnega bodo pokopali v petek ob pol 3 popoldne iz kapele sv. Petra na Žalah.
-J- Ignacij Zupančič. V Bogu je zaspal uradnik državnih železnic v pokoju gospod Ignacij Zupančič. Rajnega bodo pokopali v četrtek ob pol petih iz kapele -v. Janeza na Žalah.
Naj rajnima sveti večna luč, vsem njunim drugim naše iskreno sožaljo.
Zgodovinski paberki
13. malega travna 799. leta jc umrl v slavni benediktinski
opatiji Monte Cassino langobardski zgodovinar Pavel Diakon. Rodil se jc okoli 725. leta v Čedadu — v nadašnji Beneški Sloveniji. Po očetu se je imenoval Warne-frid, ker je pozneje stopil v duh. stan in postal diakon, jc dobil priimek od svoje du-hovske službe. V šolo je hodil v Čedadu, nato pa v langobardski prestolnici Paviji, kjer se jc seznanil s kraljem Ratchisom, ki se mu jc mladi Pavel tako prikupil, da je poslej po očetovsko skrbel zanj. Postal je učitelj pesništva na dvoru in dobil v vzgojo Adelbergo, hčer zadnjega langobardske-ga kralja. Ko je frankovski kralj Karel Veliki stri langobardsko državo, se je Pavel umaknil svetu. Oblekel je redovniško haljo in odšel na Monte Cassino. V samostanski samoti je začel pisati zgodovino svojih očetov (Hisloria Langobardorum), kjer poroča veliko tudi o usodi in delih naših prednikov. Pavel je Slovence sam
dobro poznal, ker je svojo mladost preživel med njimi, zato so njegova poročila še pomembnejša, posebno zato, ker drugi zgodovinarji one dobe o nas kaj malo govore.
1846. leta je umrl v Gradcu Košar Jakob, pesnik in narodni buditelj. Rojen 1814. leta v Slaptincih pri Sv. Juriju ob Sčavnici, je obiskoval gimnazijo v Mariboru, kot sošolec Vraza in Miklošiča. Filozofijo in teologijo je dovršil v Gradcu. Po nekaj letih kaplanske službe je postal dvorni kaplan sekovskega škofa. Znal je več evropskih jezikov, predvsem vse slovanske ter bil zaradi vsestranske izobraženosti in prikupnega značaja splošno priljubljen. Med mladino, ki se je v tridesetih letih v Gradcu ogrevala za preporoditelj-ske ideje, jc zavzemal vodilno mesto. Pri njem je bila sklenjena ustanovitev čitalnice v Gradcu. Njegovi literarni poskusi so manj pomembni, ostali so v rokopisu, le nekaj malo je objavljenega v Zori.
1855. leta se je rodil v Poljanah nad Skofjo Loko slikar Jurij Šubic. V mladosti je delal skupaj z bratom Janezom, se učil od leta 1872. pri Wolfu, pa odšel na dunajsko akademijo. Leta 1878. je sodeloval pri okupaciji Bosne in Hercegovine, naslednjega leta pa ga vidimo delati v palači Schlicmanna v Atenah. Živel je delno v Parizu, pa odšel v Prago, kjer je delal za Narodni Divadlo. Po bratovi smrti je poslal njegov naslednik v muzeju v Kaisers-lauternu. Umrl je v Leipzigu 1899. leta. V začetku romantik je prišel v Parizu v stik s francoskim realizmom in takrat pro-dirajočim impresionizmom ter si osvojil njegove pridobitve. Toda čist impresionist ni postal, poslužil se je le njegove tehnike.
lajvisje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Z odlokom Vfll št. 116-4 je šef pokrajinske uprave v Ljubljani 11. aprila določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od srede 12. aprila 1944 zjutraj ilaljc do objave novega cenika.
Najvišje cenc, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Zeljnate glave 2, kislo zelje 4.50, kisla repa 4.20, ohrovt 3, kolerabice 4, repa 1.60, krmilna repa 1, rdeča pesa brez listov 4, črna redkev 3, rumena koleraba 4, radič 10, gojeni radič 18, otrebljeni motovileč 18, regrat 6, špi-nača 10, šopek zelenjave za juho 0.50, rumeno korenje 3, rdeče korenje brez zelenja 6, peteršilj 6, zelena 8, por 5, osnaženi hren 4, čebula 4, čebulček 12, šalota 6, česen 8 lir.
Kjer ni posebej naveden liter veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te najvišje dopustne cene veljajo le
Nov ambulatorij zoper ušivost in garjevost
V poslednjem času se po naših kra-. jih močno razširjajo bolezni pomanjkljivo čistote, t. j. garje in ušivost. Posebno je prizadeto ljudstvo v podeželju, kar je razvidno že iz tega, da je zdravstvena kolona lligijenskega zavoda v par mesecih preteklega leta zdravila nad 1700 garjevih bolnikov. Tako prihaja sedaj v Ljubljano vedno več ljudi z eno ali drugo nadlogo in iščejo pomoči. Doslej so se bavili z odpravljanjem opisanih nadlog splošna bolnišnica, mestni fizikat (enkrat tedensko v zasilni bolnišnici) in za svoje varovance Zavod za socijalno zavarovanje, v Ljubljani.
Zalo je Higijenski zavod po nalogu Šefa pokrajinske uprave in dogovorno z mestno občino ustanovil zdravstveni ambulatorij, ki je nameščen v kletnih prostorih (kopališču) Delavskega doma v Ljubljani, dostop po cesti med Kolize-jem in Delavskim domom.
Ambulatorij uraduje vsak ponedeljek, torek, četrtek in pelek ter sprejema od 8 do 10 ženske, od 10 do 12 pa moške. Tu ima vsakdo priliko, da se brez vsakih stroškov reši nadležnih garij (srbe-čice). bolh in ušivosti.
Ker so garje prava družinska bolezen, jn najboljše, da se pridejo zdravit vsi družinski člani, čeprav so navidezno zdravi.
Potrebno je tudi, da prineso oboleli s seboj svoje lelesno perilo, Jiri.sače in posteljno perilo zaradi razkužitve.
za blago pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker za blago uvoženo iz drugih pokrajin veljajo cene, ki jih za vsako pošiljko posebej odobri šef pokrajinske uprave.
Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno iu v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarje-vem trgu, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, so mora prodajali po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lanskega leta, če ni bila za tisto blago s posebno odločbo šefa pokrajinske uprave — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena.
Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti lislič z enotno ceno in kakovostjo blaga.
Ta cenik mora biti obešen na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 20 centesimov.
Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov.
Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredbah z dne 26. januarja 1942 št. 8 in z dne 25. novembra 1942 št. 215 ter po naredbi z dne 12. marca 1941 M. s. št. 358.
Za današnji dan
Koledar
Četrtek, 13, malega travna: Hermoneglld, mučenec; Agatonlka, mučenec; Karp,
Skof in mučoneo. Petek, 14. malega travna: Justin, mučenec; Domnina, devica In mučenlca; Ti-burclj, inučenoc.
Dramsko gledališče »Azazel«. Izven. Ob 18.
Operno gledališče
»Gorenjski slavček«. Hod Četrtek. Ob IS.
Kino Matica
»Divja ptica« ob 16 ln 19.
Kino Union »Pustolovka« ob 16 in 19.15.
Kino Sloga »Tovariš prldo takoj« ob 15, 17 ln 19.
Lekarniška služba Nočno sluibo Imajo lekarne:
mr. Leustek, ncsljev« cesta 1; mr. Ra-hovec, Kongresni trg 12, in mr. Ko-motar, Vič, Tržaška cesta.
Oddajnlška skupina »Jadransko primorje«
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za 13. aprlls
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes: 7.30 Poročilo v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini in slovenščini, milo koračnica — 12 Opoldanski koncert —
12..10	Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Veseli zvoki za premor — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Dobra volja v duru ln molu — 18.45 Narodopisna ura: dr. Sergij AVilfan: O običajih na žegnanjih in sejmih — 19 Koračnice — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Glasbena medigra — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Ob večerni uri — 21.15 Slovensko glasbo izvaja radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Sijanea — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Malo kramljanja, malo plesanja: koncert malega plesnega orkestra pod vodstvom Dušana Provor-ška, sodeluje sopranlstka Janja Baukarl-Strlo.
Malomarna zatemnitev kaznovana
V dobi od 28. marca do 6. aprila so bilo kaznovano zarodi prekrška zatemnitvenih predpisov sledočo osebo:
Smerdu Franc, žel. svetnik. Medvedova 5 b; Hudobirnik Peter, krojač, Boljaška 22: Filipovič Pavla, gostilničarka, Cankarjevo nabrežjo 5; Potrič Franc, trgovec, Javorni-kova 13-11.; Kuno Ann, soproga zobotehnl-ka. Ulica 3. maja 5-II.; Hamarla Leopoldi-na, hišna posestuica. Cesta v Kožno dolino
30.1.;	Nered Marija, gospodinja, Rožna dolina, Cesta IX-3; dr. Skot Ivan, Erjavčeva costa 26; Narbosbuber Karel, elektromclia-nlk. Zaloška 71; Samec Ivan, trgovec, Mestni trg 21; dr. Kini Marte, ravuatolj DHB, Frančiškanska 10-11.; dr. Skaberne Franc, odvetnik. Igriška 4; Breznik Ivana, posost-nica. Ulica 3. maja 3-1.; Knez Torezija, zn-6ebnica, Igriška 4-1.; Rupnik Evgen, Nunska 4-II; Stefančič Jakob, namešč. Ljudske tiskarne. Sv. Petra 79; Dernovšek Pavla, zasobnica. Sv, Petra 79; Jagodio Franc, mesarski mojster, Korunova 5; Baliun Ana, za-sebnica. Sv. Petra 53; Jelašič Franc, posta-jenačelnik v p., Plotcršnikova 28; Mezek Marija, tiišna posestnica, Cankarjevo nabrežje 15; Smrkolj Alojzij, kleparski mojster, Florijanska 7; Kenda Ivan, pisestnik, Cankarjeva nabrežje; inž. Urbano Frane, žel. uradnik, Rcsljova 31; Tomšič Franc, gostilničar, Rimska oesta 4; Maček Ivana, za-sebnica. Kongresni trg 2-1.; Sožun Frante, soproga priv, uradnika, Gradišče 4.II.; Luk-mun Fritz, odvetnik. Gradišče 4-II.; Zupančič Frane, čevljarski mojster, Smartinska 6; Vidovič Ivan, trgovec, Napoleonov trg 6; Machledo Ivo, trgovec, Ulica 3. maja 4-III, iu Cerniveo Josip, arhitekt, Dunajska 5.
Naročajte »SVET«
Dobrova pri Ljubljani
Veseli znanilci pomladi. Na Dobrovo se letos nekam zgodaj vrača pomlad. Lastovke so se vrnile letos že začetkom velikega tedna, dočim so prišle lani šele prvo dni v maju. Na velikonočno jutro smo culi tudi že prvo kukavico. Le kaj bo jedla, skrbi nekatere ljubitelje teh ptic, 'ko še ni nič zelenja? Bo že tudi za te poskrbel dobri Bog, jim odgovarjajo in jih tolažijo modrejši, kakor je poskrbel za mnoga druga živa bitja, ki so |k> krivdi brezvestnih komunističnih zvodnikov prišla ob vse.
Na Dobrovi vlada red in mir. Nekdanje prišepetovanje komunistične propagande o bajnih številkah komunistične armade in njih sijajnih zmagah je žo davno zamrlo. Le boleč spomin v srcih tistih, ki so svoj čas kakor koli sodelovali pri komunističnih zločinih, je še oslal. Dobrova pričenja povsem novo življenje. Kar je poštenega in v jedru zdravega, se zgrinja v domobranske vrste. Kar pa je neozdravljivega se bo izločilo samo. Hvala Bogu, da je lega zelo malo. Tako gredo s trdno vero v Boga in nezlomljivo voljo do zmage do-brovski domobranci v novo pomlad!
10 zapovedi za obiskovalce javnih zaklonišč
1.	Ostani miren in disciplinirani
2.	Vsakdo naj pomaga bližnjemu)
3.	Ne kadi, ker je strogo prepovedano.
4.	Bodi obziren do mater in otrok, do starih in bolnih.
5.	Prepovedano je jemati živali v zaklonišče.
6.	Otroške vozičke je treba pustiti pred zakloniščem«
7.	Vsakdo naj si pripravi žepno svetilko!
8.	Ne pozabite vzeti s seboj za zaklonišče pripravljenega zavoja.
9.	Brezpogojno morate poslušati starešine zaklonišča. Kdor se jim bo upirali bo odstranjen iz zalkonišča, odnosno kaznovan.
10.	Pravilno vedenje vsakega posameznika varuje skupnost pred škodo.
Opozorilo naročnikom Atlanta Slovenije
Pokrajinska šolska založba je zvedela, da se pri naročnikih Atlanta Slovenije oglaša neka oseba, ki se izdaja za njenega zastopnika in skuša pri tem doseči zase razne ugodnosti. Zato založba izjavlja, da v zadevah Atlanta Slovenije nikomur ni dala nobenega pooblastila. Naročnike opozarja, naj z nikomer ne urejujejo svojih zadev glede predplačil za Atlant Slovenije, ampak naj to store v uradu Pokrajinske šolske založbe v Ljubljani, Slomškova ul. 12-1, kakor je bilo že objavljeno v časopisih.
Dramsko gledališče
Četrtek, 13. aprila, ob 18: »Aznzel«. Premic, ra. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Proslava pisntelja Ivana Preglja. Petek, 14. aprila: Zaprto.
Opozarjamo na premlero Pregljeve drame »Azazel«, kl bo združena s proslavo M-letnlce pisatelja, kl bo danes, v četrtek. V tem dolu je prikazan duševni konflikt Marijo Magdalene in Judo iz Keriola mod gre-no strastjo in vero v Jezusa,
Operno gledališče
Četrtek, 13. aprila, ob 18: »Gorenjski slavček«. Rod Četrtek. Petek, 14. aprilu: Zaprto.
Foerstcr »Gorenjski slavček«, opora v 3
dejanjih. Osebe: mati — Zamejič-Kovičeva, Minka — Vidalljeva, Franjo — Llpušček, Chansonette — Janko, Ninon — Kržetova, Francozinji — Baukartova ln Sancinova, Štrukelj — Zupan, Rajdl — Banovee, Lovro — Dolničar, krčmar — Gregorin, sel — Pia-neckl. Dirigent 8. Ilubad, režiser E. Frelih, koreograf P, Goloviu.
Dnevne novice
Stolne kongregaelje za akadomičarko ln starošiuke la todon ne bodo imele sosluu-kov. — Voditelj.
Zalivala. V počastitev spomina blagopo. kojnega učitelja Bogomira Fogica so poklu-nill namesto venca sostanovalci hišo Kril-čova 6 — 370 lir revnim učencem božigraj ske ljudske šole. Za ta dar se upruviteljstvu najlepše zahvaljuje.
II. glasbena matineja, kl je morala od-pasti 2. aprila, bo na belo nedeljo ob v dvorani glasbeno šolo »Sloge« v Praža-, kovi ulici 19. Na sporedu je klasična vio. llnska sonata. Gospoda Dermelj Albert (gosli) ln Lipovšek Marjan (klavir) bosta izvajala znainonite violinske sonate Mozarta, Beethovna In Schuberta. Glasbena šola »Sloga« namerava z vrsto glasbenih matinej pokazati glavne dobe violinske sonate in pri tem opozoriti tudi nu razvoj iu pomen sonatne oblike v splošnem.
INSTltUKClJF ta SOLOMI NOVI TRG 5.
Učite ae strojepisja! Praktično znanje, potrebno v vsakem zasebnem aH javnem poklicu. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji (dnevni, večerni) pričenjajo 13., 14. in 15. aprila. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Modernu Btrojepisnica, desetprstna motoda. — Učnina zmerna. Vpi. sovanje dnevno. — Informacije, prospekto daje: Trgovsko nčlllšče »Chrlstolov učni zavod«. Domobranska 15.
Srednješolcl-lko In posebej vlsokošolci •Ike Izkoristite svoj prosti čas za prlučltev strojepisja. Praktično znanje, vsakomur koi ristno. Novi tečaji prično 13., 14. in 15. aprilu. Učne ure dopoldne ali popoldne po želji obiskovalcev. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko nčlllšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Umrl je v cerkvi
V torek, U. t. m. ob 10.30 so bili verniki v frančiškanski cerkvi nekoliko vznemirjeni, ko je prišlo slabo železniškemu upokojencu, 57-letnemu Ignaciju Zupančiču. Poklicani so bili reševalci, ki pa so opustili intervencijo, ker je bilo ugotovljeno, da je Zupančič, zadet od srčne kapi, mrtev. Po opravljenih formalnostih je bilo pozneje truplo prepeljano na Žale. Pokojnik je bil miren in veren človek. Med železničarji, posebno med upokojenci pa priljubljen zaradi svoje značajnosti in mirnosti.
Podaljšana razstava v Obcrsnelovi galeriji
Zaradi izredno velikega zanimanja, ki je zavladalo med občinstvom za bogato velikonočno umetniško razstavo o Obersnelovi galeriji in pa zaradi tega, ker nekaj dni ni bil možen obisk, se je lastništvo galerije odločilo, da razstavo podaljša do bele nedelje, to je do 16. t. m. Na veliko nedeljo je bila razstava ves dan zaprto, zato pa je bil obisk na velikonočna ponedeljek zelo velik in sta bila oba razstavna prostora vse dopoldne polna obiskovalcev. Zanimanje obiskovalcev priča, da je bilo z razstavo mnogim ustreženo.
Velika velikonočna procesija na prostem
Zaradi izrednih razmer, v katerih
živimo, so letos na velikonočno soboto procesije Vstajenja — razen pri uršu-iinkoh — odpadle. Še ena procesija pa je bila na prostem v Zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti, in sicer v
FILMI TEGA TEDNA
Zvočni tednik prinaša sliko iz delavnice prof, Kraucha, strokovnjaka za sintetična vlakna; dalje tekme telovadkinj, zastopnic me«t Berlin in Dresden; Heinricha Georgea, ki lz svojega uničenega gledališča skuša ustvariti nov oder in tudi srečno uspe z improvizacijo; državni minister Gobbels je sprejel borce iz Cassina. — Zanimivost zase je vkorakanjo nemških čet na Madžarsko, kjer jo zlasti mladina z največjo prisrčnostjo ln cvetjem sprejela nemško vojsko. — Nadaljnji prizori so s severnega finskega bojišča, kjer borci vztrajajo v snežnih viharjih. Ko so na oddihu, jim prinašajo priholjške članice finskih ženskih organizacij. — Svojevrstni so posnetki podmornic na vajah. Mladi podmorničarji se vadijo streljati torpedo na prave cilje. — Na vzhodnem bojišču so težavni boji v Pri-pjotskih močvirjih. — Sledi južno Italijansko bojišče. Zopet je na prvem mestu Monte Cassino, v čigar razvalinah je šele po bombardiranju nemška vojska uredila bojno črto, zaradi česar jo vso mesto sedaj po dolgotrajnem obstreljevanju in bombardiranju le šo kup razvalin in najbolj prepričljiva slika strahot sedanjo vojne. 7.\-lavost medsebojnih bojev na teb odsekih potrjuje gosto topniško obstreljevanje, pri čemer na nemški strani posegajo v bojo zlasti raketni metalci. Med borci so zlasti upoštevani padnlski lovci, ki jim tudi nasprotnik priznava največjo junaštvo. Kako gledajo na boje pri Nettunu in Casstnu nn ameriški slrnnl, nazorno kažejo izrezi iz ameriškega tednika, ki priznava žilavost nemško obrambe.
»Divja ptica« je' naslov filmu v kinu Matica. Film je za Ljubljano še tem zanimivejši, ker nastopa v njem nekdanja Liub-l.innčanka Fifl Hillo pod umetniškim imenom Ellen Hille. V filmu igra »domačo Rezi« na graščini, v kateri se vsa Ijubavna zgodba zapleta lu razpleta. Igra prav dobro v komični vlogi in je videti, da ni samo filmska, ampak tudi gledališka igralka. Film sam je bil prirojen po veseloigri, ki jo je spisal Ernst- I. Vincze pod nnslovom »Divja ptica«. Coprav so navadno filmom, kl so prirejeni po odrskih komadih, to poznn, jo vendar v tem filmu režija dokaj dobro znala prekriti dejstvo, da je film zgrajen po odrski osnovi. Zgodba sama je prav za prnv enostavna ln doknj stara. Nekakšna »Ukročena trmoglavka« v moderni obleki. Ves čas pa je dobro prepletena t. zabavnimi prizori in tudi razpiot jo čeden. Film bo nudil vsakomur prav gotovo dve prijetni uri oddiha in zabavo.
soboto ob 16. Procesija je bila na velikem dvorišču zavodovih hiš tega zavetišča, udeležili pa so se je poleg duhovščine in sester zavetišča tudi vsi zu-vetiščni gojenci, ki so mogli iz postelj, povrh tega pa še prav mnogo drugili vernikov, zlasti podpornikov in sosedov zavetišča.
Prva pomladanska mavrica
Vremenska kronika zaznamuje v letošnjih treh mesecih mnoge posebnosti. Tako so bili letos zelo revni dežja. Imeli smo tudi malo snega- Konec marca smo zaznamovali izredne pojave, ko je med bliskom in gromom padala toča in je nato še snežilo. Na velikonočni ponedeljek, ko je popoldne začelo nenadno deževati, so mnogi proti mraku, ob zatonu sonca opazovali izredno lepo, živopisano mavrico. Bila je to prva pomladanska mavrica. — Izkušeni in stari kmet|e zatrjujejo, da bo letošnja pomlad še zelo hladna. Jutra nam bodo prinašala mnogo slane.
Vreme na velikonočne praznike
Čudovito se je vreme sukalo na velikonočne praznike, ko je začelo po lahnem deževju velikega tedna drevje naglo brsteti in zeleneti. Španski bezeg je že pognal prve liste, tudi drugo drevje brsti in kaže nabreklo popje. Letošnji prazniki so nam prinesli aprilsko se spreminjajoče vreme. Nedelja je bila čemerna, brez sonca, mestoma oblačna in hladna. Zjutraj je toplomer bil razmeroma prav visok, saj je bil v mestu zaznamovan jutranji minimum 8.8 stop C nad ničlo ter je bil v nedeljo dosežen temperaturni maksimum 13 6top. C. Nasprotno je bilo jutro v ponedeljek bolj hladno, zjutraj smo imeli le 5 stop. C nad ničlo, toda čez dan je postalo prav toplo. Popoldne je bila v mestu najvišja temperatura 18.6 stop. C, zunaj na prostem cclo 20 stop. nad ničlo. Nekateri so hodili že brez zimskih sukenj okrog. Ponedeljek
Pa je prinesel kaj spremenljivo vreme, opoldne je začelo celo deževati. Padlo je do 1.3 m/m dežja.
Oba praznika so ljubljanski meščani izrabili v razvedrilo in za obiske. Vse gledališke predstave popoldanske in večerne so bile rekordno obiskane. Vse vstopnice razprodane. V soboto je bil velikanski naval na gledališko blagajno. Tudi predstave po kinematografih so bile deležne velikanskega navala.
Ljubljanski drobiž prisrčno prosi
Mi najmlajši Ljubljančani smo iskreno hvaležni ljubljanski mestni občini, da nam je uredila otroško zabavišče tam v tivolskem parku. Lepe klopice imamo, pa vrtiljak in gugalnico in velik krog z mivko. Zdaj smo dobili še čolne na bajerju. Srečo je skoraj popolna, le eno nas zelo boli, boli zaradi tega ker prizadeva našo otroško neučakanost. Takole je razmišljal oni dan še ne trileten Dušan v svoji mali glavici in doma potožil očku z otožnim glaskom takole: Veš očka, tam v Tivoliju je za nas male kakor v malem raju, le vseh igrač in razvedrilnih naprav je premalo. Kaj je ena sama gugalnico, kaj en sam vrtiljak, ena sama gugalnica z konjičema, za vse nas male Ljubljančane, ko nas je pa toliko. Ne lc ob nedeljah, tudi v delavnikih stoji potem dolga vrsta, po 20 in več, nas malih meščanov, ki neugnano čakamo kdaj bomo prišli na vrsto. Saj poznaš nas male kakšni smo. Vse hočemo hitro, čakanje nam je muka. — Tako je modrovala malo glavica.
In jaz, ljubeči očka, ne prosim samo za svojega malega, pač pa izražam gotovo želje vseh ljubljanskih staršev, naj mestna občina postavi še po nekaj gu-galnic, pa morda še dva, tri vrtiljake, nekaj gugalnic s konjiči. Samo to, pa bo mali drobiž več kot zadovoljen. Občino pa ti novi stroški gotovo ne bodo v preveliko breme, saj lesa je dosti, pa nekaj vijakov in žičnete vrvi se tudi še dobi. To iskreno prosim mestno občino v imenu vsega meščanskega drobiža. — Očka. Razne nesreče in poškodbe
Neznan avto je pred prazniki v Sne-berjah povozi! Marijo Prusnikovo, 70-letno posestnico v D. M. v Polju. Dobila je hude notranje poškodbe in tudi poškodbe po životu. — Dclavcu Francetu Primcu na Fužinah je cirkularka odrezala prste leva roke.
Stev. 84.
»SLOVENEC«, čelrTelc, i\ aprila 1944
Stran 5
Kaj je novega pri naših sosedih?
Z Gorenjskega
Prosvetno delo no Gorenjskem je
bilo v lanskem letu obsežno. Organizacija >Veeelje krepit je 'poskrbela za mnogo predstav, zlasti v malih krajih, kjer je bilo še toliko teže izpeljati prireditve. Vsega 6kupaj je bilo za civilno prebival-»tvo prirejenih na Uorenjskem 17 gledaliških predstav, 20 koncertov in 108 varie-Icjakih nastopov. Vsega skupaj je te prireditve obiskalo 84.626 obiskovalcev. Gledališke predstave je priredilo prav vse korožko obmejno gledališče iz Celovca. Palje so bile za vojaštvo prirejene tudi številne prireditve na Gorenjskem, vsega skupaj 17 gledaliških, 5 koncertnih in 187 varietejekih prireditev. Na teh je doseglo število udeležencev 48.635.
V Svečah pri Bistrici na Koroškem ]e štiriletna posestnikov« hčerka Marija Jesenko padla v brzoparilnik, v katerem so kuhali za prašiče. Hudo opečeno punč-jko so prepeljali v bolnišnico v Celovcu.
S Spodnje Štajerskega
Hrabri Spodnjeitajerci. Kot prvi vojak Iz Poljčan je dobil desetar Alojz Kovačič železni križec prve stopnje, potem ko j« bil pred nedavnim odlikovan z železnim križcem II. stopnje. Iz okraja Maribor-okollca pa so prejeli železni križec II. stopnje vojak Jožef Plevnik, grenadir Franc Mithans in SS podčastnik Janez Plevnik. Iz krajevne skupine Maribor pa so doma odlikovanci: SS podčastnik F.dmund Heidenkummer, ki je prejel železni križec II. stopnje, desetar Turnšek in grenadir Rudolf JurJa sta pa bila odlikovana z vojnim križccm II. stopnje z meči. ptujskega okraja sta doma grenadir Franc Jerebič in desetar Ciril Preac, oba sta dobila železni križec II. stopnje
Razstava o letalskem terorju je bila v Ptuju zaključena 29. marca. Obiskalo jo je vsega skupaj 2854 obiskovalcev. Nato je bila šo v Trbovljah, 5. aprila je bila v Konjicah, kjer jo jo obiskalo nad •j:t(X) ljudi, 8. aprila Je bila v Slovenski llistrici, 0. aprila pa jc bila odprta v ltušah.
Lep pogreb zakoncev Horvat v Tr-, liovljah. V Trbovljah so pokopali pred nedavnim z lepimi slovesnostmi zakonca Konrada Horvata in njegovo ženo Fani. oi>a sta bila od baudilov zahrbtno umorjena.
Srebrna poroka. Dne 1. aprila sla
praznovala v Bistrici pri Mariboru viničar Jakob Knupleč in njegova žena Marija, roj. Kranjc srebrno poroko. Od treh sinov, ki jih zakonca imata, sta dva na bojišču. Tudi jubilaoit sam je bil v prvi 6velovni vojski štiri leta na fronti.
Spodnjcštajerski vojaški list »Stet-rcrlandc prinaša v novi številki poseben članek, ki obravnava tretjo obletnico dogodkov, ki so Spodnjo Štajersko priključili Štajerski. Zvezni vodja Steindl sam popisuje te dogodke. Niz slik tistih zgodovinskih dni poživlja članek. Poleg lega
v časopisu še mnogo zabavnega čliva. 1 Gostje i/. Gdinje obiskali Spodnjo Štajersko. V začetku aprila eo obiskali gostje iz Gdinje Gradec in nato tudi Spodnjo Štajersko. V Mariboru so goste slovesno pozdravili v slavnostni dvorani mariborskega gradu. Gostje so nato obiskali dve šoli, popoldne pa še učiteljišče.
Skrb zn ranjence. Ženska skupnost v krajevni skupini Pobrežje v Mariboru je v okviru tovariškega večera priredila poseben večer za ranjence. Po pozdravu »o bili povabljeni vojaki in okrevajoči lepo pogoščeni. Za dobro voljo 6ta poskrbela glasba im peljo.
Pogreb požrtvovalnega Spodnješta-jerca. Zopet je padel Spodnještajerc pod zločinsko roko. Je bil to leta 1900. v Ham-liornu na Vestfalekem rojeni Ferdinand llirschberger, ki je postal v Trbovljah vodja braiubovcev. Od leta 1926. je padli vestno delal v trboveljskem rudniku in je bil od priključka Spodnje Štajerske tudi brambovec. Pri pogrebu ga je spremljal vod brambovcev z rudarsko godbo. (»Ii grobu 60 6e poslovili od padlega rudniški ravnatelj Otto Ktiller in vodja okrožnega urada Bauer kot zastopnik štajerske domovinske zveze.
Nabirka starega papirja na Sp. štajerskem ie bila v tecFnu do 1. apr. Člani mladinskih organizacij bodo zbirali star papir po vseh uradih in obratih na Sp. Štajerskem. Prav tako bodo drugam prišli iskat star papir, če bodo o tem obveščeni.
Is Hrvaške
Prcosnova hrvatskega kmetijskega
ministrstva. Hrvatski kmetijski minister dr. Heffer je izdal odredbo, s katero je preosnoval delo iu poslovanje v kmetijskem ministrstvu. Po tej odredbi je sedaj hrvatsko kmetijsko ministrstvo razdeljeno v dve glavni ravnateljstvi in sicer v glavno ravnateljstvo za kmetijstvo in v glavno ravnateljstvo za ljudsko prehrano. Na čelu glavnega ravnateljstva je glavni ravnatelj, kateri ima od ministra točno določen delokrog.
Slovaška ovangeljska cerkev na Hrvatskem. Poglavnik je izdal zakonsko odredbo o ustanovitvi ustavodajnega odbora slovaške evangeljske cerkve na Hrvatskem. Od Poglavnika imenovani odbor slovaških protestantov na Hrvatskem bo izdelal ustavo za slovaško evan-geljsko cerkev v NDH ter jo bo predložil v odobritev Poglavniku.
Obsežna amnestija na Hrvatskem. Ob tretji obletnici ustanovitve NDH je Poglavnik podpisal zakonsko odredbo o obsežni amnestiji. Po tej odredbi so odpuščeno vse zaporne kazni do enega leta. Pomiloščeni niso samo tisti, ki so bili obsojeni na zaporne kazni od hrvatskih sodišč in so pobegnili v inozemstvo, ali pa se še skrivajo po gozdovih. Pomiloščeni niso tudi tisti, ki so so pregrešili z verižništvom ali pa s kakim prestopkom proli javni varnosti.
Občni zbor Hrvatske državne banke. Pod predsedništvom finančnega ministra dr. Totha je imela hrvatska državna banka nedavno svoj prvi občni zbor po lanskoletni preosnovi. lz poročila upravnegi odbora o poslovanju banke v minuli poslovni dobi je razvidno, da je osta'a hrvatska zunahje-trgovinska bilanca še nadalje pasivna. Pasivni saldo v plačilnem prometu pa po izjavi članov upravnega odbora hrvatske državne banke daleč prekašata visoka aktiva finančnih plačil in pa kliring. Od biv. jugoslovanskih državnih dolgov v višini 77.3 milijonov kun je NDH prevzela 42%. Toda NDH je že ob koncu 1911 izkazala dobro-imetjo 345.8 milijonov kun, ki se je pa do konca 1943 že povzpelo na 1741 milijonov. V hrvatski izvozni trgovini igra glavno vlogo Nemčija ter je pri hrvatskem uvozu ln izvozu udeležena z več kot 90%.
Zboljšanje hrvatskega vinogradništva.
Hrvatsko kmetijsko ministrstvo jc izdalo več ukrepov za zboljšanje vinogradništva na sedanjem hrvatskem državnem področju. Njegova stremljenja gredo predvsem zn tem, da bi zboljšalo trtne nasade in povsod uvedlo plemenitejše vrste vinske trte. V tem pogledu namerava izkoristili vse pridobitve in izkušnje nemško preizkusne in preiskovalne postaje za vinogradništvo in vrtnarstvo v Gei-senheimu ob Renu.
Smrt profesorja Gavazzi.ia. V 84. letu starosti je v Zagrebu umrl vseučiliški profesor dr. Arlur Gavazzi. Pokojni Ga-vazzi je pred leti sodeloval kot vseučiliški profesor tudi na ljubljanskem vseučilišču.
Japonsko poslaništvo t Zngrebn. Japonska vlada je imenovala svojega dosedanjega diplomatskega zastopnika v Zagrebu dr. Kazuiči Minro za prvega japonskega poslanika v NDH.
Jubilej zagreškega kemičnega zavoda. Najstarejši zagrebški kemični zavod praznuje letos 60 letnico svojega obstoja. Ustanovljen je bil v lotili I875-76. Njegov prvi predsednik je bil Bolgar po narodnosti. I.eta 1884 je Zagreb dobil še nov kemični laboratorij. Iz teli začetnih poskusov se je pozneje razvil deželni zavod zn analitično kemijo. Ta je podal končno [Kidlago za sedanje moderne kemične zavode, s katerimi ra/.polnga Zagreb.
Nova poslovna centrala za preskrbo na Hrvatskem. V obliki trgovske družbe je bila na Hrvatskem ustanovljena državna poslovna centrala za preskrbo. Centrala ima monopolsko pravico za nakup, prodajo, vskladiščenje, obdelavo in prodajo kmetijskih pridelkov. Nadalje lahko izvaja tudi uvoz in izvoz živil.
Poljedelski urad za preizkušanje zemljišč. Poglavnik je podpisal zakonsko odredbo o ustanovitvi poljedelskega zavoda za preizkušanje zemljišč. Zavod bo deloval pod okriljem ministrstva za kmetijstvo in prehrano ter bo preizkušal posamezna zemljišča zaradi zboljšanja kmetijstva ter zbiral podatke o socialnem in
kulturnem položaju kmečkega prebivalstva, na podlagi katerih bodo potem pristojne oblasti lahko izdajale potrebne zakonske predpise za njihovo zboljšanje in odstranitev vseli pomanjkljivosti. Končno bo omenjeni zavod sodelovul pri reševanju vseh vprašanj, ki so nanašajo na agrarno politiko.
Sprememba delovnih mest na Hrvatskem. Na Hrvatskem je izšel nov zakon po katerem je prepovedano delavcem in nameščencem v industriji in pri državnih uradih, da nc smejo zapustiti svojega delovnega mesta brez dovoljenja Kršitve bodo kaznovane z denarnimi kaznimi ini kaznimi na prostosti.
Hrvatski vojni minister nn obisku pri nkndemikih. Sedanji hrvatski vojni minister Vokif je te dni nbisknl gojence vojne akademije ter jc ostal z njjmi diilj čusu v razgovoru. Med drugim je v svojem nagovoru na gojence vojne akademije poudarjal važno vlogo, ki jo bodo pozneje igrali v življenju. Dcjul je, da bodo morali biti vsem ostalim Hrvatom za vzor dobrih državljanov. Pri tem sc je pa po njegovih beseduh treba povzpeti nnd vsakodnevne skrbi. Zato po ministrovih besedah tudi ni več važno, kaj je bil kdo pred ustanovitvijo hrvatske države, kateri stranki jc pripadal in kako je volil. Naloga vseh mora biti samo la, da vsakega Hrvata pritegnejo in ga napravijo zu koristnega člana sedunjn hrvatske državne skupnosti. Minister jc zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, <la jc vsnkcgn hrvatskega življenja Skoda in ga jc zato trebu varovati z vsemi silami in sredstvi.
Hrvatsko orožništvn ima svojo elasbo. Pri zadnjem nastopu gojenrev orožniške šole v Bielovarju je nastopila v Zaarebu ludi orožniška glasba na pihala. Njene koncertne točke je oddaiala tudi zagrebška radijska postaja. Poleg kompletno glasbe ima hrvatsko orožuištvo tudi šc svojo fanfaro.
Plemenito darilo Zadruge »Hrvatski Ratlišac. Znana hrvatska Zadruga »Hrvatski Radiša< jo na svoji zadnji seji odobrila 1 milijon kun kot svojo podporo za vse poškodovance pri zadnjem letalskem napadu na Zagreb.
lz Srbije
Ladijski promet po Donavi. Komisar prejšnje jugoslovanske rečne plovbe v Beogradu je obvestil javnost, da jo od 11. apri'i t. 1. zopet vpostavljen ladijski promet med Beogradom in Kladovom. Iz Beograda odhaja ladja enkrat tedensko ter prevzema poleg potnikov tudi blagovne pošiljke.
Ali s'e tudi vi že neslrpni zaradi nasledn|e Svetove knjige, ki bo imela naslov
Mehanika vsakdanjega življenja?
Potrpite še nekaj dni pa boste knjigo lahko kupili v vsaki knjigarni.
Naročite se na Svet! *
f f WWTTTT TT ▼▼▼▼▼▼ TTT T T tTTTtTt tTTTTTTT *
Snaga pri reji malih živali
Že sedaj, ko je še hladno vreme, prihaja na mestni fizikat dosti ljudi s pritožbami proti smradu, neredu in nemiru po hišah, kjer rede male živali po slabih in premalo snaženih kurnikih, kunč-nicah in drugih stajah. — Pritožniki se upravičeno boje, da se bo ob poletni vročini pridružila šc mušja nadlega ter se pojavil tudi drug mrčes.
Z velike večine so pritožbe pretirane, vendar pa rejci malih živali marsikje posvečajo premalo pažnje snagi, da je res prav nevarno za zdravje okolice. Redili so živali v večjem številu po kleteh, vežah in na balkonih ter celo po stanovanjih. Razumljivo je, da si zaradi izrednih razmer mnogi skušajo pomagati in družini priskrbeti potreben pri-boljšek, zato je pa vnema pridnih rejcev malih živali tudi vse hvale vredna ter jo je treba zato vsestransko podpi-
KLOBUČARNA
TCJH? „P A J K"
L* t4-«^ Vam strokovno < anali, preohlitca in prebarva
Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnira. Zaloaa klobukov. — Se priporoča
RUDOLF PAJK, Ljubljana,
Sv. Petra cesta M. 38 Mikloiiteva cesta it. 12.
(Nasproti bolela Union)
MflLt OCUSi
STALNO Sl.L/UO bolnike strc/iiire dobi Iu k oi /.tira v o in
tridno tirnic. Vsa o>kr-a v zavodu. Plafia po dogovoru. • Naa'ov v oglas. odd. »Slov « poti ji.	b
HLAPCA II KONJEM
•prejmem, . Zfleznina r r Stupica, 1 jubljana. Gosposvetska cesta 1 (polog iigot ca).
STALNO SLUŽBO dobijo: gospodinjska pomot'niča, nosire/.niča iu hlapec Ii konjem. Pla^a dobra, vse oskrba v hiši. Domobranska ces»ta 7.
KROJAŠKEGA pomočnika ali pomočil ioo sprejme rrtrov-čič Avgust, krojjšt\o. Tabor št. 4.
ZNAMKE
ČctvorČke - eelu serija pretiskanih pokrn-jinskili znamk takoj Prod.un Lena ugodna. Naslov v upravi »j>lo-\cnca« Št. 30W,
ni AGO
za danski pla*č ali de-*ko obleko, blago /n predpasnike in gradi /a moške spod. nlače prodam, /eljarska ul. Il-L, kolczija.	I
Srebrnino
kovance io druge pred mete ler dragocenosn vsake vrst« kupimo lnko|4nia gotovina
RUDOLF ZORE
Lfuhllana Gledališka ulica <1 19
KAM GRE*? V prvo knjigarno kupit za sinkola »Lepo vedenje«. Najnovejše. Stane samo 10 lir.
ŠIVALNI STROJ
dobro ohranjen, zelo pripraven za domačo uporabo, prodam 7,1 2:00 lir. Pred škofijo št. 19 — Julka.
ŽELEZNO POSTELJO
zložljivo. kupim. Zaloška cesta 77.
PAPAGAJA EK
samo z eno nogco, po imenu »Metko«, jc ušel. Najditelja prosimo, p«j ga vrne proti nagradi na Cankarjevem nabrežju 7, III. nadstr.
1.20 m KAMGARNA ftemnorjav, črtast) $ kompletno podlogo, in blago za srajce - pro. dam. Naslov v oglas, odd. »Slov.« pod V. M.
»SINGERc
šivalni stroj, tovarni-4ko nov, nocrezljiv, prodam SIMANDL -IJvor/ukova
ZLAT UHAN
najden na Starem trgu. Vprašati: Hrenova 19.
PISALNI STROJ z dolgim valjem, dobro ohranjen, po možnosti bolite 7iiaYnko, kupim, /uloska c. 77.
<X>0 kg REPE
proda skupaj; Deško vrgajališče, Selo.
MOftkE ČEVLJE
visoke, note, šlev. 4V nrodain. - Gostilna \ r-nov uik, Vodovodna 44
MOAKE SRAJCE
m v> ih kom 1. »i">d hlače gradi. kratko th kom.) in neknj metrov rjave kontenlne prodam. - Naslov v odd. »Slov« št. Wb
OMARO za obleko, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbo s ceno in velikostjo jo nasloviti na upr I i-t n pod šifro: »Dobra omara«.
MOŠKO KOI O rabljeno, kupim ali zamenjam za blago . Informacije: (, c r b i c, Gregorčiče* a V
PRAVE JUTA VRFfE lepe prave juta vreče, dokler traja zaloga uirodno naprodaj. Pe-trouafta, i jubljana — Ciril-Metodova št. 35 a, prej Iyrševa.
PISALNI STROJ
iobro ohranjen . po možnosti bol|*e inam ke. kupun Gerovae, kolodvorska ol b. (k
SEMENA črne detelje, lueerne, prše in trave — dohite nri Franu Pogačniku, Dunajska cest« šl. lavna skladišča.
STEKLENICE razne vrste, kupujemo Plačamo dobro. Na vašo ieljo jih prevzamemo na domu - R Guštin; Voduikov trg št. 2.
KUPUJEMO prazne cementne ti» •lične papirnate vreče PtlRONAFTAe T > rše-? a e. W a.
STARE URE zapestne, žepne in budilke, samo prav dobro ohranjene, kupim. Janko Jazbec. Miklošičeva cesta 12.
rati. Nikakor pa ne smemo trpeti, da nekateri posamezniki g svojo brezbrižnostjo za staje in za snago pri odstranjevanju in shranjevanju odpadkov ogrožajo zdravje svoje okolice.
Da ne bo več upravičenih pritožb ter da se izognemo sicer nujnim zdravstvenim ukrepom, opozarjamo na Čl 8 odredbe mestnega poglavarstva, ki je izšla v >Službenem listu« '24. oktobra 1936 ter se glasi:
»Prepovedano je zaradi razmnoževanja gojiti cele zarode Živali« kakor mačke, pse, kure, gosi itd. po dvoriščih, kleteh in podstrešjih ali pa celo po sobah, sploh v neposredni bližini Človeških bivališč. Na dvoriščih je dovoljeno imeti živali le v hišicah, kurnikih ali pa v zagrajenih prostorih, ki se morajo redno snažiti. Reja teh živali je dovoljena samo v toliki meri, da soseščine ne motijo z neprijetnim vonjem ter ne kale dnevnega reda in nočnega miru.c
Prestopke bo mestno poglavarstvo po odredbah strogo kaznovalo.
,tL KI KO »M iTiCA« 1141
Hotnuntifua Ijubavna puitolovftliut
»Divja ptica«
1 Leor Mnrenhfirh, Volkrr ». Collnnde, In
1J LIII J A NC AN KO IIM lili I t, u mrl n >lko Ime tl I tN lllllt. PREDSTAVEl ub It in 1,1
,IU KINO »SLOGA«
Tobisof film po ittoimriiilii vcMloigri Milbrlma Ulrrinaiin*
»Tovariš pride takoj«
/nhnrna ljubrirn«ka zgodbica vzornega in pndjclnrjra natakarja, kl |e moral doiivcli uiar.ikalcro nrr.enrfcnje, urrilno ti je pri-dobil tvojo isvoljenko. Carnla llithn, Alhrrt Maiieruork. F ril« Kamperi — Hriija. kari Anion. PKKDSTAVK ob I,. I? in |».
22-21
m KINO »UNiON«
Danes zadnjikrat! 7ahavna veseloigra o dveh raljuhljencih. ki »ta »e po mnogih zaplctljajih končno našla
»Pnstolf)vha«
V glavnib vlogah: S> hille Srhmili. Kari I uilwig Oirhl, Frilr
VVajrnrr, Will Dolini, tlta IVagner itd. Pred,lave ob delavnikih! II to 1» IS
»Slovenčeva knjižnica« — domača knjižnica!
«M
Zahvala
Vsem. ki ste mojega nepozabnega moža iu očeta, gospoda
Gabrijelo Kastelico
spremili na njegovi zadnji poti. ga obsuli s cvetjem, iskrena hvala! Posrbno se ralivaljujemo g. Megušar-ju za tolažilne besede eb grobu in gg. pevcem za ganljivo petje. — Sveta maša zadtiMiirji se bo brala v ponedeljek, dne 17 aprila l'>44, ob 7 zjutrai v cerkvi Mar. O/nanjenja. Ljubljana, dne 13. aprila 1944.
Rodbina KASTE LICE V A
Umrl je naš ljubljeni soprog in oče. gospod
Zupančič Ignacij
uradnik drl. letoinlc v pokolu
Pogreb bo ▼ četrtek. IV aprila 1044. ob pol 5 z ?al. iz kapele sv. Janeza
na pokopališče k Sv. Kri/u. Ljubljana, Rawen*brUck, II. IV. 1944.
želuJoCI: Angola roj Clgoj, soprogo. Darinka in Solica, hčerki. Ignacij, sin
ter ostalo sorodstvo
V glcbokl Žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes zjutraj umrl naš predobri mož, nenadomestljivi očka, sin. brat, zet, svak in utrle, gospod
Alojzij Pestctnik
polici),kl vlili ,traimo|,Ur
■tar 1* let. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne U. aprila 1,14, ob pol ) popoldne i Žal, iz knpelire »v. Pelra na pokopalilfe k Sv, Križu. LJubljana, Lukovlca, 12. aprila 1,44.
2alu|0{l: * I o 1111 a , lena; N • | i • k In M ■ 11 n k I c •, oliok«; diužioo Pettotnlk, Perdan, Poiar, Dajak, Motlar, Ponuda
3. E. POLA K	2	Iirirna
Arjovint vzame v roke usnjeno mošnjo Galimara, jo razdrgne, izsuje kamenčke, jih prešteje in naznani: »Dvanajsti« »V redu!« reče knez. Na podoben način so prešteli kamen-čke Arjovinta in Ingubota; Arjovintovih ie bilo v usnjeni mošnji trideset, Ingu-botovih pa štiri in štirideset; v situli prvega pa sedemdeset, a v situli drugega šest in petdeset.
»In sedaj, oče, še til« reko sinovi. »Samo štiri in štirideseti« se začudi Itnez in udari s pestjo po mizi, ko so i: <iSili štetje tudi pri njem.
»Koliko meric vina plača vsak?« vprašuje knez.
Galimar, ki je vrgel največ pik, določa takole:
»Oče štiri in petdeset, Arjovint osem in dvajset, Ingubot dva in šhrde6etl«
•Ste štiri in d'ajsel tonri;?« se za-čudl knez. »Galimar, danes si imel srečol Na vsakega pride okoli trideset meric! bo pijače! Urno v kleti in vsak naj prinese toliko meric vina, kolikor jih je pri igri izgubili Ti, Arvenulf,« reče oče sinu,
povest ir Časov Keltov v naših krajih ki je vstopil ravnokar v sobo, »pa prinesi situlo, korec in pet pivskih rogov, če hočeš, da bomo slavili tudi tebe!«
In odšli so iz sobe vsi...
Vrnili so se kmalu.
Arvenulf je prinesel veliko situlo in korec, Galimar, Arvenulf. Ingubot in knez pa so prinesli vino.
Ko so sedli okoli mize, reče knez kneževiču Arvenulfu takole: »Arvenulf, ti nisi delal za vino ničesar; da bi pa pil vino kot prisklednik, ne gre; točil boš, da si zaslužiš vsaj s točenjem one pivske rogove vina, ki jih bo popil v naši družbi Toči!«...
Kneževič Arvenulf vstane, zgrabi z desnico korec in polni iz situle, v katero sj nalili vino, pivske rogove.
»Na zdravje bogu trte, bogu grozdja, l> -gi vin in vseh v.nskih dubuv «
Tako nazdravi knez, pjdpne z rogom v krogu pO mizi, ga diri('ij, ir; ra>ni o.» ousek in postavi pri/ na rahlo na mizo.
Na podoben način izpraznijo prvi rog tudi kneževiči Galimar, Arjovint, Arve-
nulf in Ingubot; nato pa začno polniti in prazniti rogove drugega za drugim; bili so vedno glasnejši in veselejši in kmalu začno tudi peti.
Ubrano njih petje ni bilo; peli pa so tako, da je zapel vsak svojo kitico iz zdravice; le refren ob koncu vsake kitice, so zapeli skupaj; med petjem refrena so gladili z rogovi po mizi; a ko so odpeli refren, so udarili vsi naenkrat z rogovi po mizi in jih izpraznili na dušek.
Ta zdravica jih je razvnela lako, da so začeli popivati, prepevati in udarjati ob mizo brez konca in kraja. #
Začelo se je že mračiti, ko reče knez:
»Fantje, za danes dovolj, eakaj jutri moramo zgodaj na tridnevni lov. Vetrovi kažejo, da bo lepo vreme. Ti, Galimar, naroči stražniku Virdomaru, naj zatrobi na večer, da se bo v večerni tihoti čulo na vse strani in povabilo lovce na lov od blizu in daleč; lov mora biti te tri dni tak, da ga lovci ne bodo pozabili iz-lepa.«
»In bo tudi!« reče kneževič Galimar in usmeri korake proti izhodu.
Za njim so odšli tudi njegovi trije bratje; bili so junaki od nog do glave, čeprav v višino ni zrastel noben od sinov tako, da bi se meril z očetom, ki ie bil junak, da bi se metal lahko z medvedom.
Na korakih pa se je kneževlčem poznalo, da so pili precei čez mero ..,
2.
Za sinovi je hotel oditi tudi knez To-listobar.
Kar mu pride nasproti njegova žena, kneginja Helvesvinta.
Žene Keltov niso bile grde: bile so majhne in nežne rasti; v mladosti »obile tako sveže, da jih napete ustnice niso prav nič kazile in |e ta mali nedostatek utonil v prijaznem pogledu modrikasto-sivih očeh in v lepih potezah obraza v okviru bujnih plavih valovitih las.
Kneginio Helvesvinta pa ni bila ne majhna in ne drobna žena; a proti svojemu možu ie bila otrok. Lase je imela goste. Barva las je bila konstanjeva, a je prehajala, če so se zapletli vanje sončni žarki, na temnozlato. Barva njenih oči je nagibala bolj na smaragdno nego na modre barvo. Poteze nienega obraza so bile lepe in plemenite. Oblečena je bila kneginja v preprosto domačo obleko, ki pa je bila videti na njenem vitkem, visokem a stasitem telesu kot bi bila zanjo vlita; narejene je bila iz belega platna; prepa-sano je imela s pasom iz besega usnja, spetega z umetelno izdelano sponko Iz brona, ki je bila okrašena s kamenčki bele, modre, rdeče, črne in zelene bar'« Okoli vrata je nosila Helvesvinta ogrlico iz jantarov, med kateremi je bil najdragocenejši največji; a ne zaradi velikosti, temveč zato, kr je bila v jantar zalita čebelica, kl ie bila videti tako razločno kot bi jo gledal človek skozi prav rahlo nadahnjeno steklo. Na nogah je imela
kneginja obute bele cipelice iz jančkove kožuhovine.
Ko je vstopila kneginja v sobo, kjer so ravnokar igrali njen mož in njeni sinovi, se knez ni mogel načuditi, kaj je privabilo kneginjo k njemu ob tako neobičajnem času.
»Helvesvinta, kaj te ie povedlo k meni ob tero času?« vpraa knez radoznal svoio ženo.
»Saniala sem tako čudne sanje,« začne pripovedovati kneginia.
»Kdaj pa si jih sanjala?« ' vprašuje knez smehljale.
»Danes po kosilu sem malo legla in zadremala,« pripoveduie kneginja dalje. »Zaspala sem trdno in zasanjala grozne sanje «
»Grozne?« ji seže knez v besedo »Kaj takega pa se ti ie sanialo? No, Helvesvinta, sčdi in pripoveduj; a ne zameri, če ti povem, da na sanje ne dam nič: zakaj ljuba moja Helvesvinta, nisem babje-vercn!«
Medtem ,ta knez in kneginia sedla. Kneginja pa začne pripovedovati tole:
»Tolistobar, posluSajl Sanialo se mi ie. da si bil na lovu Na tem lovu te ie napadel verkanski medved Ti si stal ob drevesu, medvem pa ie obiel tebe in drevo in te stisnil tako. da ti ie stri ves prsni koš in zagrizel sc ie v tvoj vrat teko, da ie začela briztfati kri na vse strani. Ko te ie medved izpu«til. si sc zgrudil in obležal pod drevesom mrtev,
FiU »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko Uakaruui Jožo Kramarli — lletausgeber, Iz' JatetJs Uii J o J« Sodja SctuitUeitei, mednih: Janko tJatnui,
Nekaj slik iz zmagovitega boja domobrancev na Javorovici pod Gorjanci. — S!?ke je posnel domobranec, ki se je kot borec udeležil tega pohod?« Pri tem ni streljal le s puško, ampak tudi s fotografskim aparatom. — Vsi posnetki foto: Skebe
V prvi polovici mnron se je mudil tnko imenovani četrti bataljon »Cankarjeve brigade« na Javorovici, ki je knke pol ure hoda nad kartuzijanskim samostanom Pleterje. Ker je ta »bataljon« skušal prirejati celo nekakšne »mitinge«, se je novica, kje se potepajo komunistični tolovaji, hitro raznesla in tudi domobranci v Novem mestu so zvedeli zn te nepoklicane goste. Dne 16. marca sta ob enih po polnoči odšli iz Novega mesta dve domobranski četi /. nalogo, dn očistita Jnvorovico. Korakali sta ponoči skozi Št. Jernej in Brezovico ter nato začeli prodirati skozi gozdove proti Javorovici. 1'rodirajoeih domobrancev v ranem jutru tudi zaseda, ki so jo komunisti pripravili, ni mogla zadržati, še manj jih je motil visoki sneg. ki ga je bilo ponekod treba gaziti. Obe četi sta se nad Jnvorovico spretno združili in obkoliti komuniste, ki so zaman poskušali, da bi se prebili. Obroč se je vedno bolj stiskal. Ker se niso hoteli predati, so v bojih tisto dopoldne padli prav vsi pripadniki tako imenovanega četrtega bataljona »Cankarjeve brigade« — 1*57 komunistov. Od domobrancev so padli le trije, ranjeni pn so bili štirje. Razumljivo je, da je zmaga prinesla domobrancem več strojnic, mino-metaleev in dokaj streliva. Naj govore slike.
I.inks: Der Lnndoswehroffizier betrachtet
das Geliinde vor" dem Angriff. — l,evo: Domobranski častnik opazuje zemljišče pred naskokom.
Solc.he handgemnlte Plakate laden zur Unterschrift der bekannten Denkschrift gegen den Kommunismus. — Taki na roko risani lepiiki vabijo po novomeški okolici na podpis protikomunistične spomenice.
Unten: Der Angriff gegen die dor Kommunisten. — Spodaj: N komunistične postojanke
Obens Die •»•iehtigste Tnfanieriewaffe beim Angriff. — Zgoraj: Najvažnejše oro/.je domobranca - pešca ob napadu.
Rechfs: >Brko< hat sich im drei Ge\vehre geholt. — N >Brko« si je v boju nabral t
Die letzten Schusse sind verhallt. - Der Kampf spiegelt noch in den Gesichfern 'des Kleeblattes,
Izraz boja pa se še vedno zrcali na licih triperesne deteljice.
so utihnili.

Nach dem Kampf holen die T;andesvehrm(inner die toten Gegner, boju so znesli domobranci skupaj mrtve nasprotnike.
lios Maulesel gerieten in dem Kugelrcgen, doglieve mule so zašle v točo krogci,
Frohlich ist der Weg aus dem erfolgreichen Kampf, Vesela je pot iz uspešnega boja1