Celje, 23. maja 1968 — Leto XXII. — št. 19 — Cena 60 par (din) Gl.ASrLO SOriALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DANES v CT: 5. Atletika, zbližaj otroke sveta! 6. Moja soseda sta lovca 7. Človek človeku 8. Težave v kmetijstvu 9. Milan Selič obsojen 10. Upravičen protest staršev 11. Seznanili so jih z razvo- jem 12. Srednje šole morajo ostati 14. Mali oglasi in objave Za 25. maj.». o prazniku mladine ni lahko pisati, kajti prazunje DANAŠNJA MLADINA, tolikokrat opevana in tolikokrat kritizirana. In vendar nam vsak 25. maj, vsak mesec maj, včerajšnji, današnji in jutrišnji, spodbudi čustva in misli, spet se ozremo vase in spet začnemo skriti po- govor — o DANAŠNJI MLADINI... Resnica je, ki ostane — kljub mnogim zurmnjim manifestacijam, ki pričajo o skrbi »družbe« za dora- ščajoči rod — mislim na kongrese, resolucije, plenume in še kaj — se ta skrb ne bo uresničevala, če se bo v vsakem članu naše družbe raziskril tisti tleč plamen, ki iskreno gori za mladega človeka. Iskreno in pristno, a s spoznanjem, da bo samo ta, DANAŠNJA MLADINA, današnji in jutrišnji nosilec boja za naš samoupravni sistem, za našo socialistično družbo. In kaj v resnici kaže današnji odnos do mladine, kako v praksi uresničujemo naša spoznanja, da je problem mladine — družbeni problem? Ne smemo zanikati, da lahko mladi človek danes hitreje doseže in uresniči velike in majhne sanje, že- lje, hrepenenja. Materialni položaj mladine je bistveno drugačen, kot je bil pred leti. To hlastanje po materi- alno boljšem, večjem, kar je mnogim edini smisel in cilj življenja, pa siromasi naše medsebojne odnose. In tudi odnos do mladine, življenje nam kaže — družbeno delo z mladino ni dovolj ovrednoteno in redki so, ki z nesebičnim navdušenjem, ljubeznijo, s strpnostjo in prijateljskim prepričevanjem delajo z mladino in med njo. Kar poglejmo, kako se redčijo čete starejših pri- jateljev mladega rodu v gospodarskih organizacijah, na terenu, v mladinskih tn družbenih organizacijah. In če se zgodi, da mladina kje odpove, da se sama ni spo- sobna organizirati, tudi največkrat sama ostane. V vsakodnevnih odnosih pozabljamo, da se mlad človek kali v delu. Mladina bo postala aktive?! samo- upravni in družbeni činitelj, če je ne bomo odrivali od pomembnejših družbenih, samoupravnih, gospodarskih in drugih odločitev. Spoznanje, da lahko samo z aktiv- nim nastopanjem, z ustvarjalnim sodelovanjem in z m.nogo znanja uresniči svoje želje in hotenja, ni dovolj, če je to spoznanje samo last mladine. Nekatere samo- upravne sredine pa so ravno toliko razvite, da znajo uresničevati načela gospodarske in družbene reforme tako, kot je najbolje zanje. Reformni proces pa je zaostril nekatere probleme, ki neposredno okupirajo mladega človeka. Ne zdi se mi toliko pomembno, ali je to vprašanje zaposlitve, študija, uveljavljanja, stanovanja ali česa drugega. Po- membneje se mi zdi, ali ima učenec, ki konča osemlet- ko, pred seboj jasno PERSPEKTIVO, seveda, perspekti- vo, ki jo lahko doseže le z' lastnim delom. Omalovaže- vanje duhovnih vrednot in zamegljenost življenjskega CILJA bosta še bolj sproščala beatniško, protestno, ne- ustvarjalno angažiranje mladine. Zato je toliko pomembnejše organizirano, načrtno in smotrno delo z mladino. Pri tem pa ne mislim samo na subjektivne sile, temveč na vse nosilce vzgojnih vpli- vanj, zlasti na družino, šolo in na mnoge interesne ter družbene organizacije, ki združujejo mlade ljudi. Pri tem pa ponovno poudarjam — več PRISTNE intimnosti, iskrenosti, prepričanja in topline v odnosu do mladine bo v njej spodbujalo in oživljalo vse pozi- tivno, človeško in ustvarjalno, kar v mladih srcih prav gotovo je. Toda — tudi vsak mlad človek se mora zave- dati globine teh preprostih besed. Tedaj bo v nas še več maja, sonca in bleščeče svetlobe. JOŽE VOLFAND ŠE NA MNOGA LETA — TOVARIŠ TITO! Svečan sprejem štafete mladosti: Ustvarjalnost nas mladih bo vedno večja Trg V. kongresa v Celja je v soboto zopet oživel. Na- polnili so ga m'.adi iz šol, delovnih organizacij in oko- liških krajev. Zbrali so se mladi iz vse naše komune, da bi čimbolj svečano spre- jeli nosilce štafete mladosti, ki bo tovarišu Titu na Dan mladosti prinesla najtoplejše pozdrave vseh mladih iz na- ših republik. štafetno palico so Celjani prejeli iz rok laških mladin- cev in jo ponesli po celjskih ulicah. Ob 16.20 so med ve- liko množico na Trg V. kon- gresa pritekli pionirji, mla- dinci, taborniki in pripad- niki JLA. Na svečani tribuni je nosilec štafetne palice Aleksander Kerstein, pred- sednik astronavtično raket- nega kluba Ceflje izročil pa- lico podpredsedniku občin- skega komiteja ZMS Celje, Tonetu Bornšku. Vlado Bukvič, dijak celjske gimna- zije je prebral pozdravno pi- smo celjske mladine tovari- šu Titu in v njem poleg že- lja in pozdravov našemu dragemu voditelju povedal tudi to, da se mladi zavedajo velikih možnosti, da poka- žejo svojo ustvarjalnost in da bo ta v prihodnje še večja. Po dobro pripravljenem kulturnem programu je To- ne Bornšek predal štafetno palico dijakinji šole za zdrav- stvene delavce Jožici Zgur, Celjski mladinci so popoiUlne predali štafeto mladim iz Žalca. Celjski mladi in z njimi tudi stari občani so tako tudi letos zelo svečano pro- slavili prihod štafete mlado- sti, še posebej pa so se iz- kazali mladinci iz tovarne EMO, Vojnika in IV. osnov- ne šole, ki so pripravili tudi svoje lokalne štafete. V srcu vseh, ki ao pospre- mili nosilce štafete pa je bUa le ena velika želja: Živi nam dolgo, dragi tovariš Tito. Celjski olimpijski ogenj Priprave za prvo medna- rodno atletsko pionirsko olimpiado v Celju so v pol- nem teku. Organizator — AD Kladivar — je v tem času pos-etil veliko skrb zlasti nekaterim tehnJčnim proble- mjom. Da bi bilo vse v duhu olimpijskih iger, so se odlo- čili tudi za olimpijski ogenj, ki ga pa ne bodo prinesli iz Grčije, marveč s starega gradu in v štafeti zatem na stadion, kjer ga bo prižgal nekdanji olLmpijec in znani bivši atletski tekmovalec Stanko Lorger. Tako bomo dobili celjski olimpijski o- genj, kar je tudi prav, saj se je misel o organizaciji atlet- ske pionirske olimpiade ro- dila v našem mestu. Posrečena je misel o ko- račnici pionirske olimpiade. Ko bodo mladi ljudje v mi- mohodu pred slavnostno tri- buno, bo godba na pihala ŽFD France Prešeren into- nirala znano pesem M. Ko- zine iz Kekčevega filma »Do- bra volja je najbolja ...« Tako bo tudi ta pesem opo- zorila, da gre za srečanje mladih ljudi. In še nekaj bo, kar bo po- trj€(valo mladositno razpolo- ženje. Ko bo predsednica celjske občinske skupščine odprla prvo mednarodno pi- onirsko atletsko olimpiado, bodo Tod mladi udeleženci Iger izpustili iz rok pd^ane balončke, napolnjene s heli-^ jem. Balončike bo podaiil ko^ lektiv trgovskega podjetja rehnomercator v Celju. Prav talko so se pogovorili za zaključek iger. Predvide^ vajo, da bo končni ceremo; nial okoli osme ure zvečer. Tedaj bodo ugasnili celjski olimpijski ogenj, na stadionu pa bo zagorelo nekaj tisoč lampiončkov, ki jih boido prinesli s seboj mladi gle- dalca in navijači iz šol. Skratka, prva mednarodna pionirska atletska olimpiada 5. junija v Celju, bo dogo- dek, ki ga zlepa ne bodo pozabili udeleženci, gledalci in drugi. M. B02IC RAZSTAV^ v avli študijske knjižnice v Celju je odprta razstava ex librisov, ki jo je priredilo društvo lj7ibiteljev drobne grafike iz Ljubljane. Zbirka drobnih umetnin iz 19 držav vključuje tudi ex librise^ mnogih slovenskih likovni^ kov. Iz Celja, kjer bo ra^ stava odprta do 5. junija, jo bodo prenesli še v Slovenj Gradec, Maribor in druga večja slovenska središča. , S PLENUMA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU Obrnjen k problemom članstva je sindikat še kako potrebna politična organizacija Seja razširjenega plenuma *'>činskega sindikalnega sve- ^ v minulem tednu je bila sklepčna, saj je bila stran- dvorana v Naroden do- ••»u domala polna. Nh seji so rarpravljali o predkongresni aktivnosti v •^^Ijski občini, nadalje o na- *aijni rasti sindikalne orga- •»izacije, o materlalili. ki jih kongresom razpošilja '^^ntralni svet in ki v Celje ^•■ihajajo s precejšnjo zamu- J**. o predlogub novega sta- [»»ta. izvolili pa so tudi 9 de- .^ffatov za kongres in spre- ^'i proračun občinskega "^eta za letošnje leto. Poročilo in razprave na seji pleniima moremo zdru- žiti v naslednje poglavitne ugotovitve. Občinsko sindi- kalno vodstvo s svojimi or- gani In pa občinski in med- občinski strokoivni odbori pri svojem delu ne ostajajo zaprti v ozek krog. Nasprot- no, vse dosedanje razprave so bile hkrati zelo kvalitetne in F>o sestavu udeležencev tudi močno okrvalificirane, vselej pa je sodelovalo vsaj 30 do 50 udeležencev iz član- stva. O mnogih probleinili, kot je vprašanje delitve do- hodka v sedanjih pogojih, ^-prašanje zaposlovanja, izo- bražervanja itd., so raz^prav- Ijale tu nekatere sindikalne podružnice, vendar, kar ni dobro, ne vse sidi kalne organizacije v občini. Rečeno je bilo, da spiričo tega ob- staja razlog za dvom, če so v.selej predlogi, staližča in odločitve v fommski obliki tudi odraz stališčem m mnenjem članstva. No, na seji je bilo hkrati rečeno tudii to, da se sindikati, koit politična org-anizacija ne mo- rejo ozirati na prav vse že- lje In VSa stališča, ker je vmes tudi precej nenapred- nih, lokalističnih, sebičnih in nazadnjaš.kih. Sindikalno članstvo priča- kuje zelo mnogo od kongre- sa, je zapisano v poročilu, predvsem pa več jasnosti do pojavov prekinitve dela, do vprašanja nezaposlenosti, do vprašanj, ki zadevajo delov- ni staž itd. Na seji so poročali o ugo- tovitvah, predlogih in skle- pih tudi predstavniki občin- skih odborov strokovnih sin- dikatov. Tako je tovariš STA- NE POLAJNER na zelo zani- miv način raznibil razprave o tem, če je sindikat sploh še potreben. Dejal je, da je (Dalje na zadnji strani) tedenski ' mozaik Doslej ni bilo znano, de pisatelji širijo nalezljive bo- lezni. Toda predsednik zveze književnikov Bolgarije Dža- garov, ki je dejal, da je irn->' perializem zdaj sprožil »ide loško bakteriološko vojn je opozoril na nekatere knji- ževnike v bratskih socialistič- nih državah, »ki širijo baci- le« . . . Za parado v Jeruzale- mu so izraelski organizatorji po trgovinah ponujali arab- ska pokrivala in jih razdeli- li med temnopolte Zide. Ti so potem med parado nasto- pali kakor Arabci, da bi lah- ko televizijski snemalci po- sneli dokaze o arabsko-židov- skem sožitju... V Ameriki prihajajo na nove in noiie za- misli o tem, kako bi se bo- rili proti bodočim neredom po mestih Najprej mislijo zavarovati trgovine z jekleni- mi roloji, ki bi nadomestili sedanje jeklene mreže. Neka- teri predlagajo, da bi zazida- li zadnja okna na trgovinah, namestili vodne brizgalne in celo cevi za izstreljevanje sol- zilnega plina . . . Bivši britan- ski zunanji minister George Brolon, ki je še zmeraj na- mestnik voditelja laburistič- ne stranke, je -na nekem zbo- rovanju dejal, da so plače vendarle naraščale z dragi- njo. »Moja plača se v osem- najstih mesecih ni povečala niti za en peni,« se je ogla- sila neka gospa. — »Ljubi- ca,« je dejal George, »potem pa si poiščite drugo službo.« — »Hvala,« je odvrnila dama, » v službi sem pri laburistič- ni stranki.« . .. Angleži že na debelo stavijo na to, kdo bo prihodnji predsednik ZDA. Za zdaj vodi senator Robert Kennedy pred Humphreyem, Ročkefellerjem in McCarthy- jem... V Franciji si ni še nihče na jasnem, kaj se do- gaja. Stranke so očitno za- mudile vlak, ker so jih do- godki prehiteli, de Gaulle je na Olimjm, ministri se pra- skajo za ušesi, šest milijo- nov delavcev pa je ohromilo javno žii^ljenje v deželi. Vse- ga so krivi študenti... Sov- jetske delegacije na najvišji ravni si zdaj kar podajajo kljuko na češkoslovaškem. Za generali je zdaj prišel ce- lo sovjetski premier Kosigin, ki si je po pogovorih s pr- vim sekretarjem KP češko- slovaške Dubčkom v Pragi odšel za deset dni zdravit Solč v Karlove Vare . .. Davčno slepomišenje Na dve vrsti tekočin je bilo samo lani utajenih 80 milijard starih dinarjevl - V Avstriji odvza- mejo oblasti lastniku kamion, če ugotovijo, da ga poganja kurilno olje. Pri nas: »kazen« v obliki desetkratnega zneska davka, ki se mu je lastnik kamiona skušal izmuzniti ... Ali obstoji »davčna mora- la«? Da, ampak sedaj samo še v učbeniikih finančnih zna- nosti. Ta pojem je opisan kot občutek državljanske obvez- nosti davčnega zavezanca. V bistvu je beseda o moralni meji, do katere posamezjiik lahko gre v varanju davčenib organov. Take meje nekateri privatni podjetniki pri nas ne poznajo, zato tudi ne mo- remo govoriti o njihovi davč- ni morali. Vprašanje labko postavimo tudi v docela nasprotnem smislu: kje je meja naivnosti davčnih služb naših občin- skih skupščin? Primer Neki privatesn gostilničar je v mestu S. odprl gostilno. Kot je v navadi, je davčni organ izračunal bodoče do- hodke, izhajajoč iz podat- kov, ki jih je v prijavi naštel davčni obveznik. Sporazumeli so se, da kot osnovo za ob- račun davka vzamejo zaslu- žek od prodaje tisoč litrov alkoholnih pijač na leto. To- rej se je račimalo, da gostil ničar ne bo prodal niti tri litre na dan. ig Ali morda nismo naivni, BI ko omenjamo naivnost BI davčnih organov? Morda 9 je gostilničar dosegel ta- B ko ugodno ocenitev svoje B davčne obvezmosti na drug ■ način, na način, ki ga pri B nas neradi omenjamo ... Na srečo je v mestu bila tudi posebna služba davčne inšpekcije. Inšpektor je iz- bral malo neprimeren dan, ko je v mestu bila neka slo- vesnost in se je točilo na ve- liko. Usedel se je za mizo, srkal pivo in na skiricaj zapi- soval litre in steklenice. In celo sam je bil presenečen: gostilničar je prodal tri ti- soč litrov različnih alkoholnih pi.Fič. V en«n dnevu! ■ Uradno je ocenjeno, da B je bilo lani od prodaje H alkoholnih pijač utajeno B 20 milijard starih dinar- B jev. še huje je bilo z ne- B ko drugo tekočino, z nafto B (diesel olje). Na promet B od te tekočine je bilo B lani plačanih 60 milijard B starih dinarjev manj, kot B W moralo biti. .. Kurilno olje Za ljudi z majhno »davč- no moralo« je nakup nafte, kar zadeva davčno obveznost, res velika skušnjava. Saj je za kamione z diesel motorji prav tako dobro gorivo ku- rilno olje, namenjeno gospo- dinjstvu in zato mnogo manj obdavčeno. Liter kurilnega olja stane 46 S din, liter nafte za kamion pa stane 110 Sdin. Zakaj bi torej kujKDval nafto, če pa je kurilno olje dvain- polkrat cenejše. Prometna milica je nekega dne v Zagrebu ustavila vse lastnike privatnih kamionov. Kontrola je bUa zelo pre- prosta, ker j« kurilno olje oibarvano rdeče, da se razli- kuje od nafte za diesel mo- torje. Milica je ugotovila, da vsi privatni kamioni uporab- ljajo za gorivo kurilno olje. B V sosednji Avstriji oblasti B vzamejo lastniku kamion, B će najdejo, da ga poganja B kurilno olje. Pri nas mora B tak kršitelji« zakona plačati B le desetkratoi znesek B davka, ki se mu je skušal B izogniti. Kazen je res pre- B mila, da bi spametovala B tiste, ki varajo. Saj dobro B zaslužijo tudi tedaj, če B uporabl^jo nafto, ki je B namenjena za pogon ka- B inionov. (Ali pa vzdilmimo — če- prav čisto po tiho — sami se- bi: škoda, da ne živimo v Avstriji... Od same ljube demokracije se bomo pri nas kar scedili.) L. D. 2 milijona starih dinarjev za medveda v noči na 8. april je poka- lo v lof^.iščih gozdnega gospo- dairstva Delnice na Hr\'aš(- kem — šli so nad medveda. Italijanski lovec Rinaldo Dar- delli iz Miana je imel dober pogled: videl in ranil je velikega kosma- tinca, ki pa je po strelu zbežal v gozd. Trije domači lovci so s pomočjo psa me- dveda . velikana kmalu za- sledili in biLo je po njem. Italijanski lovec je odštel zja medveda 1600 dolarjev oziro- ma 2 milijona SD. Surovi kožuh so ocenili na 16 točk več kot ga je imel dosedanji uradni »prvak med pokojni- mi medvedi« v Jugoslaviji, ki pa je bil do pred kratkim svetovni prvak! Takole se je v ponedeljek sprehajal sovjet^i premier Al^sej Kosigin po češkan zdravilišču Karlovi Vari, kamor je prišel na zdravljenje v spremstvu hčerke Irene, (CTK) tedenski zunanjepolitični pregled Kaj se dogaja v Franciji? Ko to pišemo, stavka v tej deželi pet do šest milijonov delavcev. Vlaki po vsej Fran- ciji mirujejo. V Parizu in drugih večjih mestih je pro- met zastal. Delavci zasedajo tovarne. Rafinerije nafte v več krajih so prenehale dela- ti. Predsednik de Gaulle je moral nekoliko skrajšati obisk v Romuniji, da je čim- prej odhitel nazaj v svojo razrvano domovino. Ni dvoma, da je sedanji stavkovni val v Franciji spro- žil upor pariških študentov, ki so se teden dni divje boje- vali s policijo na barikadah. »Od druge svetovne vojne Pa- riz ni videl takih prizorov,« je zapisal neki dopisnik. In zdaj se je vsa Francija zdra- mila: razgalila je pred sve- tom vse svoje težave in tego- be. Kriza je prikipela do vrha in zdaj Francozi z zadržanim dihom čakajfl, kaj bo sledilo. Ni težko opisovati dogod- kov, toda kaj pomenijo ti do- godki? Kakšna stvarnost se skriva za njimi? Nezadovolj- stvo študentov, ki se borijo proti zastarelim »napoleon- skim« ustanovam in načinu študija na univerzah in jih žene protest proti svetu od- raslih. Nezadovoljstvo delav- skega razreda, ki čuti, da ne dobiva pravičnega deleža od narodnega dohodka. Nezado- voljstvo kmetov, ki ne dobijo za svoje pridelke zadostnega plačila in protestirajo s tem, da odmetavajo na ceste na tone krompirja, jabolk, arti- čok. Upor študentov je bUa ti- sta zažigalna vrvica, ki je hkrati vnela ves nakopičeni smodnik. Kaže, da se je str- nilo v enem trenutku nezado- voljstvo vseh razredov in vseh slojev prebivalstva. Ne gre samo za usodo de GauUa in degolizma, ampak za ver- jeten spopad med dvema si- lama, ki sta stari, kakor je stara republika. Spopad med levico in desnico. Toda kdo je na levi in kdo na desni? Glasilo KP Francije na pri- mer opozarja delavstvo, naj se ne spušča v kake »pusto, lovščine«, ker skuša velekapi. tal in z njim vsa desnica di- skreditirati delavski razred. Ali tiči za tem strah vodstva KP pred neznanim? Samo prerok bi lahko trdil, da ve, kaj se bo zgodilo t Franciji v prihodnjih tednih in mesecih. Še bolj negotovo Kam Francija? pa je, kaj se bo še vse zgodi- lo v drugih delih Evrope, kjer je tudi razvoj tako nagel in buren kakor v Franciji. Rezultati občinskih volitev v Veliki Britaniji so bili več kot samo mrzla prha za la- buristično stranko: bili so ka- tastrofa. Laburisti so izgubili celo tiste mestne občine, ka- kor na primer v Sheffieldu, kjer so imeli nadzorstvo štiri- deset let. Dobesedno jih j« pokopal plaz in dobitniki so konservativci. Hkrati z najnovejšim po- polnim porazom na občinskih volitvah so se okrepili glaso- vi, ki zahtevajo odstop pre- miera Harolda Wilsona, češ da si laburistična stranka ne bo opomogla, dokler bo ta vodil vlado in stranko. I^ast- nik dnevnika »Daily Mirror«, ki ima nad pet milijonov dnevne naklade, je v svojem časniku objavil poziv laburi- stičnim poslancem, naj Wil' sona kratko malo odstrani- jo — »čim prej, tem bolje«. VVilson je na to odgovoril, da vlada v Britaniji demokra- cija in da Cecil King lahko piše, kar hoče. Brez dvoma« posebno če je časopisni mas;- nat. Toda v resnici je Wilsonov položaj močno omajan, če- prav je videti, da je Kingo* poziv prej strnil laburistične vrste za Wilsonom kakor jil> razredčil. Da bi bil udarec še hujši- so škotski nacionalisti, ki z3 htevajo neodvisnost škotsKe in svoj parlament, dobili n* teh volitvah sto občinskil« mest. Vzeli so jih laburistoio- Toda problem škotskih naci«*" nalistov ni samo WUsonO» problem, o čemer dokazuj« najnovejša obljuba konserv* tivnega voditelja Ed\vard» Heatha, da bi priznal škotoo« parlament, če bi na priho^ njih splošnih parlamentari«* volitvah zmagala konservati^* na stranka, ivilson še ni obljubil, najbrž zato, ker jf zelo dvomljivo, če bo na pf' hodnjih parlamentarnih v«'' litvah zmagala laburist ic"* stranka. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled • BOJ ZA REFORMO — Pred- sed.nik zvezne skupščine Milentije Popovič je v pogovoru z urednikom Tanjuga poudaril, da smo zdaj na »najbolj kritični točki reforme«! Industrijska proizvodnja se še ne preinika dovolj navzgor, vendar pa se gospodarstvo že preureja na kvalitetno novih temeljih, kar mu bo omogočilo nov polet. V trenut- nih razmerah pa se poleg sil, ki so na čelu bitke za reformo, pojavlja- jo tudi sile, ki širijo nezaupanje v uspeh reforme in žalujejo po prejš- njem, administrativnem sistemu. Napredne sile se morajo torej zelo odločno lotiti odkritega političnega boja za dosledno uveljavljanje re- formnih načel. • ZAPOSTAVL,IENI UPOKOJEN- CI — Na ustavnem sodišču Jugo- slavije je bila javna razprava o ustavnosti temeljnega zakona o po- kojninskem zavarovanju. V tej raz- pravi je predsednik ustavnega so- dišča Slovenije Vlado Krivic med drugim poudaril, da sedanji pokoj- ninski sistem ovira samoupravni razvoj na tem področju in krši na- čela nagrajevanja po delu. Ta zakon povzroča hudo krivico slovenskim upokojencem, ki imajo najnižje po- kojnine, čeprav je v Sloveniji naj- starejši delavski razred in najvišja produktivnost dela v državi. • VSE RASTE — RAZEN PRO- IZVODNJE — Industrijska proiz- vodnja je v vsej državi v zastoju, zaloge neprodanega blaga pa se ve- čajo. Kljub temu pa se povečujejo osebni in proračunski dohodki. To je čudna uganka. Tudi poslanci v zvezni skupščini, ki so postavili to vprašanje, nanj za zdaj še niso prejeli odgovora. • RES PREVEČ MESA? Proda ja dopitanih goved in prašičev je v zastoju. Toda, če bi pojedli doma „Kritična točka reforme" v državi vsa spitana goveda, bi bili z 9 kg pojedenega govejega me- sa na prebivalca še vedno na spodnjem koncu glede porabe mesa v posameznih državah. Živine to- rej ne redimo preveč. Vzroki težav so drugje. Izvoz se je zmanjšal, cene pri mesarjih in v gostilnah pa kljub obilni ponudbi živine celo naraščajo, že tako prevelike razli- ke med odkupnimi cenami živine in prodajnimi mesa se torej še ve- čajo — seveda v škodo živinorejcev in potrošnikov. Najnižje odkupne cene so na Dolenjskem, najvišje v Sloveniji pa na Koprskem, kar ka- že na to, da so živinski lokalni trgi vse preveč zaprti. • PREVEČ DELOVNIH MOČI IN PREMALO — Republiški izvršni svet je obravnaval nezaposlenost. Po nekaterih podatkih je v Sloveni- ji kakih 15.000 nezaposlenih. Toda večina med njimi ni pripravljena sprejeti zaposlitev izven Ljubljane in drugih večjih krajev. • OMEJITEV ZAPOSLOVANJA V AVSTRIJI — Avstrijska vlada je sklenila omejiti zaposlovanje tu- jih delavcev, da bi zaščitila domačo delovno silo. • NEURJE V MAKEDONIJI — Prejšnjo sredo je bilo v zahodnih krajih Makedonije, zlasti okrog Te- tova (kjer gojijo znameniti beli fižol za »srbski pasulj«) strahovito neurje. Voda je poplavila številne vasi, med prebivalstvom pa je ne- urje terjalo 7 smrtnih žrtev. • STAVKA V TOMOSU — Prejš nji teden so v koprski tovarni mo- tornih vozil »Tomos« stavkali zara- di nekaterih notranjih pomanjklj'i- vosti. Zlasti je neurejena notranja delitev po delu, nekateri vodilni ljudje pa niso dovolj odgovorno prisluhnili kritiki. Delavski svet se je zato lotil odločnih ukrepov za ureditev razmer in izvolil tudi no- vega direktorja. • NEUREJENA TRGOVINA S ČEŠNJAMI — Vipavski kmetje se letos spet, kot že prejšnja leta, pritožujejo nad neurejeno trgovino s sadjem. Razlika med odkupno in prodajno ceno je — kot pri mesu — prevelika, poleg tega pa kmetje češenj niti ne morejo prodati, če- prav z iztržkom pogosto krijejo le stroške za obiranje. RIM — Parlamentarne volitve niso povzročile posebno velikih premikov v strukturi italijanskih strank. Po delnih poročilih je jasno, da bo novo vlado spet se- stavljala koalicija levega centra. PARIZ — Razširili so se glaso- vi, da utegnejo »radi napetega stanja v Pariani in v Franciji pre- nesti ameriško-vietnamska poga- janja 7 Ženevo. V Washingtonu so te glasove odločno zanikali. SAIGON — Južnovietnamska vla- da je dobila novega predsednika Huonga, ki naj bi bil protiutež podpredsedniku Kyju in genera- lom. Trdijo, da je novi premier naklonjen pogajanjem v Parizu, medtem ko jim južnovietnamski generali nasprotujejo. NEW YORK — Dr. Christian Bamard, ki je opravil prvo pre- saditev človeškega srca v Cape Towiiu v Južni Afriki, je dobil številne ponudbe iz Amerike, da bi pesedlal tja s svojimi sode- lavci, kjer bi dobil popolnoma nove laboratorije. Dr. Bamard je vse ponudbe odklonil, ker hoče osta- ti doma. TELEGRAMI LAGOS — Iz glavnega mesta Nigerije so sporočili, da so zvezne čete zavzele izredno pomembno pristanišče Biafre, ki se je lani odcepila, Port Harcourt. S tem je Biafra izgubila zadnji stik z zunanjim svetom po morju. WASHINGTON — Neznano le talo je odvrglo bombe na pred- sedniško palačo diktatorja Duva- liera na Haitiju. Poročajo o šte- vilnih mrtvih in ranjenih in o precejšnji škodi, ki jo je utrpela palača. SINGAPUR — I>redsedn;ca indij- ske vlade Indira Gandhi, ki je na obisku v Slngapuru, je izjavila, da Indija nasprotuje vsakemu na- črtu, po katerem naj bi kaka druga vojaška sila izpolnila »praz- nino« v jugovzhodni Aziji po od- hodu britanskih enot. AVASHINGTON - Demokrat Ro- bert Kennedjf, brat pokojnega predsednika ZDA Johna Kenne- dyja, je spet zmagal na predhod- nih volitvah za določitev pred- sedniškega kandidata demokratske stranke v zvezni državi Nebra- ska. Ker je pustil senatorja Mc Carthjrja precej daleč za seboj, je zdaj njegov najresnejši tekmec podpredsednik Humi*rey. 2 TRETJE LETO REFORME Nujni so tudi dodatni ukrepi r^z novih ekonomskih ukrepov ne bodo uresničeni temeljni cilji ekonom- ^ ske politike za leto 1968 '^an.ie temeljnih tokov podarstva v prvem letoš- tromesečju kaže, da se ^ uresničujejo temeljne po- ^ylje in nameni resolucije ^2jie skupščine o temeljih Romske pK>litike aa leto Prav letošnje leto bi Lralo potekati v znamenju ^vli^nega razvoja gospod^r- ^" posebno naraščanja in- ^trijske proizvodnje, obe- ^ z ustalitvijo tržišča, cen ^dinarja. Prav tako je v ^grtu. da se poveča zapo- ^ost, izvoz in produktiv- Lt, na tej osniovl pa tudi ,,vljenjska raven, da se po- ^ši razvoj slabo razvitih ^rcčH in krajev. številkah je to videti l^ole: porasit skupne druž- ice in industirijske proiz- ^dnje za 3—40/0, porast za- poslovanja 1 %, izvoza 6 do jioj, nominalnilh osebnih de- lčkov za 6 %, investicij za I0»o. Tromesečje Industrijska prOiizvodnja v 0'em tromesečju je ostala j^aj na isti ravni kot v pr- vem četrtletju land. V zad- njih štirih letih je proazvod- nja bila zaneraj največja v prvem tromesečju in se Je nato v naslednjih četrtletjih 2!manjšala, tako da verjetno to tudi letos ne bo izjema. Predvidevanja o porastu industrijske proizvodnje za 3—4 0/0 je bila zasnovana na povečanju izvoza in poveča- nem plasmaju blaga na do- mačem tržišču. Vendar se ni uresničilo ne prvo ne drugo. Izvoz se je v prvih treh me- secdih znižal za 6 "/b, ker je izvoz kmetijskih proizivodov padel za 27 , medtem ko je bil izvoz industrijskega blag-a večji samo 1 %. Vzroki Veliko industrijskih pod- jetij poudarja, da so vzroki slabega izjvoza na začetku leta v visokih carinskih za- prekah dežel zahodne Evro- pe, v nizki konkurenčni spo- sobnosti naših proizvajalcev, v po.miankanju sredstev za^ kreditiranje izvoza in neor- gandziranem nastopu naših podjetij na tujem ti^u. Po- manjkanje sredstev za kre- ditiranje domačih kupcev in ostra konkurenca uvoznega blaga — to pa sta glavna vzroka sllabe prodaje blaiga na domačem trgu. Zaključek Razen odmilca od utrjenih smernic in ciljev je gospo- darstvo v prvem tnan^ečju p>okazalo, da je reforma na- redila še en kakovosten ko- rak v delovnih kolekUvilh. Kot še nikoli je bilo čutiti letošnjo pcHnilad procese pri- lagajanja gosipodarstva po- trebam tržišča, zatem 1»- slovno povezavo in samoor- ganiziranje posameznih sku- pin in razvrščanje v skupine. Iz vsega tega izihaija jasen zaključek: poživitev gospo- darstva v prihodnjih mese- cih nujno terja do^tne eko- nomske ukrepe. To terjajo tudi sklepi zvezne skupščine o ekonomski pohtild aa le- tos. Upata je, da bo nekaj teh dodatnih ukrepov kmalu izdanih. B. L. »PRAVKAR POROČENI!« so takole pozdravili množico narodnih noš in gledalcev, ki se je zbrala pred ljubljanskim magistratom, ko je 4. KMEČKA OHCET, naša največja folklorna prireditev, dosegla svoj vrh v soboto okrog pol dveh popoldne. Za tiste bralce naših treh časnikov, ki niso mogli v Ljubljano, pa se je vseh deset parov še takole podpisalo. (Foto: M. Moškon) S! k z občinskimi skupščinami Področna posvetovanja republiške skupščine z občinskimi skupščinami in tamkajšnjimi poslanci Osrednja stvar, okrog ka tere se je vrtelo življenje v prvi polovici maja v repub Sd skupščini, so bila po- dročna posvetovanja, ki jih je le-ta priredila s predstav- Einki občinskih skupščin, 3redstavniki družbenopoli- ičnih organizacij in tamkaj- njimi zveznimi in republiš- liimi poslanci. Takih posvetovanj je bilo U in so zajela vse slovenske občine. Vodili So jih funkci- onarji republiške skupščine. |Letos februarja je že bil jsestanek predsednika re- publiške skupščine s pred- sedniki vseh občinskih skup- ličin in so bUa področna posvetovanja pravzaprav le nadaljevanje tega sestanka. Za kaj je šlo? Republiška sbpščina je lani sprejela svoj poslovnik, v katerem I*) tudi določila o sodelova- % z občtnsikiimi skupščina- Oii. Zdaj je bilo treba videti, od tistega je že uresni- čeno in kaj medsebojno so- toovanje še ovira. Po tem, ^ so povedali na področ- jlih posvetovanjih, lahko re- Nio, da je stik 2xJaj še 'edno enostranski, to se Pfavi, da je pobuda še vedno * na republiški skupščini, vtem ko je iz občinskih ta- kih ix)bud še sorazmerno malo. Toda ob tem velja reči, da še tiste skromne pobude v republiški skupščini niso upoštevali. Takšen občutek imajo namreč predsedniki občinskih skupščin, ki so daU svoje pripombe, pred- loge in mnenja na gradivo, ki so ga bili poslali iz re- publiške skupščine. Stvar pa je v tem, da so o teh pred- logih v republiški skupščini sicer razpravljali, občinskim pa nanje niso odgovorili niti povedali, zakaj določe- nih predlogov ali mnenj niso sprejeli. Odtod sklep, da bo treba v prihodnje pred- vsem odgovoriti na vsako mnenje in na vsak predlog, ki bo prišel iz občinske skupščine, če naj se medse- bojno sodelovanje razvije. Tolminci nd primer so se zavzeli, naj bi občinskim skiipščtnam prepustih v ce- loti poUtiko obdavčevanja kmetov. Menijo namreč, da hribovskih kmetij ne bd sr.jsOi obdavčiti, če hočemo, da bodo Ijiidje ostali na njih in videli vsaj nekaj perspek- tive za življenje na njih. Toda s svojim predlogom niso prodrli, ker je tu še federacija, ki je soudeležena na prispevku iz katastrskega dohodka, pa republiška skup- ščina ni uspela s svojim predlogom v zvezni skup- ščini. Veliko pripiomb je bilo na račun položaja občinske skupščine, ki da je zdaj ne- kakšen podaljšek federacije in republike, ne pa temeljna družbenopolitična skupnost, kar bi morala po ustavi biti. Tak je položaj tudi glede financiranja, ki je tako, da dobi občina ostanek, potem ko si federacija in republika odrežeta svoje. Predvsem so bila ta po- svetovanja koristna zaradi tega, ker je vzpostavljen osebni stik med sikupščina- mi na različnih ravneh, po svoje pa je prispevala tudi k temu, da so se fimkcionar- ji republiške skupščine sez- nanili s konkretnimi težava^ mi, s katerimi se ubadajo v občinah. Spoznali so nam- reč, da bo treba v prihodnje bolj upoštevati to, kar pra- vijo v občinah, saj je to življenje in ne tisto, kar si kdo iamisii v pisarni. V. J. Nova pobuda za zdravniško zavarovanje Prazna zdravilišča pomenijo dvakratno škodo: skupnosti in bolnim ljudem — Letos nekaj več denarja za zdraviliščno zdravljenje — Tako zdravljenje bi lahko plačali tudi kolektivi — Na podlagi priporočila bolnišnice bi kolek- tivi laže kontrolirali upravičenost zdravljenja na njihove stroške Ko je nekaj pred lanskim letom domala v vseh bla- gajnah komunalnih zavodov. za socialno zavarovanje zrna. njkalo denarja za zdravili- ško zdravljenje, smo se sku- šali v prvem trenutku tola- žiti z dvema izgovoroma. Na sestankih, konferencah in posvetovanjih so rekU: Saj so itak v glavnem hodih v zdravilišča, vsaj v poletnem času, bolj zdravi kot bolni ljudje, takole po zvezah in znanstvih! In drugo pojasni- lo: Zakaj in čemu bi imelo pri nas vse zdraviliško zdravljenje na grbi socialno ssavarovanje, vredno bi bUo razmahniti zdraviliški turi- zem, pa bi prihajaU naši ljudje v zdravilišča kot v druga letovišča, za dopust tudi na svoje stroške ter bi jim bilo tefcmovanije še ko- ristno po vrhu. Hudih zapletov se ne da navadno urejati na pretirano preprost način. Zdraviliško zdravljenje v okviru social- nega zavarovanja si je v dvajsetih letih ustvarilo tra- dicijo, iz katere ni bilo mo- goče zlesti čez noč. Na sla- bo vest marsikoga je lahko trkal položaj, ki smo mu bili priče lani. Pred in v sezoni so bila zdravilišča v glavnem prazna, le posamez- ne zavarovance je zaradi hudih bolezni še poslalo na zdravljenje socialno zavaro- vanje, hotelski prostori so bili riezasedeni, dragocena zdravstvena oprema domala neizkoriščena, veliko ljudi, bolnih in takih, ki bi jim pri okrevanju pomagalo zdravljenje v zdravilišču, pa ni uspelo dobiti napotnice za zdravfljenje. Za letos so nekateri komu- nalni zavodi, med njimi Ljubljana, v splošnih spo- razumih predvideli nekaj več denarja za zdraviUško zdravljenje. Tako naj bi po- slali na zdravljenje vsaj naj- bolj nujne primere in še posebej na zdravljenje v bolniške oddelke, kjer imajo zdravilišča možnost povsem vpeljati strog zdravstveni resam., nadaljevanje bolniš- ničnega zdravljenja. Vencter pa tudi s tem za letos ne bo vse rešeno. Zelo spodbudni so prav zaradi tega tisti konkretni primeri, ki nam kažejo, kako so se nekatere gosipodarske organizacije vključile v to, da dedno s svojim denarjem pomagajo bolnim članom kolektiva do zdraviliškega zdravljenja. Takole so ponekod storili: član kolektiva, ki je bil bo- lan in se je tudi zdravil v bolnišnici, pa so mu zdrav- niki pred odhodom priporo- čili še dodatno zdravlljonje v določenem zdravilišču, ni- so mu pa mogli izdati na- potnice na račun socialnega zavarovanja, torej v tem pri- meru se je bolnik obrnil s prošnjo na podjetje. In za več primerov vemo, da so oi^ani samoupravljanja z razumevanjem pomogli, dali iz skupnih skladov nekaj denarja za plačilo zdravi- liškega zdravljenja, nekaj, manjši del, pa je član ko- lektiva plačal sam. V takih podobnih okvirih je bilo prvotno zamišljeno tako imenovano razširjeno zavarovanje, ki naj bi zajelo tudi zdraviliško zdravljenje. Ker pa tako razširjeno za- varovanje, ki bi terjalo do- datne prispevke, pa nudilo tudi dodatne pravice, ni bilo nikjer vpeljano — so si, kot vidimo, v gospodarskih or- ganisacijah pomagali ljudje sami med seboj. Sama ideja ni slaba, če bi jo raizširili, bi to predstav- ljano znatno pomoč bolnim aktivnim zavarovancem, in še ena stvar je nedvomna. Namreč družbena kontrola*. Samoupravni organi bi se dvakrat premisfUli pošiljati na stroške skupnih skladov zdrave lijudi v zdravilišča. Oe pa so njihoivli Jjudje bolni, če so morali iskati pomoč v bolnišnioah in če bolnišnice priporočijo zdrav- ljenje v zdravilišču — potem je lahko presoditi, kdaj po- magajo s skupnim denarjem, da njihov član kolektiva odide v zdravilišče in se tako čimprej ozdravljati vrne na delovno mesto. MARIJA NAMORS Kmetijski nasveti Obolenja vimena žlezno vnetje vimena, volčič, mastitis ali tudi sajevec, so različna imena za vnetje vimena, ki povzroča našim živinorejcem še vedno veliko škode. Predvsem v večjih hlevih se bolezen prenaša s krave na kravo z nehigiensko molžo, pa tudi sesna teleta jo prenašajo na zdrave živali. ■ Volčič je v kmečkih hlevih pogosten gost. Skozi od- prtine sesnih kanalov ali skozi poškodovano kožo zaidejo bolezenske klice v vime, še pogostejši vzroki bolezni pa so: zaostajanje mleka v vimenu, prehlad; posebno težko obliko bolezni — gnojni volčič — pa povzročata nečistoča vimena in nesnažna stelja. Žlezno vnetje vimena ali mastitis pogosto nastane za- radi neredne ali nepravilne molže. Mleko tako obolele živali je rumenkasto, večkrat tudi neprijetnega vonja in gnojno, živali z vnetim vimenom slabše jedo in rade po- legajo. B Obolenje preprečimo, če poskrbimo za čistočo hleva in živali. Kravo, ki je zbolela, je najbolje osamiti, da ne zbolijo še druge, njeno mleko pa je potrebno zavreči. Poudariti je treba, da pozna danes živinozdravstvo že zelo učinkovita zdravila in pri tej bolezni velja iskati pomoč pri veterinarju. ■ Izmed nevarnejših bolezni vimena poznamo tudi tu- ber'kulozo vimena in bramor na vimenu. Po predpisih o zatiranju živalskih bolezni je treba dati tako obolele ži- vali v zakol. Mleko iz tuberkuloznega vimena je voden- kasto, z rumenkasto sivimi krpicami in neuporabno za prehrano. ■ Naj omenimo še izcejanjc vimena, ki nastane zaradi oslabelosti mišic na koncu sesnega kanala. To ni bolezen, marveč samo hiba, ki največkrat nastane zaradi velikih vremenskih sprememb. Proti tem uporabljamo kolodij, s katerim po vsaki molži premažemo sesno odprtino, še bolj učinkovito pa je natikanje gumijastih obročev na seske, vendar tako, da kože preveč ne stiskajo. Inž. M. L. V aprilu je bilo že precej bolje! v marcu nismo bili za- dovoljni z jugoslovansko ■iidustrijsko proizvodnjo, je bila za 0,4 odst. pod j^sko ravnijo, v prvem fetošnjem četrtletju pa ko- !^j za 1,3 odst. večja kot "^i. V aprilu so se stvari '^glo izboljšale. Industri- ja v državi je presegla lan- sko aprilsko proizvodnjo ^7,6 odst. n s tem zviša- stopnjo letošnjega 4-me- *čnega povišanja na 2,7 '^totka. . V Sloveniji smo dosegli ^ lepše uspehe: aprila je ^venska industrija izde- "^a za 8,2 odst. več kot v tem mesecu, pove- lje za prve 4 letošnje J^sece pa znaša 3,6 odst. ^zen usnjarstva so vse ''^venske industrijske ve- aprila naredile več kot ^ v stem mesecu. DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESmiK: vsak četrtek 60.000 izvodovj 3 TOVARIŠ TITO NA LOVU V SLOVENIJI Iz zapisov Ceneta Kranjca, objavljenih ob 70- letnici predsednika Tita v »Delu« 25. maja 1962 V redkih prostih uricah predsednik republike rad pride na oddih v Slovenijo. Pri enem izmed lovov na medveda v prastarih kočevskih gozdovih so ga pre- bivalci Kočevja pred leti takole prisrčno pozdravili. »Še bom prišel!« Bilo je spomladi pred do- brim desetletjem, ko je pri- šel Maršal i>rvič na lov v Slo- venijo. Na velikega petelina na Pokljuko. Takrat je bila Pokljuka še požgana in Mar- šal je prenočil v pastirski bač*ti, ki je še stala v viso- kogorski pokrajini. Pastir, ki še danes biva v njej, ve- likokrat pove, da je v bajti »nekoč bil Tito, zdaj sem pa jaz«. Ta bajta ni bila poseb- no udobno zavetišče: pastir- ji, ki jih je gora utrdila, ne čutijo ne vetra ne mraza. Zjutraj je Maršal petelina Slišal — a peteiin je odletel. Žal mu je bilo za njim in žal za visokogorski svet, ki ga je prvič videl. Čez dober teden se je vrnil. Takrat petelin ni odletel. Se tisto jutro je Maršal odšel na Lipanco. Na lov na rušcvca. Pot je bila naporna. Mehki sneg se je udiral in aato je bil počitek po krat- ki noči in taki poti zelo potreben. Cez dan je lovec do ru- ševčevega rastišča s krplji stlačil sneg in naslednje ju- tro je bil Maršal že pred svi- tom v koči. Priletela sta dva ruševca. Dobro sta pela, kar pod ure. Maršal ju je poslušal in gle- dal, šele ko se je eden prele- tel, je drugega ustrelil. Bil je zelo lep ruševec s petimi popolnimi krivci. »Še bom prišel!« so bils njegove besede, ko je odha- jal v dolino. In je prišel. Bilo pa je sla- bo vreme, dan za dnem vi- har. Veter je lomil drevje. Kljub temu je šel Tito vsako jiutro in vsak večer na rasti- šče. Petelin ni pel. »Prihodnjič bomo prinesli petelina iz doline, pa bo pel,« je pripomnil tisto ju- tro, a se je takoj potolažil: »Morda bo pa veter le pone- hal, pa bomo dobili črnega trubadurja.« Dobil ga je peto jutro. »Zjutraj bo bolj etično!« Tovariš maršal pride na Pokljuko in v Triglavsko po- gorje zelo rad, zelo rad na lov, prav tako rad pa v gor- ski svet. »Kako je mogla taka bukev zrasti v tej višini, taka bu-. kev s takim listjem? V do- lini so bukve šibkejše, pra- vi, ko pride v poklj.uški gozd. Čudi se trideset me- trov visokim smrekam ter pohvali gozdarje, ki skrbe za gozd, za pota in za to, da hudourniki ne trgajo zem- lje. »Gozd je naše največje pre- moženje,« je rekel ob neki priložnosti. »Varujte te pre- dele Trente in gojite divjad! To je najlepši kraj, kar sem jih kdaj videl,« je' rekel ob drugi priložnosti na Vršiču. Ko je začel hoditi na Po- kljuko, je nosil škornje, ki I>a mu niso bili všeč. žulili so ga. Lovci, ki so hodili z njim, in gozdarji, ki jih je srečeval, niso imeli teh te- žav. Lahko so hodili, a bili so drugače obuti. Zato je rekel tovarišu Matiji, zveste- mu lovskemu tovarišu: »Bo- di kot ljudje, ki imajo izkuš- nje! Poglej lovce in gozdar- je!« Od tedaj Maršal na lovu nima več škornjev, obut je v goj'zarice z volnenimi golen- kami. Na lovu na petelina je noč kratka, če greš zvečer na rastišče, je ura že pozna, ko se vrneš v kočo. Ob dveh ali malo kasneje je treba vstati. Zato je Maršal mne- nja »da med lovom na pe- telina ni spanja.« Kratke ure pred lovom najraje igra tarok ali preferanco. Igra resno in soigralce opozori, »da se ne pusti goljufati. Kdor bo plačal cviček, naj pošteno izgubi!« Tito pije na lovu samo cviček, »najbolj pametno pijačo.« Ko je bil neki večer na rastišču in je petelin priletel na gred ter zaklepal, je lovec Maršala takoj pogledal. Mar- šal je uganil njegove misli in rekel: »Ne bova sedaj, pa če- prav poje. Ne bi se pregre- šila, ravnala bi po lovsko, toda zjoitraj je bolj etično!« Lovsko pravilo je namreč, da se petelin strelja zjZadet je, a bo treba še enkrat streljati«, opomni lo- vec. Po drugem strelu koBO rog pade. Maršal ga je bil nenavadno vesel. Podrobno si je ogledal njegove roge in rekel: \ »Da, to pa je trofeja!« Ko so mu dali vejico ru- ševja, je pripomnil, da je kozorog trda žival. Ko so kozoroga naložili, je Maršal povabil lovce in spremstvo v gostilno. Prav takrat so orali cesto. Bilo je pet ali šest parov konj. Tudi orače je povabil v Lovsko družbo. Kmalu je nastalo prav domače razpoloženje. Maršal je pripovedoval, da je po teh krajih že hodil. If Kamnika se je do Tržiča pri- peljal s kolesom, odtod pa ga je čez Puterhof vodil ti- hotapec. Povedal je, da je šel na neko konferenco na EKinaj. Maršal se je zelo zanimal za kozoroge in spra- ševal, kakšne življenjske po- goje imajo v Karavankah. V dobrem razpoloženju nekdo predlagal lovski krst. »Po taki trofeji, in to prvi- brez krsta ne gre,« je reke) Maršal se je s tem strinjal toda takoj je tudi ugotovil da je za krst nepremagljiv* težava: kdo naj ga pa krsti, ko med vsemi navzočimi nihče nima kozoroga, drug' pa ga ne morejo krstiti? Tako s krstom ni bilo nJc, vsega drugega, kar k loAske- mu krstu sodi, pa je bilo do- volj. Lovci in orači ceste se ur, ki so jih tisto popoldn''' preživeli s Titom, spomini^' jo, kot bi minile včeraj. 4 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK-- vsak četrtek 60000 izvodov! BAZENSKO POSVETOVANJE OBČINSKIH VODSTEV ZVEZE KOMUNISTOV Pogledi na reorganizacijo so optimistični je na zaključku posvetovanja dejal politični sekretar Izvršnega komiteja CK ZKS tovariš Franc Popit Vodilni predstavniki osmih občinskih komitejev celjskega območja so naj- prej razpravljali o tem, kako bi najbolje organizirali in razvili predkongresno aktivnost med članstvom in ga uskladiti z dejavnostjo centralnega komiteja ZKS, Nadalje so razpravljali o ustanovitvi medobčinskega sveta ZK (med članstvom bolj znana formulacija: področni komite), težišče posvetovanja pa je bilo posve- čeno oceni dosedanjega poteka reorganizacije ZK in pa poročanju o najvažnejših in najnovejših političnih problemih v občinah. Poročila, ki jih je tovariš FRANC POPIT ocenil kot op- timistične poglede na reorga- nizacijo ZK, so bila odvisna od konkretnih razmer samih, od tega namreč, koliko se je o novih oblikah in vsebini dela splch dalo poročati. Za- beležiti je treba, da so se vsi udeleženci strinjali z oceno dosedanjega poteka reorgani- zacije, kakor jo je izdelal CK ZKS. Domala vsi so ugotav- ljali, da je dosežena stopnja reorganizacije odvisna od idejne usposobljenosti, od politične moči kadra, za ka- terega rast pa je bilo v pre- teklosti vse premalo storje- nega. Tovariš ZVONE DRAGAN iz Celja je med drugim ugo- tovil, da prihaja občinska or- ganizacija v naslednjo in naj- težjo fazo, ko bo treba ugo- tavljati realizacijo sklepov treh sej občinske konference. ko bo treba povečati odgo- vornost in s tem v zvezi tudi diferenciacijo ter končno tu- di selekcijo med članstvom. Tovariš SREČKO ŠENT- JUR iz Laškega je poudaril, da je pri njih postal interni aktiv ali grupa kreacijsko jedro, da pa so močno zata- jile organizacije pri spreje- mu novih članov, zlasti tiste, ki imajo za to največ mož- nosti. Tovariš DARKO BIZJAK iz Šmarja je bil mnenja, da je treba povečati delitev dela v večjih organizacijah, da zdaj neuspešno razpravljajo vsi o vsem. Omenil je še, da imajo v zvezi z reelekcijo komunisti prej nazadnjaška kot progresivna stališča. Tovariš KRISTL HRA- STELJ iz Velenja se je zavzel za odgovornost komunistov na vseh nivojih, tudi na re- publiškem in zvezji.em, da je prav od odgovornosti na viš- jem nivoju odvisna odgovor- nost med množico. Za ilu- stracijo je navedel primer posvetovanja komunistov s področja zdravstva, ki so razpravljali o stvareii, ki pre- segajo interese občine, da pa se s sekretariata vabilu ni nihče odzval, dasiravno so tam tudi komunisti. Tovariš TONE DELAK iz 2alca je govoril o popolni pasivnosti določenega dela članstva. Med drugim je ugo- tavljal, da je določen delež k pasivnosti prispevala tudi neka letna neugodna prora- čunska situacija v občini, ki je med razvitejšimi, po pro- računskih sredstvih pa med naj skromnejšimi. -To jemlje komunistom voljo, zlasti še, ker so v občini izrabili že vse možnosti in ker razmere le predolgo trajajo. O političnih problemih v občinah so poročali tudi dru- gi, vendar smo se morali omejiti na skrajšano poročilo. J. Kr. Dcber zaslužek nudimo štu- dentom, upokojencem, gospo- dinjam za dostavljanje časo- pisov na dom naročnikov. Zglasitc se: LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ćuprijska 4. V Štorah II je steklo prvo železo v soboto je v novi livarni spe- cialne litine steklo prvo železo iz nove kupolne peči. Dasi to še ni bila uradna otvoritev novega ob- rata — oficialna. otvoritev bo pred- vidoma v mesecu juniju —, mar- več le začetek poskusne proizvod- nje, se je v dolgi hali nove livar- ne zbrala množica ljudi, ki so z veliko nestrpnostjo čakali na tre- nutek, ko bo prvo železo priteklo izpod nove peči. Kakor smo izve- deli od tov. ing. Plevnika, šefa JJgrave osnovnih sredstev Železar- ne Store, bodo z redno proizvod- njo pričeli takoj, ko bodo oprav- ljene še nekatere energetske inšta-. lacije, po vsej verjetnosti že v mesecu juniju. Kot smo izvedeli sta prvi prebod in prvo vlivanje potekla brez težav in povsem nor- Jnalno, kakor je bilo pričakovati. Livarna specialne litine, ki je v soboto doživela svoj krst, je v okviru investicijske izgradnje v Štorah objekt, ki ga je Železarna » celoti financirala iz lastnih sred- stev. Podjetje je vložilo vanj pre- ko 2 milijardi S din. Uvozno opremo za livarno so v celoti naročili in dobavili iz Za- padne Nemčije. Domačo opremo in kompletna montažna dela pa so opravili vzdrževalni obrati Že- lezarne štore sami. Po besedah tovariša ing. Plevnika so bila montažna dela opravljena zelo kvalitetno, saj je tudi dobavitelj uvozne opreme izrazil vse prizna- nje domačim vzdrževalcem za de- lo, ki so ga opravili. To dokazu- je tudi prvi prebod, ki je potekel brezhibno. Nedvomno so si vzdr- ževalni obrati ob tem delu nabrali obilico izkušenj, ki jih bodo lahko s pridom uporabljali v prihodnje. Nodularna litina, ki bo v novem obratu predstavlj^a pretežai del proizvodnega programa, je danes nadvse perspektivni material, ki si z vedno hitrejšimi in vedno bolj uspešnimi koraki utira pot na svetovno tržišče. Pomembno pri tem je dejstvo, da ta material vse bolj pogosto zamenjuje dražjo In težjo jekleno litino. v novi livarni specialne litine v- Štorah bodo izdelovali vrsto odlit-/ kov iz nodulame litine za najraz- ličnejše industrijske panoge. Pro- izvodni program bo obsegal od- mične in kolenaste gredi, vztrajni- ke in ohišja za menjalnike in di- ferenciale za avtomobilsko indu- strijo, odlitke za industrijo polje- delskih strojev in traktorjev, od- litke za industrijo široke potroš- nje, kot na primer razne plošče za štedilnike, elektropeči, hladil- nike in pralne stroje. Glede na to, da ima nodularna litina v svetu vse večjo perspek- tivo, kakor tudi glede na dejstvo, da je obrat specialne litine v Što- rah odraz najmodernejših in naj- sodobnejših tehnoloških dosežkov, lahko računamo, da ima obrat pred seboj trdno prihodnost in da bo imel dovolj naročil za svojo .serijsko proizvodnjo. -P. L.- Začetek razprave o novem sistemu zdravstvenega zavarovanja Brez upoštevanja izkušenj Pomanjkljivosti sedanjega sistema zdravstvenega zavaro- vanja pi-ebivalstva so nareko- vale spremembo in dopolni- tev tistih določil, ki vnašajo v to vejo organiziranosti na- šega življenja neskladje pra- vic in obveznosti, prepočasen razvoj samoupravljanja, sla- bo materialno osnovo in še vrsto drugih ovir. Zdaj so v razpravi teze novega siste- ma, ki naj bi zagotovil bolj- še zdravstveno varstvo prebi- valstva, poleg tega pa odpra- vil vse tisto, kar je bilo sla- bo v sedanjem sistemu. Bistvena sprememba, ki jo teze predlagajo, je naslednja: do sedaj enotni sistem zava- rovanja naj bi poslej organi- zirali v treh posebnih vejah zdravstvenega zavarovanja — v osnovnem zdravstvenem varstvu, v zavarovanju za ne- zgode pri delu in poklicna obolenja ter v zdravstveno zavarovanje kmetov oziroma delavcev. Občani naj bi v jav- ni razpravi, ki bo trajala do konca junija, odločili, ali je tak predlog v redu, oziroma, kako bi ga bilo treba dopol- niti, da bi tudi v resnici za- gotovil odpravo vseh doseda- njih pomanjkljivosti. Občinska konferenca Soci- alistične zveze Celje ter ured- ništvi našega tednika in dnev- nika Večer so pred kratkim pripravili razgovor s poslan- ci, predstavniki samouprav- nih organov in zdravstvenimi delavci, katerega namen sicer ni bil, da bi izoblikovali sta- lišča do predloženega osnut- ka, temveč samo izmenjali misli o gradivu, ki je za na- daljnji razvoj zdravstvenega varstva prebivalstva in zdrav- stvene službe še kako po- membno. Iz te razprave po- vzemamo nekaj misli: Kljub očitnim slabostim v sedanjem zdravstvenem zava- rovanju delavcev in kmetov sistema zavarovanja ne kaže v celoti zamenjati; zlasti še, ker je obdobje zadnjih dveh let, ko so se tudi na pctlroč- ju zdravstvenega zavarovanja in zdravstva uveljavili refor- mni ukrepi, dalo nekaj spod- budnih rezultatov. Prav tako bi moralo osnovno zdraA'stve- no varstvo ostati v okviru enotnega zdravstvenega zava- rovanja, to pa velja tudi za zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu in poklicna obolenja. Zelo veliko pozor- nosti so udeleženci razgovora posvetili zdravstvenemu zava- rovanju delavcev, ki bi ga po tezah novega zakona megli organizirati v zelo majhnih rizičnih skupnostih, v katere bi se združevale delovne or- ganizacije po lastni odločitvi. Taka varianta ni v skladu s prakso, ki je očitno pokazala vse prednosti velikih, po te- ritorialnem principu organi- ziranih rizičnih skupnosti zdravstvene.^a zavarovanja. In končno — razparcelirani sistem zdravstvenega zavaro- vanja bi povzročil velike te- žave tudi zdravstveni službi, saj bi le-ta imela opravka z množico zavarovancev z ze- lo različnimi zavarovalnimi pravicami. Udeleženci razprave so po- udarili, da mora novi sistem zdravstvenega zavarovanja stimulativno vplivati tudi na zdravstveno službo, da me- ra biti tak, da bo zagotavljal nespremenjen nivo zdravstve- nega varstva. Menili so tudi, da se v njem ne smejo zmanjšati obveznosti družbe- no-političnih skupnosti. Javna razprava o tezah no- vega sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega za- varovanja prebivalstva bo zdaj zajela tudi delovne orga- nizacije. Bilo bi prav, da bi razpravo zastavili tako. da bo gradivo razumljivo sleher- nemu proizvajalcu. Končno gre za zelo pomembne odlo- čitve, ki znajo bistveno vpli- vati na družbeni in osebni standard. -ib Za nadaljevanje tradicije Obrtni sejem v Celju Med najvažnejšimi sklepi zad- nje seje predsedstva poslov- nega združenja za obrt, go- stinstvo in komunalo v Celju je prav gotovo odločitev o or- ganizaciji obrtnega sejma. Ideja o tej gospodarski pri- reditvi je stara že dolgo vrsto let. Pa tudi sicer ima Celje tradicijo obrtnih razstav, ki so že pred vojno in tudi po njej vzbujale splošno pozor- nost. Tudi lan.ski zbor obrtni- kov v Dobrni je opozoril, da je treba s to tradicijo nada- ljevati in jo negovati. Glede na to, da je misel zrasla na celjskih tleh, da je Celje moč- no obrtno in sploh središče terciarne dejavnosti, da ima idealno zemljepisno lego in da je tu poslovno združenje, ki je s svojim dosedanjim delom upravičilo svoj obstoj, je iz- bira mesta ob Savinji za obrt- ni sejem povsem utemeljena. Poslovno združenje se bo spričo vsega tega zavzelo, da bo ta sejem dobil najmanj re- publiški pečat. Vsa prizadeva- nja pa kažejo tudi na to, da bi imel zvezno in celo medna- rodno obeležje, že prvi raz- govori z obrtniki onstran me- je so pokazali, da bi tako av- strijski kot italijanski obrtni delavci radi sodelovali na celj- skem sejmu. Obrtne delovne organizacije sosednje republi- ke pa so tako pripravljenost izrekle že lani na srečanju v Dobrni. Pri vsem tem ne gre samo za obrtni sejem, za razstavo obrtniških izdelkov, marveč za dosti več. Na sejmu bi so- delovala tudi trgovina in go- stinstvo. V načrtu so razna strokovna in poslovna sreča- nja, seminarji, razgovori in podobno. Sejem bi lahko zdru- žili z modno revijo in dru.s?'.mi prireditvami, ki bi opozorili na dejavnost terciarne panoge, hkrati pa poživili celotno pri- reditev. Kot lani v Dobrni bi tudi v Celju pokazali delo raz- nih strojev. člani predsedstva poslovne ga združenja so se odločili, da naj bo letošnji sejem na atletskem stadionu Borisa Kid- riča, kjer je pod in na tri- buni več kot 1.200 kv. metrov pokritega prostora, da ne go- vorimo o površini na prostem. AD Kladivar je ponudil naj- boljše pogoje tudi glede na ceno, medtem, ko je kolektiv Avto Celje zahteval v povpreč- ju za kvadratni meter površi- ne v hali. ki je zaenkrat še prazna, okoli 6.000 starih di- narjev. Predstavniki poslovnega zdru- ženja bodo v kratkem obiskali republiško go.spodarsko zbor- nico, kjer bodo slcušali doseči sporazum o organizaciji obrt- nega sejma republiškega zna- čaja v Celju. M. B. Atletika, zbližaj otroke sveta! '^etiHl Klemene Na pobudo sedanjega predsednika AD Kladivar prof. Metoda Klemenca, je bila lani v počastitev dneva mladosti v Celju prva občin- ska atletska olimpiada. Le- tos, prav tako na praznik mladosti, bo druga, ki pa ba hkrati veljala kot izbirna za sestavo celjske reprezentan- ce, ki bo nastopila na prvi mednarodni otroški atletski olimpiadi, 5. junija. — Zakaj ste se odločili za mednarodno prireditev, smo vprašali prof. Klemenca. — Uspeh prve občinske pi- onirske olimpiade je pravza- prav dal pobudo, da bo v olimpijskem letu (Grenoble, Ciudad Mexico) tudi v našem mestu zavihrala olimpijska zastava. To pa bo zastava najmlajših, tistih, ki veruje- jo v olimpijsko misel in v prijateljstvo med narodi. Za*; to je prireditev posvečena širjenju olimpijske misli med mladino in populariza- ciji kraljice športov — atle- tiki. — Kako so to pobudo spre- jeli v mednarodnih atletskih krogih? — Lahko rečem, da z naj- večjimi simpatijami. Zato je tudi mednarodna atletska zveza sprejela celjsko otro- ško olimpiado v svoj koledar prireditev. — Kako bo z udeležbo? — čeprav rok prijav še ni zaključen, se zdi, da se bo- do celjski in kranjski pionir- ski ekipi pridružili še mladi tekmovalci iz Gradca (Avstri- ja), Vidma (Italija), Brna (ČSSR), Lausanne (Švica), Aiiles-bains (Francija). Veli- ko zanimanje za to priredi- tev so pokazali tudi Poljaki in atletski delavci v Sovjet- ski zvezi. Zanjo pa sprašuje- jo tudi iz Bratislave. — In perspektiva teh iger? — Po našem predlogu naj bi bilo to srečanje mladih atletov vsako leto v drugem mestu. Mi smo dali iniciati- vo, ker ima Celje dolgoletno tradicijo v-atletiki, ker Celja- ni živimo za atletiko in želi- mo z njo oplemenititi idejo olimpijskih iger. Sicer pa se bodo predstavniki mest, ki se bodo udeležili iger v Ce- lju, dogovorili o kraju druge mednarodne otroške atletske olimpiade. — In vaša želja? — Da bi prireditev uspela, da bi uspela predvsem za to, ker gre za srečanje mladih ljudi iz več držav. Naj že mladi spoznajo, da lahko in mora svet živeti v miru, brez sovraštva in vojn. Zato smo dali tudi celjski prireditvi ge- slo: »Atletika, zbližaj otroke sveta!« M. BOŽIČ OBIIAZI 23. M.'VJA 1968 ]M A.L A.....A:- N K.jEj.TA Kaj pričakujejo gostinci od Golt? Gradnja športno rekreacijskega centra Golte na Mozirski planini je med turistične in gostinske de- lavce Gornje savinjske doline vnesla mnogo priča- kovanj in napovedi. Ob dejstvu, da bodo Golte po dograditvi celotnega sistema žičnic m vlečnic v res- nici najlepši rekreacijski center na področju nekda- njega celjskega okraja, smo želeli izvedeti, kaj od njega pričakujejo gostinci iznad Mozirja, na primer vse do Ljubnega. Kakršnokoli načrtovanje bi bilo mogoče danes še odveč, toda mnenja smo bili, da gostinci na tihem vendarle že danes vedo kaj lahko pričakujemo. Zategadelj smo z našo anketo posku- šali izvedeti samo to. Zdi se nam, da smo uspeli, saj veliko gostincev še danes nima realne pred- stave, kaj Golte za dolino v bistvu pomenijo. — MILKA PODLIČNIK go- stilna »Pri Rezarju«, Ljub- no: Pri nas, pa tudi na Ljub- nem tega turističnega vrveža ne bo moč čutiti. Malo jih bo prišlo sem gor. Moti me pa, da ne usposobimo in vzdržujemo cesto proti Smre- kovou, ki je obenem avtomo- iDilska cesta za Golte, točne- je, do Kala. Tam bo pa ta- ko že prva žičnica. Potem bi tudi Lubenci lahko pričako- vali, da bi nekaj gostov za- radi Golt prikapljalo tudi k nam. Mi, pričakujemo več od prehoda na Pavličevem sedlu. — JOŽEFA PEVEC, gostil- na »Savinjske Alpe,« Ljubno: -Menim, da od Golt lubenski gostinci ne pričakujejo mno- go. Jaz osebno že ne. Golte bodo vplivale na gostinstvo v Mozirju, drugje pa ne. Pre- pričana sem, da bi imeli mnogo več gostov na Ljub- nem, če bi usposobili napra- ve za zimske športe tu na Ljubnem, terenski pogoji so. Veste, po celodnevni smučari- ji se ljudem ne bo ljubilo riniti še kam naprej. Mi pri- čakujemo mnogo od prehoda na Pavličevem sedlu. MATILDA MARKELJ, go- stilna »četare«, Okonina: Zdi se mi, da bomo imeli od Golt dobiček vsi gostinci v dolini, ker bo večina tistih, ki bodo v te kraje prišli prvič, obiskala tudi kraje v Gornje Savinjski dolini, predvsem pa Logarsko. Po moje pa Golte ne bodo zani- mive samo v zimskem času, temveč čez vse leto. Gostin- ci, ki smo višje od Mozirja pa račimamo še na vpliv asfalta v Logarski in na ure- ditev ceste proti Smrekovcu, oziroma na Kal. — TEREZIJA DOLŽEK, gostilna »Na trati«, Mozirje: Naše gostišče je nekoliko od- maknjeno od ceste, zato si jaz od Golt in vsega tega pro- meta preveč ne obetam. Stre- mim pa za tem, da bom ti- stega gosta, ki bo k nam pri- šel z dobro postrežbo nave- zala, da se bo še drugič vr- nil. Gostilničarji ob cesti pa bodo vsekakor imeli mnogo večji promet, kot doslej. Golte bodo bistveno vplivale na promet v gostinstvu cele doline, ne glede na to, da so pri Mozirju. — ALOJZ KRANJC, gostil- na »Majerihold«, Mozirje: Ne- dvomno je, da se bo promet povečal v gostinstvu cele do- line. Prvi uspehi bodo že vidni letošnjo zimo, če ne bo kakšnih nepredvidenih problemov z gradnjo. Drži, da bo verjetno promet večji tu okrog Golt, toda veliko bo takih, ki bodo potovali proti Logarski in onih, ki bodo namenjeni v Logarsko pa si bodo ogledali Golte .. . Danes je sicer še težko o tem go- vcaiU. Poznavalci razmer v gostinstvu Gornje savinjske doline^ trdijo, da so gostinci vedno za korak zadaj za objektivnimi pogoji in stremljenji v turizmu na tem področju. Ta očitek ne velja za gostinstvo v družbenem upravljanju, ki je v bistvu danes no- silec turističnega gostinstva. Gre za to, da privatni gostinci nikakor ne morejo dojeti, še manj pa spre- jeti tveganja v naložbah ali spremembah doseda- njega načina poslovanja in nuđenja uslug. Upajmo, da se bo to končno le spremenilo. ZA LJUBITELJE NARAVE Čebelarji si želijo toplejših dni s pozebo akacije in zaradi do- sedanje suše zdesetkanih travniš- kih cvetlic so čebelarji močno pri- krajšani na letošnjem pridelku medu. Njihovo edino upanje so še gozdna drevesa; smreka, do- mači kostanj in pozneje hoja. Izdatnejše izločanje medičine na teh drevesih pa zahteva tople no- či in zmerno dnevno temperaturo. Na smreki so se ob koncu prejš- njega tedna že pocedile po iglicah prve sladke kapljice in to v taki obilici, da jih čebele niso mogle sproti posrkati in se je večina teh pocedila na mahovita tla. Tak po- jav pa je bilo zaslediti samo na sončnih zavetnih legah in to na manjših gozdnih površinah. Zadnji dež in naslednji hladnejši dnevi, še prav posebno hladne noči, so to začetno meden je na smreki pre- kinili. Ta prekinitev je lahko trajnega značaja, ker so medenje povzročili lachnidi (Lachnus hya- limus), ki so, kot je znano, zelo občutljivi za take vremenske spre- membe. Vendar še obstaja upanje na medenje smreke tam, kjer je bilo opaziti precej dobro razvitih kaparjev (Lecanium), ki so odpor- nejši in navadno povzročijo daljše- dobno medenje. Opaziti je bilo tudi pojav mane na hrastu, ki pa še ni pritegnila čebel, da bi jo nabirale. Celjsko čebelarsko društvo ima razpostavljenih pet kontrolnih teht- nic po raznih obgozdnih predelih. Poročila o medenju, ki jih bodo pošiljale te postaje, bodo čebe- larjem na vpogled v izložbenem oknu društvene poslovalnice, na Tomšičevem trgu St. 5 — Celje. Čebelarji, v primeru zameditve gozdnih dreves, pravočasno posta- vite svoje čebele v medeče pre- dele, da zajamete »saj del tistega medu, ki ob takih prilikah t. j. gozdnem medenju gre v tonskih količinah v izgubo. Da čebelar ne zamudi včasih samo nekaj dni trajajoče paše, mora biti vedno pripravljen na prevoz. Za prevoz čebei dobro priprav- ljen čebelar se smatra tisti, ki ima za transport sposobne, z zadostnimi zračnicami opremljene panje, močno razvite čebelje dru- žine in zasigurano, za prevoz čebel odgovarjajoče prevozno sredstvo. f. i. Anemone coronaria »De Caen« letos je bilo moč v naših cvet- ličarnah prvikrat kupiti drobcene, za noht velike gomolje anemon, uvoženih iz holandije. anemone ljubijo hranljivo in peščeno zem- ljo. ponekod že cvetijo, kjer pa so jih posadili nekoliko pozneje, bodo cvetele konec maja in v prvi polovici junija. rastlina s cvetom vred zraste 30 cm visoko, posa- mezen cvet pa cveti 5 do 6 dni. jeseni je priporočljivo gomolje iz- kopati in jih shraniti na primer- ne mestu do naslednje pomladi. KONCERT APZ TONE TOMŠIČ v prvem delu koncerta akadem. skega pevskega zbora tone tom- šič so prišli do prepričljivega ij. raza skladatelji umetnih pesmi adamič, lajovic, simoniti, lkmar, .merku in švara. zlasti lajovičeve kompozicije so nas prepričale, da tega mojstra vse preredko izvaja- jo. res je, njegove skladbe so iz. redno zahtevne, saj izžarevajo mu- zikalnost, kakršne je malo v naši literaturi. njegov zeleni jurij nas je navdal z ognjevitostjo sončne pomladi. v drugem delu jc izbor izvajal narodne v priredbah koko- la, tomca, kramolca, tomca-ma- rolta, mihcliča in vremšaka. re- produkcija koroskili narodnih v iz- vrstnih priredbah je utrdila vero v njihovo poslanstvo. v interpre- tacijah pod taktirko mladega mu. niha so ustvarile prepričanje, da ne more naša narodna pesem ni- koli zamreti. munih skrbno izbira spored. večer slovenskih pesmi bi utegnil izzveneti monotono, toda pevci so dali sleherni pesmi po- sebno noto. izognili so se hlasta- nju za efekti, hitremu tempu, sta- ccato petju in ekskurzom v ekso. tiko. koliko vokalnih večerov gre mimo nas brez prepričljivega kon- takta zbor — dirigent — poslu- šalec. petje tega zbora je za po- slušalca vedno sve^n praznik slo- venske pesmi. apz je v popoldan- skem koncertu nastopil za mla- dino, ki je napolnila dvorano, in ji pripravil prav tako izredno do- živetje. umetniški vodja marko munih ima zbor povsem v oblasti. gla- sovi so spevno ubrani, solisti med njimi pa pravo odkritje. munih je pravi naslednik franceta marolta, ki je kot ustanovitelj apz pripo- mogel, da se je zbor povzpel med vrhove slovenske pevske reproduk- cije. akademski pevski zbor, id goji našo pesem od starih moj- strov do sodobnih ustvarjalcev, neguje hkrati najvišja umetniška prizadevanja, škoda le, da je go- stoval v celju že ob koncu kon- certne sezone, saj bi bil sicer obisk gotovo boljši. sicer pa je razme- roma maloštevilno občinstvo spre- mljalo nastop z velikim navduše- njem. in ko smo se razhajali, nam je bilo žal, da niso peli še kakšno uro. a. s. Oh, ti vrabci! Razprave o tem, ali so vrabci — ti drobni vsiljivci — koristni ali ne, tečejo polemike že deset- letja sem. Dejstvo je, da so tu, da so domala povsod; nanje se je- zimo, ker se v vrtu spravijo na najbolj nežno rastlinje in izbrska- jo za svoj želodec še tako maj- ceno seme solate, si utrejo pot do kokošje krme in podobno. Vrabci so tudi zelo organizirana živalska vrsta, ki spodriva druge ptice, da si pridobi življenjski prostor. v Ameriki jih pred več kot 100 leti niso poznali. Ker so bili pri- seljencem zelo všeč, so iz New Vorka poslali 1864. leta v Evropo posebno odpravo, ki je tu nalovila nekaj tisoč vrabcev in jih nase- lila v najbolj razvajeno okolje. v novi domovini so jim umetno spletli celo gnezdeča. Zgledu New Yorka so sledila tudi druga mesta in tako so se vrabci v Ameriki spričo ugodnih življenjskih pogo- jev in zaščite tako razmnožili, da so postali farmarjem v nadlego. Končno je tudi oblast dovolila za- tiranje vrabcev, toda leti so se med tem v Ameriki že tolikanj razmnožili, da jih niti do današ- njih dni ni bilo mogoče po številu omejiti. No, pri nas nismo glede vrabcev nič na bolj.šem. Za asparagus 12 milijonov iztržka Gojitev asparagusa za rezanje je zelo zahtevno delo, ki ga uspešno opravljajo velenjski vrtnarji, šte- vilne grede v velikem rastlinjaku so pod asparagusom. Pr.edlani so iztržili za asparagus 8 milijonov Sdin, lani pa so glede tega že do- segli rekord; v vsem letu so nam- reč narezali več kot 3.000 kilogra- mov asparagusa springeri in do- bili za to 12,000.000 Sdinarjev. Le- tos bo »žetev« nekoliko manjša, ker so nasade nekoliko pomladili z novimi sejanci. Za asparagusom je izredno veliko povpraševanje v večjih potrošnih centrih kot so Ljubljana, Zagreb, Maribor in dru- god. Velenjčani prodajajo rezan asparagus tudi v Cateške Toplice za kompletiranje šopkov nageljnov. Moja soseda sta lovca Kadarkoli se mi po glavi preganjajo temne misli, se spomnim na soseda, ki ju je samo veselje in šala. Nič čudnega, saj sta prava lovca. In če pomislim še na zgodbe, ki sta si jih privoščila in na vse tisto, kar znata povedati za to, da bi družbo razveselila, se mi obraz razjasni in ji- ma skoraj zavidam — ko bi lahko bil tudi jaz tako. Ni dolgo tega, kar sta se spet podala v gozd. še prej pa sta prijateljem zagotovila, da se bosta vi-nila s tolikšnim plenom, da ju lahko počakajo v bližnji gostilni, kjer bodo pripravili pravo pojedino. S pijačo seveda. Brez kapljice ob takih priložnostih ne gre. Zakaj sta s tako gotovostjo vabila na srečanje, je težko reči. Najbrž sta že prej skovala ves načrt v vseh možnih variantah. Prijate- lji so to vabilo vzeli za res; naša vrla lovca pa se tudi nista hotela osramotiti, če sta že toliko obljubljala o zaj- cih, fazanih in kdo ve še o čem. Tako sta se Janez in Jože podala na pot. Puški sta obesila čez ramo, na hrbtu pa nosila krušni torbi s hrano in majhno stekleničko žganja. Za vsak primer, če bi jima v želodcu zavijalo. Bil je lep in topel dan. V gozdu je dišalo kot že dolgo ne. Hodila sta sem in tja, se sprehajala in smejala. Pot ju je utrudila in želodca sta se oglasila. Pa sta se podala na rob gozda, odložila majhna nahrbtnika in segla po dobro- tah. Kapljica se je prilegla, spanec pa še bolj. Kdo ve, kako dolgo bi še tako počivala in sanjala, če bi ju na vsem- lepem ne prebudil vreščeč fazanov glas. šele tedaj sta se spomnila na obljubo, na prijatelje, na večerjo in čUvjačino, ki jo morata upleniti. Fazana sta ugnala s prvim strelom, toda zajcev ni in ni bilo. Morda bova ujela kaj spotoma, na povratku, sta premišljevala in se hkrati na tihem smejala. Tedaj ju je rešil tisti maček, na katerega sta računala v tretji varianti. Kakor nalašč jima je prišel nasproti, se jima dobrikal kot vedno, saj je tudi tokrat pričakoval, da ga bosta presenetila s kakšno poslastico. Toda zdaj sta se morala za čast svojega imena odločiti za kruto pot. Janez je pograbil puško in jo š težkim srcem nameril na mačko. Pok in že je pred njunima nogama ležal nekdanji prijatelj. V nekaj minutah sta mu slekla kožušček in ga vrgla v nahrbtnik. Potem je sledilo vse tisto, kar je moralo. Bučno in veselo srečanje s prijatelji ter vse priprave v kuhinji za obilno večerjo. Nazadnje sta se na mizi pojavili uplenjeni živali — fazan in razkosan... Zdaj sta dišala in tudi barvo sta zaradi vroče peči spre- menila. Začela se je gostija, v kateri sta Janez in Jožem vneto segala le po fazanu, »zajca« pa pustila drugim. Vse bi se dobro končalo, če ne bi po večerji, ko je dobra volja dosegla še svojo kulminacijo, kuharica opazi- la, da je imel ta zajec nekam čudne kosti in zelo jpodobne tistim, ki tvorijo ogrodje domači živali — mački. Potem se je veselje nekoliko skalilo, nekaterim se je v želodcu nekaj obrnilo, drugi so še bolj segli po kozarčku, da bi pozabili, kaj so jedli, tretji pa so užaljeni zapustili dru- ščino. No, če imate tudi vi za soseda enega ali več lovcev, bodite previdni, če vas kdo izmed takšne druščine povabi na večerjo. Nič ne bo škodovalo, če se boste prej seznanili z anatomsko strukturo obljubljene divjačine, kajti tudi ploske oziroma okrogle Ja>sti povedo marsikaj. Vaš sosed SOSED SOSEDU... 6 tednik cel je 23. MAJA 1968 Požrtvovalni gasilci Velenje - mesto VELENJČANI POJDEJO ŠE NA ZVEZNO TEKMOVANJE Uspehi, ki jih tO društvo dose- ga že vrsto let na raznih tekmo- ^jih, ob požarih in v vseh so- jodnih dejavnostih, so bili v so- l)Oto 11. maja kronani na stadionu f Kranju z zlato in srebrno pla- keto. Ena desetina tega društva je dosegla I. mesto, druga pa III. piesto na republiškem tekmovanju. V čast kongresa slovenskih ga- silcev je bilo organizirano pred- kongresno tekmovanje moških A {n B skupin ter ženskih, mladin- jltih in pionirskih desetin. Na ta način je hotelo gasilstvo f svojo stoletno tradicijo udar- nosti in požrtvovalnosti, kar vse opravlja na prostovoljni bazi, do- kazati tudi svoje tekmovalne spo- sobnosti in pri tem izbrati prva- ke, ki bodo zastopali Slovenijo na zveznem tekmovanju v Titovih Užicah. Kot v vseh drugih športnih or- ganizacijah je bilo tudi gasilsko tekmovanje organizirano po stop- njah tekmovanja z začetkom na najnižji tekmovalni lestvici pa do vrha — republiškega prvaka. De- setini A in B skupine sta na ob- činskem tekmovanju zasedli prvo mesto in tako dobili možnost so- delovanja na conskem tekmova. nju, ki je bilo 28. aprila v Vele- nju. Tu sta zopet obe desetini po- želi uspeh — II. mesto, in sprejeli ustrezna priznanja, — razen tega pa sta si pridobili možnost sode- lovanja na republiškem tekmova- nju, ki je bilo za B skupino 5. maja v štorah, za A skupino pa na dan zaključka gasilskega kon- gresa 11. maja v Kranju. Desetina, ki je tekmovala v B skupini je zasedla prvo mesto in postala republiški prvak za Slove- nijo. Ker se je tekmovanja udele- žilo več kot 20 najboljših skupin iz Slovenije, lahko trdimo, da je bila konkurenca močna in je to- rej veliko priznanje za tako dose- žen uspeh. Desetino je na tekmo- vanju vodil tov. Miha Valenci in gre njemu kot vsem članom tek- movalne desetine zahvala. Toda skupina, oziroma desetina, katere člani so tekmovali v A sku- pini v Kranju je dokazala, da so- di med elito slovenskih gasilcev, saj je dosegla med 24 nastopajo- čimi desetinami iz Slovenije čast- no III. mesto ter za svoje prizna- nje sprejela srebrno plaketo in diplomo. Vzporedno s sprejetim priznanjem pa člane, ki so sode- lovali v desetini, katera je nasto- pala v A skupini, že čaka težka naloga, saj se bodo morali pri- pravljati na nadaljnje zvezno tek- movanje v Titovih Užicah. Tu pa se po mnenju članov tega društva ne bo pojavilo vprašanje kvalitete dela. ampak vprašanje finančnih sredstev, saj bodo morali člani, ki sodelujejo v tej desetini izostati od svojega rednega delovnega me- sta v podjetjih po več dni. Kdo jim bo nadomestil izgubo zasluž- ka? Društvo samo jim to nadome- stilo ne more nuditi iz svojih fi- nančnih sredstev, ker leteh nima. Člani GD Velenje-mesto pričaku- jejo, da se bo morda rešil tudi ta problem pri merodajnih orga- nih, ker ne kaže izpustiti možno- sti udeležbe na zveznem tekmova- nju, kjer bodo zastopali Slovenijo. To tekmovalno skupino že 15 let uspešno vodi tov. Stanko Hudales. Omenjena desetina se je že šestkrat udeležila republiškega tek- movanja in na raznih tekmovanjih sprejela 34 različnih diplom in 7 pokalov. Društvo šteje 70 članov, iz njih sta formirani dve moški in 2 pio- nirski desetini. V lanskem letu si je društvo iz svojih lastnih sred- stev nabavilo nov gasilski osebni voz tip IMV kombi in nekaj orod- ja. Za vso skrb za izpopolnitev v opremi pa gre priznanje opera- tivnemu vodstvu društva, saj bo tako delo v raznih obrambnih ak- cijah uspešnejše in zanesljivejše. Tiha želja vseh članov tega društva je, da bi samoupravni organi v podjetjih velenjske ob- čine, predvsem v samem Velenju, prišli do spoznanja, da je treba tudi gasilsko službo finančno pod- preti in ne samo druge športne in podobne panoge, v katerih se člo- vek le izživlja. Društva, ki so se udeležila re- publiškega tekmovanja iz območja Občinske gasilske zveze Velenje, so dosegla sledeče rezultate: Gasil- sko društvo Velenje-mesto za tek- movanje v B skupini — moški I. mesto —- priznanje zlata plaketa, za tekmovanje v A skupini — moški III. mesto — priznanje sre- brna plaketa in IGD Rudnik Vele- nje — mladinska desetina — pri- znanje srebrna plaketa. Uspehi, ki jih je doseglo društ- vo z našega območja, predvsem pa gasilsko društvo Velenje-mesto, dokazujejo, da je možno na pro- stovoljni osnovi veliko napraviti. To naj bo za zgled tudi drugim organizacijam. M. Zelenjavnih sadik dovolj Velenjska tržnica je v teh dneh zelo bogato založena s sadikami različnih vrtnin. Vrtnarski obrat komunalno obrtnega centra Vele- nje ima na tržnici kar dve prodaj- ni mesti, za dopolnilo pa so še zasebni gojitelji sadik. Samo na stojnici, ki jo ima toplovodni rast- linjak, prodajo tudi po 2000 sadik paradižnika na dan. Sadike vozijo tudi v Šoštanj in Slovenj Gradec, eno prodajno mesto pa imajo v teh dneh tudi na celjski tržnici. Izlet na Olševo Planinsko društvo Velenje in planinska sekcija Rudarskega šol- skega centra Velenje sta v okviru prireditev v mesecu mladosti in ob 10-letnici obstoja RŠC pripra- vili skupni izlet na Olševo in v Logarsko dolino. Izletniki so se iz Velenja odpravili na pot minulo nedeljo zjutraj. V klubu razstavlja Ljubo Ravnikar Zadnje tedne se v velenjskem delavskem klubu kaj hitro me- njuiejo slikarske razstave. Pred dnevi so odprli že drugo v tem mesecu; tokrat razstavlja svoja olja in akvarele s tipično gorsko motiviko slikar Ljubo Ravnikar. Človek človeku! Ob letošnji 105. obletnici RK je občinski odbor RK Velenje v kulturnem domu pripravil svečano proslavo, na kateri je govoril predsednik glavnega odbora RK tov. Ivo Majdič iz Ljubljane. Za prijetno počutje številnih gostov in krvodajalcev je poskrbel domači »Šaleški oktet«, ki je zapel več narodnih in umetnih pesmi. Med posameznimi pevski- mi točkami pa sta recitirala Aca Polanc in Janko Po- les, dijaka velenjske gimnazije. Po kulturnem delu pro- grama je predsednik občinskega odbora RK Velenje tov. Jože Medved podelil srebrne častne znake, ki so jih za dolgoletno delo prejeli: Gmajner Rezka, Nagode Elica, Ošlovnik Mara, Jaki Rada in Stanovšek Franc iz Šoštanja. Dalje Jelen Stane iz Topolšice, Goršek Franc iz Ravn, Glušič Franc iz Pesja, Gradišnik Ivan iz Poke pri Velenju, Krušnik Pepca iz šaleka in Pokorni Mari- ja iz šmartnega ob Paki. Diplomo za tridesetkrat daro- vano kri je prejel požrtvovalni krvodajalec Mulej Mar- tin in Ajnik Anton za dvajsetkrat darovano kri, oba iz tovarne »Gorenje«. Za 20-krat darovano kri je prejel diplomo tudi tovariš žirovnik Mirko iz Šoštanja. Po- sebna priznanja za dosežene uspehe pri krvodajalskih akcijah pa so prejele krajeme organizacije RK Skale in Salek pri Velenju. Prav tako so prejela posebna priz- nanja še podjetia, ki so se izkazala s številnimi krvoda- jalci na čelu z vodilnimi tovariši, ki so bil za zgled v tej vsakoletni humam akciji: Chrommetal Velenje, Km.e- tijska zadruga Šoštanj, Galanterija Šoštanj in Rudarski šolski center iz Velenja. Poleg tega pa je dobilo za desetkratno darovano kri 35 tovarišev in tovarišic zlato značko za krvodajalstvo. Po tej lepi slovesnosti v kul- turnem domu, kjer se je manifestiralo načelo »človek človeku« je občinski odbor RK Velenje povabil vse pri- sotne m zakusko v Delavski klub. Ta prisrčna gesta, s katero se je občinski odbor od- dolžil številnim krvodajalcem in dolgoletnim delavcem v organizaciji RK na področju velenjske občine, je lep dokaz medsebojnega razumevanja, mi je v prijetnem pogovoru zaupal prizadevni tajnik RK občine Velenje, tovariš Tomo Hudoletnjak, ki ga je občinska skupščina Velenje odlikovala s Kajuhovo nagrado za njegovo ple- menito delovanje. VK POVZEMAMO PO »BILTENU« HORTIKULTURNEGA DRUŠTVA ŽALEC: Zakaj rušiti starinske in zgodovinsko zanimive hiše? V Šempetru v Savinjski dolini stoji več stoletij stara hiša s šte- vilko 20. Nekateri pravijo, da je stavba še iz srednjega veka in da je v njej prenočila celo cesarica Marija Terezija, ko je potovala skozi Savinjsko dolino. Za časa te vladarice je bila v tej stavbi pošta, v sosednji stavbi, kjer je sedaj skladišče kmetijskega kom- binata, pa so bili takrat poštni hlevi. V tej hiši stanuje sedaj več strank, včasih pa so se tam ustav- ljale poštne kočije in vse življe- nje se je razvijalo prav okoli tega objekta. Hiša stare pošte je tudi stilno zelo zanimiva. Poleg antič- nih izkopanin predstavlja ta hiša prav gotovo zgodovinsko znameni- tost tega kraja. Ob vsem tem se zdi domačinom in ljudem v bližnji okolici prav čudno in nerazumljivo, da name- ravajo to hišo porušiti. Ali je med odgovornimi in pristojnimi ljudmi res tako malo posluha za stvari, ki bi jih morali prav ti varovati? Ali je šempetrčanom ta hiša res tako zelo napoti? Ali mislijo, da bi bilo res bolje, da bi na kraju, kjer stoji sedaj ta hiša, ostal pra- zen prostor? Zanimivo bi bilo ve- deti motive, zaradi katerih hočejo podreti hišo. Morda zaradi večje preglednosti ceste^ kar pa nikakor ni utemeljeno, ker je dostop na cesto na tem mestu dovolj pre- gleden. Ali se jim zdi, da imajo že dovolj ali celo preveč starin v antičnem parku in bi jim bila še ena zgodovinska zanimivost kar odveč? Ali se jim zdi, da ta hiša s svojim starinskim videzom »kva- ri« moderno podobo kraja, ali pa se skrivajo za tem morda kakšni drugi razlogi? Povsod po svetu pa tudi mno- gokje pri nas z vsem spoštova- njem in skrbnostjo ohranjajo dra- gocenosti iz starih časov. Znano je, kako danes arhitekti usklajajo staro z novim. Poglejmo na pri- mer samo staro Ljubljano, ali pa obnovitve raznih starih gradov, kjer harmonično spajajo staro ar- hitekturo z novo. Ali ne bi bilo bolj prav, da bi to hišo drugače koristno uporabili? Ali se ne bi Šempetrčani raje posvetovali z ur- banisti, zgodovinarji, hortikultur- niki in turističnimi delavci, pre- den bi se odločili za tak nepo- pravljiv korak? Hiša bi lahko slu-- žila tudi za turistične , namene. Spodnji del objekta, ki ima lepo obokane prostore, bi bilo na pri- mer mogoče preurediti v pivnico za pivo, ki je v Savinjski dolini samo ena in še ta v Celju, čeprav je Savinjska dolina domovina hme- lja na Slovenskem. Gornje pro- store pa bi bilo mogoče izkoristiti za tujske sobe. Slišati je, da nameravajo graditi motel nekje pri bencinski črpalki oziroma SIP-ovih delavnicah, ki pa turistu ne bo dajal nobenih posebnih užitkov razen bencin.skih hlapov in ropota motorizacije. Ali ne bi raje ta sredstva uporabili za primerno preureditev te hiše v turistični objekt? To bi gotovo bolj ustrezalo gostom kot nava- den motel kakršnega že tako sre- čajo na vsakem vogalu. Sploh pa javnost zanima, kdo so ti, ki so menda že odločili, da mora hiša proč. O kakšnem ob- ravnavanju te zadeve na zboru volilcev, ki bi se ga udeležila ve- čina občanov, ni bilo slišati. Mne- nje večine, zlasti pa strokovnjakov arhitektov in urbanistov pa bi bilo vsekakor treba slišati in upo- števati. Mladinski pevski festival V nedeljo 12. maja je bilo v Grižah zelo živahno. Pred kultur- nim domom so se zbirali mladi pevci in glasbeniki iz vse občine Žalec. Plakati so že nekaj dni prej vabili ljubitelje petja na mla- dinski pevski festival, ki je že več let po vrsti v mesecu maju. Orga- nizira ga občinski svet Zveze kul- turno-prosvetnih organizacij v Žal- cu. Festival je otvoril predsednik sveta tov. Andi Goršek. Nastopilo je 5 dvoglasnih in trije troglasni zbori, en tamburaški zbor ter skupina harmonikarjev — učencev glasbene šole iz Žalca, skupno okoli 400 pevcev in glasbenikov. V prvem delu so peli dvoglasni zbori z osnovnih šol Ponikva, Pe- trovce, Vransko, Žalec in Polzela, med katerimi je po kvaliteti izsto- pal zbor iz Petrovč, ki ga že več let vodi učiteljica Vera Žužej. ZJbori so nato pod vodstvom Dra- ga Jazbeca s Polzele še skupno za- peli dve pesmi. Sledil je tambu- raški zbor iz Griž, nato pa so peli troglasni zbori iz šol Griže, Šentpeter in Prebold. Zadnji so predstavljali enovito zborovsko skupino ne le zaradi simpatičnih krojev, temveč tudi po zelo ubra- ni interpretaciji zapetih pesmi. Pred zaključnim nastopom je zbor harmonikarjev glasbene šole Žalec občuteno zaigral nekaj skladb pod vodstvom Marjana Kozmusa. Za vse pevce troglasnih zborov pa je bil oder kulturnega doma skoraj pretesen. Pod vodstvom pevovodkinje Marte Kranjc iz Pre- bolda so z dvema pesmima za- ključili mladinski pevski festival. Mlade pevce so prišli poslušat predvsem Grižani, pa tudi starši nastopajočih iz drugih krajev ob- čine, tako da je bila dvorana do kraja zasedena. Festivala se je udeležil tudi profesor Pavle Kalan, skladatelj in glasbeni pedagog iz Ljubljane. Med poslušalci so bili še mnogi predstavniki političnega in kulturnega življenja občine Ža- lec. Vsak zbor so poslušalci nagra- dili s prisrčnim aplavzom in s tem dali priznanje mlađim pevcem ter prizadevnim pevovodjem, ki so poleg rednega šolskega dela žrtvovali lepo število ur za vaje. Po nastopu je sledil skupen raz- govor, ki mu je prisostvoval tudi profesor Kalan. Ko je vsem nasto- pajočim pevovodjem čestital k do- seženemu uspehu, je pripomnil, da je uspeh toliko pomembnejši, ker je med pevovodji v občini le ena strokovna moč, kvaliteta zborov pa ne zaostaja za tisto iz sosed- nih občin, kjer so mesta zasedena s poklicnimi učitelji glasbe. Po- leg pohvale pa je izrekel tudi ne- kaj kritičnih besed o preglasnem petju, premalo občutenem podaja- nju vsebine in še o nekaterih teh- ničnih pomanjkljivostih. Število nastopajočih zborov je bilo letos majhno, če pomislimo, da je še pred leti na takih nasto- pih pelo po 15 zborov. Spet pa je razveseljivo, da je prišlo med pe- vovodje več mladih, ki so porok, da slovenska pesem med našo mladino le še ne bo aamrla. -rk- Ena izmed mnogih s počasnimi, podrsajočimi kora- ki je prehodila dolg hodnik, ob- stala pri kopalnici, se lepo umila, se pogledala v ogledalo in se končno usedla na stol, kjer bo predremala polovico dneva. Le redkokdaj spregovori kako besedo ali dve, potem pa se spet pogrez- ne v svoj svet. Da, to je naša Ana KARARA. Pred 94 leti se je rodila v Sliv- nici. In danes je ena izmed naj- starejših mamic v našem domu. Njena otroška leta so bila težka. Bila je brhka in nadarjena; še da- nes ve nekaj pesmic iz šolskih klopi. Vzgojena pri težkem delu K\KO BO Z LETOŠNJIM HMELJEM? Tako smo vpra- šali OSET FRANCA iz Kosez pri Petrovčah, ko je minuli teden »oral« plevel med hmeljnimi nasadi. Pravi, da do- sedanja suša hmelja ni preveč prizadela, bo pa hudo, če se bo z dežjem še dolgo »odlašalo«. (Foto: B. S.) »Šofer, kaj pa ti ljudje hočejo?« »Ne morejo se zediniti, kje med Solčavo in Rogovilcem bi naj bila avtobusna postaja, da bi imeli vsi enako blizu.« »Pa naj ostane po starem s tem, da oni v Rogovilcu izstopajo na prednja, oni v Solčavi pa na zadnja vrata. Tako bo imel vsak malo bližje.« i 23. MAJA 1968 Velenje - n$oairje - saj^^ _ "tcdlllli in ob trdem kruhu se je poročila, ko ji je bilo 28 let. Mož je menil, da bo bolje zaslužil v Avstriji, za- to se je z ženo in otroki preselil. Toda življenje je bilo še težje. Sama se je potem spet vrnila, tr- do delala in garala, da si je pri- služila vsaj tisto najpotrebnejše. Za njo je prišel še mož in delal po rudnikih, ona pa je skrbela za dom in otroke; bili so štirje, tri hčere in sin. Prišla je vojna, dolga, nepozab- na, polna strahot in borbe za vsakdanji kruh in življenje. A ohranila je svoj trden značaj. Le- ta garanja, skrbi in trpljenja so minila, toda za njimi je prišlo ti- sto najhujše — ostala je sama. Pokopala je moža in sina, hčere pa so se razgubile po svetu iskati sreče. Svoj skromen domek je našla med drugimi starimi ženicami v Domu oskrbovancev na Polzeli. Je vedra in tiha. Skoraj je ni čuti. Zgodaj zjutraj vstaja, se obleče in zajtrku je, vse sama, kot da kljubuje svojim 94 letom. Včasih stoji pri oknu in čaka, da se bo pripeljal njen vnuk Dani. O, ta- krat je vselej bolj mlada, iz obra- za ji izgine izraz domotožja. Ta- krat je za njo praznik, lep, nepo- zaben dan. Saj bom še prišel! Ona to verjame, ker ve, da bo Dani svojo obljubo tudi izpolnil. Nikoli ne pričakuje zaman! To je le bežna senca podobe, sa- mo delček; vsebina njenega življe- nja pa jo vklesana v njej sami. 15.000 krizantem že prodanih v steklenjakih velenjske vrtm- rije, kjer trenutno sicer še zori letošnji paradižnik, imajo priprav- ljenih v lončkih že več kot 20.000 sadik plemenitih krizantem, vzgo- jenih iz potaknjencev. Po para- dižniku bodo v več ladij rastlinja- ka nasadili krizanteme, ki dose- žejo tja do oktobra višino blizu 2 metrov. Vrtnarski obrat ima 15.000 cvetov že prodanih. Glavni odjemalec je Ljubljana. OSAMELO TURISTIČNO OPOZORILO: Po dokaj odločnem začetku in smelih načrtih o razvoju turizma na južnem Pohorju je po nekaj letih prizadevnost turističnih delav- cev nekoliko pojenjala. Turizem na tem delu Pohorja se razvija stihijsko, čeprav je očitno, da ima vse naravne pogoje, da bi postalo kaj več kot samo slučajno izletišče motoriziranih nedeljskih popotnikov. Lepa opozorilna tabla pred odcepom proti Zrečam je gotovo premalo, zlasti, če je to opozorilo edino, ki vabi turista na po- bočja Skomarja, Resnika in Rogle. V KONJICAH ZA DAN MLADOSTI v osnovnih šolah v konji- ški občini končuje letos šol- sko obveznost veliko pionir- jev. Ob Dnevu mladosti bo- do postali člani Zveze mla- dine. Da bi jim ta dogodek ostal v najlepšem spominu, je komite Zveze mladine sklenil, da bo letošnji spre- jem kar se le da slavnosten. Udeležili bi se ga naj pred- stavniki občinskih in krajev- nih družbendpolitičnih orga- nizacij ter predstavniki ko- lektivov, ki imajo pokrovitelj- stvo nad posameznimi šola- mi; vabili pa bodo tudi star- še. Novopečene mladince bo- do tudi pogostili. V ta namen je komite dodelil šolam ne- kaj sredstev, pričakovati pa je tudi finančno pomoč od kolektivov — pokroviteljev. Ob Dnevu mladosti bodo številna športna tekmovanja med tovarniškimi, šolskimi in terenskimi aktivi. Aktiv iz Zreč bo organiziral šahovski turnir, aktiv iz Kostroja strel- sko tekmovanje, Stranice tek- movanje v odbojki. Konus pa v rokometu. Tekmovanja bodo v soboto, 25. in v nede- ljo 26. maja. Ker se mladinci zelo zanimajo za vse vrste športne aktivnosti, bo verjet- no udeležba na tekmovanjih zelo velika, saj je to ena redkih priložnosti, ko se bo- do lahko pomerili med se- boj. V petek pa bo slavnostna seja občinskega komiteja Zve- ze mladine, na katero bodo povabiti tudi predsednike ob- činskih komitejev iz pretek- lih let. Na seji bodo prebrali referat o liku tovariša Tita. Tak program bo gotovo pripomogel k slavnostnemu vzdušju ob tem velikem praz- niku naše mladine. A. K. Mladi komunisti Občinska komiteja Zveze mladi- ne in Zveze komunistov sta skup- no organizirala akcijo za sprejem novih članov v Zvezo komunistov. V ta namen je bil marca in apri- la seminar za mlade kandidate, ki so jih predlagali terenski aktivi oziroma občinski komite Zveze mladine, nekaj pa tudi delovne organizacije. Kandidati so se sko- raj vsi odločili za vstop v Zvezo komunistov. A. K." Testiranje najboljših Komunalni zavod za zaposlova- nje Celje je pred kratkim testiral v občini Slovenske Konjice 28 učencev in učenk petih osnovnih šol. Izbrali so najboljše učence iz socialno šibkih družin. Tistim, ki bodo pri testiranju dobili največ točk, bodo omogočili nadaljnji tudi na srednjih šolah in bodo t ta namen dobili potrebne štipen- dije. Uspešen tečaj Prejšnji teden so pri delavski univerzi v Slovenskih Konjicah končali prvi tečaj iz varstva pri delu za delavce, ki so zaposleni v kovinski stroki. Komisija, ki Je preverjala njihovo znanje, je ugo- tovila, da se je večina močno po- trudila in se dobro pripravila za Izpite. Delavska univerza namera- va pripraviti jeseni še več takih tečajev, toda za druge stroke. Razstava pohištva Trgovsko podjetje »Dravinjski dom« je pred kratkim odprlo v mladinskem domu razstavo — in seveda tudi prodajo — vseh vrst pohištva. Razstava bo odprta do konca maja. Težave v kmetijstvu^ Pred dnevi je bila v Šent- jurju pri Celju druga seja občinske konference SZDL, na kateri so razpravljali o položaju kmetijstva v nc•^■ih pogojih gospodarjenja in o predlogu za uvedbo krajev- nega samoprispevka za šol- stvo na območju občine. O problemih v kmetijstvu so razpravljali pred tremi tedni tudi na seji občinske konfe- rence ZKS. Ježe ing. Bučar, poslanec zveznega gospodarskega zbo- ra, je v uvodnem referatu govoril o položaju kmetijstva v obdobju po reformi glede na razmere v šentjurski ob- čini. Pogoji gospodarjenja v kmetijstvu so se bistveno^ spremenili, posebno še v dru- gem polletju lanskega leta, kar je povzročilo precejšnje težave predvsem v plasmanu živine, ki je osnovna panoga kmetijstva v občini, čeprav je kmetijstvo precej prido- bilo z gospodarsko reformo, moramo priznati, da uvedbe dodatnih carin pri plasmanu mesa v dežele članice evrop- skega skupnega trga, in to predv.sem v Italijo, povzroča- jo i^ubo v živinoreji druž- benega sektorja in zmanjše- vanje kupne moči zasebnega kmečkega prebivalstva. Zato se tudi praznijo hlevi družbe- nega sektorja, ker izguba po- staja vedno večja, to pa ne- gativno vpliva na ostale pczi-! tivne ekonomske enote v okviru kmetijske organiza- cije. V zelo živahni razpravi so nekateri poudarili, da je po- trebno kljub .sedanjim teža- vam voditi premišljeno poli- tiko predvsem v živinoreji in da moramo poiskati vse mož- ne oblike, kako bi zadržali čimveč živine v hlevih, saj vzporedno z zmanjšanjem staleža živine na.stopa tudi problem v plasmanu odvisne krme. Glavna misel razprave kot tudi referata je bila, da se kmetijstvo nahaja v zelo tež- kem položaju, pristojni orga- ni pa zelo počasi ukrepajo, da intervencijski uvczi po- vzročajo še dodatne izgube v kmetijstv-u ter da bo potreb- no sprejeti določene ukrepe po hitrem postopku. V drugem delu seje so člani konference razpravljali o uvedbi samoprispevka za šolstvo na območju cbčine Šentjur. Ker potrebe v šol- %i\M narekujejo uvedba sa- moprispevka, saj bi potrebo- vali približno milijardo SD, če bi hoteli normalizirati po- goje v šolah, so člani konfe- rence sprejeli sklep, da prič- nejo s pripravami za uvedbo samoprispevka. F. SENICA Vaške ceste urejajo Na področju krajevne skupnosti Dobje so letos za- čeli marljivo delati pri ure- janju vaških cest, ki so v ze- lo slabem stanju. Zgodaj po- mladi so ceste urejali v Pre- sečnem in -zaselku Jesenik, a v zadnjem času so postali aktivni tudi v Večjem brdu, Lažišah in Ravnem. V Laži- šah so napravili tudi most. Zelo prizadevni so vaščani Repuša in okolice, saj sb tlakovali preko sto metrov kamionske ceste, a nadrobili so preko dvesto kubikov gra- moza z drobilcem, ki ga je lani nabavila krajevna skup- nost Dobje. Vaščani Završ in Laziš bi radi dobili kompre- sor, da bi si pripravili ka- menje za svoje ceste. Gradbenega materiala je v bližini cest dovolj, teren ni tako hribovit, da se ne bi dala v vsako vas speljati ka- mionska cesta. Občina bo morala marljivim vaščanom tudi finančno pomagati. F. TRUPEJ Več denarja za ko- munalno dejavnost Občinska skupščina Šentjur pri Celju bo letos namenila precej sredstev za reševanje komunalnih problemov. Asfaltirali bodo dve cestij in sicer skozi Ponikvo in Šentjur, iz sredstev republiškega sklada pa bo financirano asfaltira- nje občinske ceste III. reda Šent- jur—Veliki kamen na odseku ceste Šentjur — do mostu Čater v Crno- lici. Za vsa dela bo letos vloženih 2,500.000 N dinarjev. Kot dotacijo za gradnjo vaških vodovodov so namenili 38.000 N dinarjev, za ureditev cestišča na Kalobju pa 20.000 N dinarjev. Precej bo tudi sredstev za vzdrževanje cest IV. reda. Domala v vseh krajih v Ob- sotelju in na Kozjanskem imajo po kakšen zgodovin- ski spomenik, pa tudi po dva in tri. Med najpogostejše so- dijo prangerji (sramotilni kamni) in pa kužna zname- nja, ki so jih ljudje postav- ljali v zahvalo, ko je epide- mije kuge prenehala. Kužna znamenja so navadno zelo preprosta, enostavnih oblik in so si tudi precej podobna. Med njimi pa je tudi tale iz- jema v Lesičnem pri Koz- jem. Znamenje bogati kamni- ta plastika, kar je pri vaških in trških znamenjih redkost, škoda je, da znamenje precej skrito, stoji namreč ob gasil- skem domu in ga s ceste ni mcgoče videti, razen z one, ki pelje v Zagorje. (Fo- to. J.Kr.) ŠMARSKI PROSVETNI DELAVCI V ŠOLSKIH KLOPEH Dobrodošel seminar v petek in soboto so imeli učenci vseh šol v šmarski občini prosto. Toda to ni ti- sto o čemer bi bilo vredno pisati, saj —■ da ne bi bili preveč veseli — so otroci ta dva dneva že odslužili, kajti vse šole so imele odgovarja- joče število ur že v dobrem. Seminar, ki ga je organizi- ral svet za šolstvo, je bil v osemletki v Rogaški Slatini. Prosvetni delavci, bilo jih je okoli 200, so bili razdeljeni v dve skupini, v vsaki po sto. Spet je to priložnost, ko lah- ko znova zapišemo, kako Ro- gaška Slatina, zlasti v sezoni, nima primernega prostora za občane, za njihovo združeval- no, izobraževalno in kultur- no ter zabavno dejavnost. Tako so morali učitelji sesti v majhne klopi in zgneteni v dveh malih učilnicah nepo- sredno opazovati učinek ne- ustreznih učnih pogojev. Program seminarja je vide- ti zelo skrbno pripravljen, pridobili pa so tudi izvrstne predavatelje, vse iz Ljublja- ne. Tako je o vrednotenju de- la v družbenih službah in o družbenih dogovorih za pod- ročje šolstva govoril tovariš SLAVKO GRČAR. O samo- upravljanju v družbenih službah s posebnim poudar- kom na šolstvo je predaval BOGDAN KAVČIČ, o nalo- gah in problemih glede idej- nosti pouka je predaval SLAVKO PODMENIK, mno- ge nejasnosti, ki nastajajo na ravni religija-šola pa je razložil MARKO KERŠEVAN. Prvi dan so opoldanski od- mor udeleženci seminarja iz- koristili za ogled zdravilišča. V novi pivnici sta jih po- zdravila podpredsednik ob- činske skupščine in zdravili- ški zdravnik, ob malem pri- grizku in apiritivu pa se je razvil pogovor razpet med teme dotedaj opravljenih predavanj do koristnosti zdravilne vode v prostoru, kjer so bili. J. Kr. 23. MAJA 1968 V NEDELJO, 2. IN PONEDELJEK, 3. JUNIJA 1968 LICITACIJA pri Carinarnici Ljubljana CARINARNICA LJUBLJANA BO PRODAJA- LA na licitaciji 2. in 3. junija 1968 od 8. ure dalje v prostorih Carinarnice Ljubljana, šmartinska 132 a. Javna skladišča — motorna vozila in drugo lAago. '■'"^■>*^--.ji,^ ^ Ogled blaga za prodajo bo v petek, 31. ma- ja in soboto, 1. junija 1968: v petek od 9. do 13. ure, a v soboto od 9. do 13. ure in od 14. do 17. ure, v prostorih carinarnice. Motorna vozila bodo prodajali 2. junija, a ostalo blago 3. junija. Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh, določenih za ogled, vplačati kavcijo v višini 10 odst. od začetne cene v Carinarnici Ljubljana, a zastopniki podjetij morajo izročiti tudi pooblastilo. Vse informacije o licitaciji dobite po telefonu od! 27. maja 1968 dalje na št. 316-588 — Carinarnica] Ljubljana. | Spisek ostalega blaga za prodajo bo izobešen naj oglasni deski Carinarnice Ljubljana. IZ CARINARNICE LJUBLJANA! še enkrat o rajonizaciji c^upine kmetovalcev v nekaterih j3strskih občinah (Rifengozd, Leče, širje in še drugod) so se -•ožile zaradi njihove uvrstitve P'novi rajonizaciji v neustrezne 5mpine. Strokovna komisija, ki jo Z vodil inž. Velej, je ponovno Lgledala zemljišča v spornih pri- Lrlh in ugotovila, da bi ti pre- jel sami zase zares zaslužili uvr- ^;ev v nižji razred, kar pa ni jogoče zaradi določila v republiš- jfin zakonu o nedeljivosti katastr- j^u občin. Torej tudi najnovejša gijevna določila še niso dokončno ifšila vprašanja statusa nekaterih jjietovaleev za pravilno obdavče- nje. Ceste v Trnovem Vas Trnov hrib v krajevni skup- osti Sedraž nima niti . trgovine liti ničesar drugega, kar bi moglo (lajšati vaščanom vsakdanje živ- ljenje. 00 nedavnega niso imeli niti ceste, ki bi jih povezala s precej oddaljenim Sedražem ali s Hudo jamo. S prostovoljnim de- lom in veliko prizadevnostjo so zdaj uspeli tako daleč, da pride avtomobil že skoraj pod sam vrh. Del Trnovega hriba in vas Trno- vo, ki gravitirata bolj proti Hudi jami, sta se odločila za cesto proti Hudi jami. Zbrali so okoli 400 ti- soč SD, nekaj denarja je prispe- val rudnik, nekaj pa tudi krajev- na skupnost. Med deli v zvezi s trasiranjem cestišča pa se je pri- merila nesreča, ki jim je vzela precej veselja in so zdaj gradnjo takorekoč opustili. Praznik v Radečah Prejšnji teden v petek so v Ra- dečah svečano predali v uporabo novo postajo milice. Svečanosti sO se udeležili mimo domačih milič- nikov in občanov tudi predstav- niki UJV iz Celja in Ljubljane. Govoril je predsednik skupščine občine La«to Miha Prosen, a pred- stavnik radeških miličnikov se je družbi zahvalil za vso prizadev- nost in skrb. Postaja v Radečah, ki jo je po tipskem načrtu zgra- dil GIP Ingrad Celje, je bila zad- nja na območju celjske UJV, ki je bila potrebna modernizacije. ZADOVOLJEN Z ODGOVOROM . .. Na prejšnji seji občinske skup- ščine je neki odbornik vprašal, kdo bo ustrezno zakril jarek čez cesto skozi Laško, ki so ga sko- pali v asfalt med nedavnimi deli. Jarek so namreč zasuli samo z gramozom in zemljo, a že po dveh dneh se je zemlja usedla zaradi obremenjenosti ceste in avtomo- bili .so poskakovali čez jarek. Na- dalje je omenil še primer v spod- njem delu parka, kjer so kopali že pred enim letom, a še danes izkopi niso ustrezno zakriti. Predsednik skupščine je odbor- niku odgovoril, da so zaradi ne- primerno zasutega jarka čez cesto že opozorili celjsko vodno skup- nost, ki je jarek izkopala in ob- ljubili so, da bodo napačno po- kritje takoj popravili. Glede ne- primerno poLiitiii Izkopov v spod- njem delu parka pa je jasno, da so ostali takšni zaradi načrta, da bi cesto skozi Laško razširili in jo tako speljali prav tam. Zatem je predsednik odbornika vpra.šal, če je z odgovorom zadovoljen. Ta je odgovoril: »Z oc^govorom sem že zadovoljen, ni.^em pa za- dovoljen s takšnim deiom!« No, vodna .skupnost je obljubo izpolnila in ustrezno zalila jarek čez,cesto z a.sfaltom že naslednje- ga dne. Toda izkopi v spodnjem delu parka so ostali, kakršni so bili, ker je od načrta nove ceste skozi Laško do resnične ceste očit- no še precej daleč. Meso v Rečici Rečičani so se pritoževali, da je njihova mesnica odprta samo en- krat tedensko in da v njej ni mo- goče kupiti vseh vrst mesa. Kme- tijska zadruga v Laškem je poja- snila, da je v zimskem času me- snica zares odprta le enkrat te- densko, a že od 1. maja je odprta tudi ob sredah. Glede izbire pa zatrjujejo predstavniki KZ, da je dostava govejega in svinjskega me.sa redna, teletine pa po mož- nostih. Povsem razumljivo pa je, da nekaterih vrst mesa prej zmanj- ka, kar ni samo primer v Rečici, temveč tudi drugod. Vlom v Preboldu pojasnjen Pred dnevi smo poročali, da je neznani vlomilec vlomil v stano- vanje .lOŽETA OSOJMKA iz Pre- bolda in mu ukradel nelvij .i^oto- viiic in oblačil. Kot smo izvedeli, so delavci milice v Žalcu aretirali mladoletnico J. S. za katero su- mijo, da je izvršila ta vlom. Osum- ljenka je po aretaciji zaigrala znake zastrupitve in to podkrepila z izjavo, da je použila večje šte- vilo nekih tablet. Zategadelj so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. Ko so .ji v cpljski bolnišnici iz- prali želodec so ugotovili, da je pogoltnila Ic — šminko. Pa naj Se kdo trdi, da v sili vrag ni pogoltnil muhe! ŽRIVE PROMETA Zaletel se je v hišo iz Sevnice se je proti Radečam pcljiil Icolesar, .32-letni Franc Pel- naver iz Hotemeža pri Radečah. Ko se je zgodaj zjutraj peljal po k'ancu navzdol je zapeljal na de- sni pločnik ter se zaletel v stano- vanjsko hišo štev. 201. Potem je padel po stoiMiicah deset metrov navaflol in obležal v nezavesti. Težko poškodovanega so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je na- slednji dan podlegel. Ugotovili so, da je do nesreče prišlo zaradi okvare na kolesu. Petkrat prevrnil Voznik osebnega avtomobila Vi- ljem Augustič iz Žalca je brez vozniškega dovoljenja vozil iz Žal- ca proti Šempetru. Na ravnem delu ceste, ko je prevozil nadvoz, je pričelo avtomobil zanašati po cesti. Vozilo je zaneslo v levo, kjer je podrlo obcestni kamen in se zaletelo v kup gramoza, se petkrat prevrnilo preko strehe in obstalo na njej tri metre stran ceste na travniku. Težje poškodo- van je bil voznik, sopotnik Stani- slav Martinšek pa je bil le lažje ranjen. Na avtomobilu je škode za 12.000 dinarjev. Nevarno prehitevanje Franc Ikovič je z osebnim avtO:; mobilom vozil iz Laškega proti' Zidanemu mostu in v križišču na-' meraval zaviti na levo na cesto III. reda proti Globokem. Pred zavijanjem je nakazal spremembo smeri, zmanjšal hitrost in zavozil na sredino cestišča. Ko je že za- vijal, je za njim pripeljal z oseb- nim avtomobilom Marjan žveplan in ga z veliko hitrostjo prehite- val. Avtomobila sta se zadela s prednjimi deli. Drugi avtomobil je zapeljal izven cestišča, podrl prometni znak in po 74 metrih vožnje zaustavil, škode na vozilih je za 6.000 dinarjev. Zgorele tri gume Proti Celju je vozil tovornjak S prikolico iz Maribora, ki ga je upravljal Rupert Peserl. Pred Slo- venskimi Konjicami je opazil, da se mu je vnela zadnja leva guma na prikolici. Hotel je pogasiti mali požar z ročnim gasilskim apara- tom, ki pa ni deloval. Odpeljal je do Slovenskih Konjic in poklical gasilce, ki so ogenj pogasili. Med- tem so zgorele tri gume na priko- lici, del cerade, uničenih pa je bilo tudi nekaj steklenic mine- ralne vode. Škodo so ocenili na 7.000 dinarjev. Dvojno prehitevanje Iz avtobusnega postajališča je'- izpeljava! z avtobusom voznik Kri- stijan Klemenšek na cesti II. reda Mozirje—Radmirje. V tem trenut- ku je avtobus prehiteval z oseb- nim avtomobilom Stanko Pečov- nik. njega pa z dostavnim avto- mobilom Franc Speh. Dostavni avtomobil je oplazil osebnega, ka- terega je kljub zaviranju zaneslo, da je zadel v avtobus. Laže po- škodovan je bil potnik v osebnem avtomobilu Anton Vavdi. škode na osebnem avtomobilu in avto- busu je bilo za 4.500 dinarjev. KRONIKA — KRONIKA — KRONIKA — KRONIKA — KRONIKA Milan Selic obsojen Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjal 32-letni MI- LAN SELIC, doma s Stren- skega, ki je v nedeljo 31. no- vembra lani, z nožem trikrat zabodel svojo zaročenko Mojco in sedemkrat njenega 67 let starega cčeta .lAKOBA KLADNIKA. Po uboju je od- šel k materi v Celje, kjer je napisal oporoko in prespal, naslednjega dne pa se je vr- nil v Strensko, kjer so ga zvečer prijeli. Sodna obravnava je bila ob izključitvi javnosti. Glede na to, da smo o tem uboju obširno pisali, smG< tokrat ho- teli izvedeti le eno: ZAKAJ JE MORIL? 2al tudi zdaj ne vemo, morali vam bomo povedati le to kar se je izvedeti dalo, tega pa je malo. Po izpovedi obtoženca bi naj bil vzrok v nemoralnosti njegove zarc^ čenke že pred njunim po- znanstvom in dogodek, ki bi se naj odigral usodnega po- poldneva v hiši na Stren- skem. Kot se verjetno bralci še spominjate, je Jakob Klad- nik prišel k Seliču v družbi s hčerjo, ki je nekaj dni pred tem zaradi obtoženčeve grobosti od njega pobegnila. Toda po prepričevanju in ob- ljubah jo je 5;elič zmamil nazaj. Stari Kladnik pa bi naj mladima, ki bi se mo- rala za Novo leto poročiti, popravil krušno peč. Kmalu po prihodu obeh Kladnikov so vsi krenili k sosedu, ki je godoval in pri njem ostali dolgo v noč. Naslednjega dne okrog devetih, so začeli z de- lom. Mojca si je dala oprav- ka s gospodinjstvom, Selič pa je stregcl Kladniku pri de- lu na peči. Po kosilu je zmanjkalo apna, po katerega bi bilo treba v dolino. Selič je nagovarjal Mojco, končno pa ga je ona pregovorila, da je ponj odšel on. Toda Moj- cino obnašanje, ga je po nje- govi izpovedi vznemirilo, za- lo se ,je potuhnil v klet, spil nekaj kozarcev jabolčnika in pokadil cigareto. Nato je od- šel na skrivaj nazaj v hišo in baje Kladnikova zalotil pri krvoskrunstvu. To je njegov motiv. Vzrok za uboj pa bi naj bil še na- pad starega Kladnika s seki- ro na Seliča. Ko se je branil pred razsrjenim Kladnikom ,je uporabil za ščit Mojco, končno pa je pograbil v bli- žini kuhinjski ncž in z njim najprej v hrbet zabodel Mojco, nato pa še sedem- krat Jakoba Kladnika. Sodni senat njegovi zgod- bici ni verjel, upošteval pa je možnost, da se mu .je ta Zgodba tisti čas porodila v njegovi bolni glavi in je sto- ril zločin. Upoštevaje njegc-vo bistveno zmanjšano prištev- nost, ga .je senat obsodil za oba naklepna uboja na 12 let strogega zapora. Ker pa .je nekaj mesecev pred tem med pretepom zlomil sosedu roko in mu s tem povzročil hudo telesno poškodbo, so ga obsodili še na dodatnih osem mesecev zapora in obe kazni združili v enotno: 12 let in šest mesecev strogega zapora. Poleg tega so izre- kli tudi varstven ukrep, ob- sojenec bo moral na zdravlje- nje v Zavod za varstvo in zdravljenje, čas in bivanje v zavedu pa se šteje v presta- janje kazni. -ez ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — UREJEN PROSTOR POD TRIBUNO I Medtem ko so se dela pri {radnji tribune na atletskem stadionu Borisa Kidriča kon- tala že dosti prej, je bil pro- jlor pod njo urejen te dni. bko je Celje dobilo izredno ^ zaprt prostor, ki bo lah- 9 služil ne samo atletom, larveč tudi šolski mladini d pouk v zimskih mesecih. |6re pravzaprav za telovadni- ci, v kateri je moč imeti ne lamo prosto vadbo, marveč trajati tudi teke in skoke.' le za mete ta prostor ni pri- pravljen. Mimo tega je tu še nekaj telovadnega orodja, kot drC'j, bradlja in po- dobno. Te dni pa so uredili in opremili tudi vse društvene sobe. Moramo reči, da so le- po urejene in da so tu ne samo pisarne za društvene dt?lavee in trenerje, marveč tudi večji družabni prostor itd. Porodila pa se je tudi ideja, da bi uredili in opre- mili še športno ambulanto, ki bi lahko sprejemala vse športnike celjskega mesta. Misel zasluži največjo po- zornost in gotovo bo našla vso podporo pri tclesnovzgoj- nih organizacijah pa tudi pri svetu in cbčinski zvezi za telesno kulturo. Viden napredek telovadcev v organizaciji celjskega gimna- stičnega centra je bilo pred krat- kim medobčinsko prvenstvo v va- jah na orodju, katerega se je udeležilo 34 tekmovalcev iz petih društev. Medtem ko je še lan.sko prvenstvo potekalo med redkimi posamezniki, je letošnje že zbralo večje število mladih, ki so poka- zali tudi viden napredek v. kvali- teti. Rezultati. MLADINKE IIL RAZ- RED: Partizan Šempeter 174,6 toč- ke. Posameznice: Tatjana Drob- nak 36,7, Marjeta Zupane 35,7, Majda Salej 35,0 (vse Šempeter). MLADINCI III. RAZRED: Celje- mesto 268,3, ŠD Velenje -259,8, Par- tizan Gaberje 251,5. Posamezniki: Stane Škoberne (Gaberje) 55.1, Rajko Pinta (Celje-mesto) 54,2, Janko Žolger (Velenje) 54,1. ČLA- NI III. RAZRED: Jurij Lapanja .50,7, Mirko Suligoj (oba Velenje) 49,1 točke. M. R. Šah v Zagorju Na turnirju šahovskega kluba v Zagorju je igralo 18 šahistov. Po; pričakovanju je- zmagal Ivan Hri-- bovšek, od mladincev pa sla pre- senetila Bojan Zupan in Milan Zornik. Najboljši so se zvrstili takole: Ivan Hribovšek 14.5, Mirko Kerin in Ivan Bajde 13, Bojan Zupan 11, Tone Poznič, Franc Zupan, Roman Dolinar, Jože Arnšek 10,5, Viki Kavšek, Milan Zornik 9 točk itd. Na pionirskem ekipnem prven- stvu šahovske podzveze Zasavja je nastopilo 22 ekip. Rezultati. MLAJ- ŠI PIONIRJI: os. šola Toneta Okrogarja, Zagorje 16 točk, Sev- nica 10, os. šola Iv. Cankarja. Tr- bovlje 9.5. STAREJŠI PIONIRJI: os. šola heroja Rajka, Hrastnik 13,5, osn. .šola Krško 13, osn. .šola Boštanj 12. MLAJŠE PIONIRKE: osn. šola T. Okrogarja, Zagorje 12, Krško 4, osn. šola bratov Ribar, Brežice 4 točke. STAREJŠE PIO- NIRKE: osn. šola bratov Ribar, Brežice 10,5, osn. šola Senovo 6,5, o.sn. šola T. Cečeve, Trbovlje 4 točke. T. POZNIČ OČUVANA TRADICIJA Na letošnjem področnem prven- ivu mladincev in mladink sred- # šol v atletiki je nastopilo tekmovalcev. V primerjavi s fjšnjiini leti jc bila udeležba '•krat prav dobra, kot preseneče- •if pa velja ugotovitev, da je bilo •> startu več atletinj kot atletov. Ce smo lahko zadovoljni .s širino atletike na srednjih šolah, pa lega ne moremo trditi za kvaliteto. Opazili smo preozek kvalitetni vrh. Pri mladincih so vse zmage, ra- zen v tekli na 300 metrov, pobrali celjski gimnazijci, pri mladinkah pa sta dve prvi mesti pripadli eko- nomski Soli, v.se ostale pa celj- skim gimnazijkam. Tradicija ekip- nih zmag v atletiki, tako v moški kot ženski konkurenci, je bila ohranjena tudi tokrat, saj sta obe ostali v rokali celjske gimnazije. Sicer pa so se ekipe zvrstile tako- le: I. gimnazija Celje. 2. ekonom- ska šola, 3. pedagoška gimnazija, 4. šolski center za blagovni pro- met, 5. druga ekipa celjske gim- nazije, 6. gostinska šola, 7. šolski center Borisa Kidriča in 8. admi- nistrativna šola. K. J. Nepopolno kolo v nogometu v osmem kolu spomladanskega *la prvenstva v celjski nogomet- J podzvezni ligi so bile samo šti- ' tekme, dve pa odloženi. Med- ko so Laščani zaradi opravi- razlogov prosili za preložitev «kme — gostovali so namreč v "toiu — pa se zdi, da je v šent- Wu nekaj zaškripalo in da v ^"ou ni tistega sogla.sja, ki je 1*^10 doslej. To je prava škoda, r*'i še, ker se ljudje morajo ^ seboj pogovoriti in na koncu skupno pot, ne pa deljeno. Jekme osmega kola so se kon- r, 'akole: Osankarica — Ljubno "'■ Boč — Senovo 1:2, Rogatec r Store 2:5 in Brežice — Radeče -mb Spomladanski kros v Zagorju dnevi je bilo na športnem J'^ionu Proletarca v Zagorju ob- ^"''fo tekmovanje v krosu, ki se jijJs udeležilo 400 pionirjev in JJ^jfk iz zagorskih in nekaterih jd 'skih osemletk. Pri pionirjih 1(3„ 'st je zmagal .Sotenšek pred "^flom in Domikom, pri dekli- ii^^ Pa Repovževa pred Vrtačni- in Ravnikarjevo. .skupini tekmovalcev do 13. l(.Jf bil pri dečkih najhitrejši ln"W, drugi je bil Pavlic, tretji 5. Jfire. v isti skupini deklic je 15 ^la Bebarjcva pred Kosovo Hff^^iošlovo. Pri mladincih je ^tk zmagal Zgovšek pred ta^"ni in Pozničem, med mladin- (jfi Pa Jermanova pred Ravni- V^V'o in Repovževo. tHiL' Prvoplasirani so prejeli di- /; o.snovna šola Ivana Skvar- ''^»Korja pa za najštevilčnejšo in za prvo mesto v ''i ocenjevanju miniaturno «fsko svetilko. J. TURK Pionirji v šahu Na ekipnem šahovskem prven- stvu celjske občine za pionirje in pionirke je sodelovalo dvajset ekip. Največ uspeha pa so imeli šahisti druge o.snovne šole, ki so pobrati kar (ri od štirih pr\ih mest. STAREJŠI PIONIR.II: II. o.sn. šola 23,5 točke. III. osn. šola 16.5, osn. šola Štore 15 točk. ST. PIONIRKE: 11. osn. .šola 8, osn. šola Vojnik 7, osn. šola Polule 5,5 točke. ML.A,IŠI PIONIR.II: osn. šo- la Polule 7,5, I. osn. šola 6.5 m, II. osn. šola 5,5 točke. ML. PIO- NIKKE: II. osn. šola 4,5, osn. šo- la Teharje 3.5 točke. S. P. HOKKJ NA TRAVI Celjani na republi- škem prvenstvu Hokejisti na travi gabrskega Partizana bodo v nedeljo, 26. t. m. sodelovali na republiškem prven- stvu v Murski Soboti, kjer bo pravzaprav finalni turnir za na- slov najbolj.šega sloven.skega mošt- va. Poleg Celjanov bodo v tej konkurenci nastopili še trije klubi murskosoboške lige. Glede na do- sedanje rezultate in izkušnje, ima ekipa gabrskega Partizana vse iz- glede, da tudi tokrat osvoji re- publiško lovoriko. -b Anketa o varstvu Krajevna skupnost Radeče se je .skupno s KS v Zidanem mostu. Vrhom in Jagnjenico odločila, da izvede anketo o potrebah otroške- ga varstva in družbene prehrane. Načrte za ureditev vsega tega ima- jo sicer že pripravljene, anketa pa naj bi odgovorila o potrebnih ka- pacitetah in pripravljenosti obča- nov za morebitni samopri.spevek. DROBNA KRONIKA Otrok upepelil hišo v Vršni vasi pri Pristavi se je ob gospodarskem poslopju IVA- NA CRETNIKA igral otrok z vži- galicami. Med igro je zanetil po- žar, ki se je z gospodarskega pd- slopja razširil še na nad sto let staro stanovanjsko hišo. Ker ie Cretnikovo gospodarstvo v liribih, kjer je pomanjkanje vode še 06. čutnejše, so bili gasilci brez modi. Ogenj je oboje poslopij upepelil do tal. .škodo ocenjujejo na pol- drugi milijon starih dinarejv. -«■ <^ Zgorelo skladišče Pred dnevi je t Libojah izbruh- nil požar na leseni baraki, v ka- teri ima kolektiv Keramične indu- strije skladišče l«sne volne in le- sene embalaže. Baraka je zgorela do tal. Delavci celjske UJV pred- videvajo, da so požar povzročili otroci, ki so s« v baraki malo pred tem igrali in med igro ka- dili. Škode je za dva milijona starih dinarjev. -ez Dva vloma v stanovanje Franca Golavška z Vranskega je pred dnevi vlomil neznanec. V stanovanje je prišel tako, da je uporabil lastnikove ključe, ki jih je imel skrite pod predpražnikom. Iz stanovanja je odnesel tri zlate prstane in zlato verižico. Ker so istega dne v bli- žini videli dvoje cigank sumijo, da sta vlom izvršili oni dve. Tudi v predelovalnico mesa na Teharski cesti so vlomili. Nezna- nec je na dvoriščni strani razbil okensko steklo in se splazil v pi- sarne, v enem izmed prostorov je v vlomljeni pisalni mizi odkril 36 starih tisočakov, katere je od- nesel, -ez Iz zapora na ,jzlet" Iz delavnic celjskega mla- doletniškega zapora so po- begnili .štirje obsojenci. V so- boto dopoldne so jo nenado- ma pricvrli čez dvorišče na tržnico, od tu pa ven iz me- sta. 2e isti večer so vlomili v Modni salon v Velenju, kjer so slekli zaporniške obleke in se preoblekli. Nato so mahnili v Šoštanj, kjer so vlomili v Delikateso, poslo- valnico trgovskega podjetja Merkur. Tu so ukradli nekaj jestvin in se izgubili. Toda njihov izlet ni dolgo trajal. Dva so namreč že na- slednjega dne prijeli v pred- mestju Zagreba. Tu bi se naj baje oskrbeli s plavalno opremo in orožjem, ter se na- to ločeno napotili k istr.ski obali. V koperskem zalivu bi naj preplavali državno mejo. Čeprav mladi, so bili vsi štirje že večkrat pred sodni- ško poroto. Mladeniča, ki se še skrivata sta bila obsojena na več let zapora. Po tem so- deč gre za mlade ljudi, ki so že v svoji rosni mladosti glo- boko zabredli v kriminal in kot kaže, se tudi zdaj ne mi- slijo spametovati. V času redakcije našega lista smo izvedeli, da so že tudi tretjega ubežnika prije- li. Tudi tega so zalotili, ko se je klatil po Zagrebu. Toda ta je med tem izvršil še več vlo- mov in tatvin. Kot smo iz- vedeli, se je od skupine lo- čil takoj po vlomih v Velenju in Šoštanju. Vrnil se je v Celje in jo cxi tu mahnil proti Slovenski Bistrici. Po dosedanjih ugotovitvah bi naj izvršil že v Bistrici dvoje ali troje tatvin ter na to še v Poljčanah. Iz Poljčan pa je krenil proti hrvaški meji in preko Varaždina prišel v Zagreb. -ez ^3. MAJA 1968 laško ^ šport w hronika tednik 9 NA KRATKO Prisrčen sprejem kurirčkove pošte in štafete Hrasinislci pionirji so kot zme- raj doslej iiidi letos prisrčno spre- jeli in pozdravili kurirčkovo po- što. Najprej so jo pričakali otroci osnovne šole Dol nad Hrastnikom, naslednji dim pa učenci osemletke heroja Rajka v Zgornjem Hrast- niku. Obakrat so mladim kurirjem pripravili izbran kulturni program, ob sodelovanju pevskih zborov, recitatorjev. godbe na pihala in drugih. Hrasiniški pionirji so po- slali pozdravno pismo tovarišu Titu z najboljšimi željami za nje- gov praznik vsega mladega rodu. Nad vse ep sprejem so pripravili hrastniški mladinci in odrasli tudi štafeti mladosti, ki nosi pozdrave tovarišu Titu za njegov 76-rojstni dan. Pred domom družbenih orga- nizacij sta o vlogi tovariša Tita in njegovi življenjski poti govorila predsednik skupščine občine, tova- riš Milan Babic in predsednik ob- činskega komiteja ZMS, Piane Kovač Posvet sekretarjev ZK Na občinskem vodstvu ZKS je bil nedavno sestanek sekretarjev krajevnih organizacij ZKS, na ka- terem so razpravljali o sklicu po- svetovanj hrastniških komunistov. Na njih bodo obravnavali teze za novi statut ZKS, kadrovskih pri- pravah na volitve delegatov za VI. kongres ZKS in sploh vklju- čitvi članstva ZK v predkongresne priprave Razen tega so ocenili tudi dosedanje razprave o aktual- nih vprašanjih religije in delovanje cerkve in naloge družbenopolitičnih organizacij pri tem. Pri tem so ugotovili, da so na dosedanjih se- stankih ZK podrobno preučili idej- nopolitično vlogo ZK v odnosu aktualnih vprašanj religije. O teh zadevah bodo hrastniški komvmi- sti še govorili na prihodnjih po- svetovanjih Prvi sestanek koordinacijskega odbora Novoustanovljeni, 13-članski ko- ordinacijski odbor za zadeve na- rodne obrambe pri občinski konfe- renci Socialistične zveze je imel pred kratkim prvi sestanek. Na njem so dokaj podrobno razprav- ljali o vprašanjih narodne ob- rambe, zlasti vzgoje prebivalstva na tem področju in izdelali osnu- tek programa tega dela. Koordina- cijski odbor se bo poslej pogosteje sešel in obravnaval vsa tekoča in druga vprašanja v zvezi z narod- no obrambo in vzgojo ter izobra- ževanjem občanov. Srečanje internirancev na Borlu Občinska zveza borcev NOV oziroma komisija za bivše inter- nirance je sklenila sodelovati na širšem množičnem srečanju nekda- njih internirancev, ki bo 2. junija na Borlu pri Ptiiju. Komisija je začela zbirati prijave med svojimi člani, zlasti med bivšimi interni- ranci. Pričakujejo, da se bo tega srečanja udeležilo precejšnje šte- vilo hrastniških internirancev. Predlog za zbor mladine na Kalu Pred kratkim je občinsko mla- dinsko vodstvo posredovalo CK ZMS v Ljubljani predlog, naj bi organizirali 15. in 16. junija sre- čanje slovenske mladine na Kalu nad Hrastnikom. Kot smo že po- ročali, je bilo predvideno, da bi se na Kalu zbrali mladi ljudje re- virjev, Laškega in 2alca, v poča- stitev letošnjega praznovanja mla- dosti. Na željo številnih mladin- cev in mladink pa bi bilo umestno neposredno pred kongresom slo- venske mladine prirediti širše sre- čanje, na katerem bi govorili o pomenu in vlogi kongresa. Hrast- ničani so predlagali, naj bi v so- boto 15. junija priredili na Kalu množično slovesnost, ob sodelova- nju tabornikov in drugih, v nede- ljo pa zborovanje, po zborovanju pa zabavno prireditev. Mladi bodo sodelovali z JLA Predstavniki mladih iz Laškega in Hrastnika ter zastopniki občin- skih družbenopolitičnih organiza- cij so se zadnjič dogovarjali o vključitvi mladine pri pripravah na prireditve, ki jih bodo v Hra- stniku in Laškem pripravili za mlade graditelje nove ceste Šmar- jeta — Rimske Toplice. Pripadni- kom JLA bodo mladi predlagali več kulturnih, zabavnih in šport- nih manifestacij. Med drugim je predvideno, da bo še 9. junija godba na pihala ob sodelovanju moškega pevskega zbora iz Hrast- nika priredila enotam JLA kul- turni program. — a PRIPOROČILA SKLADA ZA FINANCIRANJE DRUŠTEV V HRASTNIKU Še ustreznejše mesto Upravni odbor sklada za pospeševanje kulturne in te- lesnovzgojne ter druge dru- štvene dejavnosti je pred kratkim izdelal obširno p>o- ročilo o svojem delu za mi- nulo obdobje. V zvezi s tem je sprejel tudi priporočila lo jih posredoval odbornikom občinske skupščine v preso- jo in potrditev. Večmesečna razprava o volgi, pomenu, sedanjih in prihodnjih nalogah društvene dejavnosti v Hrastniku, v ka- teri so razen članstva kultur- nih in telesnovzgojnih ter drugih društev, sodelovale tudi družbenopolitične organi- zacije, je dobila svoj epilog z dokaj skrbnim poročilom upravnega odbora sklada za sofinansiranje te aktivnosti. Na straneh našega časnika smo skušali dokaj podrob- no zasledovati splošno us- merjenost te raziprave in ji, lahko bi rekli, dali osrednjo družbeno pozornost in skrb. Sicer pa so podobnega mne- nja tudi številni hrastniški društvemi delavci. Nekajkrat smo namreč slišali zadovolj- stvo nad objavljenimi pri- spevki v Celjskem tedniku, člani in vodstva posamez- nih društev so prepričani, da jim je tisk pomagal pri odstranjevanju nekaterih pro- blemov, čeprav vsega ni bi- lo mogoče doseči in verjet- no na področju društvene dejavnosti ostajajo še števH- ni problemi, ki jih bo treba streti v bližnji prihodnosti. Sicer je nemogoče neko dejavnost, v tem primeru kulturno in telesnovzgojno, ocenjevati zgolj in izključno skozi dinar. Kljub temu pa številke včasih dosti povedo. Za potrebe telesne kulture je npr. upravni odbor sklada v Hrastniku v letih od 1965 do 1967 namenil 290.000 din, de- vetindvajset starih milijonč- kov. Za kultumoprosvetno dejavnost pa v istem obdob- ju skoraj 162.000 din. Sklad ni bil samo razdeljevalec de- narja marveč se je vseskozi močno prizadeval, da bi de- lovne organizacije oziroma zaposleni, potem ko so spre- jeli način sofinansiranja te dejavnosti, dejansko poravna- vali te obveznosti. Kljub te- mu pa je znano, da je bilo denarja za te namene veno- mer premalo. In ga niti le- tos ne bo dovolj. Ni pa no- benega dvoma, da je zbran denar omogočal kolikor toli- ko razvejano kulturno in te- lesnovzgojno ter ostalo dru- štveno dejavnost. Pač pa naj bi za društveno dejav- nost povečevala sredstva vsaj v tolikšnem odnosu kot za druge uporabnike prora- čima. Občinski sindikalni svet in sindikalne organiza- cije naj bi se zavzeli za to, da bi vsi zaposleni plačevali samoprispevek v višini 0,3 odst. od neto osebnih do- hodkov. Razen tega pa naj bi podjetja realizirala še ne- katere druge sprejete obvez- nosti, kot skrb za vzdrževa- nje telesnovzgojnih in šport- nih objektov. — a — OB ROBU Samo 7 odst. v Hrastniku imajo re izkušnje z zahtevanu ok čanov pa tudi kra.jevuii^ skupnosti glede ureja„j: komunalnih naprav in ^ jektov. Zato so lansko mo pravi čas začeli s p^j] pravami na načrtovanj« komunalnega urejanja f leto 1968. Dejansko so i^^ li konec decembra sestav Ijen oziroma izdelan o^j, tek plana, ki so ga kasuti je prerešetali po dolgem počez bodisi na sejai, ustreznih svetov, obeh jb^, rov občinske skupščine, ^ krajevnih skupnostih iocj. lo na zborih volivcev. Vg«. povsod so poudarjali, ^ ima načrt sicer določ^ pomanjkljivosti, da pa glede na predviden denat realen in upošteva najnuj, nejša urejanja in zadovo. Ijevanja potreb občanov na tem področju. Sliš^ smo tudi druga mnenja, zlasti, da bo moč letog hitreje oziroma pravočaj. no začeti s predvidenimi deli, kot lani. Rečeno pa včasih ni stor. jeno. Ce smemo verjeti po. datkom o zbiranju pri. spevka za komunalno ure- janje, potem ni kdo ve ko- likšnih izgledov, da bi v tej revirski občini utegnili letos v celoti realizirati omenjeni načrt. Do koncj marca so zbrali na ta ra- čun samo 7 odstotkov predvidenega denarja. Pra- vijo, da bo moral pristojni organ uvesti postopek za prisilno izterjavo tega pri- spevka za zavezance druž. benega sektorja. Stega\i ra so namreč doslej zbra- li najmanj denarja. Pravi- jo, pa tudi, da bi moralo stanovanjsko podjetje bolj redno odvajati denar, ki ga zbere pri zasebnikili. Borih sedem odstotkov zbranega prispevka, name- sto petindvajsetih bržčas onemogoča začetek predvi- denih del. Čas pa hiti, saj smo na pragu poletja, Hrastniškim občanom za- gotovo ne bo všeč, če bo- do morali tjale na jesen ugotavljati, da niso uspeli opraviti niti najnujnejših del ali pa č« se bodo mo- rali celo sprijazniti s tem, da bodo morali nekatera opravila spet preložti M naslednje leto. Namesto, da bi jeseni mislili na na- črtovanje za leto 1969. Skratka: včasih niti pra- vočasno planiranje n« omogoča uresničiti načr- tov. Mar nimajo prav vsi tisti, ki izražajo bojazen, da bo toliko in toliko nuj- nih komunalnih del mora- lo počakati lepših dni - •? •n- ZA TESNEJŠO POVEZANOST IZOBRAŽEVANJA S SAMOUPRAVLJANJEM NAPREDNIH PROIZVAJALCEV Sindikat nosilec teženj Najmanj, kar utegnemo storiti, so poudarili na zad- nji, razširjeni seji sindikalne- ga sveta je to, da se sindi- kati nenehno zavzemamo za izboljševanje strokovnega in družbeno-ekonomskega zna- nja neposrednih proizvajalcev, pri čemer stremimo za tem, da bi to področje postalo del vsakodnevnih samouprav- nih odločitev delovnih ljudi. Samo zavzemanje za izbolj- šanje sistema izobraževanja ne more biti dovolj. Zato so udeleženci po daljši razpravi sprejeli vrsto zaključkov, ki so jih posredovali delovnim organizacijam in sindikalnim aktivom. Na seji so ponovno poudarili, da 50 odst. vseh zaposlenih brez osnovno šol- ske izobrazbe ni najboljše jamstvo za hitrejše uresniče- vanje gospodarskodružbene reforme, kot več kot tisoč trd sto ljudi brez vsakršne kvalifikacije ne bo kos seda- njih zapletenim nalogam v podjetjih in njihovim proiz- vodno^poslovnim načrtom. De- lovne organizacije za zdaj še niso sprejele okvirnih ali drugih stahšč do zaposlova- nja ljudi, ki nimajo konča- ne osnovne šole, niti ne iz- vajajo notranjih kadrovskih zaostritev, s katerimi bi utegnili opraviti kadrovsko selekcijo. Razumljivo je, da je ustaljeno prakso težko pretrgati čez noč. škodljivo pa je odlašati s temi dolž- nostmi. Za večje vzpodbude na tem področju bi morali samoupravni organi in vod- stva podjetja bistveno me- njati odnos do izobraževanja. Stimulacije bi se morale oči- tovati v analitski oceni de- lovnih mest, delitvi osebnih dohodkov, pogojih dela in ne nazadnje v ustreznejši politi- ki zaposlovanja. Predlog, da bi izobraževanje bolj poveza- li z neposrednim samouprav- ljanjem delovnih ljudi je za- nimiv tudi zavoljo tega, ker mora potreba po večjem zna- nju priti neposredno tudi iz delovnih ljudi samih. Le s ta- ko prepletenim, vzajemnim delovanjem vseh elementov, bo tudi strokovno in družbe- no-ekonomsko izobraževanje postalo neločljivi, vsakdanji del gospodarjenja kolektivov. Delavska univerza naj bi del uresničevanja programov iz- obraževanja posebej prevzela kot svojo osrednjo skrb, se- veda ob podpori izdftraževal- nih centrov v večjih ali manjših delovnih organizacij. S takimi oblikami organiza- je izobraževanja odraslih v občini bi bili kos v doeti večji meri spreminjati seda- njo kvalifikacij siko strukturo in še bolj rttrbeti za družbe- no-ekonomsko znanje delov- nih ljudi, zlas-ti pa splošno znanje neposrednih proizva- jalcev. — n — TURISTIČNO DRUŠTVO LAŠKO prireja PRVI KMEČKI DAN 1. junija: ob 16. uri: koncert godbe na pihala na vrtu restavracije Hum ob 17. uri: otvoritev razstave kmetijskih stro- jev pri nogometnem igrišču ob 20. uri: koncert narodnih pesmi in nape- vov v dvorani Doma Dušana Poženela — po koncertu zabava s plesom 2. junija: ob 8. uri: strokovno predavanje: »Gospodar- jenje na traviščih« v Domu Dušana Poženela ob 10. url: demonstracija razstavljenih kme* tijskih strojev pri nogometnem igrišču ob 15. uri: velika tombola v Laškem S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE Pozornost zdravstvu Reorganizacija zdravstve- ne službe v revirjih je bila sicer že nekajkrat na dnev- nem redu hrastniške občin- ske skupščine, vendar so od- borniki tokrat, potem, ko so dali soglasje k odločitvam zdravstvenega doma k usta- novitvi novega zdravstvenega doma Zasavje s sedežem v Tr- bovljah, dali še nekaj dodat- nih predlogov. Odborniki so menili, naj novoustanovljeni zdravstveni dom Zasavje osvoji načelo, po katerem bodo specialistič- ne ambulante ostale v dose- danjih sidravstvenih domovih. Razen t^a pa so se zavzeli za to, da bi ambulanta za medicino dela ostala v Hrast- niku. Hrastniške delovne or- ganizacije so namreč že pred meseci sklenile prispevati ne- kaj denarja za ureditev pro- storov oziroma za nakup opreme te ambulante. Odbor- niki so posredovali še nekaj drugih predlogov za čim boSj ustrezno zdravstveno službo v revirjih. Na seji so razpravljali tudi občinski statut. Pri tem so ugotovili, da so o spremembah in dopolnitvah govorili od decembra lani pa doslej. Se- danji statut vsebuje več spre- memb Ln dopolnitev ter je usklajen s predpisi. Razen tega so sklenili na seji sta- tut še dopolniti in ga prila- goditi poslovniku Republiške skupščine. Zanimivo je še to, da je obseg sedanjega sta- tuta dokaj ožji. Pred spre- membami je statut vseboval 309 členov, zdaj pa jih ima le še 236. čeprav so odborniki dobili gradivo o proračimski pK)- trošnji oziroma gibanju do- hodkov v prvem četrtletju, so na predlog sveta za druž- beni plan in finance opustili prvotno zamisel o omejitvi proračunskih izdatkov, saj je dosedanje gibanje proračun- skih dohodkov razmeroma za- dovoljivo. Kaže pa tudi, da je bil aprila dotok proračun- skega denarja dokaj ugoden. Odborniki so pretresali še nekatere druge zadeve, zlasti poročilo sklada rezerv gospo- darskih organizacij in v zve- zi s tem politiko prihodnje- ga dodeljevanja kreditov ne- katerim uporabnikom oziro- ma prosilcem. POD ČRTO Upravičen protest staršev Kakor vsepovsod drugod tudi v Hrastniku marljivo pripravljajo letošnje počitnice otrok. Za to skrbi posebna komisija pri občinskem od- boru DPM ki že vrsto let ne- sebično opravlja to delo in dobiva številna priznanja vr- ste hrastniških staršev. Tudi letos se je komisija že nekaj- krat sešla; več kot dva mese- ca člani komisije urejujejo vse tisto, kar je potrebno za nemoten začetek bližnjega le- tovanja. Zato pa jih je tem- bolj presenetila odločitev re- gionalnega zdravstvenega cen- tra v Ljubljani, da letos za zdravstveno ogrožene otroke ne bodo prispevali nobenega denarja v kolikor otroci ne bodo letovali v za to poseb- nih zdravstvenih kolonijah. Do letos je ta denar razdelje- valo socialno zavarovanje, to- rej samoupravni organ, letos pa je to dolžnost prevzel stro- kovni zdravstveni center. Komisija za letovanje pri občinskem odboru DPM se je rui predlog staršev prito- žila "na izvršni odbor komu- nalne skupnosti socialnega zavarovanja v Ljubljani. V posebnem pismu protestirajo zoper tako odločitev regional- nega zdravstvenega centra in navajajo tudi razloge. Med drugim opozarjajo v pismu, da so lani 21 zdravstveno og- roženim otrokom omogočili brezplačno letovanje in oddih torej tudi preventivno zdrav- ljenje ob morju, medtem ko starši za 219 otrok plačali do- kaj nižje stroške, kot pa so znašali dejanski izdatki. Sa- mo 52 staršev je plačalo pol- ne stroške tritedenskega le- tovanja. Za otroke so razen vzgojiteljev skrbeli tudi zdrav- stveni delavci, ki so bili pri mladini v vsaki izmeni. Po- udarjajo tudi, da vzgojitelji niso prejeli nobenega plačila ali nagrade, kot je običaj v drugih, zlasti razvitejših obči- nah, ko prejemajo šolniki za to delo dokaj lepe nagrade. Kjlub temu, da so pri delov- nih organizacijah naleteli na razumevanje in podporo, da je občinska skupščina pri- maknila nad 2 milijona SD pomoči, je imela komisija za za letovanje nad 1 milijon 800.000 SD izgube. Za letos se je že priglasi- lo okrog 250 otrok, ki bi ra- di spet preživeli tri tedne prijetnih počitnic ob morju. Med njimi je precej zdrav- stveno ogroženih otrok. Ko- misija je sklenila poslati le- tos okrog 300 otrok rui leto- vanje, zdaj pa, ko bodo izo- stala sredstva z skladov so- cialnega zavarovanja, po vsej verjetnosti ne bodo mogli sprejeti več kot 250 malč- kov. Seveda so hrastniški starši hudo nejevoljni zaradi te odločitve regionalnega zdravstvenega centra, zlasti vsi tisti, ki nimajo primer- nih osebnih dohodkov ali pa je v družini zaposlen samo moški rednik. če kdo, po- tem bi bili ti otroci potreb- ni letovanja, saj je med nji- mi največ zdravstveno og^ ženih. V pismu navaja korf> sija še nekatere druge ra^'^ ge, ki po njeni sodbi niso^, skladu z odločitvijo regio'^" nega zdravstvenega centra.^ Podobno pismo je posr^"' valo izvršnemu odboru munalne skupnosti soci«'"' ga zavarovanja v Ljiib^!'''^ tudi vodstvo zagorske /corTii^ je za letovanje otrok. reč zdravstveni center j^^ di Zagorju ob Savi odkK* pomoč, oziroma delno * financiranje letovanja stveno ogroženih otrok- Hrastniku pravijo še \^ »Mar ,je morje v tistih morskih krajih, kjer so kakšne zdravstvene kolo''':^ kaj drugačno, kot tam, imajo sami svoje počitn'1^ naselje? In: ali hrastn'^. zdravstveni delavci ne s'''- skrbeti za otroke ob ■n^^^'j Skratka: vprašajev je še ^ ^ zato z zanimanjem pričok^^'^ jo odgovor na pismo. ^ 10 tednik hrastnih 23. MAJA 1968 po OBISKU IZ MADŽARSKE Mladi pevci navdušili občinstvo dva dni so budim- l^lfcj pevci gostovali v rifi^ pa so kljub temu r[0 nepozabno doživetje %sg/i tistih Zagorjanih in l^eljčanih, ki so prišli na r^^ nastopa — Mladin- rlevski zbor Vesna po- 5'.^ v Budimpešto in na 'prodni festival mladin- zborovskega petja na K^rsko leta 1970. ^enta Valeria Botka in Ifiszlo Csanpi sta v pro- L obeh koncertov v Tr- upli in Zagorju ob Savi ZftUa pesmi in nekaj glas- bi vložkov svetovno zna- ^ivtorjev in skadateljev \g0ičih avtorjev. Zbor je Ljai tolikšno umetniško Z^kot malokateri vokal- ffiisambel, ki je doslej go- v revirjih. Sicer pa ga p/tcalci uvrščajo med naj- 0 evropske mladinske H^f, poznajo pa jih tudi na ffijiskem, kjer so lani ime- y 45, ter v ZDA, kjer so ffidili 40 koncertov. Zbor L pesmi v štirinajstih je- U v Trbovljah in Zagor- L(i so peli v štirih jezikih, ^ njimi tudi slovensko 0iico. Madžarski pevci so pat prvič gostovali v naši \iti obiskom v Zagorju — jo hili gostje mladih ves- ^ oziroma njihovih star- 1 so si budimpeštanski pevci ogledali Medij- \t Toplice na Izlakah in ne- 0e zanimivosti v Trbov- |j. žal v kratkih dveh dneh \hilo dosti časa za ogled še Uerih drugih znamenito- \ revirjev niti za širše raz- tore. Kljub temu pa so pev- ndia in televizije Budim- ite navezali prisrčne prija- fiike vezi s svojimi mladi- mi vrstniki — člani pevskega zbora Vesna. Njihov materini jezik ni bila ovira za spora- zumevanje; tam, kjer so od- povedale besede, so pomaga- le kretnje in vedri, nasmeja- ni obrazi. Vodstvo budimpeštanske- ga zbora je uradno povabilo mladinski pevski zbor Vesm na gostovanje in posebej na mednarodno srečanje mladin- skih vokalnih ansamblov v Budimpešti leta 1970. Vesna- ni in njihovo vodstvo so po- vabilo z zadovoljstvom spre- jeli, če bi bilo mogoče, bi najraje še letos peli v Budim- pešti. Vnašanje vzorcev na steklene izdelke v hrastniški steklarni zahteva spretne roke in veliko potrpežljivosti, zato pa gredo ti izdelki dobro v denar. Seznanili so jih z razvojem Predsedstvo skupščine ob- čine Zagorje je priredilo sre- čanje z zagorskimi rojaki, uglednimi političnimi, javni- mi, gospodarskimi, kulturni- mi in drugimi delavci, ki ži- ve v Ljubljani ali drugo4. S tem je skupščina občine Zagorje ustregla številnim ro- jakom ki so večkrat izrazUi željo širšega snidenja in po- menka o povojnem razvoju in napredku pa tudi proble- mih domačega kraja. Vabilu so se odzvali član predsedstva CK ZKJ in sve- ta federacije tovariš Miha Marinko, ki je svoja mlada leta preživel v Zagorju ob Savi, bil tu sprejet v vrste članstva KPS in postal naj- vidnejši organizator napred- nega delavskega gibanja v re- virjih oziroma na Sloven- skem, nadalje predsednik Re- publiške konference SZDL Slovenije tovariš Janez Vipot- nik, predsednik ekonomske- ga sveta Skupščine SRS, dr. Ivan Lavrač, pesnik in preva- jalec Mile Klopčič, predsed- nik klubov OZN v Sloveniji dr. Slavkoi Zore, režiser in dramaturg Slavko Jan. Pri- šli so: direktor instituta za elektrogospodarstvo inž. Ve- koslav Korošec, znani rudar- ski inženirji, Matija Cerovac, dr. Rudi Ahčan, znana bor- ca NOV Jože Kladivar-Leon in Jože Gričar-Metod. Inž. Gregor Pungartnik in inž. France Zore in drugi. Ge- stom je v Medijskih topli- cab na Izlakah zapel mla- dinski pevski zbor radiatele- vizije Budimpešte, ki si je prišel ogledat kopališče nato pa so si ogledali novi del to- varne elektroporcelana na Iz- lakah in se pomudili v kraj- šem razgovoru s predstavni- ki kolektiva. Na Prvinah pod Čemšeniško planino jih je pri- srčno pozdravil in jim zaže- lel dobrodošlico v starem rojstnem kraju, predsed- nik skupščine občine Zagor- je Dušan Kolenc in se jim zahvalil za obisk v imenu družbeno političnih organi- zacij, občinske skupščine in posebej v imenu delovnih ljudi in občanov Zagorja. Dušan Kolenc je udeležen- ce seznanil z dosedanjim raz- vojem in nekaterimi družbe- nopolitičnimi značilnostmi po- vojnega napredka Zagorja ob Savi kakor tudi o najbistve- nejših problemih, ki zavira- jo hitrejši gospodarski in družbeni razvoj občine. De- jal je, da bodo zagorski ob- čani močno hvaležni če se bo komur koli od zagorskih rojakov tu in tam ponudila prilika, da bi kakor koU so- deloval s svojimi predlogi, idejami oli pobudami pri na- daljnjem razvoju Zagorja. V nevezanem pomenku, ki se je razvil, je prvi povzel besedo član sveta federacije tovariš Miha Marinko. Obu- dil je spomine na številne napredne delavske akcije Za- gorja oziroma revirjev, pove dal, da je bil sprejet v Ko- munistično partijo v Zagor- ju in da so revirji odigrali v naprednem delavskem giba- nju vidno vlogo. Poseben del svojega izvajanja je tovariš Miha Marinko posvetil povoj- nemu razvoju revirjev, zlasti gospodarstvu in družbenih služb, omenil važnost in po- men razvoja turizma, pred- vsem pa ustrezni cestni po- vezanosti. — Čeprav so re- virji — je dejal — za zdaj usmerili svoja prizadevanja na ureditev ceste Trojane — Hrastnik in dalje proti Rim- skim toplicam, ostane dogra- ditev Zasavske ceste obveza, ki bo zasavskemu gospodar- stvu in sploh prebivalcem omogočila hitrejši in inten- zivnejši razvoj in njeno ok- no v svet. Miha Marinko je opozoril na naravne lepote revirjev oziroma njene oko- lice, ki jih mora turistično gospodarstvo znati bolje iz- kcriščati. Naj ob tej priliki omenimo, da se je tovariš Miha Marinko pred tem po- menkom na Prvinah povzpel na čemšeniško planino — prvič, kot je sam dejal, ker se mu za to nikoli ni po- nudila priložnost. V nadaljnjem razgovoru o razvoju Zagorja pa tudi revir- jev sploh so sodelovali še predsednik Republiške skup- ščine in poslanec Splošne- ga zbora Skupščine SRS za zagorsko občino, tovariš Ja- nez Vipotnik in številni dru- gi udeleženci, ki so v svojih izvajanjih dajali nekatere predloge za nadaljnje delov- ne pomenke o razvoju posa- meznih področij družbeno političnega življenja v Zagor- ju ob Savi. -m- NA KRATKO Uspele prireditve mladih K sprejemu kurirčkove pošte se je na letnem igrišću TVD Partizan zbralo skoraj 600 pionirjev, uspele slovesnosti pa so se udeležili tudi predstavniki občinske zveze zdru- ženj borcev NOV, družbenopolitič- nih organizacij in občani. O vlogi in pomenu kurirčkove pošte ter 2.5-obletnici delovanja pionirske organizacije je govoril sekretar Izvršnega odbora občinske konfe- rence SZDI;, VinJto Kramar—Kri- štof, pozdravno pismo zagorskih pionirjev tovarišu Titu pa je pre- brala pionirka Biserka Trobenta- šič. Ob tej priložnosti so pionirji izvedli izbran progiam, v katerem je nastopalo okrog 260 mladih pev- cev iz Zagorja, Toplic in Izlak. Prisrčen sprejem je zagorska mla- dina priredila tudi štafeti mlado- sti, pred delavskim domom in poslala tovarišu Titu dobre žeije za njegov praznik in obljubo, da bo tudi v prihodnje prizadevno povečevala svoje znanje in sode- lovala v vrstah mladinske organi- zacije. Seja sindikalnega sveta Na minuli razširjeni seji sindi- kalnega sveta so udeleženci raz- pravljali o gibanju gospodarjenja v prvih mesecih letošnjega leta. člani sindikalnega sveta so z raz- ličnih zornih kotov ocenjevali re- zultate dosedanjega gospKidarjenja in poslovanja in izrazili zaskrb- ljenost zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje in realizacije v posa- meznih delovnih organizacijah. Go- vorili so tudi o zaposlovanju, gi- banju osebnih dohodkov, prora- čunski potrošnji in drugih aktual- nih vprašanjih nadaljnega gospo- darjenja. Na seji so na kratko ocenili predkongresno aktivnost zagorskih sindikalnih organizacij in izvolili delegata za VI. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Na koncu je predsednik sindikalnega sveta seznanil udeležence z rezul- tati nedavnega obiska zagorske sindikalne delegacije v pobratenem mestu Avion v severni Franciji. Priprave na revijo mladih pevcev Negotovosti ali bo v dneh od 29. maja do 1. junija v Zagorju ob Savi republiška revija mladin- skih pevskih zborov ali pa jo bodo morali zaradi pomanjkanja denarja opustiti, je konec. Sklad za pospeševanje kulturne dejavno- sti SRS je privolil v delno sofi- nansiranje te množične vokalne prireditve, deloma pa bo prisko- čil v pomoč tudi Svet kulturno prosvetnih organizacij Slovenije oz.iroma njegova ustrezna komisi- ja Zato so v Zagorju ob Savi te dni začeli obsežne priprave na sprejem okrog 3.500 mladih go- stov, ki bodo v treh dneh poka- zali svoje manje s področja zbo- rovskega petja, v okviru osred- njega pripravljalnega odbora so ustanovili več komisij, ki bo vsa- ka na svojem področju poskrbela za dostojen sprejem mladih pev- cev. Pozorno in podrobno Sekretariat občinske konference ZKS je sklenil, naj vodstva kra- jevnih organizacij ZK store vse, da bi članstvo podrobno in pozor- no obravnavalo teče za nov statut ZKS. v kratkem bodo imele vse krajevne organizacije ZK prve raz- govore o osnutku novega statuta, razen tega pa se bodo komunisti dogovorili o neposredni vključitvi v predkongresne priprave. V teh pripravah naj bi nekoliko podrob- neje preučili tudi dosedanje rezul- tate vsebine preosnove ZK v ob- čini, idejnopolitično vlogo ko- munistov v izvajanju družbenogo- spodarske reforme in nekatera druga aktualna vprašanja. Krajev- ne organizacije ZK so bolj ali manj že tudi končale z nekateri- mi organizacijskimi opravili. Jeseni revija upokojenskih zborov Moški pevski zbor zagorskih upokojencev je sklenil prirediti v jeseni revijo sorodnih vokalnih ansamblov iz Zasavja. Na revijo bodo povabili upokojence iz vseh treh revirjev in drugod. Do jeseni bo zbor pripravil vrsto novih umetnih, delavskih in narodnih pesmi, s katerimi se bo predsta- vil na reviji. Vodstvo pevskega zbora upokojencev v Zagorju ob Savi je za organizacijo te velike prireditve zaprosilo občinsko skup- ščino, občinsko organizacijo SZDL in nekatere druge. — n ZAČETEK TEMELJITIH PRIPRAV NA REPUBLIŠKO REVIJO MLADIH PEVCEV Nastopalo bo nad 3000 otrok lltevilni Zagorjani še niti vedo, da bo v dneh od 29. liado 1. junija v njihovem iju ena izmed osrednjih »šUJih kulturnih manifesta- - slovenska revija otro- 1 vokalnih uborov. Gre za |Kino pomaanbno kulturno *«iitev, ki nay pokaže rast [kvaliteto otroškega zborov- fga petja na Slovenskem 1 veliko zavzetost šolnikov šolnikov zjborovodij in "žih za ohranitev tradicij 'Jem področju pa tudi opo- li slovensko javnost na po- * tega udejstvovanja. Vrje, kot gostitelj do- ^ še nikoli ni spreje J* tolikšnega števila mla- ' 'Jstvarjalcev. čeprav je "pred leti Zagorje ob Sa- vano po vsakoletnih festi- ^. in četudi so imeli Za- čast sprejeti v svo- ' kraju republiško revijo J'^ljših amaterskih gledali- * skupin Slovenije, bo *'^jena prireditev ena naj- večjih doslej, in priznajmo, po organizacijski plati naj- težja. Ne glede na to, da je vodstvo občinske zveze kiil- turnoprosvetnih organizacij že osnovalo pripravljalni od- bor, imenovalo več raznih komisij in sploh sprejelo okvirni preoram dela, bo ne- dvomno prav že' zdaj zapisa- ti, da brez najširše podpore, najširšega sodelovanja celot- ne občinske skupnosti, prire- ditev ne bo tako uspela, kot mora uspeti. V dneh od 29. maja do 1. junija se bo namreč v Za- gorju ob Savi zvrstilo vsak dan nad tisoč pevcev. Prišli bodo otroci iz vseh predelov in območij Slovenije; od Ma- ribora, ptujskega področja, Celja in okoliških občin. No- vega mesta in sploh Dolenj- ske in Bele Krajine, Ljublja- ne, Gorenjske, Notranjske, Primorske, Goriškega in dru- god. Račimajo, da bo sodelo- valo na reviji okrog 50 otro- ških vokalnih ansamblov. Ra- zen tega pričakujejo otroški pevski zbor Glasbene matice iz Trsta, mladinski pevski zbor gimnazije iz Celovca. V dneh revije bo v Zagorju spet zasedal koordinacijski odbor za medevropsko sodelovanje mladinskih pevskih zborov. Pričakujejo pa tudi znane vo- kalne pedagoge iz tujine. Otroški pevski zbori bodo nastopali v osmih skupinah, dopoldan in popoldan ter imeli možnost ogleda Zagor- ja in obeh sosednjih revir- skih občin. Ob vsakem na- stopu, pravzaprav vsak dan dopoldan in popoldan bo po- sebna žirija vodila razgovo- re o dosedanjih in prihod- njih poteh otroškega zborov- skega petja pri nas. Na pred- log nekaterih članov komisi- je za propagando, bodo v dneh revije odprli v foyerju delavskega doma zasavsko razstavo otroških risb, svoje sodelovanje na tej prireditvi pa so ponudili tudi nekate- re šole iz Fohnsdorfa, s ka- terimi imajo mladi zagorski Vesnani prijateljske stike. Ob zaključku revije bo pred centralnim spomenikom NOB v Zagorju ob Savi na- stop združenih pevskih zbo- rov, na katerem se bo pred- stavilo zagorjanom skupno 1000 do 1300 mladih pevcev. Zapeli bodo nekaj pesmi ob spremljavi rudarske godbe na pihala. Našteli smo le nekaj drob- cev iz še ne do kraja izdela- nega programa republiške revije mladih pevcev. Zače- tek priprav na ta pomemben dogodek pa kaže, da se v Za- gorju ^b Savi zavedajo po- mena re prireditve. — m — OBJESTNEŽI »Slišimo, da ▼ Zagorju ob Jji najbolj občutijo začetek r^e sezone pešci. Lepo, sonč- toplo vreme privablja na JJrf. vedno več motoriziranih ^kov. Nekateri pa menda da je cesta samo za- pešci pa naj si pomagajo vejo in znajo, pa čeprav morali dobiti peruti in za Fetnembo letati po za-aku. 3. objestnežem, kot jSm jj^lnoma upravičeno pravi- Pešci, niso mar nobeni ^oprometni predpisi, nobe- „ Omejitve, da le vidijo, da (1 nikjer ne more zaslediti 4 postave in javnega reda ^ ttiiru. -'^jič smo bili priče, ko vPešca za las ušla podivja- li vozniku, kot bi se jima iS*.' ko morata, ubožca, pe- iu Resnici na ljubo takih Ki Podobnih voznikov ni do- li ."^^ podatki o številu le- C^'h nesreč na cestah ka- V'da So te v porastu. Bolj iq,°o šlo v deželo poletje. ■ ^ Se utegnejo stopnjevati nesreče, zlasti če bodo nedi- sciplinirani vozniki, zlasti mo. pedov in tudi osebnih vozil pozabljali, da utegnejo s svojo nepremišljenostjo hudo priza- deti svoje bližnje in sami se- be in vso družbeno skupnost. Zahteva po strožjem ravna- nju z nediscipliniranimi voz- niki ni pretirana in ji, kot vemo, organi javnega roda sku- šajo ustreči. Tej svoji nalogi in dolžnosti pa bodo veliko bolj kos, če jim bodo pri tem še bolj kot doslej pomagali občani. Ni dvoma, da bodo s tem pomagali tudi sebi in svojim bližnjim. Z druge stra- ni pa ne kaže preeretj tudi opozoril občanov, ki pravijo, da bi morali naj tj potreben denar in označiti cestne preho- de. Dejansko v Zagorju ob Sa- vi ni označen niti en sam pre- hod, bojda zato. ker ni denar- ja. Ali ne varčujemo včasih tam, kjer se je ali pa se še bo varčevanje hudo maščeva. lo? — n — Pod črto SE MOJE MNENJE O „RINGELŠPILU" Z zanimanjem sem prebral oba sestavka o zagorskem ringelšpilu. V prvem je Za- gorjanka izpovedala razen svojega tudi mnenja nekate- rih drugih ljudi in obsodila zlasti razmetavanja denarja pri stojnici za igro »na sre- čo«. Sodila pa je tudi, da bi kazalo poskrbeti bolj za druge oblike zabave in raz- vedrila in opozorila, da v oko- lici stanujoči ljudje pozno v noč nimajo miru zaradi hru- pa okrog vrtiljaka. Druga Zagorjanka pa meni, da ne kaže tako strogo obso- jati zabave na vrtiljaku, če- prav mu pravi »kraj greha«. Spoštujem obe sodbi, na- pisani sita bili bržčas z na- menom opozoriti javnost, da pove svoja stališča o tej obli- ki zabave in razvedrila zagor- skih otrok in pomanjkljivi skrbi za nekatere druge, pri- mernejše načine otroškega veselja. Zato pa si ne morem kaj, da ne bi drugi Zagor Jan- ki zastavil tole vprašanje: ali tovarišica ve, da je zad- njič skorajda prišlo do hu- de nesreče, ko se je utrgala veriga enega izmed sedežev vrtiljaka? In da je fant prile- tel naravnost na streho par- kiranega avtomobila? Bila je res prava pravcata sreča v ne- sreči, ki bi se utegnila zelo tragično končati. Tovarišica pravi, da ima dva otroka, ki ju od časa do časa pusti na »kraj greha«! Kaj bi dejala, če bi se poškodoval eden iz- med njenih otrok? Ali bi po- tem še vztrajala na stališču, da gre za prenapeto sodbo o tej obliki zabave? Bržčas ne! In po vsej ver- jetnosti bi še bolj, kot je to storila v svojem odgovoru da- la prav svoji prvi sobesedni- ci, ki meni, da bomo morah najti v Zagorju ob Savi resnič- no več posluha za razvedrilo in zabavo naših najmlajših. Na prostoru, kjer je zdaj vr- tiljak, je bilo včasih otroško igrišče. Ne še povsem ureje- no, toda zametek je bil tu. Ko bodo vrtiljak in stojnice pospravili, bo ostala trda, sphana zemlja, kjer lep čas ne bo rasla več trava. Sko- raj ni misliti, da bi na tem prostoru še kdaj utegnili po- staviti naprave za otroško igrišče. Zagor j an Mednarodno posvetovanje Prejšnji teden je bilo na Bledu petdnevno mednarodno posvetova- nje rudarskih strokovnjakov, ki ga je organizirala strojna tovarna Trbovlje. Zraven predstavnikov delovnih organizacij in institutov iz Jugoslavije se je posvetovanja udeležilo blizu 20 predstavnikov iz Sovjetske zveze, Poljske Češkoslo- vaške, Madžarske in Eomtmije. Letošnje mednarodno posvetova- nje rudarskih strokovnjakov je bilo že peto po vrsti, na njih pa ti priznani domači in inozemski audarski strokovnjaki izmenjajo likušnje v zvezi s proiz-zodnjo stro- jev in opreme za rudarstvo ter organizacijo kar najbolj vame in ekonomične proizvodnje v rudni- kih. Jeseničani v Trbovljah Gledališče Svobode »France Men- cingen; s Slovenskega Javornika — Koroške Bele je zadnji četrtek zvečer gostovalo v Trbovljah. V domu Svobode II v zgornjih Tr- bovljah so v režiji Janeza Kejžar- ja uprizorili ljudsko igro »Do- men« . Obisk in sprejem v okviru prireditev ob prazniku organov javne varnosti so sprejeli na postaji Milice v Trbovljah pred- stavnike pionirjev z vseh treh osnovnih šol. Razkazal! so jim pro- store in tehnično opremo ter jih seznanili z delom in problemi or- g::riOv milice. Še posebej so pi- onirje opozorili na nevarnosti, ki jakajo najmlajše občane Trbovelj v cestnem prometu, saj se je le- tos znatno povečalo število ne- sreč, v katerih so bili udeleženi otvoc;, O'o dnevu organov javne varno- st: je predstavnike postaje milice Trbovlje sprejel tudi predsednik . občinske skupščine Jože Leznik. Nova organizacija osnovnega šolstva Prejšnji ponedeljek je bila v Tibovljah razširjena seja sekcije za idejna, kulturna in šolska vpra- šanju pri občinski konferenci So- cialistične ^veze delovnih ljudi. Na seji so razpravljali o novi orga- nizaciji osnovne.!;a šolstva v ' tej revirski občini. Po dokaj razgiba- ni razpravi je bilo sprejeto sta- lišče, da naj bi bili v prihodnje v Trbovljah le dve osnovni šoli, in sicer bi prva nastala z združit- vijo obstoječih Dsno\'nih šol Tonč- ke Cečeve in Alojza Hohkrauta, druga pa z združitvijo nove osnov- ne šole, ki jo bodo začeli v krat- kem graditi, in osnovne šole Iva- na Cankarja. V starih šolskih zgradbah na Vodah in v zgornjih Trbovljah bi biii po novi organi- zacijski shemi nižji razredi os- novnih šol. v šoli Tončke Cečeve in v ncvi osnovni šoli pa višji razredi, S tem bi zagotovili v višjih razredih kabinetni pouk, na- sploh pa uporabo vseh sodobnih pedagoških pripomočkov. Novi or- ganizaciji osnovnega šolstva v Tr- bovljah naj bi prils godili celoten program investicijskih vlaganj v osnovno šolstvo v naslednjih le- tih Sekcija za idejna, kulturna in šolska vprašanja i pri občinski kon- ferenci SZDL Trbovlje bo takšen predlog posredovala skupščini ob- čine Trbovlje. STT na 14 medna- rodnih sejmih v tem letu bo trboveljska stroj- na tovarna razstavljal? izdelke na 14 mednarodnih sejmih v Evropi, Aziji in Afriki. Med drugim bodo proizvodi strojne tovarne Trbovlje razstavljeni na sejmih v Leipzigu, Poznanju. Budimpešti, Tripolisu, Kairu, Medra.su itd. Doživetje za ljubitelje petja v soboto, 10. maja, so prišli na svoj račun ljubitelji zborovskega petja iz Trbovelj. V gledališki dvorani delavskega doma se jim je predstavi! 34-članski mladinski pevski zbor madžar.?kega radia in televizije iz Budimpešte, ki sta ga vodila V'aieria Botka in dr. Laszlo C.si'nyi. Trboveljčani so bi- li navdr.šeni nad iz.'-edno kvalitet- nim nastopom mladih pevcev Iz sosednje Madžarske, V spomin na gostovanje v Trbo\'ljah je občin- ski svet zveze . kulturno prosvetnih organizacij Trbovlje podaril vsa- kemu pevcu simbol rudarstva — miniaturno jamsko svetilko, pred- , stavniki otroških in mladinskih pevskih zborov t«r mešanega pev- skega zbora Slavček in pevskega abora društva upokojencev pa spominska darila. M?4dinski pevski zbor madžar- skega rsdia in televizije je z dve- ma pesmima pozdravil tudi akti- viste Rdeče.ga križa in zaslužne ■krvodajalce iz Trbovelj. Seminar na Mrzlici v domu planinskega društva Tr- bovlje na Mrz'ici nad Trbovljami je bil 11 in. 12. maja dvodnevni republiški seminar za prosvetne delavce, ki delajo v planinskih društvih po Sloveniji, pripravila pa ga je mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije. Na se- minarju so predv.sem govorili o tem, da bi poživili planinsko de- javnost ni G-,novr.!h šolah POSVETOVANJE PREDSTAVNIKOV VODSTEV ZVEZE KOMUNISTOV . Reorganizacija ZKJ že opazna — Po reorganizaciji je mo- goče opaziti tudi v Zvezi ko- munistov v revirjih nove kva- litete in novo vzdušje; vse to pa bi se moralo v priho- nje v še večji meri odražati v celotnem gospodarskem in družbeno političnem življenju v revirjih. To je bila osnovna ugoto- vitev v razgovoru člana pred- sedstva CK ZK Jugoslavije Mihe Marinka, in člana izvr- šnega komiteja CK ZK Slo- venije, Staneta^ Dolanca, mi^' nuli četrtek v Trbovljah s predstavniki organizacij iz za- savskih rudarskih revirjev. Reorganizacija ZKJ je že opazna. Kot drugod po Sloveniji tu- di v zasavskih rudarskih re- virjih sicer še niso dosegli vseh tistih sprememb v obU- kah in vsebini delovanja Zve- ze komunistov, kot je bilo pričakovati z reorganizacijo, vendar je treba razumeti, da je reorganizacija Zveze ko- munistov dolgoročnejši pro- ces z več fazami in na tej osnovi moramo tudi oceaije- vati dosežene spremembe v delovanju članov in organi- zacij Zveze komvmistov. V ob- činah Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi ugotavljajo v zadnjih mesecih precej bolj razgibano dejavnost Zve- ze komunistov, kot je bila sicer, doseženi pa so tudi že prvi spodbudni uspehi pove- zovanja idejno političnega de- lovanja komunistov s kon- kretno akcijo. Omeniti pa še velja, da je prav Zveza ko- munistov v revirjih pobud- nik za iskanje dolgoročnejših rešitev v zvezi z nadaljnjim razvojem gospodarstva, druž- benih služb, standarda itd. V prihodnje pa bo morala Zveza komunistov v zasav- skih rudarskih revirjih bolj vzpodbujati aktivnejše delovanje dnigih družbeno političnih organizacij ter pre- učiti stanje v našem politič- nem sistemu. Ta in druga de- javnost Zveze komunistov mo- ra sovpadati s pripravami na VI. kongres Zveze komuni- stov Slovenije, ki morajo ob- držati močno angažiranje Zve- ze komunistov pri razreše- vanju vseh perečih družbe- nih problemov. O gradivu, ki bo predlože- no bližnjemu kongresu slo- venskih komunistov, bodo v revirjih razpravljali v okvi- ru specializiranih aktivov v okviru občin oz. na celot- nem revirskem področju, s či- mer želijo doseči, da bo Zve- za komunistov iz zasavskih rudarskih revirjev prispevala svoj delež k oblikovanju po- litike -^veze komunistov Slo- venije. Sicer pa bodo v ob- činah Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi v pripravah na VI. kongres Zveze komu- nistov Slovenije obravnavali tudi nekatera aktualna vpra- šanja v teh občinah, tako po- ložaj in nadaljni razvoj go- spodarstva, probleme s podrž- ja izobraževanja in vzgoje, po- ložaj mlade generacije, kra- jevno samoupravo in dose- danje izkušnje v zvezi z re- organizacijo ZK. Seveda pa bodo ob tem tudi dokaj po- drobno obravnavali dejav- nost Zveze komunistov v razdobju nekaj zadnjih let ter opozorili na uspehe, ki so jih v tem razdobju doseg- li v revirjih na vseh področ- jih življenja. -nk- V soboto, 10. maja, je bila v Trbovljah osrednja prireditev v okviru letošnjega Rdečega križa v središču zasavskih rudarskih revirjev. Predsednik občinskega odbora f Trbovlje dr. Boris Mušič je ob tej priložnosti govoril zbranim aktivistom RK in pro^j voljnim krvodajalcem o zgodovini ter o pomenu in vlogi Rdečega križa danes, razdelil, je tudi 13 priznanj aktivistom Rdečega križa, ki jih je bil odlikoval Glavni odbor p, Slovenije, In 42 značk prostovoljnim krvodajalcem. Osrednjo prireditev v okviru letošnjega tedna Rdečega križa v Trbovljah je popust, nastop otroškega pevskega zbora z osnovne šole Ivana Cankarja ter mladinskega pevsk^ zbora in harmonikarskega orkestra trboveljske glasbene šole in pa mladi pevci j dimpešte. Na sliki: med osrednjo prireditvijo ob letošnjem tednu Rdečega križa v Trbovlj; OBČUTNO VIŠJA VREDNOST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE V TRBOVLJAH Že za 950 000 dolarjev izvoza Podatki o proizvodnji trboveljskih industrijskih delovnih organizacij so iz meseca v mesec bolj spodbudni. Do kon- ca aprila letos je dosegla trboveljska industrija za skoraj 13 "/o višjo vrednost proizvodnje kot v prvih štirih mesecih lani. Z izjemo elektrolivarske industrije ELIT so vse de- lovne organizacije letos zabeležile višjo vrednost proiz- vodnje kot lani, planskih nalog za letos pa niso dosegli le še v strojni tovarni, kjer vrednost proizvodnje za pred- videvanji zaostaja za okrog 5 o/o in pa v termoelektrarni, kjer je v, planu že upoštevan začetek obratovanja nove termoelektrarne II Trbovlje, iz katere pa bodo prišle prve kilovatne ure električne energije šele prihodnji mesec. Zadovoljivo pa je tudi sa- mo gibanje proizvodnje. V termoelektrarni so do konca aprila proizvedli nad 97.000 Mwh električne energije, aprilski proizvodni načrt pa so presegli navzlic remont- nim delom. V aprilu so v mehaniki izdelali za skoraj polovico več izdelkov, kot so predvidevali; štirimesečni ku- mulativni plan prodaje pa so presegli za skoraj četrti- no. Tudi v cementarni so aprila skcraj za tretjmo pre- segli proizvodni načrt, dokaj zadovoljivo pa je bilo giba- nje proizvodnje še v tovar- ni pohištva, v industrijskem podjetju Meso in v Iskrini tovarni polprevodnikov, kjer pa so imeli manjši zastoj v proizvodnji zaradi pomanjka- nja deviznih in dinarskih sredstev. v Zasavskih premogovni^ kih so prejšnji mesec nako- pali nekaj nad 140.000 ton rjavega premoga, ali za okrog 8000 ton manj, kot so računali, in to predvsem za- radi slabega odvzema pre- moga in zaradi poslabšanja odklopnih pogojev v jami Kotredež rudnika Zagorje. Težko so šle v prodajo de- belejše vrste premoga, pa če- prav je zdaj premog n < spodarstvo cenejši. Trboveljske industrijske; lovne organizacije so do ki ca aprila izvozile na tuja žišča skupaj za več kot ! tisoč dolarjev izdelkov, i za 150.000 dolarjev več, ti so računali. Zasavsiii prem govniki so skorajda že dos li izvozni načrt, izvozne i veznosti pa so presegli li| v strojni tovarni in v IsbI ni tovarni polprevodnikov.I prvih štirih mesecili letos i iz strojne tovarne izvozili! za 650.000 dolarjev izdelkj iz Iskrine tovarne polprev« nikov pa za nad 26O.O00 d larjev proizvodov. ■Di Srečanje aktivistov Osvobodilne fronte Na Kleku nad Trbovljami, v domu Tončke Cečeve, so se te dni zbrali' na, pobudo krajevne organizacije Sociali- stične zveze Klek in občin- ske konference Socialistične zveze delovnih ljudi Trbov- lje člani nekdanjih odborov Osvobodilne fronte na trbo- veljskem področju. Nad 40 aktivistov Osvobo- dilne fronte je ob tej prilož- nosti obujalo spomine na dejavnost odborov Osvobodil- ne fronte. Prvi odbori OF so bili na trboveljskem ob- močju ustanovljeni že v je- seni 1941. leta, in sicer na Kleku, Planinski vasi, Prapre- čah. Partizanskem vrhu in čebinah. Na srečanju je podrobneje govoril o dejavnosti odborov Osvobodilne fronte Andrej Forte, ki je bil sekretar od- bora OF na Kleku, v kate- rem je od vsega začetka ze- lo aktivno delala tudi narod- ni heroj Tončka čečeva. Upokojeni rudar Andrej Forte je obujal spomine zla- sti še na delo odborov Osvo- bodilne fronte v letih 1944 in 1945, ko so odbori orga- nizirali posebne skupine čla- nov OF, ki so ščitili po- membnejše objekte pred oku- patorjevim uničenjem, s či- mer so zagotovili, da je '■ koj po koncu vojne stii redno delo v rudniku, ter': elektrarni in drugod. Ustanovljen klub študentov Pred dnevi je bila v Trbov- ljah ustanovna skupščina klu- ba revirskih študentov, ki sta se je udeležila tudi se- kretar univerzitetnega komi- teja ZKS Stane Dolanc in sekretar komiteja revirske konference ZKS, Marijan Orožen. Stane Dolanc je v razpra- vi zlasti podčrtal, da laJi« študentje iz revirjev, zdaj' bodo organizirani v k'^'' pomembno vplivajo na * študentskih organizacij na P sameznih fakultetah in f jih šolah, seveda pa se = do morali še naprej akt;^ vključevati v razreševanje ? blematike študentov tudi ^ ma, to je v revirjih. O razvoju in sedanjem > nju v revirjih pa je go''-* Marijan Orožen Izrazil jf''J nje, da se bodo študentje prihodnje aktivneje vk!j"' v gospodarsko in druž^^ politično življenje v obč^ Trbovlje, Hrastnik in je ob Savi. Zavzel se je "j za to, da bi študentje rali za diplomska dela šno tematiko, ki lahkr P pomore k nadaljnjemu ^ voju posamezmih delovnih ganizacij oz. celotnega ""^ skega področja. Na ustanovni. skup-"^ kluba revirskih študentom Trbovljah so izvolili * stvo kluba ter sprejeli r gram dela: pričakujej^' j se bo v klub včlanilo oKJ 200 članov iz občin Tr"^ Ije, Hrastnik in Zagorje J Savi. Zapišemo pa naj s^'^ so tudi študentje iz LitiJ*^ Radeč že izrazili željo, ''^^U) včlanijo v klub re\drski^ dentov. Razstava pohištva »Slovenija les«, enota Celje, je pripravila prejšnji teden v veliki veži delavskega doma v Trbovljah razstavo pohištva. Ogledalo si jo je precej Trboveljčanov, Hrastni- čanov in Zagorjanov. t PONOVNA RAZPRAVA O REORGANIZACIJI ŠOLSTVA II. STOPNJE Srednje šole morajo ostati v juniju reden vpis v prva letnika ESŠ in STŠ v Trbovljah Predstavniki občinskih skup- ščin, družbeno političnih or- ganizacij, temeljnih izobraže- valnih skupnosti, šol in re- publiški poslanci iz Hrast- nika, Trbovelj in Zagorja ob Savi so pred dnevi skupaj s članom republiškega izvršne- ga sveta, dr. Vladimir jem Bra- čičem, ponovno obravnavali predloge za racionalizacij o- šolstva II. stopnje v naši re- publiki. Uvodoma so bila naglašena že sprejeta stališča v zvezi s predvideno racionalizacijo; v revirjih namreč nasprotujejo predlogu, po katerem naj bi ukinili v Trbovljah ekonom- sko srednjo šolo in strojni oddelek tehnične srednje šo- le. S tem bi onemogočili mladini iz revirjev nadaljnje- šolanje, pa tudi gospodarstvo bi napravili nepopravljivo ško- do, ker je strokovnjakov na tem področju še vedno pre- malo. Član republiškega izvršne- ga sveta, dr. Vladimir Bračič, ki je tudi sodeloval v razpra- vi, je posebej poudaril, da je bil predlog za racionali- zacijo šolstva izdelan v pre- težni meri na osnovi teore- tičnih študij, premalo pa je bilo analizirano stanje na posameznih področjih. Zad- nje razprave o predlogu za racionalizacijo šolstva v Slo- veniji pa so potrdile tudi mnenje, da pri nas ni zado- sti, da večina mladine kon- ča samo poklicne šole; stori- ti bi morali še korak naprej, to je, da bi kar največ mla- dih končalo srednjo šolo. Po izjavi dr.Bračiča pa je zma- njševanje števila sedežev v šolah II. stopnje nesprejem- ljivo, še zlasti nesprejemlji- vo pa bi bilo, da bi zmanj- šali -možnosti mladini iz za- savskih rudarskih revirjev za šolanje, če že mladi ne bo- do našli zaposlitev v revir- jih, pa naj iščejo službo dru- god vsaj strokovno usposob- Ijeni. Dr. Vladimir Bračič, član republiškega izvršnega sveta, je na posvetovanju v Trbov- ljah med drugim govoril tu- di o potrebi, da postane šolstvo skrb vse slovenske družbe. IN šE RAZVESETLJIVA VEST: po številnih posveto- vanjih so se v Trbovljah od- ločili, da bodo v mesecu ju- niju redno vpisovali nove di- jake v prva letnika ekonom- ske srednje šole in strojne- ga odseka tehničrie srednje šole. V prvi letnik ekonom- ske srednje šole bodo na no- vo vpisali tako 60 dijakov in dijakinj. ^nPA RODA: podvoločijska gos R^aterim trapastim Du- ^feiiom je vseeno, če je K^dla stara velika Avstro- Kgka, zadovoljni so z maj- Kjj ostankom države, z Av- Ko in so veseli, če ne sli- K, ničesar več o krajnem Kgču v Trutnovu, o sila ^oJ^emu Sandžaku in Tri- ^jtu. Kako daleč je vse to ^nami! Kakor da tega ni- r-j ni bilo! In vendar je ne- y. bila večna »nagodba« z fesko CC4,5 odst.), o čemer j^listi toliko pisali, da v da- Ijjjj tujini že da\Tio niso ime- ^ cesarske in kraljeve mo- jjrhije z državo, marveč za pnkurzno maso. "'iie pa je grizlo domo- . e po tej preteklosti, po ijjnogih »kraljevinah in de- jjlah, zastopanih v državnem Ijboru«. f Najbolj pa — nikar se ne Igjejte! — vzdihujem po Ga- [ijiji. To vam je bila pisana dežela. Aziatska karavanska !pi«proga, polna smešnih po- 'jtavic, se je razgrinjala le ob 'jgrpatskih pobočij tja dol na 'jjrniatsko. Trideset let so bile v on- iotnih garnizijah konjeniške tfume stare Avstrije. — 0šn.e garnizije! Tamopol! • Trembovla! Toressani in za jjim Scehnstorff sta to opi- sala — to življenje med kme- tijo, krčmo, faktorki in šla- bčiči. Ljubil sem Galicijo, še pre- den sem jo videl, pozneje pa še celo. Deželo, kjer je lahko sta- ti! Esterhazy, magnat in hu- i »r: da bo danes sredi vro- 1 lega poletnega poldne pojez- ^ dtl po glavni ulici, oblečen i jamo v rdeče kopalne hlačke, ?so ostalo imiformo — zape- to atilo, svetle škornje — pa si je na život naslikal. Deželo, kjer je dal knez Karel Fugger, ritmojster, u- L'ojiti svojemu eskadronu tatistne srajce z našitimi manšetami, ker ni trpel za- vihov. Deželo, kjer so razdelUi puče šansonetk na polke, lirez sledu . .. Deželo, kjer je gospod pol- iovnik zapovedal poročniku, mj v 24 urah poplača svoje iolgove, in poročnik je na- ročil stražniku, naj razbob- »a: ob štirih bodi vsa ži- »lovska občina zbrana na HjTiku ("glavnem trgu); za Blizo na prostem je sedel ra- čunarski podčastnik s spis- kom upnikov in je plačal vse lio zadnjega ficka in beliča. Deželo, kjer so postregli s Podvoločijsko gosjo. Podvo- *«ijska je bila obmejna po- ^'ija na progi iz Lvova pro- ti Moskvi. Kdor se je tu *2šel po neskončni vožnji, J« planil v gostilno. Na dolgi mizi je našel lepo y vrsti krožnike z borščem in šči- jem, z vabljivo dehtečima rastlinskima juhama — in dostojanstven plačilni nata- kar je hodil tod z dvema vr- stama bonov, z rdečimi in. zelenimi: »Ali želite, pane^ naše majhno kosilo — za iStiri krone — juho in govedino — ali veliko kosilo?« Veliko kosilo je stalo 6,50 in jedilni list je bil takle: Juha Govedina Gosja pečenka Cibebenauflauf Vsak si je izbral veliko ko- silo in plačal bon. Toda joj: brž ko so ti po- stregli z govedino, je nastal kratek premor; in iznenada se je pokazal neki možak z uradno čepico na glavi, tam pri vratih je vihtel mogočen zvonec in klical g stentor- skim glasom: »Vlak proti Kijevu, Harko- vu, Moskvi, Jakaterinoslavu, Odesi, — odhod!« Ljudstvo je planilo pokon- ci in hitelo na vrat-na-nos iz gostilne. Tako Se je godilo dan na dan — dolga leta, vse v naj- lepšem redu — in dokler je vladal Habsburg v Podvolo- čijski, ga ni bilo, ki bi bil kdaj videl gosjo pečenko — kajti tisti možak z uradno čepico ni bil nihče drug kot sam kolodvorski oštir. Nekoč pa — in prav ta dan je možakar posebno glasno zvonil in klical — nekoč je oštir z grozo zagledal pet gostov, ki so zadovoljni ob- sedeli za mizo. Pristopil je k njim, zvonil in vpil: »Vlak proti... odhod, ta- kojšen odhod...« »Nam nič mar,« so odgo- vorili gospodje, »kar prine- site gosjo pečenko. Mi se namreč ne odpeljemo, mi ostanemo tu; mi smo cesar- sko-kraljeva komisija iz Lvo- va in preiskujemo kolodvor- ske restavracije po Galiciji.« Avstrijska Poljska je pre- pustila nebeškim silam vse- kakor široko delovno področ- je. In kaj je storil ljubi bog v tem primeru? Bog je vse vnaprej vedel in je o pra- vem času tako uredil, da so zaklali gos, ki je sicer bila namenjena pojedini oštirjeve družine, a to pot, ko je bila zadrega najhujša, so z gos- jo postregli fvmkcionarjem iz Lvova. Ko pa so nenasitni uradni- ki zahtevali še močnato jed, je lahko oštir dokumentarič- no dokazal, da se beseda »cibebenauflauf« sploh ne nanaša na kosilo; to je bil oštir j ev r>odpis. Mož se je tako pisal. TAJNE ŽIVLJENJA Tri velika razdobja lahko pričakujemo v prihod- njem razvoju biologije in medicine. Prvo je nadalje- vanje na sedanjem področju molekularne biologije, ki še daleč ni razvila vseh svojih možnosti. Na- slednje veliko obdobje pričakujemo, da bo prišlo zaradi uporabe vpliva raznih valovanj v biologiji. To obdobje je že napravilo nekaj upa polnih za- četkov, vendar je nadaljnji razvoj odvisen od na- predka, ki ga mora napraviti sorodna veda, fizika. Po mojem gledanju pa za tema dvema obdobjema stoji — tretje, ki bo v svojih začetkih odvisno od doslej še ^neznanih fizikalnih načel oziroma od naj- naprednejše izpopolnitve naših današnjih spoznanj, ki bodo odjnla pot za razumevanje najglobljih pro- blemov glede narave življenja, kako ta nastaja in se sama izpopolnjuje. Dr. A. Szent-Gyorgyi, Nobelov nagrajenec, ravnatelj raziskovanj pomorskih bioloških la- boratorijev, Woods Hole, Massacusetts. Smeh stoletij Znani državnik in vodja liberalne stranke Lloyd Ge- orge je v parlamentu roh- nel proti konservativcem. Neka dama se je ujezila in mu rekla: »če bi bila jaz vaša že- na, bi vam nasula strupa v kavo.« »In če bi bil jaz vaš mož, bi kavo popil,« se je odrezal Llopd George. * Mlad začetnik je poslal Maughamu rokopis svoje- ga prvega romana. Ko ga je pisatelj prebral, je mla- denič vprašal: »Ali morda nisem imel prav, da sem v svoj ro- man dal toliko ognja?« »Nasprotno bi bili mora- li storiti,« je rekel Maug- ham, »roman bi morali dati v ogenj!« Pripovedujejo, da je do- bil na začetku prve sve- tome vojne komandir an- gleške enote v srednji Af- riki tole brzojavko: »Vojna napovedana. Za- prite vse državljane so- vražnih dežel na vašem področju!« še istega dne pride v London obvestilo: »Zaprl sem osem Nem- cev, dva Belgijca, dva Francoza, štiri Italijane, enega Avstrijca in enega Američana. Sporočite, pro- sim, proti komu se voj- skujemo!« * Precej iznajdljivosti je pokazal znani igralec Devrient, ko je igral Richarda III. in je za- klical kraljeve besede po bitki: »Konja! Konja! Kra- ljestvo dam za konja!« V tem trenutku je nekdo z galerije glasno vprašal: »Ali zadostuje osel?« Devrient se je blisko- vito znašel in zavpit: »Seveda! Kar pridite dol!« V enem izmed kritič- nih razdobij Francije je bil predsednik republi- ke znani politik Poin- care. Ko je bil ta mož prvič izbran za kandi- data francoske poslan- ske zbornice, mu je ne- kdo zameril, ker je bil po njegovem mnenju še premlad za to dolž- nost: takrat je imel bo- doči predsednik repub- like komaj šestindvaj- set let. »Res je,« se Poincare ni nič upiral, »to je moja napaka. Toda bo- dite prepričani, da se v tem pogledu poprav- ljam iz dnem v dan.« Hasse Zetterstrom; TURISTA živel je nekoč starejši gos- pod, ki je kaj rad hodil m dolge izlete. S svojim pet- najstletnim sinom se je po- gosto ure in ure sprehajal zunaj po gozdu. Nekega dne pa je lilo ka- kor is škafa in tedaj reče sin očetu, ki se je tako rad gibal: »Očka, danes pa vendar ne moreva z doma?« »Ne,« je odgovoril oče, »da- nes ne moreva z doma. Am- pak gibati se moram. Bova pa doma tekala.« Potem kakor po navadi na- bašeta nahrbtnik, nakar za- čneta tekati okoli jedilne mi- ze. Fant nosi nahrbtnik. Tekata dve uri, nakar reče stari: »Zdaj se nama bo prileg- lo malo zajtrka. Tule v ze- lenju bova sedla in jedla.« In posedela na tla in fant vzame zajtrk iz nahrbtnika. Zdajci opazita, da sta sve- derc pozabila doma. »Boš pa ti stekel domov po svederc,« reče oče. Fant stopi k jedilni omari- ci in prinese svederc. »Ne, prijateljček,« reče oče, »dejal sem, da moraš steči domov po svederc!« In fant mora teči dve uri, stari pa medtem leži in pre- bira jutranje časnike. Ko se fant vrne, zajtrkuje- ta. Potem počivata in napo- sled reče stari: »Zdaj greva pa domov.« »Veš kaj, očka,« odvrne fant. »Jaz ostanem tu, — se bom pa jutri vrnil domov.« In tako je tudi storil. Ljudska modrost Kjer mrha, tam orli. Govoriti je srebro, molča- ti pa zlato. Kjer ne seješ, tam ne žanješ. Govori kot raztrgan ioh- tar. Kjer ni grma, ni sence. Govori, kakor bi rožice sadil. Kjer ni nobenega reve- ža, ni nobeden bogat. Gostije praznijo mošnjo in hlev. Kjer ni postave, tam nI prestopka. Kjer ni, tam smrt ne pobira. Dobro je, dokler mož vino nosi, a napak, kadar tam veljajo le pesti. Kjer osel leži, dlako pusti. ALPHONS DAUDET: VILE (Nadaljevanje in konec) Toda čas je hitel. Prišle so železnice. Izdolbli so predore, zasuli ribnike in tako izsekali gozdove, da kmalu nismo imele več, kam bi se dejale. Polagoma kmetje niso več verovali v nas. če smo zvečer po- trkale na polkna, je Robin dejal: »Veter je,« in spet ?aspal. ženske so hodile prat v naše ribnike. Odtlej je bilo z nami pri kraju. Ker smo živele samo od ljudske vere, smo vse izgubile, ko smo njo izgubile. Moč naših paličic je izginila in iz mogočnih kraljic, kar smo nekdaj bile, smo se znašle stare ženice, na- gubane in hudobne, kakršne so vile, na katere so Vsi pozabili; povrhu si je bilo treba služiti kruh, in to z rokami, ki niso ničesar znale. Nekaj časa so ^as srečevali, kako po gozdovih vlačimo butare suhljadi ali kako pobiramo ob potih šope izgublje- nega klasja. Toda gozdarji so trdo ravnali z nami, kmetje pa so nas obmetavali s kamenjem. Tedaj Smo kakor reve, ki se na kmetih ne morejo več preživeti, odšle v velika mesta iskat dela. Nekatere so šle v predilnice. Druge so prodajale Pozimi ob mostovih jabolka ali pa rožne vence pred Cerkvenimi vrati. Potiskale smo pred seboj vozičke ^ oranžami, ponujale smo mimogredočim šopke po Srošu, ki jih pa živa duša ni marala, in otroci so se Norčevali iz naših majavih brad in mestni stražniki ^0 nas podili in omnibusl so nas prevračali. Nato ^olezen, pomanjkanje in špitalska rjuha čez glavo . •. *'idite, tako je dopustila Francija, da so ji pomrle ^se vile. Hudo je bila za to kaznovana! , Pač, pač, le smejte se, dragi moji, saj smo prav- •^ar videli, kaj je z deželo, ki nima več vil. Videli smo vse te site in posmehljive kmete, kako so od- pirali Prusom skrinje za moko in jim kazali pota. Vidite! Robin ni več veroval v čarovnije: toda prav tako ni več veroval v domovino.,. Ah, če bi bile me tam, me, niti eden od vseh teh Nemcev, ki so prišli na Francosko, ne bi bil odnesel glave. Naši čari, naše vešče bi jih bile zapeljale v globoke rupe. V vse te čiste izvirke, ki so jih ljudje nazivali z na- šimi imeni, bi bile zlile čarodejnih pijač, od katerih bi bili poblazneli; in ko bi se bile ob luninem svitu zbrale, bi bile s čarodejno besedo tako zmedle ceste in reke, bi bile tako prepletle robidovje in trnje pa vse grmovje po gozdih, kamor so se hodili skrivat, da še mačje očke gospoda von Moltkeja ne bi bile nikdar mogle spoznati. Z nami bi bili šli tudi kmetje. Iz velikih cvetov po naših ribnikih bi bile naredile balzame za rane, iz babjega leta bi bile izdelale šarpijo. In na bojišču bi bil .umirajoči vojak videl, kako se mu sklanja nad priprte oči vila iz njego- vega domačega kraja, da mu pokaže kos gozda, ovi- nek steze, sploh kaj, kar ga spominja na dom. Tako se bije narodna vojska, sveta vojska. Toda joj, v deželah, ki ne verujejo v nič več, v deželah, ki nimajo vil, taka vojna ni mogoča.« Tanki glasek se je za trenutek pretrgal in pred- sednik je spregovoril: »Vse to nam še ne pove, kaj ste počeli s petrole- jem, ki so ga našli pri vas, ko so vas vojaki prijeli.« »Pariz sem požigala, dragi moj gospod,« je star- ka prav mirno odgovorila. »Požigala sem Pariz, ker ga sovražim, ker se posmehuje vsemu, ker nas je on ubil. Pariz je poslal učenjake, da so raziskovali naše lepe čudežne studence in da so prav natančno dolo- čili, koliko je v njih železa in žvepla. Pariz se je nor- čeval iz nas v svojih gledališčih. Naše čarovnije so postale gledališke prevare, naši čudeži mastne šale in ljudje so videli toliko odurnih obrazov, ki so šli mimo njih v naših rožnatih oblačilih, v naših krilatih vozeh, v luninem siju bengaličnega ognja, da ni mo- goče več misliti na nas brez smeha... Med otročički jih je bilo mnogo, ki so nas poznali po imenih, nas imeli radi, se nas malce bali; toda namesto lepih, čisto zlatih knjig s podobami, kjer so se učili zgodb o nas, jim je Pariz zdaj dal v roke znanost, prirejeno za otroke, debele bukve, od koder se dviga dolgčas kakor siv prah, ki v otroških očeh zabriše naše za- čarane dvorce in naša čarobna zrcala... Ah, kako zadovoljna sem bila, ko sem videla, kako s plame- nom gori ta vaš Pariz!... Jaz sem polnila s petrole- jem ročke požigalkam in jaz sama sem jih vodila na pripravne kraje.... Le naprej, dekleta, požgite vse, požgite, požgite!'...« »Ta starka je očitno blazna,« je rekel predsednik. »Odvedite jo!« DOtEimiaUST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! 13 M A L I OGLASI Vsaka beseda v malem oglasu stane 0.50 Ndin (za naročnike) in 0,60 Ndin (za vse druge). Ob posre- dovanju naslova v upravi lista zaračunamo še do datnih 1,00 Ndin; za ogla ae pod šifro pa po 3.00 Ndin Male oglase sprejema- mo načelno v upravi lista vsak teden do 10. ure v soboto. Izjemoma spreje- mamo naročila za male oglase iz oddaljenih kra- jev, bolnišnic, zavodov tn podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja. C. TEDNIK, OGLASNI ODDELEK IN SPREJEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK. Celje, Gregor ćičeva 5, pritličje desno; telefon 31-05. PRODAM NOVO enoosno prikolico za trak- tor prodam. C%led vsak dan od 6.—14. ure v obratu KK Polzela. MOPED COLIBRI T 12, prevože- nih 8.000 km zelo dobro ohra- njen prodam. Skaza Silvo, Viš- nja vas 12, Vojnik. UGODNO prodam dobro ohranje- no dvodelno in tridelno omaro. Poizve se pri Mariji Kovač — ul. 29. novembra 22, od 10.—12. ure. NA LEPI sončni legi, 15 min. iz Štor, prodam zaradi bolezni zi- dano hišo z elektriko, vodovo- dom, gospodarskim poslopjem, njivo, sadovnjakom in vinogra- dom. Dovoz do hiše možen z av- tomobilom Ogled v soboto in nedeljo. Naslov v upravi lista. MANJŠE gospodarsko poslopje prodam — Kosec Justina. Pre- kopa 19, Vransko. KOMPLETNO spalnico poceni pro- dam. Kersnikova 32 a, stanov. 20. PARCELO z Zidanimi kletnimi prostori v Zadobravi prodam. Vprašati: Golihleb, Zg. Hudinja 2, Celje. DVE KREDENCI, umivalno mizo, krušno peč, moško kolo in mo- torno kolo s prikolico proda — Ivan Vidmar, Gornja vas, Pre- bold. HLADILNIK HIMO prodam. Vaj- dič, Božičeva 3 pri bazenu. HIŠO z vrtom na Golovcu in trav- nik 2.000 m2 prodam. Vprašati: Stožir Milena, Trg svobode 7, Celje. PRODAM starejše sobno pohištvo in divan po zelo ugodni ceni. Ogled dnevno Ofi 15. ure dalje. Naslov v upravi lista. PARCELO primemo za gradnjo na relaciji Celje—Šentjur pro- dam. Pismene ponudbe na up- ravo lista pod šifro »Vodovod«. UGODNO prodam skoraj 130 li- trski kompresorski hladilnik. Vprašat! pri Bostele, Stanetova 26. PRODAM fiat 1300. Naslov v up- ravi lista. . ZASTAVO 600 D — letnik 1962 za- radi bolezni ugodno prodam. Avtomehanik Jančič, Latkova vas 83, Prebold. KOSILNICO BCS 13 KS, širina kose 11Q goi, novejšega tipa stO:. dam. Jug Ivan, črnolica 33, Šentjur pri Celju. MOPED COLIBRI v voznem sta- nju poceni prodam. Obreza Franc, Primož, Šentjur pri Celju. DVA KOMATA za kravo proda — Kosec Rudi, Glinsko 7 a, Škof- ja vas. FILODENDRON prodam. Mlakar, Teharje 48. KROŽNO žago za razrez hlodovi- ne prodam. Rogl Slavko, Gav- ce 55, Šmartno ob Paki, želez, postaja Paška vas. MLADO brejo kravo, ki bo imela maja telička proda — Kovač Leopold, Babno n. h. KMEČKO HIŠO s sadovnjakom pri Vranskem prodam. Vpraša- ti: Žalec, Savinjska 32. VRTALNI stroj, stoječ z elektro motorjem in elektro motor 2 KS zelo ugodno prodam. Na- slov v upravi lista. TAKOJ vseljivo komfortno štiri- sobno stanovanje v drugem nad- stropju z vsemi pritiklinami (etažna kurjava) v Čuprijski ulici, v Celju prodam. V istem nadstropju je naprodaj tudi vse- ljivo dvosobno stanovanje. Obe stanovanji tvorita veliko stano- vanje, oziroma celo nadstropje. VpraSati: KORAČIN. Solovljeva 12. Zagreb STANOVANJE NUJNO iščem stanovanje (sobo in kuhinjo ali večjo sobo). Pla- čam dobro. Naslov v upravi li- sta. OPREMLJENO sobo z garažo od- dam. Naslov v upravi lista. MLAD, inženir išče sobo s poseb- nim vhodom v Celju. Pismene ponudbe pod šifro »Slovenec«. OPREMLJENO .sobo oddam dve- ma mirnima dekletoma. Knez Franc, Petrovce 40. MOŠKI srednjih let išče sobo v Žalcu ali bližnji okolici. Ponud- be pošljite na naslov: Trofenik Marija, Tončke Cečeve 10, Olje. SOBO in kuhinjo z vodovodom v stanju iščeta mlada zakonca — poštena plačnika. Nudita pri- memo nagrado. Naslov v upravi lista. STAREJŠEMU intelektualou-ki nu- dim v Celju lepo opremljeno sobo z uporabo kopalnice. Na- slov v upravi lista. PRAZNO sobo iščem. Nudim 100.000 SD nagrade. Naslov v upravi Ust.a. KUPIMi TRAKTOR Steyr 18 KS rabljen kupim. Orova vas 13, Polzela. ŽENSKE dolge lase (kite) kupim. Naslov v upravi lista.. ZAPOSLITEV IŠCEM pošteno, mlajšo upokojen- ko ali pridno dekle od 16—17 let za pomoč starejši upokojen- ki, proti nagradi. Ostalo po do- govoru. Nastop službe takoj, ali s 1. jimijem. Feldin Helena, Zi- danškova 19, Celje. SPREJMEM kvalificiranega klju- čavničarja, škoflek Viktor, Ce- lje, Kersnikova 39 RAZNO OTROKA sprejmem v varstvo. Na- slov v upravi lista. HIŠO z nekaj zemlje vzamem v najem. Kasneje tudi odkupim (širša okolica Celja). Naslov v upravi lista. INSTRUIRAM angleščino m fran- coščino. Naslov v upravi lista. GRADITEUI HIŠ — POZOR! Iz- delujem aluminijaste karnise, okvire za rolete, razne ograje in opravljam vse stavbena klju- čavničarska dela. — Priporoča se: Miloš Klinar, Celje, Vrunče- va 14 — Tel. 30-51. Naša dolgoletna naročni- ca C TEDNIKA iz Bačke se zanima za nakup eno- stanovanjske ali manjše dvostanovanjske hiše z vrtom na Aljaževem hri- bu. Bregu ali v Zagradu. Prosimo, pošljite ponud- be s ceno na upravo lista pod šifro »TAKOJ«. SLG CELJE Četrtek, 33. maja ob 15.30: Anou- ilh: EVRIDIKA. II. mladinski abonma tn izven. Petek. 24. maja ob 19.30: Ustinov: KOMAJ DO SREDNJIH VEJ. Komedija. Premiera. Premierski abonma in izven. Vstopnice bo- do v prodaji dan pred premiero od 18.30 do 19..30 in na dan pre- miere dve uri pred začetkom. Rezervacije po tel. 39 60. SoboU, 25. laja ob 19.30: Ustinov: KOMAJ DO SREDNJIH VEJ. Sobotni abonma in izven. Nedelja. 26. maja ob 10.: Anouilh: EVRIDIKA. I. nedeljski mla- dinski abonma in izven. Ponedeljek, 27. maja ob 16. in 19.30: Audibertl: IZ ZLA SE ZLO RODI. Gostovanje v Ptuju. Torek, 28. maja, ob 19.30: Usti- nov: KOMAJ DO SREDNJIH VEJ. Torkov abonma in izven. Sreda, 29. maja ob 20.: Anouilh: EVRIDIKA. Gostovanje v Ve- lenju. Četrtek, 30. maja ob 17.: Sofo- kles: KRAL.I OIDIPUS. Gostova- nje v Trbovljah. Četrtek, 30. maja ob 20.: Ustinov: KOMAJ DO SREDNJIH VEJ. Gostovanje v Trbovljah. Cestno podjetje v Celju razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. POMOČNIKA DIREKTORJA ZA TEHNIČNE ZADEVE; 2. VODJO PRIPRAVE DELA; 3. VODJO PLANSKOANALITSKEGA ODDELKA; 4. 2 GRADBENA TEHNIKA. POGOJI: Pod 1. dipL gradbeni inženir ali ing. za nizke gradnje z najmanj 5-Ietno prakso, od tega 3 leta na odgovornih strokovnih delovnih mestih ali mora imeti strokovno izobrazbo gradbenega tehnika za nizke gradnje z najmanj 10-letno prakso, od tega najmanj 5 let na odgovornih strokovnih delovnih mestih v gradbenem podjetju za nizke gradnje. Pod 2. gradbeni inženir ali gradb. tehnik za nizke gradnje s skup- no desetletno prakso v operativi pri gradnji cest ter pri planira- nju in kalkuliranju teh del. Pod 3. gradbeni inženir ali gradbeni tehnik za nizke gradnje s skupno desetletno prakso pri gradnji cest, od tega pretežno pri plansko-analitskih delih. Pod 4. srednja tehnična šola — gradbeni oddelek s 5-letno prakso v nizkih gradnjah s tem, da je sposoben samostojno voditi dela in da obvlada kalkulacije ter dela v pripravi dela. Poseben pogoj na vseh delovnih mestih je tudi poskusno delo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku podjetja. Razpis velja 15 dni od objave. Prijave z dokazili sprejema kadrovski oddelek podjetja. ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage žene in mamice IVANKE AHTIK roj. Balan se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam tolažilno stali ob strani ob težkem udarcu usode. Prisrčna hvala primariju dr. Rajšpu, dr. Masletovi in drugemu zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec za skrbno in hiunano nego v času njene hude bolezni. Iskrena hvala uslužbencem in vodilnemu kadru JLA v Celju, vsem darovalcem vencev in cvetja, predstavnikom organizacije RK, gasil- cem iz Rimskih Toplic za poslovilne besede ob grobu, čč. duhov- ščini, ter vsem števUnim udeležencem, ki so jo spremili do njeneg« zadnjega doma na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči mož Jože s sinkoma, ter ostali sorodniki. Celje, 13,.jnaja 19(1»......., . Cankarjeva založba ' ] sprejme za prodajo svojih edicij - DVA AKVIZITERJA in sicer enega za področje Kranja in bližnje, okolice (s stanovanjem v Kranju), enega pa za področje Celja in bližnje oko-1 lice (s stanovanjem v Celju). < V poštev pridejo samo mlajši upokojenci. Pred-; nost bodo imeli tisti, ki imajo z akvizicijo že nekaj izkušenj in poznajo knjige Cankarjeve za.' ložbe. ' Zaslužek je dober. ! Lastnoročno pisane ponudbe, ki jih sprejemamo! 15 dni po objavi, pošljite na naslov: CANKARJEVA^ ZALOŽBA, Ljubljana, Kopitarjeva 2. i ODDELEK ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE CELJE objavlja po 11., 13. in 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in po sklepu 11. seje Sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in stano- vanjske zadeve Skupščine občine Celje z dne 4. 4. 1968 JAVNO RAZGRNITEV spremembe ureditvenega načrta »Polule«, ki bo v prostorih Krajevne skupnosti Pod gradom, v času od 23. 5. do 22. 6. 1968. Vabimo občane, delovne in druge organizacije, da si spremembo načrta ogledajo in vpišejo svoje pripombe v knjigo pripomb. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Celje POLJE »OMEGA« 5. a - vama ladja se je zdela nenavadno velika. Njen klun jf zdajci zasijal v oknu tik pod Jeanom, nato pa je ladja ši:'ila nad njima kot ogromna srebrna puščica. Na Kovin-• -m trupu je bil .jasno viden znak reševalcev. Liid,!^ .je izginila tako, kot .je prišla. Njena silhueta je po k»T» 'h trenutkih u.gasnila na črnem ozadju. Jean in Peter strmela v baržunasto temo. Vedela sta: tam nek.jr v ialjavi bodo zdaj zatulile zaviralne rakete. V blagem *>^^ii se bo ladja vračala nazaj, k brodolomce- mi> Pripravila sta skafandre. Treba bo ven. Pripeti ladjo k reševalcem in se preseliti. Pretekle so sekunde in minute, čakanje se je sprevrglo v neznansko presenečenje. Zgodilo se je nemogoče: ladja se ni vrnila! Naša vesoljca sta stala pred nove, težjo in usodnejšo uganko. Kako, da ju niso zaznali radarji reševalcev, če ju že niso opazili s prostim očesom? Mračna, nerazrešljiva vprašanja so se kopičUa druga na drugo. Kozmonavta jim nista bila več kos, ne psihološko ne fizično. Otopela sta zrla predse... Minile so ure. Omahnila sta v sedeže zaspala dolg, nemiren spanec. Ladja pa je plula, plula • • • Ko se je Jean prebudil, je prvi opazil, da so vezi, ^ so ga vezale na sedež, da ne bi splaval pod strop — potrebne! Komaj zaznavna težnost ga je priklepala ^ sedež. Skočil je kvišku in planil k oknu. Modrina neba tofi je povedala, da sta v ozračju! Vse ostalo se je zgodilo v kratkih, razburljivih ti*" nutkih. Šum zaviralnih raket, piš gostejšega ozračja ^ dokaj trd pristanek v nekakšnem vejevju. 23. MAJA 1968 Miroslav Kugler: DALMATINSKA HIŠA (1964) RADIO immmim MMONIJA BARV IN DOBER ORIS 2akaj ne notsiimo npr. čr- nogavic k rjavim oev- jjgn? Kdo bi nam sploh lah- jij t» ubranil — razen naše- p dobrega okusa? Toda to, jjr je aa naše noge važno, bi ijoralo biti toliko bolj po- jjanbno za naš obraz. Pa ftjidar prav v tem zelo po josto pogrešimo. To pa ni tako zelo čudno: za obraz (make up) je, ajtib temu da sodi med naj- .starejše imietelnosti, šele v našem času samo spretnost podčrtati tisto, kar želimo na licu in zunai^osti poika- ke up resnični del človeške individualnosti, le tako sklad- no podčrtuje značilnosti ob- raza in — ne vzbuja neprijet- ne pozornosti. Šele to je ti- sta idealna stopnja prave ne- govanosti, ki tudi zunanje podpira človekovo osebnost. Seveda moramo pri tem predpostavljati, da so vsi pripomočki za make up ne le primerni po barvah, tem- več tudi kvalitetno izbrani. To se pravi, da mora na primer krema za grundiranje kože hkrati kožo negovati, da mora le fini puder lepo in enakomerno pokrivati ko- žo z najbolj drobnimi delci, da se črtalo za obrvi ne bri- še, da je črtalo za veke in trepalnice netopljivo v vodi, da črtalo za ustnice mehča ustnice in jim omogoča diha- nje, da lak za nohte ne poka, da je trajen in da se ne lušči itd. Vse to so osnovne TSihteve glede kvaUtete koz- metičnih izdelkov, ki jih lah- ko v polni meri zagotavlja samo proizvodnja, 2jasnovana na znanstvenih dosežkih in istočasna upoštevajoč vsa najnovejša modna gibanja. Po vsej Evropi dobro znano in izredno vpel^iano podjetje Margaret Astor se že vrsto let ob izredno močni konku- renci na vseh evropskih trži- ščih uspešno uveljavlja pred- vsem zaradi tehle lastnosti: vrhunske kvalitete vseh izdel- kov in izrednega čuta za spremljanje modnih , teženj tako v barvah kot v oblikah. Ker slovijo izdelki hiše Mar- garet Astor tudi po zelo oku- sni in smiselni embalaži, je razimiljivo, zakaj sega vedno več žena ravno po izdelkih Margaret Astor. Tehnologi in kozmetični strokovnjaki tovarne Marga- ret Astor so izdelali poleg zelo bogatega izbora najso- dobnejših barv še posebna navodila za posamezne tipe: za svetlolaske, rjavolaske, čr- nolaske in za rdečelaske, pri- poročajo barve, ki nač> jih uporabljajo za svoj make up. Pri tem so upoštevali tudi potrebne nianse, ki najbolj ustrezajo posameznim tipom. S temi navodili so prihranili ženam mnogo truda in časa, obvarovali pa so jih more- bitnih spodrsljajev pri izbiri barv in sredstev oziroma preparatov, ki naj jih upo- rabi ja.jo. V Jugoslaviji je tovarna Zlatorog v Mariboru pri- čela po licenci Margaret As- tor izdelovati popoln sorti- ment make up preijaratov in priprav, med drugimi šminke »Standard« v 23 modnih bar- vah (od tega 3 pearl nianse) in zahtevnejše šminke »Inter- nacional« v 18 niansih (od tega 9 pearl nianse). Lake za nohte — prav tako v licenci Margaret Astor — izdeluje tovarna Zlatorog v 29 nian- sah, tako da praktično vsaka niansa ustreza barvi šminke. Dalje je na razp>olago 15 nians v pearl odtenkih, ki dajejo tako zelo modni in priljublje- ni biserni lesket. Tako je na jugosovanski trg prispela tudi tako ime- novana »cosmetica alta« — visoka kozmetika Margaret Astor! To je toliko pomembnejše, ker je prav Margaret Astor v Evropi vodilna znamka in ima med vsemi ostalimi, tu- di najmočnejšimi konkurenti sorazmerno največjo prodajo svojih izdelkov. V Zahodni Nemčiji je npr. v preteklem mesecu firma Margaret Astor prodala nad 30 odst. vseh šmink, nekatere druge že dolgo znane firme pa 10 do 12 odst. Priljubljenost, kakrš- no uživajo preparati Marga- ret Astor po vsej Evropi, si je dekorativna kozmetika te tovarne pridobila z neneh- nim spremljanjem modnih gibanj po svetu in s sprot- nim vnašanjem vseh modnih novosti v svojo barvno pa- leto in proizvodni program. VSAK DAN: pročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.0O, 10.00, 12.00, 15.000, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spo- red od 4.30 do 8.00. PETEK, 24. MAJA: 8.08 Glasbe- na matineja. 9.25 Pesmi o tovari- šu Titu. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje gost«. 12.30 Kmetijski nasve- ti — inž. Jelka Hočevar: Škrop- ljenje proti fitoftori krompirja 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Pri- poročajo vam . . . 14.35 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 15.25 Glas- beni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdravje. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Majdo Sepe. 20.00 Rado Simoni ti: Kolednica mladinskih brigad. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 25. MAJA: 8.08 Glas- bena matineja. 9.25 Dvajset mi- nut z našimi ansambli. 10.15 Pri vas dpma. 11.00 Poročila — Tu- ristični napotki za tuje goste. 11.20 Kar pod dcwnače. 12.30 Kme- tijski nasveti -— France Guna: Prestavljanje in preprečevanje ro- jenja. 12.40 Popevke iz studia 14. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Od melodije do melodije. 15.45 NaS podlistek — S Titom v maju. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat! 1,8.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižne- ga trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Spoznavajmo svet in domo- vino. 22.10 Oddaja za naše izseljen- ce. NEDELJA, 26. MAJA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Veseli tobogan. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in podravljajo — I. lO.Oo Še pomnite tovariši . . . Emil Sovdat: Tam, kjer teče bistra Zilja. 11.00-11.20 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s po- slušalci. 12.10 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo — II. 13.15 Iz operetnih partitiir. 14.30—14.45 Humoreska tega tedna. 15.45 Ra- dijska igra — Johann Nestroy: »Lumpacij Vagabund«. 17.05 Ne- deljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V ne- deljo zvečer«. 22.15 Serenadni ve- čer. PONEDELJEK. 27. MAJA: 8.08 Glasbena maUneja. 9.10 Iz jugoslo- vanskih studiov. 10.15 Pri vas do- ma. 11.00 Poročila — Turističm napotki za tuje goste. 12.30 Kme- tijski nasveti — inž. Alojz Muster: Sadjarstvo na področju Krškega. 12.40 Kvintet »Niko Štritof« ob spremljavi »štirih fantov«. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo, 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.15 Minute s pevcem Ni- nom Robičem. 20.00 Reprodukcija koncerta komornega zbora RTV Ljubljana. 22.10 Radi ste jih po- slušali. TOREK, 28. MAJA: 8.08 Operna matineja. 9.25 Polkice Miška Ho- červarja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasve- ti — inž. Jože Korošec. Rezultati sortnih poskusov s kiTnnimi ko- ševinami. 12.40 Igra pihalni orke- ster RTV, dirigira Jože PrivSek. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! i6.o0 Vsak dan za vas. 18.45 Narava in človek — dr. Marjan Rejc: Zažčita morja 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi- nute s pevcem Stanetom Mancinl- jem. 20.00 Radijska igra — Hen- ryk Bardijewsk: »Grimm 62«. 21.15 Deset pevcev — deset melodij. SREDA, 29. MAJA: 8.C8 Glasbe- na matineja. 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski! nasveti — dr. Franc Ceme: Dedne napake pri prašičih. 12.40 Operetni zvoki. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši posDušalci čestitajo in pcladirav- Ijajo. 15.45 Naš podlistek — H. Boli: Iz irskega dnevnika — I. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mla- dina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Wolfgang Amadeus Mozart: Aacanio v Albi. 22.10 Za ljubitelje jazza. ČETRTEK, 30. MAJA: 8.08 GlaSw bena matineja. 9.25 Ansambel in solisti p. v. Milana Staneta. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Ti- ne Benedičič: Možnosti nadaljnje- ga razvoja sadjarstva na Gor«iJ. skem. 13.30 Priporočajo vam. 14.05 Izbrali smo vam. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja. 18.45 Je- zikovni pogovori! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pev- cem Rafiitom Irgoli LtT^lJs^ tdSlk. n9«l^^^^^ fs™Sf vSS« <'^^ ^J^^^ 8^5°7".° S I Januarjem 1966 »o ga ustanovile občine Celje. LaSko, Momje SIovensteKonlice Senutu orl Geliu fimZr ii ori ^iS^ w w par ibo starm din), letna naročnina 30 novih (3000 starih) din. polletna 15 novib '1500 starih) din, tujina 60 (6000) Teko« radun: 507 1 1280 - TELETONI- Ored»*^ 23-69, tnali oglasi In naročnine Sl-05 ekonomska propaganda 30 85. Radio Celje 30 09 " Tednikova plošča Novi deseti naročniki iz pre- teklega tedna so: LEOPOIJD MAČEK, Kladje 8, Laško in ALBIN AMBROŽ, Dolga gora 55, Ponikva pri Grobelnem. V nagrajence TEDNIKOVE PLO- ŠČE smo uvrstili tudi vas, to- variš LEOPOLD GALEJ, Jare tinova 1, Celje, pa vas prosi- mo, da nam tudi vi sporočite kdaj in katero ploščo naj vam zavrtimo v Radiu Celje. Prejšnji nagrajenci še niso sporočili svojih želja, pa jih pozivamo, da to nemudoma store. Besedo ima: TONI HERCFELER »Menda mi nitiče ne more vreči v obraz očitka naj po- metem poprej pred domačim pragom, potlej šele pred tu- jim. V teh treh mesecih, Icar se oglašam v »Tedniku«, sem že prenekatero zbežal na dan in to predvsem iz Velenja in območja te občine. Pa recite, če nisem v večini primerov udaril žeblja na glavo! Povem pač tisto, kar se mi zdi, da ni prav, da ni prav tudi dru- gim, a bi lahko bilo drugače. O tej zelo, zelo široki temi sem razmišljal minulo nede- ljo, ko sem se z znancem peljal proti Zgornji Savinjski dolini.. Na pol poti, v Ljubnem sva ustavila in pogledala k »Pla- ninki«. Hitro so naju postre- gli in tako nama ni bilo tre- ba izgubljati časa z obiranjem gostincev, češ kako se kaj malo podvizajo za zaslužek. Torej kot rečeno, sva najin klepet lahko zasukala na dru- go temo — na turizem v splo- šnem. Poglej Tine, sem dejal znan- cu, tu v Ljubnem ob Savinji, zibelki flosarjev, prirejajo vsako l&to »flosarski bal«. Tu- di letos bo 4. avgusta. Prav! Toda prav na ta dan so si v Braslovčah umislili »Dan hmeljarjev«. Kar dve tako imenitni turistični prireditvi in tako blizu na en dan. Bra- slovčani nočejo popustiti niti za milimeter, da bi svoj pra- znik prestavili na kak drug datum. Zares škoda. Pa se čudimo, da v zveznem merilu ni prave koordinacije! Proti Lučam sva vozila bolj počasi, ker tu pripravljajo odsek ceste za asfaltiranje. Tako, vsako leto kilometer za kilometrom črnega traku pro- ti Logarski dolini. Se 12 ki- lometrov jih bo ostalo za naslednja leta. Kakšne naj bi imeli ceste na Gorenjskem, če bi morale nekoč občine s svo- jimi žulji urejati svoje ceste. Ob tem primeru pa se šeJe lahko krepko zamislimo, kdaj bo lahko Obsotelje speljalo boljšo cesto v svoje mikavne predele, kjer bi jim navsezad- nje turizem, če ne vsak dan, potlej pa vsaj vsak teden en- krat dal kos belega kruha,« S PLENUMA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU Obrnjen k problemom članstva (Nadaljevanje s 1. strani) le vsebina dela tisti činitelj, ki obstoj organizacije opravi- čuje ali zanika. Navedel je samo dva pojava v Celju, ki bi jih sindikat moral obrav- navati v veliko zadovoljstvo članstva: 9 Prvi primer je, ki menda ni osamljen, da v delovni skupnosti delijo sredstva za stanovanjsko izgradnjo z očit- nimi diskriminatorskimi me- rili. Fizični in neposredni de- lavci dobijo med 10 in 20 od- stotki zaprošene vsote, um- ski delavci in uslužbenci pa 50 do 80 odstotkov vsote za katero so zaprosili. # Drugi primer je diskri- minacija žensk. Ugotovljeno je, da dobivajo v Celju zdrav- nice nad 60.000 dinarjev manj- še dohodke za enako delo, di- plomirani ekonomisti 38.000 dinarjev več kot njihove ko- legice, ekonomski tehniki nad 40.000 dinarjev več kot žen- ske enakega poklica, no ve- riga je še dolga. Nobenega komentarja ni treba. Samo ta dva primera sta dokaz, kako je sindikat potreben, kako samoupravni organi mirno gledajo take pri- mere, ki so v p>opolnem na- sprotju s socialističnimi na- čeli. Razpravljali so še drugi. To- variš KOČAR o tem, da so bile nekatere kategorije delav- cev v panogi prometa in.zvez neupravičeno izpuščeni iz be- nificirane dobe, tovariš MED- VEŠCEK je ponovno pouda- ril potrebo, da bi jasneje de- finirali pojem odgovorno.sti in spremenili razmere v druž- benih službah, kjer je samo- upravljanje tudi iz drugih ob- jektivnih razlogov slaba senca samoupravljanja v gospodar- skih organizacijah, tovariš TRATNIK pa je spet zatrje- val, kako krivično je, da ne- gospodarstvo ni tako odvis- no od gospodarskih gibanj in raznih predpisov kot gospo- darske organizacije. Na seji so razpravljali tudi o predlogu novega statuta, pripomb je bilo veliko, ven-: dar o tem kdaj drugič po- sebej. J. Kr. Akademija za starše Pred zaključkom letošnje- ga šolskega leta je bil v ne- deljo na gimnaziji pedago- ške smeri v Celju skupni ro- diteljski scstanefk, na kate- rem je ravnateljica zavoda Vika Kovačičeva govorila o vzgojnih prizadevanjih šol- skega kolektiva pri obliko- vanju in usposabljanju mla- dih lijudi za njihovo poklicno usmeritev v življenju. Z di- jaki sedanjih letnikov, kot je dejala, v glavnem ni kak- šnih težav, saj kažejo dovolj resnosti in zrel pristop do učenja, drugo pa je seveda viprašanje možnosti njihovega nadaljnjega šolanja. Mnogi dijaki so izrazili željo, da bi študirali dalje, kar bi jim morali omogočiti, kajti pri- hodnje učiteljske generacije bodo imele višjo izobrazbo. Vodstvo gimnazije je nare- dilo vse, kar Je moglo, da bi dijakom olajšalo predvsem gmotne razmere nadaljnjega šolanja, ko se je zavzemajo za ustanovitev oddelka za razredni pouk pedagoške aka- demije, vendar s tem ni pro- drlo. Zato bodo odprli vzgo- jiteljski oddelek in usmerili vanj dijake tretjega in g^, tega letnika. Vsa ta pri^g^' vanja, imajo za ci'J ustva^' zavodu tesnejše in trajne;^ perspektive. ^ Kot izraz takšnih smot^v je izzvenela tudi akadernji* posvečena staršem.j Na ^f.' se je predstavil dekm zbor pod vodstvom prof. iy niela Gruma, harmonikaisi, zbor, ki ga vodi Boris line in godalni orkester pJ vodstvom Olge Tičerjeve p? leg z dvema recitacijama se dliaki predstavili s rarskim in violinskim nasto, pom posamezno in skupi^ slišali smo med drugim t^ čajkovskega rusko narocjj,, v štiriročni klavirski ir\'eit,j Celotna akademija seveda 5 imela namena prikazati ^■J hunske umetniške dosežkj je pa pokazala trud in pore pedagoških delavcev jj vztrajnost dijakov. Vsekekoj je bil to tudi lep neformalen zaključek šolskega leta, 'j je v starših utrdil prepriča, nje, da daje šola njihovi^ otrokom še nekaj več ^ predpisane učne snovi POVRATER MED NAJBOEJŠE Finale republiškega pokala v atletiki za starejše mladin- ce in starejše mladinke po- meni Kladivarjev potfatek med najboljše kolektive. Medtem ko sta mladi ekipi lani pristali na sedmem me- stu, so tokrat mladinke os- vojile prvo, mladinci pa dru- go mesto. To je vsekakor do- kaz, da je AD na novi poti dela z mladimi. Mladinke, ki so startale v Ljubljani, so slabo začele; Tako je bila Maroltova v te- ku čez ovire zaradi dveh na- pačnih startov izločena iz te- kmovanja pa tudi v teku na 100 metrov ni dosegla tiste- ga, kar bi morala. No, poz- neje se je vse v redu razvi- jalo in končni zbir točk je govoril v njihovo prednost. Zanimivo je še to, da so mla- de atletinje iz Celja navzlic ekipni zmagi osvojile le dve prvi mesti med posameznica- mi in to po zaslugi šiferjeve v metu diska ter Mlakarjeve v metu kopja. Končni vrstni red najbolj- ših: 1. Kladivar 165. 2.0lim- pija 133,5, 3. Maribor itd. Starejši mladinci so tek- movali v Velenju. Tudi tu se je borba za prvo mesto vo- dila med Olimpijo in Kladi- varjem. Zmagala je Olimpi- ja s 292,5 točke, 2. Kladivar 238, 3. Triglav itd. Sicer pa so mladi Celjani osvojili tri prva mesta med posamezni- ki, in to Medvešček v teku na 100 metrov z 11,2, Svet na 3000 metrov z 8:45,4 i Slajkovec pri skoku v ddi no s 642 cm. .jj Inž. Vital Mlejnik — znova direktor Ingrada Te dni je bila seja delv sveta gradbenega pod.jetja i v Celju, kateri so prvič pn vali tudi na novo izvol.jcni tla« tega organa samoupravljanja. S so konstituirali delavski svet. ij po poročilu komisije za razpis k lovnega mesta direktorja najo^ govornejSe mesto v kolektivu a va zaupali inž. Vitalu MlejiiiJ ki .je že doslej u.'^pešno vodil a večji celjski gradbeni kolektiv. m, Kurirčkova pošta v Trbovljaii Kurirčkova po.šta, s katero f šiljajo sloven.ski pionirji pozdnrt predsedniku Titu za njegov rojst ni dan, se je tudi letos mudili v Trbovljah. Najmlajši Trboveljčani so p jeli Kurirčkovo pošto na Cečahi* vrstnikov iz Hrastnika. Po kr* šem kulturnem programu je K» rirčkova pošta nadaljevala pot d javke v Hohkrautovi koloniji ' Trbovljah, kjer so jo sprejeli ?i» nirji z osnovne šole Tončke ft če ve. v sredo, 15. maja, pa se je K» rirčkova pošta najprej mudila» osnovni šoli Alojza Hohkrauti opoldan pa so jo sprejeli učen z osnovne šole Ivana Cankarja, I so jo pozneje predali pionirjem i zagorske občine na vrhu SlačniH Na vseh trboveljskih šolal) ' pripravile organizacije Zveze P* nirjev krajše priložnostne prired ve; ob tej priliki so borci obuiP spomine na partizanska leta • na delo kurirjev; pionirjem inpj nirkam pa, ki so napisali najM še spise, pa so podelili priznan,* Kurirčkova pošta je na svoji redni poti prišla tudi v Zagorje. Na sprejemu se je zbralo okoli tisoč zagor- skih pionirjev, ki jim je učenka osnovne šole Ivana škarča prebrala pismo s pozdravi tovarišu Titu. Pro- slava je bila na centralnem stadionu TVD Partizana. Pošto je na osrednjo prireditev prinesel kurirček NESTI GOVEJŠEK, ki ga vidimo na sliki, ko podpi- suje predajo pošte svojemu vrstniku TONETU OKRCKiARJU. (Foto: Janez Turk) Čeprav na Kunigundi nad Šmartnim v Rožni dolini ni planinske postojanke, je ta hrib že od nekdaj pri- ljubljena izletniška točka. Zanimivo je, da tamošnji gospodar Kranjc hrani dve planinski spominski knji- gi, od kateriii prva datira iz 1882. leta. Sicer pa obe govorita o zanimivih obiskih in dogodkih ter sta pomemben zgodovinski dokument. Na sliki — motiv z vrha Kunigunde. (Foto: M. B.) Ob koncu vsakega šolskega leta prireja Glasbi šola v Celju javne nastope svojih gojencev, na rih pokažejo učenci svojo dejavnost in uspehe. ^ tos bosta dva nastopa: v ponedeljek, 27. maj« ^ 17.30 bodo nastopili mlajši gojenci, 29. »naj»^ 18.30 pa gojenci višjih razredov. Predstavili se tudi mali ansambli violinistov, nadalje otroški in šolski orkester. Oba koncerta bosta v Narotm domu.