52. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 4. ura 1901.
XXXIY. leto.
SLOVENSKI NAROD.
{shaja vaak dan zvečer, izimsl nedelje in praznike, ter velja po p o iti prejeman aa avatro-ograke delele aa vae leto 95 K, aa pol .eta 13 K, za četrt lata 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanj« na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znata poštnina — Posamezne itevilke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposttjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od atiriatopne petitrvrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj aa izvolč frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnlitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice it. 2, vhod v upravniltvo pa a Kongresnega trga Bt. 12.
»Slovenski Narod- telefon a t 34. - .Narodna Tiskarna" telefon it 85.
Adresa gospodske zbornice.
V soboto je naša gospodska zbornica soglasno sprejela daljšo, a vse prej kakor določno in jasno adreso in s tem zopet jedenkrat obrnila nase nekoliko več pozornosti, kakor je sicer vživa.
Zanimivo je v resnici, da se je mogla gospodska zbornica zjediniti na skupno politično adreso, mej tem ko se to v poslanski zbornici niti resno poskusilo ni, ali če je iz tega častitljivi knez Czarto iyski izvajal, da je sedaj pravzaprav gospodska zbornica avstrijski parlament, izvira to pač od tod, da gospodska zbornica samo sebe precenjuje.
V sobotni seji gospodske zbornice sprejeta adresa ima piav tako malo reel nega pomena, kakor ga imajo govori, katere je bilo slišati pri tej priliki, kajti člani gospodske zbornice zastopajo le sami sebe druzega pa nikogar, njihovi nazori in njihovi govori nimajo na ljudstvo prav no benega upliva, toliko manj, ker ljudstvo dobro ve, da sestoji perska zbornica večinoma iz članov, ki jih je vlada po svoji volji izbrala izmed aristokracije in izmed vojaške duhovniške in uradniške hirarhije in da ta perska zbornica nima prav nobenega druzega namena, kakor da utesnjuje in paralizuje ljudski upliv na državne zadeve.
V soboto torej se je gospodska zbornica bavila z adreso. Načrt te adrese je sad nekega kompromisa mej takozvano desnico in levico a da prav za prav nobena stranka ne soglaSa z idejami, ki jih izraža ta adresa, to je pokazala dotična debata Ti stari gospodje v perski zbornici so res klasični ljudje. Vsi so glasovali za adreso, katera prav za prav nobenemu izmed njih ne ugaja.
V tej debati so se pojavili nekateri momenti, ki so pa vendar aktuvalne vrednosti in kateri zaslužijo da se zabeležijo, ker segajo daleč čez pomen, ki ga ima gospodska zbornica.
V prvi vrsti je omeniti izjavo ministrskega predsednika. Ta je na kneza Lobko-vica izvajanja naj ae uvede absolutizem potem pa dež. zborom izroči vse zakono-dajstvo odgovoril, da si vlada ne misli iz sedanje krize pomagati tako, kakor je na-svetoval knes Lobkovic. Vlada neos absolutizma in neče vladati samo z dež. zbori, vlada ne misli na kompromis, pa tudi ne misli rabiti sile. Ministrski predsednik je jasno povedal česa neče; na kakšen način pa si hoče pomagati državi iz krize, tega ni povedal.
Dragi važni moment te razprave je bila zahteva nemSkih centralistov, ki jo je izrekel knez Auersperg, naj namreč cesar oktroira ared" v državi s tem, da odredi nvedenje nemškega državnega jezika. S to izjavo se je pokazalo, kako Barlatansko igro so igrale nemške stranke glede uredbe jezikovnega vprašanja. Prej so kričali, da se mora jezikovno vprašanje zakonodajnim potom urediti, da se ne sme potom naredeb ničesar ukreniti, pa to svoje načelo so hitro vrgli med staro Saro, ko so začeli Clary, Kindinger in Spens Boden urejevati jezikovno vprašanje potom naredb Nemosm v korist, zdaj pa celo zahtevajo, da naj se a silo odstrani čl 19. državnih osnov: ih zakonov in s silo potom cesarske naredbe uvede nemški državni jezik!
Treji zanimivi moment rečene adresne debate je bil predarlskega dež. glavarja Rhomberga surovi, uprav pobalinski napad na novo Solo in preklavrni odgovor .liberalnega" naučnega ministra na ta napad. Med starimi gospodi v perski zbornici je sicer malo cerkvenih luči, a vendar se odlikujejo vsi po neki noblesi v mišljenju in govorjenju. Rhomberg je izjema. V soboto je pokazal, da je izgreSil svoj poklic, da bi bii moral postati kak hribovski kaplan. Sramotil je novo šolo in učiteljstvo na nezaslišan način in točno po kaplanski metodi metal krog sebe taka natolcevanja in obrekovanja, da se morajo vsakomur studiti. Kaj druzega od tega zarobljenega klerikalnega kričača tudi ni bilo pričakovati,
obžalovati pa je, da naučni minister ni našel energičnejših akcentov v obrambo nove tole pred pavšalnimi sumničenji. Ministrov govor kaže, da moramo klerikalnim naklepom zoper Soletvo posvečevati podvojeno pozornost, ker se kaže, da je prišla učna uprava skoro popolnoma pod klerikalni npliv.
To so tisti momenti sobotne debate v gospodski zbornici, kateri so vredni pozornosti, ker so se ž njimi razkrile gotove tendence vlade in raznih strank, v ostalem pa je, kakor smo že rekli, adresna razprava gospodske zbornice z adreso vred samo teoretična diskusija politična epizoda brez reelnega pomena, ker gospodska zbornica nima na ljudstvo nikakega upliva.
Patentovani klerikalci in še marsikaj.
(Dalje.)
Tudi mi liberalci nismo popolni, toda mi smo vsaj pošteni, odkritosrčni, pravični, in vsak pripozna rade volje : ,h o m o sum; humani nihil a me puto alienum." Mi smo tisti liberalci, po katerih se, kakor sem že zgoraj omenil, tem predestiniranim dedičem nebeškega kraljestva tako sline cedijo! Kako so vendar dobrosrčni usmiljeni ti patentovani pozemeljski nebeščani! Zaradi tega bi le radi zgrabili katerega izmed nas ter ga vlekli v raj, ki je pripravljen jedino njim zaradi njih .biperkatoliških" čedno-stij. Toda ,mi ostanemo, kakor smo bli" rajši ko bi morali skupaj živeti večno življenje z vzoritimi klerikaloi. Koliko solz je bila pretočila votloprsna klerikalna de vojka sa Jelenčev propad! Kako se ji je bil revež smilil! Kako je bruhala mrzel svoj ogenj svojega jetičnega telesa na .plemenite" liberalce, ki so podarili učiteljstvu propad Jelenčev! Toda usmiljenja vredna devica ima že preslab glas. Ni prišel do možgan in srca toliko lovljenim učiteljem! Vse spletke, vse izkušnje Tvojega že v zatonu se nagibajočega pohotnega življenja
ti ne pomagajo nič. Napravi pravočasno oporoko, vsiljivka!
Toda ni le dolgo, ko smo čitali malo-verjetno novost v viru resnice, da misli naša zgubana prijateljica zapustiti vse .škodljive", katoliške ljubice nevredne ljubimce. Iskreno sožalje, razgreti siromaki! Smilite se nam, ker Vam namerava plačati kraljica Vašega gorkega srca ponižno vdanost in nevenljivo zvestobo tako pošteno katoliški V prvi vrati že vidim frčati 43 njenih vzoritih poslancev, ki ji s svojimi prevročimi objemi prehudo stiskajo vitko njeno stasovito telo. Srečno leto, da si ne pohabi nobeden svojih kosti! Potem še namreč zmeraj lahko upa, da se rehabilitira, da najde stara ljubezen jednakih čutov struno napeto. Torej gospodje, mnogo sreče na prihodnji beg! Presladko, milo zveneče ime .klerikalec", pri katerem se stresete liki grešna duša pri zbadljivi misli na sodni dan, Vam bode dalo živeti vsaj za nekaj trenutkov breztrepetno življenje!
Za temi solnci pridejo manjše zvezde, globokoužaljeni mcžje, katerih ni pripeljala k njihovemu poklicu ljubezen do Boga, ampak do — lenuštva, itd. Pa ni jih škoda! Ne jokaj za njimi! Kakor umori prebujna plevel, če se ne izruje, redko žito, tako umori nevredni duhovnik pri ljudeh spoštovanje in ugled tudi bogoljubnih služabnikov! Toda kakšna izprememba, ni mogoče, — iz starikave votloprske se kaže, raste mlada, zornolepa ženska, podobna — jednaka naši boginji! Tako, sedaj smo zopet združeni! Cerkev služi zopet svojemu namenu, vera ne peša več, tudi liberalci in njih družine smejo zahajati k pro povedim, ne da bi jih kdo napadal in slikal kot hudičeve poboč-nike.
Torej .Slovenec", kdaj boš izpolnil svojo obljubo? Bodi mož beseda, daj slovo ostudni laži in pokaži, da ni stara navada železna srajca. Prevejaj žito, očisti ga smetij in puhlih srn Malo bo sicer ostalo, toda to bo jekleno, jedrovito!
Ravno očrtana stranka poštenjakov bije že precej Časa brezobzirni boj proti
Deseti brat.
Narodna igra v 5 dejanjih (7 podobah)« petjem. Po J. Jurčičevem romanu dramatizoval Fran G o ve -kar. Pevske točke uglasbil ali priredil Lav. P ah o r.
Pred vsem naj konštatujemo, da bo imel Govčkar zaslug za slovensko gledališče s tem, da mu je in bo pridobil za gle-liško občinstvo narod; narod pa je gleda Iišču začetek in konec Spominjajmo se na .Rokovnjače" in zamislimo se na zanimanje, ki ga je zdaj v mrtvi sezoni vzbudil .De-sedi brat"! To so velike zasluge. — Gosp. Govškar bo pa imel tudi zaslugo še na drugo stran: na novo bo nadelal in natrl s svojimi narodnimi igrami pot slovenščini, ki pomlajevalno upliva na nas! Odprl bo gledališče govorici, ki mora po svoji nepri-siljenosti, po svojem domačem glasu najbla-godejnejše uplivati na naš gledališki jezik. Tajiti se sploh ne da, da je narodna govorica ustvarila gledališču občinstvo! Odkar je stopil isborni dramaturg, g. Milčinski, s svojim programom na plan, pokazalo se je to zapored z neovrženo silo, in možje, ki bodo odslej odločevali usodo slovenskega gledališča, naj dobro pomnijo resničnost tega gledališkega pojava. On je prav kulturelnega pomena in je za finančno stran gledališča — nervus rerum.
V naslednjih vrsticah naj sledi neko liko opazovanj o najnovejši Gov<karjevi dra-matizaoiji, in o igranju .Desetega brata", ki je bilo v tem oziru gotovo najzanimivejša igra letošnje sezone. Na strogo dramatična pravila se, v kolikor se stavbe igrine tiče, ne bomo postavljali, to povemo že naprej: za narodno igro, kakor se je naredila in domovinsko pravico dobila v časih po An* zengruberju, tako merilo ne sme, oziroma ne more veljati. Le kolikor se notranjega življenja, igrinih življenskih pogojev tiče, naj izpregovorimo po podobah, kakor jih je uredil g. pisatelj, kako svojo opazko.
Najprej naj opazimo, da je Jurčičev roman .Deseti brat" branje, ki ti razveseli srce in duha: s tem je postala ta narodna pripovest narodu dušna paša, prava narodna last. .Govčkarjev .Deseti brat", rekli bi, vedri samo duha: preveč je preračunjen na unanji učinek, da bi imel tudi prvo blagodejno lastnost pravega duševnega umotvora. Na to stran se treba Govelarju na vsak način poglobiti. Smisla 88 življenjske pogoje gledališča Govikarju že vspričo njegovih gledaliških uspehov ne moremo odrekati, če bi ga tudi sicer odrekati hoteli; že po tem, kako snovi izbira, ae to jasno vidi, ker pri znati je, da ima jako srečno roka Istotako ga sreča ne zapusti v prirejevalnem oziru: čezdalje bolj ae kaže, da Govčkar prihaja občinstva nasproti, in te bo imel le jeden
tak .Warf", bomo naravnost rekli, da je on ustvaril na našem odru posebni, skoro specifično narodni žaner! Obrisi take igre prihajajo vedno jasnejši! — Toda neovržna resnica je, da eta ei ljudski okus in dramatika dandanašnji dostikrat v laseh. Naloga pisatelja je pa, da tukaj posreduje, in da ta dva nasprotnika ns odtujuje. Gledališki umotvori bodo imeli vedno svoja pravila, in z mirno vestjo lahko rečemo, da bodo tieti umotvori najdelj živeli, ki bodo tem pravi lom najzveetejli Le dramatika je igram porok trajne vrednosti, ljudski okus, narodovo veselje in sto in sto kratno igranje, so vse le pena efemerne vrednosti, kedar se tej goepe odtujijo Tako pravijo stare, pa tudi najnovejše izkušnje Jeden najpriznanejših nemških dramaturgov, gledališki ravnatelj pl. Berger v Hamburgu, ki je njegove zdrave nazore o sabavi in potrebi zabave v gledališču lani že g. Milčinski citiral, stavi kljub vsem koncesijam, ki jih gledališki pisatelj od Sekspirja do Silerja in do današnjih časov občinstvu mora delati, — zahtevo: da mora dramatik po lestvici zabave iti k višini dramatiškega umotvora, moderne dramatiške umetnosti! Občinstvo se mora s politiko vzgajati. In glejte, v tem ozira je gledališče že sploh kulturelnega pomena, posebnega pomena pa le pri nae! Torej: višjega cilja ne is oči j! — Opomniti je treba koj, da že enačaj desetega brata,
ki imata igra in roman ime po njem, v Govčkarjevi igri ni izveden, kajli umetnostno dovršen! Ta Govčkarjev junak boleha uh tisti bolezni, kakor njegov Nande: na ne-simpatičnosti. Sicer je v tem oziru ta zna« čaj že dosti boljši kot oni, kar je seve po-nekoliko dramatiška zasluga Jurčičeva: med tem ko je Nande pravi pravcati romanovski junak, ki v knjigi in — v drami živi nazaj mesto naprej, živi deseti brat pred našimi očmi in posega odločilno v življenje in ne-hanje igrino; .za seboj" ima prav za prav samo materin roman, ne svojega. Tole je pa glavna garanoija življenske moči pričujoče igre! Zato bi bil moral Gove'kar vso svojo zmožnost zastaviti, da bi ta značaj strogo umetnostno izpeljal, in da tega ni storil, mu prav za prav ni odpustiti. — Začetni prizor igrin — domači učitelj Kvaa z učencem — moramo imenovati srečen, ker nam koj pove, kaj je Kvas. Samo da bi godba ne vpeljala ga (odobravati je to le v čarobnih igrah), ampak karakteristično petje desetega brata naj bi se pozneje ogla-silo. To pa iz tegale vzroka: Učenec pile, Kvas čita in hodi spredaj sem ter tja. Tacaš naj bi Kvaa naglas mislil o Manioi in sebi, in tako bi sel prizor še bolj in „media* res", kakor gre sicer že tako. Zatem naj bi sledil prizor 8 Manioo, in v tem prizora naj se oglasi deseti brat (Dalje prih.)
vsemu, kar je pod sloveneko zastavo! Proti slovenskemu trgovou, slovenskemu obrtniku, slovenekim uradnikom, slovenskim listom, slovenskim drultvom skratka: slovenskemu napredku. — Za trgovoe in obrtnike skrbeti in jih primerno braniti, je slasti slovenskih poslanoev sveta dolžnost Za drago skrbeti pa mora slovenska inteligenca. ______      (Konec p rib.)
V LJubljani, 4. marca. K parlamentarnemu položaju.
Vlada je konferirala tudi v soboto in včeraj z voditelji češkega kluba. IzvrSevalni odsek Mladočehov je imel v soboto sejo, katere se je vdeležil tudi minister dr. Rezek. Danes ob 4. ari popoldne bodo imeli vsi klubi posvetovanja, potem pa se sni dejo vsi vodje strank, da naznanijo vladi, ki se te seje vdeleži, svoje sklepe. V slučaja, da ugode stranke vladnemu predloga glede programa dri. zbora, pride na razpravo že v današnji seji, ki je določena fiele na 5. uro popoldne, Berks o v nujni predlog, da naj se investicijska predloga brez prvega čitanja izroči železniškemu odseku, vsi drugi, doslej podani nujni pred logi pa se v tej seji umaknejo. Ako se zgodi vse to, nastane za vladne predloge prostor in jutri bi se začelo prvo čitanje zakona glede rekrutov. Katera vladna predloga pride na vrsto kot druga, Se ni odločeno ter se radi nje vrše" Se pogajanja. Poljaki in Cehi žela, da, bodi druga točka zakon glede žganjarine, Nemci in baje Jugoslovani pa želč, da bodi investicijska predloga. V tem ozira — piSe .Reichswehr" — ima Berksov predlog ta pomen, da bi prvo čitanje investicijskega zakona odpadlo Levica baje nima vzroka, glasovati proti Berksovemu predlogu. Ako bi se Čehi iz rekli proti predlogu, bi levica ekuSala stopiti v zvezo s Poljaki, kar je poskuSala brez uspeha. DanaSnje konference klubov so torej glede parlamentarnega položaja jako važne.
„Nemiki bik".
Tržaški list ,L a pensče slave" je prinesel članek ruskega publicista Gor-lova, ki se bavi z bodočnostjo obdunavskih dežel. .Kakor hitro dovoli Rusija", — piše Gorlov — „da vladajo Nemci na Dunaju in v Pragi, je s tem vladarstvo Nemcev ob Dunavu zapečateno. In ako imajo Nemci v rokah Düna v, potem so gospodje v Čari gradu in v Mali Aziji. Težišče leži v obdu-navski dolini: tukaj mora zastaviti Rusija svoj vpliv, sicer ostanejo vsi njeni napori v Carigradu brezvspešni. Nemškega bika treba zgrabiti za roge. Brez solidarnosti z zahodnimi in južnimi Slovani je ruska politika samo serija dragih in brezsmotrenih eksperimentov. Ali naj Rusija podpira avstrijske Slovane aH pa se bo morala umakniti iz Evrope. Če pa ostavi Evropo, bo morala odreči se tudi vsej zahodnji Aziji." Vojna v Južni Afriki.
Glavno zanimanje zavzema sedaj Lcuis Botha. Zadnje dni so došle o njegovem položaju najkontrernejše vesti, tako da si absolutno ni možno napraviti lastne sodbe. List .Daily Chronicle" je prinesel poročilo, da je Botha 28. februvarja ob 10. uri do poludne prav zanesljivo kapituliral. Naslednjega dne, t. j. 2. t. m. pa je prinesel brzojavko: Da si ravno kapitulacijaBotbe uradno ni potrjena, je vendar verjeti, da je le odgodena,ker se pogajanja radi jedne ali dvehtočk šenisodo-gnala. Vrše se torej menda še pogajanja, kajti od 28. februvarja do včeraj so minili že štirje dnovi, a angleška vlada ni dobila o kapitulaciji ali o napredovanju pogajanj med Botho in Frenchom nikakih obvestil. To je vsekakor sumljivo. Vprašanje ostane tudi docela odprto: Kaj se zgodi, če se pogajanja glede tistih dveh prepornih točk sploh ne doženo? Ali potem Botha ne bo kapituliral? Vsekakor položaj Bothe po teh angleških poročilih nikakor še ni tako obupen i a ue vzdržljiv, da bi se Botha moral podati. Dokler se vrše še pogajanja, je odvisno le od Bothe, ali Frenchove pogoje sprejme ali ne. Možno in verjetno je, da Botha pogoje odkloni, potem pa ostane vse Frenchovo renomiranje brezuspešno. Kiü-gerju se zdi kapitulacija Bothe neverjetna-Misli pa tudi, da se vojna s to kapitulacijo ne konča, kajti Botha poveljuje le del svoje vojske, večino pa je oddal Luki Mayerju. Večji del Bothove vojske ostane torej Barom, Če tudi se manjši del poda Frenchu. Da tudi angleška vlada ne misli na koneo I
vojne, izhaja iz dejstva, da zahteva vojni minister takoj le 4 milijone fantov šterlingov za nadaljevanje vojne. Proračun za vojno za leto 1001/1901. pa iekaauje 58,230000 funtov šterlingo v (1892 milijonov kron) Ogromna avota! O Dewetu ee poroča, da se je umaknil na severno nabrežje reke Oranje. Kaplandija je baje Burov prosta. Končno poročajo uradni podatki, da je imela angleška vojska do konoa februvarja 107 633 mož, ki ao bili ubiti (3680), ranjeni (16156). ki so umrli vaied bolezni (9309) ali ki so se morali kot invalidi vrniti domov. 107 633 mož med 282.000, to so pač velikanske izgube!
Dopisi.
Iz premske fere na Notranjskem,
dne 1. marca. Na dopis iz Prema v .Slov Narodu" z dne 13. t. m. čutila se je neka oseba, ki hoče, da se ji klanja vse do tal, razžaljeno. Oprati hoče v .Slovencu" s dne 19. t. m. sebe, župnika Miklavža in nekaj drugih kimovcev. Umivaj zamoroa, kakor hočeš, črn ostane vedno. Mi hočemo v naslednjem na izjavo, ki jo je priobčil .Slovenec8 in katero je podpisalo osem brumnih mož (seveda na višje povelje), odgovarjati in pravimo:
Ree je, da je kapelan Zega dan in noč agitiral za časa volite in da je uporabil vaa sredstva — tudi prižnico. Res je, da so klicali tudi žene v farovž, katere naj bi pregovorile može, da volijo klerikalne kandidate. Res je, da se nam je slikal g. Božič kot brezverec ali razkol nik, pa mi se nismo dali ujeti. Res je, da ima narodna napredna stranka ogromno večino razsodnih voliloev na evoji strani. Res je, da ima župnik Miklavž največ pri vržencev med svojimi dolžniki in se mu ti ne upajo postaviti po robu. Res je da je župnikova kuharica eorodnica (?) Mina napravila že dosti zdražb v farl Res je, da ogromna večina faranov komaj čaka, da škof Miklavža z Mino kam drugam pošlje in da tudi tega kaplana Fr. Zego prav nič ne maramo. Kje so pa vajine zasluge župnik in kapelan?! Ali je mar to župnikova zasluga, da si je nabral čez 40000 gld. premoženja?! Ali je to kape lanova zasluga, da je zapodil nekoliko mož iz zakristije, ki so že od zdavnaj tje za hajali k božji službi ?! Ali je to zasluga kapelanova, da je ljudetvo še bolj razburil in da je nastalo toliko nepotrebnega sovraštva v fari in da se po njegovem prizadevanji napravi koneum, da se bo nevedno ljudstvo le bolj zadolžilo ?! No pa za konsum bodete ujeli malo kalinov. — Ali nismo pri volitvi v krajni šolski svet (ki volijo odborniki vseh županij cele fare) zmsgali naprednjaki?
Trdimo tudi, da še noben učitelj, kar jih je bilo na Premu, ni imel mira pred fa rovško kliko, ker ni hotel povsem pritrjevati župniku in kuharici.
Župnik Miklavž ovadil (denunciral) je prejšnjega, pa tudi sedanjega naduči-telja. Zgodilo se ni nobenemu ničesar, ker ima laž kratke noge. Tudi sedaj namigu* jete z denuncijacijo proti nadučitelju, a ta se vas prav nič ne boji, ker vestno spolnnje svoje dolžnosti. Le na dan z denuncijacijo, mi vam bomo že zaprli sapo! Le ošabno trkajte na prsi, mi se vas ne bojimo. Dolgo smo trpeli in molčali, sedaj ne bomo več. Če vaju Miklavž Križaj in Fr. Zego, škof ne prestavi, bomo prisiljeni si drugod poiskati pomoči, da se vaju znebimo in bomo vse vajine zasluge osvetlili. Konečno še podpisani Premci potrjujemo, da se je po obč. volitvah res plesalo pri .Fajglnu" in da sta se duhovnika res udeležila plesa. Mi ne trdimo, da sta plesala, a govori se še vedno, da so videli trije dečki plešočega kapelana. Res je tudi, da so se poznali sledovi Urhovi po preobilo zavžitej pijači po snegu. Kaj ne, Luketin? Res je, da je kaplan pomagal nekoga dre-gati v volilno sobo in da se je nepostavno mudil na volišči za časa državnozborskih volitev in prepisaval glasovnice. Res je, da je kapelan večer za večerom se mudil na pošti pri upraviteljici in da tudi le vedno zahaja na pošto. — Poštni upraviteljici bomo pa drugod osvetlili njeno vzorno in točno poslovanje.
Kaj ne g. urednik to sta res vzor-duhovnika župnik Križaj in kapelan Zega in .Slovenec" ju lahko hvali. Pravijo, da so Sli nekateri prosit Ikofa naj oba duhovnika pusti tu — lahko je najti tacih
revčkov da marširajo na župnikova stroške v Ljubljano.
Mi smo pa siti tacih duhovnikov, ker hočemo imeti mir in red v fari. Svaka sila do vremena. Ce ne bo miru se zopet kmalu oglasimo; tedaj bomo pa povedali kaj bolj pikantnega. — Slede podpisi posestnikov is občin Janeževo brdo, Celje, Prem in Bitinje.
Iz Oorloe, 1. marca. (Pogled na o. k r. poŠto.) Ni mi vse mogoče zamol-čavati in prikrivati krivic, katere se gode c. kr. piemonošam in poštnim slugam v Gorici. Ubogi pismonoša je ves dan na cesti, kakor izvoščekov konj, ter ima komaj nekoliko časa, da opravi svoje najpotreb-neje stvari; pa vendar ne dobivajo ljudje o pravem časa pisem, ker pride na posamezne piamonoše preveč dela, da bi mogli ljudi zadovoljiti s točnim donašanjem pisem Ali bi ne bilo umestno, da bi se poštni vodja nekoliko pobrigal, ter proail za pomnoženje pismonoš, da bi se s tem trud ubogim pismonošam olajšal, ter ljudi zadovoljil? Videl sem tudi večkrat in opazoval pri poštnem uradu v Gorici, da so ti ubogi sluge tlačeni in preobloženi z delom. Kakor črna žival, katera je ves dan uprežena v jarem. Ni čuda, ako se ti ubogi ljudje pritožujejo, da morajo cesto tako nepotrebno trpeti. Odurnosti poštnih viSjih uradnikov tudi ne morem zamolčati. Slišali smo nekoč, kako je poštni nadoäkrbnik surovo in z zaničevanjem tikal poštnega slugo, kar baje noben dan ne izostane. Ako pogle damo na odurnost predstojnikovo, vidimo, da v omiki med gospodarjem in priprostim slugo ni velike, ali bolje rečeno, nikake razlike, ali še bolje rečeno, mnogo je slug, kateri imajo več omike, kakor gospod višji oskrbnik, kojemu se že iz očij bere mržnja do služabnika.
Gospod višji oskrbnik bi moral svojo službo opravljati vestno, ter gledati na službo, kakor tudi na svoje ljudi, kar je tudi dolžan. Ako pa vidi, da ni več zmožen za ta posel, in ker vemo, da je svoja leta že davno v svoji nepriljobljenosti od služil, v tem, ko je že mnogim darovanim piščancem z redko pohlepnostjo .vrat zavil, želimo, da bi ta junak po naših kakor tudi po nižjih uradnikov željah napravil prostor svojemu nasledniku, vzel svoja šila in kopita, ter se spravil v kot miru Do takega uradnika v Gorici nimamo več zaupanja, da bi dosedanje stanje poštnih služabnikov kaj izboljšal, saj se misli naš junak s tem prikupiti svojim višjim, da bi ga ne spravili v pokoj, kojega se pa on s krčevito močjo brani. Ali naj se le brani! Ako ne bo za poštne služabnike bolje skrbel, ter le na žep in na piščance mislil, se obrnemo pismeno, ali pa, ako je potreba, tudi ustmeno z dokazi in pričami na višjo oblast, da se ne bo sam v kavarni dolgočasil, ampak mu bomo tudi mi zvesti tovariši.
Vsegsvedež.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 4. marca. — Šusteršlo v državnem zboru. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce — uči star pregovor. Dr. Šusteršič pa tega modrega pregovora menda ne pozna, kajti v petek je po krivici napadel dra. Tavčarja, da ga ni bilo v sejo odseka za podpore o nesrečah, v kateri je bil izvoljen referent, mej tem, ko je sam izostal od seje, ki je bila največje važnosti. Pojasnili smo že, da je seja odseka za podporo o nezgodah bila brez pomena, ker je bilo že v naprej določeno, kdo postane poročevalec, ne samo o Šasteršičevem potresnem posojilu, nego sploh o vseh tacih in jednacih predlogih, da torej v ŠusterSičevem napada na dra. Tavčajra ne tiči drazega, kakor sama hudobija. Vsled ŠusterSičevega postopanja v tem slučaja pa smemo pač vprašati: Kako pa izpolnjuje dr. Šusteršič svojo dolžnost? Odgovor na to je sledeči: V četrtek 28. februvarja je imel legitima-cijski odsek sejo, v kateri so se razdelili razni volilni protesti posameznim referentom v poročanje. Ta je bila navzočnost vsaoega člena neizogibno potrebna, kajti tu je Slo pri volitvi referentov za vsak glas. V tej seji je bil določen poročevalec za protest proti izvolitvi Pommer j a, ki je bil proti dru. Dečku voljen v Celju, in poročevalec za protest proti izvolitvi dra. Rizzija, ki je bil proti dra. Laginji voljen v Istri. Ta dva slučaja sta
za Slovence in Hrvate največje važnosti, in človek bi mislil, da pride dr. Šusteršič gotovo k tej seji in bo glasoval pri oddaji referata, kakor se spodobi za poštenega Slovana. Pričakovati je bilo to tem bolj ker je bilo obče znano, kako se Nemci in Lahi trudijo, da bi dobili ta dva referata njih ljudje. Ali dra šusteršiču se ni zdelo vredno, da bi bil prišelnato važno sejo, dasi ve, da se v tem od seka za vsak referat po listkih glasuje in dasi j e lahko na prstih izračunal, kako velikanska je bila nevar nost, da dobe Pommerjev in Rizzi-jev referat naši nasprotniki. Ša*. 8teršiO je s tem, da se te seje ni udeležil) na najeklatantnejši način pokazal svojo malomarnost, pokazal je, da mu je uaoda obmejnih rojakov deveta brig*, in da smatra v resnici Celje za .fremdes Gsbiet". Toliko konstatujemo resnici na ljubav, da slovenski svet izve, kako skrbi dr. Šusteršič za obmejne Slovence, in kako zastopa njihove inlereae v državnem zboru. Ta mož pač ne vidi bruna v svojem lastnem očesu Zdaj pa smo radovedni, če se bo oblastni dr. Šusteršič, ki ima tako maslo na glavi, se kdaj upal, denuncirati dra. Tavčarja, in še celo po krivici, kakor je to storil v petek. Na svidenje, gospod Johann !
— Občinski svet ima v torek, 5. t. m ob 5. uri popoladne sejo. Na dnevnem redu so: Naznanila predsedstva in poročila: o predpisavanju petobrestnih državnih zamudnih obrestij potresnim ponesrečencem]; o podaljšanju zakupa mestnega lova; o prošnji Avgusta Jenkota za odpis neke pristojbine ; o prošnji odbora za spomenik Ga stava Freytagu za prispevek; o prizivu Iv. Habiča glede odstranitve kolarnice; o uredbi nivelov na Tržaški cesti; o prošnji hišnih posestnikov ob desni strani Tržaške ceste, da se napravi ondi hodnik; o bodoči uredbi desnega brega Ljubljanice; o uspehu javne dražbe za parcele mestne občine ob Dunaj -ski cesti; o potrditvi novovoljenega odbora gasilnega društva; o samostojnem predlogu občinskega svetnika Tostega glede nekaterih zdravstvenih odredeb na pokopališču, o načrtih za obešala in elektrovodne stebre električne železnice; o prošnjah za triodstotno posojilo.
— Brez pomena . . . Tretje leto teče, kar je deželni poslanec in občinski svetnik tržaški g. Dolenc v mestnem svetu predlagal, naj se v proslavo cesarjeve petdesetletnice prekrsti ulioa .Corso" v .Corso Francesco Giuseppe". Mestni odseki so ta Dolenčev predlog pokopali v nekem odseku, kjer leži sedaj in utegne ležati do sodnega dne. Nasprotno pa so mestni očetje z neverjetno hitrostjo prekrstili gledališki trg v .Piazza Giuseppe Verdi" in že dan po storjenem sklepu je bil napravljen novi napis. Vladni krogi bodo seveda zopet rekli, da je to brez pomena; in, če take dogodbe vladnih krogov ne bodejo v oči, potem — nas tudi ne.
— Slovensko gledališče. Jutri, v torek, 5. t. m. igra se tretjikrat in zadnjikrat pri večerni predstavi v sezoni narodna igra s petjem Jurčič Govčkarjeva .Deseti brat". — V petek, 8. t. m. bo velezanimiva premijera Hauptmannove igre .Hanioa" z gospodičino Riickovo v naslovni ulogi. Igrala se bo pred to igro še jednodejanjka .V ci-vilu".
— Slovensko gledališče Veseli nas, da se o četrtkovem uspehu .Desetega brata" nismo motili: sobotna predstava bila je zopet izvrstno obiskana iu občinstvo jako zadovoljno. Kakor prvič je moralo tudi to pot več ljudij oditi, ker ni dobilo več vstopnic. V gledališču smo videli mnogo gostov z dežele. Iz Kranja se je pripeljalo večje število višjih gimnazijcev pod vodstvom gg profesorjev. Igraje imela ta veCer še lepši uspeh, kot prvič, ker se je primerno krajšala, in skoraj gotovo je, da bo imela, če se še nekaj opili, stalno vrednost in ne izgine z repertoarja. Igralo se je v soboto jako dobro, in gotovo je bil eden najzado-voljnejših večerov letošnje slovenske drame. Obširnejše poročamo o igri in igranju v podlistku.
— II. redni koncert „Clasbene Matica". Pri sobotnem koncertu izvajali bodo pevski in šolski zbori. Glasbene Matice 3 velike zbore z orkestrom in sicer Z a j č e v o glasbeno sliko ,D o 1 a-zak Hrvata" za moški zbor, tenor — bariton — in bas-solo z orkestrom, slavni in težki zbor romarjev iz R. Wagnerjeve opere .Tannhäuser* in »Prihod   gostov v Wartburski
grad" (.Pozdrav vesel dvorani..."), koračnico in velik mešan «bor s orkestrom.
_Vstopnice sa ta koncert dobivajo se od
jutri naprej v trgovini g. J. Loaarja na Mestnem trgn.
— Beneflcs gdč. Carnerl, ki je bila določena na dan 8. t. m, se je preložila na dan 12. t m. Kakor smo že nasnanili, si je gdč. Carneri sa svojo bensfično predstavo izbrala opero .Ples v maskah*.
— Proti ljudski ioll — zs ksrdins-love zavode. Župnik Jnvančič v Dornbergn na Goriikem je pridigal pred 14 dnevi o Soli. Napravil je nekako paralelo med ob stoječimi ljudskimi Solarni ter med nameravanimi kardinalovimi zavodi. Rekel je, da v ljudskih ficlah se otroci spridijo. Predno gre otrok v Solo, je Se kaj vreden, ali ko hcdi v Solo, se ne nauči nič prida, le I um parije mu gredo po glavi. Drugače pa bo na zavodih, katere misli ustanoviti kardinal. Iz teh zavodov bodo izhajali pravi možje in pravi kristijanje. Potem pa je začel agi« tirati za kardinalov davek. Posebno se je spravil na .rože". Po 15 jih je v vsaki 3roži", in vsak izmed teh mora dati — tako je tirjal na prižnici — po 1 kr. na mesec. Svarii je tudi, ne poslušati tistih, ki odgovarjajo, da ni treba dati nič za kardinalov zavod z besedami: naj si ga postavi «am. čudno, prečudno, da se drsne župnik javno v cerkvi obregniti ob ljudsko Solo na tak način ter jo staviti tako nizko, kakor da bi se v naših ljudskih ali tudi srednjih šolah učile samo lumparije. Kaj dopušča kaj takega šolska oblast? Kaj se ne upre takemu obrekovanju ljudske šole? In v kak šno luč postavlja tako .pridigovanje" ljud skega učitelja? Ako čuje ljudstvo v cerkvi, da šole so slabe, da tam se spridijo otroci, aH ne sodi tukaj naravnost, da ljudski uči telj je tisti, ki mu kvari otroke ? In pri porednih in hudobnih otrocih, katere stariši zanemarjajo, na koga kažejo, kadar govore o razposajenem otroku ? Najrajši na učitelja, ker so culi v cerkvi, da po ljudskih šolah se otroci izprijajo. — Vidite tu, kaki prijatelji učiteljstva na sploh so mnogi duhovniki in kakošna prijateljica jim more biti list duhovnikov .Gorica'?!
— Slabe ceste in trpinčenje žlvallj. Pile se nam: Ako je kaka cesta v okolici ljubljanski graje vredna, je to iz vestno zaloška. Prav posebno pa treba še omeniti del od Polja do železniške postaje v Zalogu — poleti te duši cestni, s premogovo mlinico namešan prah, po zimi gaziš sibirski sneg, kadar pa se otaja, ostajajo ti črevlji v blatu. Najlepše je pa to, da cestni odbor leta in leta zvrača krivdo na tovarno, tovarna pa na cestni odbor — in kakor ta dva lepo mirujeta, miruje tadi cesta. Se danji g. vodja vevške papirnice zavzel se je sicer, da odpravi ta nedostatek. a razun nagromadenih kupov kamnja ob jarkih ni videti doslej izdatnega popravila. Kar se pa dan na dan počenja z ubogo živino na tej cesti, presega vse meje, in je naravnost Skandal. Nebroj tovornih, dosti preobloženih voz izvaža v pogrezajočem se blatu slednji cestni temelj, in dasi je odrejeno, voziti s širokoobodnimi kolesi, ni mogoče speljati sestradani in pretrudni živini, vzlasti ko se ji naklada po dvakrat in trikrat več, kakor je zakonito dopuščeno. Vmes pa vedno preklinjanje in brutalno kričanje šnopsa pijanih voznikov in mahanje z bičem po konjih! Pa kaj bič! Kedar ne zadostuje ročaj, so pest, noga, lopata in kol primerno orodje! Isto velja o voznikih g. Baumgart-nerjeve tovarne v Fužinah! Gosp. postaje-načelnik v Zalogu storil bi izvestno humanitarno delo, če bi odredil, da se pri navadno upreženih vozovih ne dovoli nakla dati višje peze, kakor je določena n. pr. na Dunaji in v Gradci! Opozarjamo tem potom slavno okrajno glavarstvo, naj vendar enkrat poseže radikalno vmes, in odpravi to grozno trpinčenje živ&lij! Sunt certi de-nique fioes! In ker tudi orožništvo ne more biti vedno poleg, a se vsakdo, ki bi rad preprečil tako ostudno in kruto pcčenjanje, izpostavi najaurovejšim napadom od strani voznikov, naj 3e upeljejo, kakor je po dru gcd navada, za vsak tovarniški voz Številke, katere naj bodo vidno pritrjene na ?02U. Tako je vsaj mogoče vsakega posameznega suroveža izročiti zasluženi kazni. Na Kranjskem pogrešamo, žal, Se vedno potrebnega društva za varstvo živalij. A tudi tako ne sme veljati, da bi v nas smeli vladati odnošaji, kakor so sicer v navadi saed Zulukafri. — Op. ured.: Od druge strani smo dobili poročilo, da je neki voz-
nik na tej cesti pretepal konja a .gaj Hov-nikom", na palioi pa imel Sivanko zapičeno, 8 katero jih je ebadal po trebuhu. To je pač katoliška omika! Okrog D. M. v Polja so najčrnsjši klerikalci, ti so pa tudi največji šnopsarji, največji pretepači in sploh največje surovine.
— Eksplozija plina v Ooriol. V torek
26. m. m. okolo 11. ure po noči je zbudil prebivalce v bližini hotela .pri pošti" močen grom, kakor bi bilo ustrelilo s topom, na kar so ljudje prestrašeni hiteli na okna in na ulico. Kaj se je sgodilo? Ondi v hotelu .pri pošti" so čutili precejšen smrad po plinu, ki se je širil po vsem poslopju. Ker se je hotelijerju g. Riesu zdela stvar nekoliko sumljiva, hotel se je prepričati, od kod izvira smrad. Pokliče vratarja Hart-nerja in natakarja Sapo ter gredo z lučjo po hotela gledat. Smrdelo je povsodi; kmalu pridejo tadi do neke male shrambe, od koder se je čutil največji smrad. Hote lijer odpre vrata, — toda groza! V tem trenutku puhne iz shrambe plin ter se uname s strašnim pokom. Ali sunek, ki ga je provzročila eksplozija, je bil tako močan, da je vrglo hotelierja, natakarja in vratarja v stran in jih močno poškodovalo. Od eksplozije pa so se razbile tudi v bližnji dvorani svetilke in šipe ter je natakarja Vogrinca vrglo s tako močjo proti steni, da bi se bil hudo poškodoval, ako bi ga ne bil ubranil neki slučajno v dvorani navzoči podpolkovnik topničarjev. Hotelier se zdravi doma, vratar in natakar sta morala iskati pomoči v bolniščnioi pri usmiljenih bratih.
— Porotne obravnava. Danes pričela se je pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišču prva letošnja porotna sesija. Vspored za porotne obravnave določil se je takole: dne 4 marca razprava proti izdelovalcu glavnikov Josipu Blazniku iz HraS pri Kranju zaradi hudodelstva za-ž>ga; druga obravnava proti mesarskemu vajencu Josipu TurSicu iz Cirknice zaradi hudodelstva tatvine. V razpravo pridejo nadalje sledeči kazenski slučaji in sicer dne 5 marca: Žagar Jurij Ulčar iz Homca in posestnik Franc Kane iz Radomlje saradi hndodelstva goljufije; dne 6. marca: vod-njakar Jakob JaneS iz Ljubljane zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe in pekovski pomočnik Ivan Šilar iz Št. Vida nad Ljubljano zaradi hudodelstva uboja; dne 7. marca: tesarski pomočnik Ivan PavSič iz Podrečja zaradi hudodelstva uboja ter Valentin in Ivan Kopitar iz Mengša zaradi hudodelstva ropa; dne 8. marca: posestnica Ivana Repe iz Hraš pri Radovljici zaradi hudedelstva goljufije in delavec Ivan Konc iz Kranja zaradi hudodelstva uboja; dne 9. marca: odgovorni urednik .Slovenca" Ivan Rakovec zaradi razžaljenja časti in posestnikov sin Franc Kobal iz Podkraja zaradi hudodelstva uboja.
— Obrtno gibanja v Ljubljani. Te kom meseca februvarja pričeli so v Ljubljani izvrSevati obrt in sicer: Avgust Žabkar, Dunajska cesta Stav. 42, livarno železa ter strojno in stavbeno ključarstvo na tovarniški način; Davorin RovSek, Kolodvorske ulice štev. 34, prodajo fotogra-fičnih potrebščin; Josipina Fridrich, Poljanska cesta štev. 33, trgovino z mešanim blagom; Ana Molan, Poljanska cesta štev.
27, branjarijo in trgovino z žganimi opojnimi pijačami; Josip Perhavc, Dunajska cesta štev. 8, pisarno za oddajo pojasnil o kreditnih razmerah tvrdk; Adolf Petrin, Hrenove ulice štev. 8, pohištveno in stavbeno mizarstvo; Vid Bratovž, Privoz štev.
10, starinarski obrt; Franc Jezeršek, Ambrožev trg. štev. 3, čevljarski obrt; Marija Novak, Ravnikarjeve ulice štev. 3, trgovino z meSanim blagom; Franz Brajer, Krakovske ulice štev. 24, sobno slikarstvo; Marija Franzi, Emonska cesta štev. 10, izdelovanje pletenin; Anton Smerke, Rimska cesta Štev. 5, pekarski obrt; Lucija Šare, Dunajska cesta štev. 19, žensko krojaštvo; Alojzij Pacini, KonjuSne ulice štev. 13, izdelovanje podob in statuet iz mavca; Luka Jerina, Zalokarjev ulice štev.
11, čevljarski obrt; Emerih Pauer, Ra-deckega cesta štev. 16, trgovino z vinom in žganjem; Agata Caturani, Žabjek štev. 3, branjarijo; Ivan Adamič, sv. Petra cesta štev. 31, vrvarski obrt — Oton Bayer, Slomškove ulice štev. 13, opustil je svoji obrti in sicer branjarijo ter trgovino s pivom in žganjem.
— Mestna hranlinioa v Kranjl. V mesecu  februvarju  1901  vložilo je 384
strank 112106 kron 88 vin., vsdignilo pa 262 strank 65.413 kron 72 vin.; 12 strankam izplačalo ae je bipotečnih posojil 17560 kron. Stanje vlog 2,395532 kron 85 vin., stanje hipotečnih posojil 1,641.468 kron 88 vin., denarni promet 237.S36 kron 90 vin.
— Slov. akad. društvo »Slovenija" na Dnnaju priredi v torek, dne 5. marca 11. svoj 6. redni občni zbor a naslednim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3 Poročilo četnega soda. 4. slučajnosti. 5. Zabavni del. Lokal: restavracija .Zorn Magistrat" I. Lichtenfelsgasse 3. Začetek ob '/,8 uri svečer. Slovanaki gostje dobro došli!
— Iz zapora izpuščen. Kakor smo v soboto poročali, je bil stavbinski mojster Falesohini pri deželnem sodišču v zaporu pridržan. Sodišče ga je še istega dne izpustilo is zapora, ker je bil pridržan v prvi vrsti samo radi neke informacije, ki se je morala dobiti.
— Nedeljska kronika. V Wolfovih ulicah sta se v noči od sobote na nedeljo stepla hlapca M V. in A. D Policaj ju je razdvojil. — Vojaka p so v al je kleparski pomočnik R. H. v gostilni na Resljevi cesti št. 18. Postavili so ga na zrak. Ko je prišla mimo njega vojaška patrolja, je tudi to opso-val, vsied česar ga je ta aretirala in izro čila policiji. — V usta je skril denar brivec Teodor B, ko je policaj njega in njegovo ljubico na Mirju aretoval. Ko je moral na vprašanja odgovarjati, mu jezik ni tekel gladko in zato so mu policaji pregledali usta in našli noter 1 K 20 vin. — Na cesti na Loko je ponoči rasgrajal in razbijal delavec F. R. z Gline. Upil je, da mora kri teči. Ko je prišel policaj, jo je vdaril na Glince. — Vojaški izgredi so bili v nekih gostilnah na Rimski cesti in v Vegovih ulicah. V prvi gostilni so se sprli vojaki med seboj, v drugi pa so se sprli s civilisti, in sicer isti vojaki, ki so bili popred na Rimski cesti v gostilni. Bili so 27. pešpolka.
— Neusmiljen oče. Delavec A. N. je včeraj svojega triletnega sina neusmiljeno pretepava! Držal ga je s jedno roko kvišku, a drugo pa ga z jermenom pretepaval tako, da otrok že ni mogel več glasu od sebe dati Proti očetu se bode kazensko postopalo.
— Studenec v hiii. V Matjanovi hiši na sv. Martina cesti je veled deževja v pritličnem stanovanju iz tal začela izvirati voda. Nad 25 škafov vode so iznesli iz stanovanja.
— Dobro ga je obril. Kancev hlapec Joža in brezposelni brivec Božidar sedela in pila sta skupaj v neki znani gostilni. Seveda je bil Božidar brez cvenka in plačeval je Joža, ki je bahato premetaval krone po mizi. Božidar je hvaležen človek in je tudi hotel Jožetu storiti neko uslugo sa to, da je pri njem pil. Opasil je bil, da ima Joža že precej dolge lase, in da mu po obrazu raste sternišče. Pregovoril ga je, da ata šla v hlev, kjer je brivec prav urno izvršil svoje delo. Ko sta bila gotova, je šel Joža iz hleva po vodo, da bi se umil, ta trenotek pa je porabil brivček, da je vzel Jožetu iz suknje, katero je bil v hlevu obesil na žrebelj, tri krone in jih izpustil v svoj žep. Nesreča pa je hotela, da je ravno takrat prišel nazaj v hlev Joža, ki je Se slišal, da ao kronce zažvenketale, ko jih je epuetil brivček v žep. Hlapec je Sel takoj Stet svoje kronce, in je res zapazil, da mu manjkajo tri. Brivček se je nekaj časa obo tavljal dati nazaj krone, a ko ga je Joža prijel za ušesi, se je udal in priznal, da je vzel krone.
— Izgubljena atvarl. Neki nadporočnik je izgubil na poti po Sodnijski cesti do Dunajske ceste srebrno oficirsko verižico. — Na poti od Radeckega ceste do Holzapfel-novih ulic v Vodmatu je izgubil neki železniški uslužbenec denarnico, v kateri sta bila dva petaka, jeden desetak in jeden zlat prstan.
— Hrastove ploha je ukradel pri Ra-kovniškem gradu delavec J. B.
— Kdor drva kupuje od kmetov, naj bode previden in naj jih ne kupi .čez", ker takisto bode vedno ogoljufan. Pnškar D. je kupil od nekega ižanekega kmeta I1/» se žnja drv. Kmet je dejal, da jih je 1\, se-žnja. Ko je D. pozneje drva zložil in premeril, je videl, da jih je le jeden seženj.
— Kako ae ujeme tsties. Prodajalka A. M. na Poljanski cesti je že dlje časa opazovala, da jej nekdo denar krade iz predalnika. Na sumu je imela 13letno deklico F. T., katera je večkrat prišla kaj malega
kupit v prodajalnico in je navadno rada postala notri Nekega dne, ko je F. T. spet prišla v prodajalnico, je šla prodajalka ven, in je pustila deklico samo v prodajalnici. Leta je takoj začela stikati po predalcih' Najedenkrat pa ae odpro vrata neke omare v prodajalnici in iz iste stopi soprodajalka M. K, ki se je bila v omaro skrila, ko je videla priti v prodajalnico F. T, in pri priprtih omarinih vratih opazovala, kaj je F. T. v prodajalnici delala. Deklica F. T. je na to priznala, da je že večkrat ukradla v prodajalnici denar, in da je njej tudi sesra pomagala krasti.
— Meteorologlčnl mesečni pregled. Minoli mesec svečan je bil izvanredno mrzel in izvzemši prvi teden tudi zelo suh. — Opazovanju na toplomeru dado povprek v Celsijovih stopinjah: ob sedmih zjutraj — 92°, ob dveh popoludne — 13°, cb devetih zvečer — 48°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega mesca — 51°, za 4 9° pod normalom. — Opazovanja na tlakomeru dadö 73 3 3 mm kot srednji zračni tlak tega mesca, za O 7 mm pod normalom. — Mokrih dnij bilo je 10, padavina, dež in sneg, znaša skupaj 86 3 mm. Med vetrovi je prevladoval jugovshod, njemu posebno se imamo zahvaliti na tolikem mrazu.
* Zakaj je kraljica Viktorija umrla?
,La Patrie" poroča nov, prav romantičen vzrok smrti angleške kraljice: .Mlajši brat kralja Edvarda, princ Connaught, je velik veseljak. Prošlega leta se je seznanil z ame-ričansko demimondko, ki je živela v Londonu. Ta ga je tako omrežila, da je zahtevala, naj princ pusti ženo in se poroči ž njo Kraljica Viktorija mu je nato občevanje z demimondko prepovedala, ali princ je izjavil, da dekle ljubi, ter da je ne pusti. Kraljica se je raztogotila, omedlela in bila več dni v postelji. Nato je naročila Robertsu, naj pozove princa v Južno Afriko. Princ pa je ta poziv zavrnil ter najodločnejše obsodil vojno z Buri, ozmerjavši Cbamberlaina radikalno vpričo matere. Viktorijo je zadela zategadelj kap in tri tedne nato je umrla."
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 4. marca V današnji seji poslanske zbornice, ki se začne ob polu 5. popoldne, je pričakovati živahnih razprav zaradi novega dnevnega reda. Stranke nekdanje desnice so se zjedinile, da bodo predlagale naslednji dnevni red: 1.) rekrutni zakon, 2.) zakon o žganju, 3.) investicijska predloga. Nemci se temu dnevnemu redu upirajo ter zahtevajo garancij, da se investicijska predloga v odseku reši pred Velikonočjo, oziroma da se raztegne zborovanje državnega zbora do srede maja in sesija deželnih zborov odloži. Splošno se sodi, da bo nesvetovani dnevni red sprejet, ako tega morda nemški nacionalci in radi-kalci s silo ne preprečijo. Vsi klubi imajo danes popoldne sejo, Čehi so imeli včeraj s češkimi veleposestniki skupno posvetovanje, danes so imeli načelniki nemških klubov tako posvetovanje s Körberjem. Udeležil se ga je tudi Kathrein.
Dunaj 4. marca. Ministrski predsednik pl. Körber in gališki namestnik grof Pininski sta bila včeraj v posebnih avdijencah pri cesarju.
Heb 4. marca. Nemški radikalci so tu v proslavo svoje zmage pri volitvah priredili veliko slavnost. Schönerer je pri tej priliki strastno napadel Pradeja zaradi cenzuriranja interpelacij. —
Sofija 4. marca. Novo ministrstvo je sestavljeno. Predsedstvo je prevzel Karavelo v. V novem ministrstvu so trije Karavelovisti in štirje Cankovisti, poleg njih pa tudi — predsednik ma-cedonskega komiteja.
Sofija 4. marca. Narodno sobranje se snide v četrtek. Predsednikom je določen Gešov.
4 1.1 I
I-1 I 1.1.1 I I I I I I I I I I I M I I I I I I I I I Kl I I
Po^or!
i Danas, v p ondeljek, 4. maroa 1.1., i
i ob pol devetih zvečer sestanek j
I v „Narodnem domu". Lokal — 1 i     druga soba na desni strani.
nsjMani 1
llllliUIIIMIIildl.il»! I Isl I I l-M I I .luti«Mt1l«ll
Darila.
Upravnlitvu nassga lista ao poslali: Za družbo »v. Cirila In Metod«. Gospod J. Leveč, nadučitelj, v Radečah pri Zidanem mostu 12 K, darovali mesto venca na grob ranjcega dr. Romana Jacobija njegovi rade&ki in sevniski prijatelji. — Gospica Tonica Majzelj v Belicerkvi nabrala v manjSi družbi majhno svoto 9 K; drugikrat v večji več. — Gospica Julka Kraje v Grahovem is nabiralnika 19 K 37 vin. — Gosp. J. Z. Drssko v veseli družbi 4 K. — Sknpaj 40 K 37 vin. — Živeli nabiralci in darovalci!
Za Prešernov spomenik. Gospa Marija Hočevar, v Vel. Laščah 3 K (Iv. Hočevar, Ortenek 2 K, Ant. Benedek, Lašče 1 K). — Pri licitaciji .bebdklobnka" pri veselici bralnega drostva v Mengša nabranih 11 K 24 vin. — Živeli!
Condurango Malaga vino.
(Želodec krepcujoce vino.)
Nunja, 23. septembra 1896. Blag. gospod H. Leuatek, lekarnar v Ljubljani.
Rad priznavam, da je Vaše Condurango Hjftlago vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajša In vzbujs slsst do jedlj.
(27-9)
Dr. S, Folneajovl«,
obč zdravnik.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Štev. 79. Dr. pr. 1098
liTovltet«: V torek, dne 5. merca 1901.
Tretjikrat in zadnjikrat v sezoni isvirna igra:
Deseti brat.
Marodna igra v petih dejanjih s petjem. Po Josip Jurčičevem romanu dramatizoval Fran Govčkar. Pevske toCke uglaebil ali priredil Lav. Pahor. Režiser g. Ant. Verovšek. Kapelnik g. H. Benišek.
BlagajsiM h ripn ib 7. iri. — Z»?itik ri 1 ,S. ari. — lemc f» II. ari.
Pri predstavi udiluji orkester il. c. in fcr. prt, polka Liopild H. Si V.
Prihodnja predstava bode v petek, 8. marca t. 1. Prvikrat „Hanica" in „V civilu".
Meteorologično poročilo.
VUiiui n»d morjem S06-2 m. Srednji mračni tlak 736-0 mm.
Stanje čas opa-1 baro-zovanja metra
v mm
11
Vetrovi
Nebo
9. zvečer j 730 7
'.üjntraii 728 5 2. popol. 727-7
3 2 si. jzahod megla
4*1 si. s vzhod oblačno
58: si.jug j dež
m	9. zvečer	725-6 i	39	brezvetr.	dež ||
4.	7. zjutraj	7273	21	bL jjzah.	megla L
	2. popol.	729*4	111	sr. szahod	pol. oblač" e»
Srednja temperatura sobote in nedelje 35° in 4*6*, normale: 15' in 168.
Dunajska borza
dne 4. marca 1900. Skupni državni dolg v notah   . . . Skupni državni dolg v srebru .  . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4%   .  .  . ,
Ogrska zlata renta 4°/0......
Ogrska kronska renta 4%    .  .  . . Avstro-ogrske bančne delnice  .  .  . ,
Kreditne delnice .........
London vista.........
Nemški državni bankovci za 100 mark.
20 mark...........,
20 frankov..........
Italijanski bankovci.......,
C. kr. cekini..........
9860 9855 11835 98-2.» 118-25 9365 1670-678 — 24045 117'35 2348 1908 9040 1133
(Mesto vsacegs posebnega naznsnils.)
Viljem Fr It mrli. inžener, naznanja v svojem in v imenu svojega brata, svojih seater in ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretužno vest, o smrti svoje iskreno ljubljene mačehe, oziroma matere, sestre in svakinje, gospe
Matilde Fritsch
inženerjsve vdove
ki je po kratkem, teSkem trpljenji v soboto, dne 2. marca, ob 10. uri zjutraj, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, blaženo v Gospodu zaspala.
Zemske ostanke drage ranjce, bodo v ponedeljek dne 4. marca ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti na Marije Terezije cesti štev. 1, prepeljali na pokopališče k sv. Krištofu in jih tamkaj položili v rodbinski rakvi k večnemu počitku.
Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Marije oznanenja.
Ranjco priporoča se v pobožen spomin. (486)
V Ljubljani, dne 2. marca 1901.
Zahvala.
Ginjenim srcem izpolnimo dolžnost, da sa sa mnogobrojno častilno spremstvo k poslednjemu počitku naše blage nepozabne soproge, oziroma matere in tašče, gospe
Marije Klemenčič
vsem čaatitim vdeležencem najiskreneje zahvalimo.
Tem potom zahvaljujemo se tudi vsem častitim prijateljem in znancem za izraženo sožalje najiskreneje.
Kamnik, dne 3. marca 1901. (438) Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za izkazano sočutje ob smrti in sa mnogoštevilno spremstvo k poslednjemu počitku našega edinega, nepozabnega sinčka
Vladimirja
izrekamo vsem najsrčnejšo zahvalo.
Rodbina Hribar.
\* priznano najboljšega izdelka
za rodbine in obrtnike
priporoča
IVAM JAZ
■Esaloffae sslwaslsslBa *sta*cft|e>v
Ljubljana, Dunajska cesta št. 17.
Ako se zahtev«, pošlem cenike brezplačno m poštnine prosto. (2075—22)
n it
n t» tt n
Lepa snažno kokošje perje kilo K —*44 „    „   pnranovo „    „  „ — -80 gosje belo „    „  „ 2*80 » sivo „    „  „   1-6 0 „ periče<^„   „ 12 —
pošilja po povzetju na vsako postajo ali kolodvor (479-2)
Franc Podlipnik
veletržec s kuretino
Stolnibeligrad (Stuhl weissen!) u ig) Ogrsko.
|«» mammm^k Mam sr>««U telo.
Dobava v steklenicah (pastčrizovans) od tvrdke
Edmund Kavčič
v LJubljani, Prešernove ulice.
lato tam: (12—51) Glavna zaloga J. Klauer-jevege pristnega likSrja Triglava iz planinskih zelišč,
«
e o
Usojam si slav. občinstvu uljudno naznaniti, da sem prevzel
S gostilno gosp. J. Perles-a |
J na Resljevl cesti. im~''
0        Postregel bodem p. n. gostom vedno s pristnim istrijanskim, do
S
«
0 lenjsklm in štajerskim vinom in svežim marčnim pivom, kakor tudi a
X z uk usnimi gorkimi in mrzlimi jedili po zmerni ceni tako v gostilni, 5f 5 kakor tudi čez ulico. 9
g Za mnogobrojen obisk se priporoča CtOIoTJs ^
Ravnokar so izšle v znani Slzevir-izdaji:
pe$ni II.
z mnegimi ilustracijami 3» l^aupctiča.
V juhtovino vezane veljajo. . . 2'25. broširane „    . . .      150.
To pošti tO vin. več.
Ta zvezek ima pesni, ki Še nikjer niso bile prijavljene.
ilustracije so umetniško izvedene.
Ot©r> p$eJ5«r
knjigarna.
\} Ljubljani.
mm
(464-3)
„Tb« JUfatcd"
življenjsko-zavarovalna dražba v New-Yorku.
Ustanovljena 1842. Čisto vzajemna.
Skupno premoženje dne a. |annvai*|a 1.1900!
K 14896/xo milijonov.
Pisati dohodek nas borist Kawarovancev1.1899i
K 38,158,423-
Popolni jamčujoči kapital za zavarovanja, ki se sklepajo v Avstriji, leži pri c. kr. ministerijalnem plačilnem
uradu na Dunaj i. (454-4)
Glavna agentura za Kranjsko:
Brata Pollak v Ljubljani.
Pojasnilo.
Z ozirom na .svarilo" mojega moža izjavljam, da jaz ne delam nikakih dolgo? na njegovo ime, in da je svarilo dal v častnik iz zlobnosti do mene.
Marija Hostnik
(484) Spodnja Sieks.
Blaga jničarica
se sprejme v trgovino z meSanim blagom Gospodične, ki so v kaki trgovini ali trafiki delovale, imajo prednost. (462-3) Kje? pove upravništvo ,Slov. Nar/.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. februvarja 1901. leta.
Odkod lz Ljubljane juž. kol. Progt> čez Trbiž Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussce. Solnograd; čez Klein-Reifling t Steyr, v LinG; čez Am-stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobn: vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Silnograd, Ino-most; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz; Cez Klein-Reifling v Steyr, Line Budejevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čea Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto ln Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 6 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Aystetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, So'1-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. uri 3S m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontablai
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uvi in 44 m zjutraj-osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob nri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevj;.,
— Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešan: vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 9 uri 5 m popo ludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob f>. uri 49 m zvečer, ob 11. uri ti m dopoiudue. ob 6.  uri 10 na
zjutiaj.
Miin z
s stanovanjem in bližnjim zemljiščem
oddaljen 5 minut od postaje sedaj pričete vipavske železnice
odda se s 1. julijem 1901 v najem.
Krasna lega, vse v dobrem stanu PoDudbe na:   ,,Grof Coroninijevo oskrbništvo na Vogrskem, pošta Št. Peter pri Gorici". (S96-2>
Prym trpežna peresa
iz najbolj Sega jekla, obdrže* do 6kratno
toliko črnila kot navadna peresa, daai v ceni
niso dražja.
m*ir_yiii-pero ima tudi to dobro
lastnost, da ne dela madežev, ako se pregloboko
v Črnilo pomoči. (418—2) Izdaja Je v treh trtitahi
Znamka 91.»3» E F za tanko pisavo,
„ n     F     „ malo debelejši pisavo,
„ „      M     , navadno debelo pisavo,
I Skatlja = 144 peres M. «•■*«», pošta 10 h.
Edino zastopstvo za Kranjsko:
Ivan Bonač
nasproti c. kr. glavne pošte v Ljubljani,
Istotam dobe se vsak teden najnovejše IzmI*
umetne razgledn ce.
telili i
s 4 stanovanji
z velikim hlevom
in
vinsko kletjo
ter z 2 sobama
se proda v Vod matu.
Iz hleva In vinske kleti te tudi lahko naredi kljucareka aH mizarska delavnica
Ve« pove (474-2)
Adolf Hauptmann v Ljubljani.
Iadajatelj in odgoverai urednik; Josip Noll i.
Lastnina in tiek »Narodne tiskarne«.