Hladnikia 3: 11-12 (1994) 17 Združba Caricetum lasiocarpae W. Koch 1926 v Sloveniji Community Caricetum lasiocarpae W. Koch 1926 in Slovenia Andrej Martinčič Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, 61000 Ljubljana, Slovenija Izvle&k: V prispevku podaja avtor razširjenost vrste Carex lasiocarpa v Sloveniji, ki je bila doslej znana le z barja Drni pri Zelencih. Nadalje obravnava združbo Caricetum lasiocarpae, ki jo vrsta gradi na minerotrofnih barjih. Abstract: Discussed in the article is the distribution of the species Carex lasiocarpa in Slovenia. The author gives a critical survey of the minerotrophic community Cancetuni lasiocarpae. Nomenklatura: Mala flora, 2. izdaja 1984 1. Uvod Minerotrotna močvirja v Sloveniji so v večini primerov na južni meji areala tovrstnih ekosistemov v Evropi (Martinčič 1992). Vegetacija, ki jih porašča, spada predvsem v razred Scheuchzerio - Caricetea juscae. Združbe iz tega razreda so pri nas še nepopolno proučene, nastopajo pa večinoma v floristično osiromašenih ob likali. Osiromašenje se povečuje z oddaljevanjem od alpskega prostora, istočasno pa se povečuje število in pomen "molinietalnih" elementov (Martinčič 1991). Ena izmed združb minerotrofnih močvirij, ki dosežejo južno mejo areala v Sloveniji, je Caricetum lasiocarpae. Združba je razširjena po širšem alpskem prostoru, pogosta je v Skandinaviji, sega pa tudi v Sibirijo. Čeprav so sestoji s prevladujočo vrsto Carex lasiocarpa tretirani večinoma kot enotna združba razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae, pa je njen floristični sestav v posameznih predelih močno različen. BAlatova-TulAčkova 1972 in BAla-tova-TulAčkova & Huebl 1985 sta zaradi prevladovanja vrst iz razreda Phragmiti-Magnocaricetea celo opisala dve združbi z dominantno vrsto Carex lasiocarpa in ju uvrstila v omenjeni razred. 2. Razširjenost vrste Carex lasiocarpa v Sloveniji Dlakavoplodni šaš je v Evropi precej razširjena vrsta, vendar postaja južno od Alp vse redkejši. Za ozemlje današnje Slovenije ga prvi navaja Deschmann in sicer za okolico Bevk na Ljubljanskem barju. Herba-rijski material, ki ga je Deschmann nabral leta 1868, je Paulin izdal v svoji eksikatni zbirki Flora exsiccata Carniolica pod številko 1437. Toda z izsušitvijo Primožičcvega jezera, kjer je bilo edino nahajališče, in s splošnimi spremembami na Ljubljanskem baiju je vrsta izumrla (Dolšak. 1936, Maver 1952). Pri proučevanjih minero-trofnih barij v Sloveniji pa smo vrsto Carex lasiocaipa odkrili na več loka-litetah. Najprej na barju Drni pri Zelencih (Martinčič 1988), kasneje pa še na treh drugih. Trenutna podoba razširjenosti je naslednja: Alpsko območje - 9548/1: barje Drni 18 A. Martdičič Združba Caricetum lasiocarpae W. Koch 1926 v Sloveniji pri Zelencih, 840 m Preddinarsko območje - 0254/4: barje Alpsko območje - 9750/2: barje Ledine pri Dolenji vasi blizu Ribnice, 500m na Jelovici, 1130 m Dinarsko območje - 0052/2: barje pri Povsod uspeva na zamočvirjenih, Ulaki na Blokah, 760 m mineralno bogatih tleh (tab. 1). Tabela (Table) 1: Caricetum lasiocarpae W.Koch 1926 Štev.popisa 1 2 3 4 5 6 I 7 8 |9 10 11 Il2 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Lokacija Dolenja vas (uiaka | Ledine | Drni Značilnice združbe (Ass. character species) 1 Carex lasiocarpa 4412+2 4433 55 55 331122 33 55 33 22 + + 44 + 55 33 33 Značilnice za zvezo, red - Alliance, order character species (Caricion lasiocarpae, Scheuchzerictalia) 33 33 ... 11 ..... . . . + 12 II . 11 + + . . +2 +2 +...... . . . 12 + . 11 . 33 + . ....+... 11 . + 22 + U + + 12 +2 +2 +2 2 Sphagnum centrale 33 55 . . . 3 Sphagnum platyphyllum + ... 12 4 Sphagnum contortum ..... 5 Carex limosa . ... + 6 Calltergon giganteum ..... 7 Caltisrgon tiifariuni ..... 8 Drosera anglica ..... 9 Trichophorum alpinum ..... Znaöilnice za razred - Class character species (Scheuchzerio - Caricctea fuscae) 10 Tomenthypnum nitens . . .................... 11 Carex stellulata +..++..11............. 12 Potentilla palustris 22 33 11 . ................ .. 13 Sphagnum subsccundum 23 . 55 55 55................ 14 Agrostis canina + + II + + . . + +....... 15 Menyanthes trifotiata 11 11 + 22 22 11 22 . . . + II 22 + + + 11 ^ 22 33 16 Schoenus ferrugineus ...................... 17 Epipactis palustris .....+ 11 .... +........ • 18 Drepanocladus revolvens.....11++. . 33 11 43 ...... 22 19 Etiophontm angustifoliiun.....+ .+ + + +..- + ■• + • ... i ++. + .11 20 Pamassia palustris ...........t -r . . 21 Sphagnum denticulatum...................... 22 Carex flava .......1133 22+.......... 23 Carex nigra ........."' + '+ +'+ + 24 Carex panicea .......+ + + +... . ■ 25 Campyliiun stellatum .......+2.+2 + 44...+22++1144 26 Trichophorum caespitosum.....+2 . +2 27 Calliergon stramineum 11 28 Scorpidium scorpidoides ...........+ .1I..+ 29 Drepanocladus ......................... Hladnikia 3: 11-12 (1994) 19 Spremljevalke (Molinietalia) Companion species 30 Molinia caerulea 31 Valeriana dioica 32 Lysimachia vulgaiis 33 Cirsium palustre 34 Lychnis flos-cuculi 35 Filipéndula uhnaria diuge - other 36 Lycopus europaeus 37 Phragmites australis 38 Juitcus articulatus 39 Scutellaria galericulata 40 Galium palustre 41 Frangida alnas 42 Salix nurita 43 Polytrichia)i pallidisetum 44 Ranunculus repetís 45 Potcntilla erecta 46 Aulucomnium palustre 47 Mentha arwnsis 4S Carex gracilis 49 Calliergonella cuspidala 50 Carex rostrata 51 Mentha pulcgiitm 52 Calliergon cordifollum 53 Equúetuin fluviatile 54 Salix msinarinifolia 55 Oxycoccus palustris 56 Drosera rotun di folia 57 Andromeda polifolia 1111+11+12 + 221111. ++......+ + ... 11+.++22+. + .... + . ... . . .................... + +U++................ ..+++................ ... + ...++............ 11 11 22 22 22 11 11 22 22 + + . . + + + + + 22 + 22 11 12 + + +2 11 + + U 44 33 11 11 22 U + + + . 44 33 + + 22 + + 11 22 44 11 11 + . + . U 22 33 . 44 po enkrat so zabeležene - recorded only once Halens lanatus(4), Equisetum palustre (10), Lythrum salicaria (6), Ranunculus flam,nula (4), Ranunculus auricomus (5), Utricularia vulgaris (7) 3. Vegetacijska podoba Sestoje s prevladujočo vrsto Carex lasiocarpa označuje večina avtorjev kot združbo Caricetum lasiocarpae. Dve samostojni združbi loči Osvald (1923, v Krisai 1966), kasneje pa tudi Kloet-zu (1969). Slednji deli sestoje s pre- vladujočo vrsto Carex lasiocarpa v združbo Sphagno-Caricetum lasiocarpae in v Campylio-Caricetum lasiocarpae. Združba Caricetum lasiocarpae je razširjena po večjem delu Evrope, manjka oz. je redka le v predelih južno od Alp. Zaradi obsežnega are- 20 A. Martdičič Združba Caricetum lasiocarpae W. Koch 1926 v Sloveniji ala se njen floristični sestav v posameznih predelih precej razlikuje (prim. Krisai 1966, 1991, ICaule 1973, Oberdörfer 1992, Schumacker 1978, Braun 1970, Eurola 1962), zato je tudi njeno razčlenjevanje dokaj različno. Opisanih je večje število subasociacij, floristične razlike pa so pogojene deloma s fitogeografsko lego, deloma pa z ekologijo rastišč, predvsem s kemizmom podlage. Visoka stopnja difcrenciranosli asociacije nas sili v zaključek, da gre v primeru enotne združbe Caricetum lasiocarpae za makrousociacijo, ki bi jo bilo treba razdeliti na več floristično, fitogeografsko in ekološko bolj enotnih asociacij. Tak princip je že bil uporabljen pri združbah Caricetum davalli-anae (Moravec 1966), Caricetum litno-sac (Krisai 1972) in Schoenetum ni-giicantis (Martinčič 1991). Zaradi obrobne lege in maloštevilnosti naših rastišč pa smo se kljub navedenemu odločili, da zaenkrat ostanemo pri enotni asociaciji. Na vseh poznanih nahajališčih v Sloveniji pokriva združba relativno velike površine. Asociacijska značilnica je le vrsta Carex lasiocarpa, kajti vrsta Sphagnum obiusum pri nas ne uspeva. Floristični sestav se na posameznih nahajališčih precej razlikuje. To povezujemo deloma z ekologijo, deloma pa s fitogeografskim položajem posameznih predelov. Na baiju Drni pri Zelencih porašča združba Caricetum lasiocarpae velike površine na robu osrednjega dela barja. V florističnem sestavu močno prevladujejo značilne vrste sintaksonov razreda Schcuchzerio-Caricetea fuscae. Med njimi so redno prisotne Meny-anthes trifoliata, Carex limosa, Drosera anglica, Campylium stellatum, Calliergon trifarium in Drepanocladus re- volvens. Molinietalne vrste, ki so sicer v združbah nizkih barij pri nas vedno navzoče v večjem številu, so tu zastopane le z vrstama Molinia caerulea in Valeriana dioica. Med preostalimi, sicer maloštevilnimi "spremljevalkami" pa predstavljajo pomembno skupino ombrotrofne vrste Andromeda polifolia, Oxycoccus palustris in Drosera rotundifolia, ki na drugih lokalitetah ne uspevajo. Značilna je tudi odsotnost sfagnumskih vrst, čeprav na barju Drni v drugih združbah uspevajo. Tudi na barju Ledine prevladujejo vrste, značilne za minerotrofna barja. Predvsem so navzoče značilnice za razred, značilnice za zvezo in red so maloštevilne. Pomemben delež med njimi, številčno in po pokrovnosti, predstavljajo mahovne vrste, npr. Calliergon trifarium, Calliergon giganteum, Drepanocladus revolvens, Sphagnum contortum- Molinietalne vrste so maloštevilne, z majhno pokrovnostjo, le Molinia caerulea je nekoliko pogostejša. V kategoriji spremljevalk je omembe vredna še skupina vrst Carex rostrata, Mentha pulegium, Cardamine pratensis aggr., Calliergonellu cuspida-ta in Calliergon cordifolium. S svojo prisotnostjo nakazujejo povezavo z zvezo Magnocaricion, zato predstavljajo diferencialne vrste subasociacije caricetosum rostratae, ki jo je opisal Krisai (1991). Na močvirju pri Ulaki na Bloški planoti uspeva združba Caricetum lasiocarpae skupaj z združbama Schoenetum feiruginei in Eleocharitetum quin-queflorae. Floristični sestav je zaradi oddaljenosti od ožjega alpskega prostora in fitogeografske lege že nekoliko siromašnejši. Značilnice za zvezo in red manjkajo v celoti, navzoče so le značilnice za razred. Nobena skupina Hladnikia 3: 11-12 (1994) 21 diagnostično pomembnih vrst ne prevladuje, zato tudi ni mogoče opredeliti posebne subasociacije. Še najbolj ustrezna oznaka bi bila, da je tod razvita floristično osiromašena tipična subasociacija. Na barju pri Dolenji vasi blizu Ribnice, kjer pokriva združba Carice-tum lasiocarpae velike površine, je floristični sestav najbolj svojevrsten. Število značilnic sintaksonov razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae ni manjše kot na predhodnih lokacijah. Vendar pa vključuje vrste, ki na drugih barjih ne uspevajo v tej združbi. Predvsem so značilne vrste iz rodu Sphagnum - S. centrale, S. platyphyllum in S. subsecundum z zelo visoko stopnjo pokrovnosti. Zelo veliko je število spremljevalk. Med njimi sta posebno značilni dve skupini vrst. Prvo skupino tvorijo " fragmitetalne" vrste Phrag-mites australis, Scutellaria galericulata, Lycopus europaeus, Carcx gracilis in Galium palustre. S pogostnostjo nastopanja dajejo združbi značilno podobo in zgradbo. Na njihovi osnovi opredeljujemo sestoje združbe Cari-cetiim lasiocarpae pri Ribnici kot sub-asociacijo phragmitetosum australis Krisai 1966. Morda predstavljajo popisi 1-5 celo združbo Comaro-Caricetum lasiocarpae Bal -Tul. et Huebl 1985, ki sta jo avtorja zaradi svojevrstnega florističnega sestava uvrstila v zvezo Magnocaricion. Na podobno značilnost opozarja že Philippi (apud Oberdorfer 1977), ko govori, da je celotna zveza Caricion lasiocarpae na meji z zvezo Magnocaricion. Ta svojevrstni floristični sestav izpopolnjuje še skupina "molinietalnih" vrst, ki je na tem baiju zelo številna. Slednje ni samo posledica šotnate podlage, temveč je tudi odraz fitogeografske lege. Barje pri Dolenji vasi leži v preddinarskem fitogeografskem območju, torej na prehodu iz srednjeevropsko-alpskega v submediteransko-ilirski prostor. V tem prehodnem predelu pa dobijo nekatere združbe iz razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae izrazito "molini-etalno" zgradbo in celo sintaksonom-sko pripadnost (Martinčič 1991). 4. Ekologija Ekologija predelov v Sloveniji, kjer uspeva združba Caricetum lasiocarpae, je razmeroma enotna (tab. 2). Povsod je pH bazičen, množina kalcija pa redno presega 20 mg/l, Le v delu baija Ledine dosega komaj 10,5 mg/l, kar je povezano z geološko podlago, ki je v tej dolini neenotna. Podobne razmere so tudi pri električni prevodnosti, ki nam ponazarja množino mineralnih snovi. Vrednosti električne prevodnosti kažejo, da gre v vseh primerih za mineralno bogata močvirja. Vlažnost podlage je zelo velika. Na vseh rastiščih, razen pri Dolenji vasi, je večji del leta plitva površinska voda. Tab. 2: Vrednosti pH, električne prevodnosti in kalcija na lokalitetah združbe Caricetum lasiocarpae lokaliteta pH el.prev.