GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE
OKTOBER
št. 10
NAŠE SREČANJE V GORNJEM GRADU
V nedeljo, 15. septembra smo se zbrali v Gornjem gradu. Prišli smo na zaključno prireditev, ki je pomenila osrednjo slovesnost v tednu, ko smo proslavljali naš letošnji občinski praznik. Praznovanje tega, za nas pomembnega dne, je bilo letos povezano s praznovanjem 30-Ietnice osvoboditve Gomjesavinjske doline.
Zborovanja v Gornjem gradu so se poleg številnih borcev, aktivistov koroških borcev in domačinov udeležili tovariši Sergej KRAIGHER, predsednik predsedstva SRS, Marjan BRECELJ, predsednik skupščine SRS, inž. Andrej MARINC, predsednik IS skupščine SRS, Mitja RIBIČIČ, predsednik RK SZDL in še mnogi drugi pomembni družbeni delavci in komandanti proslavljenih partizanskih enot. Domačini, borci in aktivisti smo bili še posebej veseli, da je bil v naši sredini tudi tov. Franc LESKOŠEK-Luka, prvi komandant slovenskih partizanskih enot. Prisotnost vseh je prispevala k resnično slavnostnemu vzdušju v Gornjem gradu.
Svoj čar je k celotnemu praznovanju prispevalo tudi lepo vreme. Gornji grad s svojo okolico se nam je ta dan predstavil v najlepši luči. Okrašen z zastavami, cvetjem in zelenjem je sprejel blizu 10.000 udele-ležencev proslave, na kateri je zbranim spregovoril o slavnih dneh te doline in aktualnih družbeno-eko-nomskih vprašanjih inž. Andrej MARINC, predsednik IS Skupščine SRS. Iz njegovih besed in naših
skupnih spoznanj lahko povzamemo, da je bilo območje občine v težkih vojnih časih nemalokrat tisti kraj, kjer so si lahko partizanske enote oddahnile po hudih bojih in seveda tudi kraj, kjer so morale z vojaškimi sliami okupatorja voditi težke boje. Povojni razvoj tega območja ni majhen. Rezultati takšnega razvoja so danes vidni na vsakem koraku. Moderne oblike kmetovanja vidimo v vseh krajih.. Število kilometrov gozdnih cest je veliko. Asfaltni trak je prišel že v mnoge manjše zaselke. Gradimo moderne šole. Otroški vrtci niso več samo želja in pristopni le tistim, ki živijo v mestih — imamo jih tudi pri nas. Našo usmerjenost v industrijo ne pojmujemo le z rezultati, ki so doseženi v eksploataciji gozdov in v razrezovanju hlodovine. Les predelujemo še v marsikaj drugega. Proizvodnja ivernih plošč in sta. bnega pohištva je organizirana na najnovejših tehnoloških spoznanjih. Usmerili smo se tudi v druge zvrsti industrijske proizvodnje. Ime EL-KROJA je postalo znano celo izven meja naše domovine. Naši ljudje so uspešno obvladali tehnologijo proiz-
vodnje najmodernejših malih gospodinjskih aparatov. Na Ljubnem nastajajo zametki nove kovinske industrije, ki bo postala uspešno dopolnilo naši gradbeni dejavnosti. Obrat Cinkarne v Ljubiji je eden izmed najuspešnejših obratov v TOZD kemije Cinkarne Celje. Uspešno premagujemo razvojne težave v turizmu in trgovini. Nova delovna mesta se odpirajo iz dneva v dan. Ni več tako daleč dan, ko ne bo treba na delo drugam, ko se bodo mladi ljudje lahko po končanem šolanju v večini vračali v svoje kraje in tu nadaljevali z delom. In še bi lahko naštevali uspehe.
Naloge, ki so pred nami, so prav tako velike, še zlasti pomembna je tista, ki nas zavezuje, da naravno lepega in čistega okolja ne prepustimo onesnaženju. Očuvanje čistega in zdravega okolja je ena od najpomembnejših ekonomskih naložb našega območja. Zgraditi moramo več družbenih stanovanj, zlasti za tiste delavce, ki imajo nižje osebne dohodke. Z modernejšimi cestnimi povezavami se moramo povezati med seboj in z našimi sosedi itd.
Naša prizadevanja v nadaljnjem razvoju vsekakor ne bodo enostavna. Povezana bodo s premagovanjem marsikaterih težav, ki pa nam, samoupravno organiziranim delav-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Na prireditvenem prostoru se je zbralo mnogo borcev in ostalih občanov
Slavnostne seje občinske skupščine so se udeležili vidni družbenopolitični voditelji
NAŠE SREČANJE V GORNJEM GRADE
(Nadaljevanje s L strani)
cem v gospodarstvu in družbenih službah, ne smejo in ne bodo mogle predstavljati nepremagljive ovire. Prepričani smo lahko, da v kolikor s takšno prizadetostjo in odgovornostjo razmišljamo in delujemo za nadaljnji napredek, uspehi v prihodnosti ne morejo izostati.
Po končanem slavnostnem zborovanju, ki so ga zaključili kulturniki iz Trbovelj z bogatim kulturnim programom, za 'kar jim gre zahvala, so program praznovanja uspešno dopolnili še piloti Letalske zveze Slovenije. Nad Gornjim gra-
Tudi otvoritev asfaltiranih cestišč v Gornjem gradu je bila slavnostna
Slavnostni govornik na proslavi je bil ing. Andrej Marinc, predsednik IS SRS
Tovariško srečanje so poživila športna letala
Na prireditveni prostor so ljudje trumoma prihajali
povezana s težkimi in najveličastnejšimi časi Gornjesavinjske doline. Veliko je bilo tudi nas mlajših. To je tistih, ki v tistih težkih dneh še nismo dojemali grozot okupacije in tistih, ki so vstopili v življenje že v novi, boljši in srečnejši družbi. Tako zbrani smo vsi skupaj ob koncu praznovanja odhajali z iskrenimi željami, da se v Gornjem gradu še snidemo. Prepričan sem, da je to naša obveza, ki jo radi sprejemamo.
Hubert HERČEK
dom so nam pokazali skupno s padalci delček tistega, kar znajo in v čemer se vsakodnevno izpopolnjujejo — za primer, če bi morali to znanje kdaj uporabiti za obrambo naše domovine.
Tovariško srečanje, ki je sledilo dopoldanskemu delu, je omogočilo marsikatero osebno snidenje, ki je poleg stiska rok in objema orosilo tudi oko. Udeležilo se ga nas je veliko število. Skorajda nismo mogli verjeti, od kod vse so prišli borci in aktivisti, katerih življenjska pot je
VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI 1974
Z vlakom bratstva in enotnosti bodo tudi letos odpotovali v Srbijo nekdanji izgnanci, ki jih je okupator izgnal v Srbijo. Z njim bo odpotovala tudi 8-članska uradna delegacija občine Mozirje, ki bo obiskala občino Čajetino v Srbiji.
Izvršni odbor občinske konference SZDL Mozirje je na svoji zadnji seji sprejel dogovor o sodelovanju pri organizaciji vlaka bratstva in enotnosti. Z dogovorom se zavezujemo, da še v nadalje krepimo odločnost delovnih ljudi in občanov SR Slovenije in SR Srbije, da bratstvo in enotnost narodov in narodr nosti SFR Jugoslavije, skovano v narodnoosvobodilnem boju nenehno krepijo in razvijajo in da prenašajo revolucionarno tradicijo in pridobitve na mlajše generacije.
Uradno delegacijo, ki bo obiskala občino Cajetina, sestavljajo: Franc ŠARB, predsednik Skupščine občine Mozirje, HERČEK Hubert, predsednik IS Skupščine občine Mozirje, Jože RAKUN, namestnik sekre tarja Občinske konference ZKS Mo-
zirje, Vlado KOŠIR, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Mozirje, Ivan BERLOŽNIK, predsednik občinske konference ZMS Mozirje, Franc OMLADIČ, predsednik občin-
NOV OBČINSKI SINDIKALNI SVET
9.	julija 1974 je bil v Mozirju sindikalni občni zbor. Na njem so razpravljali o delu občinskega sindikalnega sveta v preteklem obdobju, družbeni vlogi sindikata glede na novo ustavo ter njegovo vlogo pri uresničevanju novih samoupravnih družbenih odnosov.
Na občnem zboru je bil konstituiran nov občinski svet, ki šteje 35 delegatov. Delegatska mesta so porazdeljena tako, da so v občinskem sindikalnem svetu zastopani vsi sindikati in tudi vse osnovne organizacije sindikata.
skega odbora ZRVS Mozirje, Ivan KRAMER, član občinske konference SZDL Mozirje, Ivan JERAJ, član predsedstva občinskega sindikalnega sveta Mozirje.
V predsedstvo, ki šteje 7 članov, so bili izvoljeni:
1.	inž. GABROVEC Rudi, ZKZ Mozirje;
2.	JERAJ Ivan, GLIN , Nazarje, TOZD gozdarstvo;
3.	PUNCER Draga, ELKROJ Mozirje;
4.	PUNGERŠEK Ivan, SO Mo-zirie*
5.	STRAŠEK Bogomir, GRADBENIK, Ljubno ob Savinji
6.	inž. TRATNIK Franc, GLIN Nazarje. TOZD lesna industrija;
7.	VRŠNIK Olga, Osnovna šola Luče.
Za predsednika občinskega sindikalnega sveta je bil izvoljen inž. Franc TRATNIK, za podpredsednika Bogomir STRAŠEK, za sekretarja pa Franc ŠTIGLIC.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO OR DRETI
Vsi občani mozirske občine smo se na letošnji občinski praznik, ki je bil združen s proslavo 30-letnice osvoboditve Gornje Savinjske doline v Gornjem gradu, temeljito pripravljali. Naša aktivnost pa ni zaživela samo pred praznikom, ampak smo na družbenopolitičnem in gospodarskem področju aktivno delovali že med narodnoosvobodilnim bojem in po njem. S svojo aktivnostjo pri obnovi kraja in graditvi novih družbenih odnosov se je posebno izkazala krajevna skupnost Šmartno ob Dreti, za kar je dobila ob letošnjem občinskem prazniku veliko priznanje — občinsko nagrado.
Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti ima bogato zgodovino združevanja prebivalcev za skupne družbene akcije. Že v času NOV, je takratni narodnoosvobodilni odbor odigral pomembno vlogo pri oblikovanju ljudske oblasti. Z nesebičnim in požrtvovalnim delom je takratni odbor skrbel za preskrbo prebivalstva z najnujnejšimi živili, obenem pa je zbiral hrano in sanitetni material za partizanske enote. Vas Šmartno ob Dreti je bila leta 1944 popolnoma požgana in uničena. Številni krajani te vasi pa so žrtvovali svoje življenje v NOV.
Po vojni so se krajani lotili obnove svojih domačij, z enako vnemo pa so zgradili tudi novo šolo in obnovili gasilski dom. Tej skupni akciji je sledila elektrifikacija celotnega šmarskega območja, lotili so se izgradnje novega vodovoda, nakar pa so z ostalimi prebivalci doline ob Dreti pristopili k asfaltiranju ceste Nazarje—Gornji grad. V vseh teh akcijah, katere so izvedli
V imenu KS je nagrado sprejel njen predsednik Franc Tevž
prebivalci KS Šmartno ob Dreti so odigrali pomembno vlogo samoprispevki, ki vse bolj postajajo po membna sestavina samoupravnega razreševanja potreb in interesov prebivalcev KS in s tem sestavni del socialistične samoupravne zavesti delovnih ljudi.
Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti povezuje vse organizacije in društva, še zlasti trdno povezuje prebivalce z gasilskim in športnim društvom. Enotno organizirajo vse akcije in so v letošnjem letu pri-
stopili k izgradnji novega športnega igrišča. Prebivalci krajevne skupnosti pa so izkazali veliko solidarnost pri modernizaciji ceste Šmartno ob Dreti—Brdo.
Pomembno vlogo v delovanju krajevne skupnosti imajo tudi družbenopolitične organizacije od Zveze komunistov, socialistične zveze, zveze borcev in mladine. Krajevna skupnost se uspešno vključuje v številnih skupnih vajah teritorialne obrambe in odborov za SLO.
RAZPRAVA O DEJAVNOSTI OSNOVNIH ŠOL V OBČINI
Komite občinske konference Zveze komunistov je na seji v mesecu septembru ocenil idejno usmerjenost vzgoje in izobraževanja v naših osnovnih šolah. Razprava je potekala na osnovi širše analize uresničevanja resolucije skupščine SR Slovenije in stališč Zveze komunistov o idejnosti pouka na šolah. Ocenjeno je bilo, da so vse osnovne šole prizadevno pristopile k uresničevanju in poglabljanju idejnosti pouka ter dosegle vidne uspehe pri uvajanju socialističnih vzgojnih smotrov naše šole. To resnico nam dokazujejo številni uspehi doseženi v šolah od povečanega učnega uspeha, izvenšolskih aktivnosti, večjega _ vpisa učenčev na pedagoške šole, do aktivnega vključevanja šole v samoupravno življenje krajevne skupnosti.
V šolah so doseženi koreniti premiki v modernizaciji učnovzgojnega procesa. Hitrejšo in uspešnejšo modernizacijo pouka pa zavira tehnična opremljenost šole. Ta ne gre v korak s časom za katerega je značilen hitri razvoj tehnologije, ki zahteva vedno več znanja na vseh ravneh. Na seji je bilo poudarjeno, da se mora skladno z razvojem in izgradnjo šolskih objektov poskrbeti tudi za zadovoljivo opremljenost šole, ki bo zagotavljala možnosti uvajanja sodobnega pouka in s tem večala učni in vzgojni uspeh naše osnovne šole.
K doseganju boljših rezultatov je precej pripomogla višja strokovna usposobljenost učiteljev. Polovica u-čiteljev si je v zadnjih letih pridobila višjo strokovno izobrazbo. Te-
žave pa nastajajo zaradi nezasede-nosti delovnih mest na nekaterih podružničnih šolah v manjših krajih. Pomanjkanje učiteljev nastaja zaradi njihovega odnoda v gospo darstvo in druge dejavnosti. Osebni dohodki v šolstvu precej zaostajajo za osebnimi dohodki v gospodarstvu pa tudi v drugih družbenih dejavnosti zlasti če upoštevamo sorazmerno visoko izobrazbeno strukturo pedagoških delavcev. V nadal jnjem razvoju sistema svobodne menjave dela, kot ga opredeljuje nova ustava, bomo morali imeti v vidu potrebo po zagotovitvi približno e-nakega gmotnega položaja delavcev v šolstvu, kot je položaj delavcev v gospodarstvu, z enakim obsegom dela in zahtevano strokovnostjo. K temu vprašanju nedvomno spada tu-
di hitrejše in bolj organizirano reševanje stanovanjskih vprašanj, ki je bilo dosedaj prepuščeno več ali manj šoli sami.
Nekatera vprašanja šole posredno vplivajo na doseganje manjših u-spehov šole. Zato je upravičeno postavljena zahteva po pravilnem družbenem ovrednotenju dela pedagoških delavcev.
Komite je sprejel analizo, ki je bila narejena kot osnovno gradivo za razpravo in sklenil, da o tej problematiki razpravlja tudi občinska konferenca na prihodnji seji. Sprejet je bil tudi predlog stališč o nadaljnjih nalogah organiziranih socialističnih sil pri poglabljanju socialističnih vzgojnih smotrov v šoli. V stališčih so nakazane naloge komunistov — učiteljev v osnovni šoli, potreba po pravilnejšem družbenem vrednotenju dela pedagoških delavcev, zahteva za skladen razvoj šolskih objektov in tehnične opremljenosti pouka, potreba po usmerjanju učencev v učiteljski poklic z u-poštevanjem vseh kadrovskih kriterijev in nujnost takojšnje rešitve vprašanja posebne osnovne šole v občini.
Poleg tega je komite razpravljal in sprejel program dela občinske organizacije Zveze komunistov do konca tega leta. Podana je bila tudi informacija o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov
15.	marca je bila podpisana pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji.
Po tej pogodbi je lahko zavarovan kmet, ki trajnejše proizvodno sodeluje z eno ali več organizacijami združenega dela.
Kmetje kooperanti bodo zavarovani po osnovi, ugotovljeni po dejanskem čistem dohodku.
zavarovalna osnova 1.274 din 1.621 din 1.969 din
2.3	i6 din 2.663 din
zavarovalni
razred
V.
IV.
III.
II.
I.
Zadružna zveza je svojim članicam posredovala podatke o višini čistega osebnega dohodka v proizvodnem sodelovanju pridelanih in prodanih pridelkov.
Primer: na kmetiji so v kooperaciji pridelali in oddali organizaciji v enem letu.
Osebni dohodek na tej kmetiji znaša na mesec 2.017,80 in zadostuje za uvrstitev zavarovanca v II. zavarovalni razred.
Letos znaša prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov kooperantov 16,31 % od osnove, po kateri je zavarovanec zavarovan.
Gozdno gospodarstvo in Zadruga sta se dogovorila, da bo zadruga sprejemala prijave za pokojninsko zavarovanje. Gozdno gospodarstvo pa ji bo dostavljalo podatke o letnih etatih kooperantov.
V oktobru bo zadružna zveza priredila seminar o izvedbi zavarovanja. Na tem sestanku se bodo dogovorili še. o nekaterih podrobnostih tega zavarovanja!
Po tem posvetovanju bo zadruga pričela sprejemati prijave za zavarovanje.
Podrobnejše informacije o pokojninskem zavarovanju lahko kmetovalci dobe v pisarna delovnih enot v Gornjem gradu, na Ljubnem, \ Mozirju in na Rečici.
Pridelek	Delež oseb. doh. v 100 kg pridelka	Skupaj	OD
mleko 15.000 litrov	87,30	13.095,00	din
pitancev 1.500 kilogramov	521,00	7.815,00	din
krompir 5.000 kilogramov	66,07	3.303,50	din
Skupaj OD v enem letu		24.213,50	din
Povodnji pogostokrat nanesejo ob nosilce mostov in johe brvi veliko dračja, kar cela drevesa. Ce bi čakali naslednje povodnji, bi bilo nevarno, da spodnese most ali pa se voda kako drugače razjezi. No, to so pravočasno pogruntali 'ljudje, ki bi lahko bili ogroženi, pa so se znašli takole. Hidravlična roka kamionskega nakladalca je mnogo močnejša od še tako krepkega možakarja.
srečanja
Komisija
za informacije
pri OK ZMS Mozirje
mladih
PRED TRIDESETIMI LETI
Ostane petdeset brezdomcev. Srečni so, da so ostali živi, čeprav se namesto strehe nad njimi boči nebo in imajo namesto postelje mater zemljo, ki ni še nikogar izdala. Doma so, med gozdovi in gorami. Tudi mati z otrokoma ostane.
Mož, ki se zaveda, da se ne more žrtvovati za državo, če se ne bo brigal hiti za lastno družino, jo neutrudno išče. Brska pod pepelom požgane hiše, da bi našel vsaj delček tistih, ki so mu pomenili nekaj največjega v življenju. Izve, da so še živi. Utrujenost ga ne more ustaviti. Pohiti, da bi čimprej prišel v objem svojih dragih.
Nedelja zvečer je. Marjan Kralj nas preko radia zabava z izbranimi besedami in nas poskuša razvedriti s priljubljenimi melodijami. Prekrižanih nog sedimo na kavču in sanjarimo.
In pred tridesetimi leti... Mati je v nedeljo zvečer 22. 10. 1944 s sedemmesečno hčreko in leto in pol starim sinom prebedela noč. Sama, brez tolažečega in upanje vzbujajočega glasu. Strah jo je bilo; vse v njej je trepetalo. Skrbelo jo je za usodo dveh malčkov, katerih oče je bil v bližnjem kraju pri partizanih. Nemci so zopet izvajali ofenzivo. Dosegli so že kmetije pod Olševo. Vsak čas so jih pričakovali tudi v Solčavi. Ko se je 23. poldne že prevesilo v večer, so se prikazali. Mrkih obrazov, stisnjenih ustnic in z ukazovalnim korakom so prišli v vas. Vzeli so prebivalcem hrano, obleko, dragocenosti. V torek je njihovo divjanje doseglo vrhunec. Vdrli so v hiše in iz njih izgnali ljudi. Tudi mlada mati je občutila njihovo osornost. Vojaki so ji neprizadeto dejali, da hočejo luč. Niso se zadovoljili z naravno svetlobo; premalo jim je bilo sonce, luna, zvezde. Hoteli so ustvariti veličasten, umeten ognjemet. Kar so hoteli, so dosegli, saj njihovo srce v tistih trenutkih ni čutilo usmiljenja prav do nikogar. Strpali so ljudi v kolono in jih nagnali proti Logarski dolini. Mati se je napotila v smer, kjer se je zadrževal njen mož, vendar zaman. Poskušala je rešiti' otroka, toda ledena cev brzostrelke ji je jasno povedala, da ni nobene rešitve. Spoznala je, da je zanjo najbolje, če se orožje sproži. Konec bi bilo muk; toda kaj bo z otrokoma? Treba je vztrajati in z obsojajočim pogledom ukloniti voljo osebi, ki drži vanjo naperjeno prinašalko smrti. Uspe ji in skupaj z drugimi nadaljuje pot. Je to sploh pot? Izgnanci nimajo cilja pred seboj. To, kar so si zgradili v dolgih letih, se v poslednjih krčih zvija v plamenih. V očeh so solze, ki drsijo po licih in kapljajo na tla kot bi hotele pogasiti požrešne zublje. Nemci jih zaprejo na podstrešje hotela Logar v Logarski dolini. Njihove misli so e-nake, čeprav se razlikujejo po značajih. Vsak si postavlja vprašanje: Kaj se bo zgodilo z menoj? Mati pa pozabi nase. Zazre se v prestrašene obrazke svojih otrok in v grlu se ji naredi velika kepa. Ne more jokati in ne govoriti, preveč je v njej bo-
lečine. Ena izmed Solčavank doseže, da jo odpeljejo pred nemškega komandirja. Poprosi ga, naj se usmi-
Danes imata ta mati in oče že številnejšo družino. Tudi onadva prisluhneta ob nedeljskih večerih šaljivemu glasu našega napovedovalca.
Proslave v Gornjem gradu so se udeležili tudi naši taborniki
li nedolžnih ljudi. Morda si je tudi on prav takrat zaželel, da bi videl svoje domače in se je toliko omehčal, da so Solčavane preselili v spodnje prostore in jim dali nekaj hrane. 25. jih odpeljejo h kmetu Podbrežniku, kjer jih pustijo petde set. Stopetdeset za delo sposobnih pa odvedejo s seboj. V
Toda kot vsi Sočavani, ki so doživeli požig, se večkrat spomnita na ta dogodek.
Ta spomin bo najbolj zaživel prav etos, po tridesetih letih. Zbudil se bo tako živ, da si bomo te težke trenutke v zgodovini našega kraja lahko predstavljali tudi tisti, ki jih nismo doživeli.
PRED KONGRESOM SINDIKATOV
V dneh do 15. oktobra so se sestajali člani sindikatov v vseh delovnih kolektivih naše republike, kakor tudi naše občine. Povsod so obravnavali gradivo za 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 7. in
8.	novembra letos v Celju. Vsi ti in drugi sestanki pred kongresom pomenijo bistven sestavni del priprav na 8. kongres in možnost za vsakega člana sindikata, da prispeva svoj delež k uspehu tega kongresa in k večji uspešnosti sindikata pri uresničevanju interesov delavcev. Zaradi tega mora biti 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije, te naj-
bolj množične družbenopolitične organizacije delavskega razreda, kongres akcije za dosledno uresničevanje vsega kar smo zapisali v ustavo, v dokumente 10. kongresa ZKJ in 7. kongresa ZKS. Tega seveda ni malo, saj hočemo uresničiti popolno oblast delavcev nad razmerami v katerih-živijo in delajo, nad sredstvi, ki jih uporabljajo za delo in nad celotnim dohodkom, ki ga u-stvarjajo. Delovni ljudje želijo razreševati družbena in gospodarska vprašanja in tako odločilno vplivati na svoj družbeni in socialni položaj.
(Nadaljevanje na 6. strani)
in povojni socialistični samoupravni preobrazbi družbe pod idejno-poli-tičnim vodstvom Zveze komunistov. Tudi v današnjih razmerah so sestavni del in sredstvo boja delavskega razreda za popolno uveljavitev njegovih razrednih interesov, K kar največji učinkovitosti tega boja bo veliko prispeval tudi nov statutarni dokument slovenskih sindikatov, ki se imenuje »Statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji«. Potreba po novem statutarnem dokumentu izhaja iz dejstva, da je z novo ustavo bistveno povečana družbena vloga sindikatov, da so naloge sindikatov razširjene pravzaprav na vse kar je pomembnega za delavce v združenem delu in da je ob tem bistveno povečana tudi odgovornost sindikata od osnovne organizacije do federacije — za uresničevanje delavskih interesov. V novih ustavnih razmerah je bil potreben vsebinsko nov sindikat, zato je bil prvi osnutek statutarnega dokumenta objavljen
za javno razpravo že maja leta 1973. Obenem je bila po 4. konferenci ZS Slovenije že opravljena reorganizacija sindikatov in je že dala tudi mnoge dobre začetne rezultate. Na podlagi teh izkušenj je bil julija letos objavljen izpopolnjen predlog statutarnega dogovora, ki je bil predmet široke in vsestranske javne razprave. Na podlagi takšne poldrugo leto trajajoče aktivnosti je izdelano novo besedilo dokumenta. Ko bo dogovor na 8. kongresu razglašen, bo to prvič v zgodovini sindikalnega delovanja na Slovenskem, da je bil statutarni dokument sprejet po tako množičnih pripravah in neposredno od celotnega sindikalnega članstva.
Predloženi statutarni dogovor je vsekakor pomembna podlaga za tako organiziranost sindikatov in zvezo sindikatov, ki bo lahko bistveno pripomogla k učinkovitemu uresničevanju oblasti delavskega razreda nad pogoji, sredstvi in sadovi njegovega dela in k uresničevanju drugih interesov delavstva.
mm
(Nadaljevanje s 5. strani)
Pri tem delu sindikatov resnično niso več potrebni neki splošni sklepi, ki bi ponavljali ustavo ali kongresne sklepe Zveze komunistov. Potrebni so sklepi, ki bi kar se da natančno povedali, kaj je v naslednjem obdobju predvsem treba storiti in kdo je za kaj odgovoren, potrebni so sklepi za organizirano akcijo vseh članov sindikata in ne le za posamezne sindikalne organe ali za posamezne aktiviste.
V vsebinsko bogatih in temeljitih pripravah na 8. kongres so bili prav v vsaki osnovni organizaciji sindikata sklicani članski sestanki, na katerih so delavci odločali o sprejetju statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v Sloveniji. Le-ta bo na kongresu razglašen, če bo sprejet v najmanj dveh tretjinah osnovnih organizacij. Obenem so člani obravnavali tudi osnutke kongresnih sklepov in svoje pripombe sporočali odboru za pripravo kongresa, ki jih bo skupaj s spreminje: valnimi in dopolnilnimi predlogi uredil in jih predložil delegatom, zbranim na kongresu.
Po predvidevanjih se je teh sestankov udeležilo skupaj vsaj 400.000 članov sindikata, kar predstavlja najmnožičnejši politični referendum v dosedanjem sindikalnem dogajanju v naši republiki. Bojazen, da bo s temi sestanki celotno predkongresno dogajanje dobilo zgolj mani-festativno obeležje je bila odveč, saj je bila javna razprava usmerjena v kritično analizo razmer sredine, v kateri člani delujejo. S tem je bilo omogočeno dejansko izražanje interesov članstva v posameznih osnovnih organizacijah indikata, njihovo medsebojno soočanje in usklajevanje interesov z interesi delavskega razreda kot celote. Na ta način bodo tudi delegati na kongresu v Celju oboroženi s spoznanji iz svojega vsakodnevnega dela in življenja. V vseh občinah so bile do 5. oktobra tudi predkongresne konference, na katerih so sodelovali člani vodstev vseh občinskih konferenc in organizacij sindikatov in zveze sindikatov. Na konferencah so udeleženci obravnavali dokumente bodočega kongresa in obenem izvolili delegate, ki jih bodo predstavljali na 8. kongresu ZS Slovenije in na
7.	kongresu ZS Jugoslavije. V naši občini sta bila izvoljena: za 8. kongres ZSS Stanko VOLBR, gozdarski delavec, za 7. kongres ZSJ pa Franjo PAJK, varnostni tehnik, zaposlen v TOZD Lesna industrija Nazarje.
Sindikat je množična politična organizacija, ki deluje kot sestavni del samoupravljanja, kot njegova hrbtenica in kot njegova politična kontrola. Sindikat je tudi razredna organizacija, v kateri delavci ugotavljajo, soodločajo in usklajujejo svoje interese, se usposabljajo in delujejo za njihovo uresničevanje. V Sloveniji so se sindikati razvili kot sestavni del boja delavskega razreda Jugoslavije v narodnoosvobodilnem boju in ljudski revoluciji
V mesecu septembru je kolektiv TGO Gorenje v Velenju dobil novega direktorja (na sliki na desni) Slavka Geratiča. Delovno mesto je bilo razpisano potem, ko je prejšnji direktor velenjske tovarne prevzel
RAZSTAVA VOJAŠKE OPREME
10. in 11. oktobra 1974 bo v telovadnem domu Slavka Šlandra v Mozirju razstava orožja, opreme civilne zaščite in gasilske opreme. Razstavo bo pripravila koordinacijska komisija pri Občinskem odboru ZRVS in Občinski konferenci ZSMS Mozirje.
dolžnosti generalnega direktorja Združenih podjetij »Gorenje«. Na sliki sta oba direktorja, Ivan Atelšek in Slavko Geratič nasmejana. Želimo jima, da bosta ob nadaljnjih uspehih še večkrat tako dobre volje!
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83039 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje— Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO, kemična in grafična industrija Celje
Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka od prometa proizvodov.
E2!	'sfk.	NOVIC	E
Splošna vodna skupnost
Načrtujemo^in izvajamo inženiring, vodne in
EMO
priporoča svojo pestro vrsto
izdelkov
poslovna enota CELJE
Izkoristite vse vrste zavarovanja!
/Si________
R*=inVELENJE
TOZD »Pedagoška dejavnost« vzgaja in izobražuje mladino in odrasle v poklicnih, tehniških in višjih šolah rudarske, kovinarske in strojne smeri in smeri organizacije dela
z gozdnimi in drugimi obrati prodaja lesne Sortimente in se priporoča še nadalje cenjenim kupcem
Komunalno podjetje Mozirje kot investitor za gradnjo stanovanj v družbeni lastnini razpisuje na podlagi zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj ter skladno z akti in sklepi solidarnostnega stanovanjskega sklada pri samoupravni interesni skupnosti občine Mozirje
NATEČAJ
za oddajo stanovanj v novem 18-stanovanjskem bloku v stanovanjski
coni III v Mozirju
Komunalno podjetje Mozirje kot investitor za gradnjo stanovanj v družbeni lastnini gradi s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Mozirje in ob pogojih, ki so določeni za uporabo sredste tega sklada, 18-stanovanjski blok v stanovanjski coni III v Mozirju. Po pogodbi med izvajalcem del in investitorjem bo gradnja bloka končana 31. januarja 1975. Na tej podlagi bo vselitev v stanovanja možna do konca februarja istega leta. V bloku bo skupno 18 stanovanj, in sicer:
1.	V prizemlju sta dve enosobni stanovanji: velikost posameznega stanovanja znaša 31,50 mä, cena za kvadratni meter neto koristne površine znaša 3.690,90 din, vrednost stanovanja pa 116.263,55 din.
2.	V pritličju so štiri trisobna stanovanja: velikost posameznega stanovanja znaša 64,73 m2, cena za kvadratni meter neto koristne sta-novanske površine znaša 4.707,45 din, vrednost stanovanja pa 304.715,25 dinarjev.
3.	V prvem nadstropju so štiri trisobna stanovanja: velikost posa-
meznega stanovanja znaša 64,73 m2, cena za kvadratni meter neto koristne stanovanjske površine znaša 4.707,45 din, vrednost stanovanja pa 304.715,25 din.	,
4.	V drugem nastropju so štiri trisobna stanovanja: velikost posameznega stanovanja znaša 64,73 m2, cena za kavdratni meter neto koristne stanovanjske površine znaša 4.282,90 din, vrednost stanovanja pa 277.232,15 din.
5.	V podstrešju sta dve dvosobni in dve trisobni stanovanji: velikost dvosobnega stanovanja znaša 50,73 m2, cena za kvadratni meter neto koristne stanovanjske površine znaša 3.690,90 din, vrednost stanovanja pa 185.911,00 din. Velikost trisobnega stanovanja znaša 70,80 m2, cena za kvadratni meter neto koristne stanovanjske površine znaša
3.690,90	din, vrednost stanovanja pa 261.316,20 din.
Vsa stanovanja so centralno ogrevana. Vsako stanovanje ima na razpolago svoj ograjen prostor za shrambo oziroma ozimnico v kleti in priročno shrambo v stanovanju. Na razpolago sta tudi dva večja prostora za shranjevanje koles, vozičkov in podobnega. Sanitarije v stanovanjih so opremljene skladno z občinskim odlokom o standardu stanovanj. Tla v sobah so obložena s parketom, v sanitarijah s keramičnimi ploščicami, v kuhinji in predprostoru pa s PVC talnimi oblogami. Podstrešna stanovanja so izolirana s sodobnimi izolacijskimi materiali, napajanje z dnevno svetlobo pa je izvedeno skozi sodobna strešna okna s termopan zasteklitvijo, ki omogočajo funkcionalno zračenje stanovanj in izredno toplotno izolacijo.
Opomba: Vsi podatki o cenah in vrednostih stanovanj so povzeti iz začasnega predračuna izvajalca gradbenih del. Izvajalec je opravičen uveljaviti razliko v ceni za vmesne podražitve materiala in dela na podlagi drsne lestvice Biroja za gradbeništvo SR Slovenije. Dokončne cene in vrednosti bodo ugotovljene na podlagi končnega obračuna po tehničnem prevzemu stanovanjskega bloka.
Pravico udeležbe na natečaju imajo organizacije združenega dela in druge organizacije, ki vlagajo sredstva v solidarnostni stanovanjski sklad občine Mozirje.
Solidarnostni stanovanjski sklad občine Mozirje si kot posojilodajalec za gradnjo stanovanjskega bloka pridržuje pravico odločanja o oddaji stanovanj. Organizacije združenega dela in druge organizacije bodo v oddana stanovanja lahko vselila tiste delavce in njihove družine, ki izpolnjujejo z ustanovitvenim aktom in statutom sklada določene pogoje. K vselitvi da svoje soglasje solidarnostni stanovanjski sklad.
Organizacije združenega dela in druge organizacije, ki bodo na natečaju uspele, plačajo ob sklenitvi pogodbe o oddaji stanovanja^ 25 % od celotne vrednosti oddanega stanovanja, razliko kot nadomestilo za odplačilo anuitet pa v 25 letih v enakih polletnih obrokih s priračuna-nimi 3 % obrestmi.
Organizacije združenega dela in druge organizacije, ki imajo pravico nastopati na natečaju in se zanimajo za stanovanja v novozgrajenem stanovanjskem bloku, naj vložijo pismene prijave najkasneje do
30.	oktobra 1974, naslovljene na Komunalno podjetje Mozirje. Po tem roku prispele prijave ne bodo obravnavane. V prijavi naj bo navedeno, koliko stanovanj želi pridobiti organizacija, kakšne velikosti in v kateri etaži. Uskladitev zahtevkov bo opravil solidarnostni stanovanjski sklad. Prijavi je priložiti sklep organa upravljanja o zagotovitvi sredstev za plačilo 25% pologa ter sklep organa upravljanja, s katerim se organizacija obvezuje, da bo v vsakoletnem finančnem načrtu zagotavljala sredstva za odplačilo anuitet.
KOMUNALNO PODJETJE MOZIRJE
DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI
ZDRAVNIK:
Od 14. 10. 1974 od 7. ure do 21. 10. 1974 do 7. ure — dr. Franc SIRKO, Mozirje.
Od 21. 10. 1974 od 7. ure do 28. 10. 1974 do 7. ure — dr. Ivan BUT, Mo-zirje.
Od 28. 10. 1974 od 7. ure do 4. 11. 1974 do 7. ure — dr. Franc SIRKO, Mozirje.
Od 4. 11. 1974 od 7. ure do 11. 11. 1974 do 7. ure — dr. Ivan BUT, Mozirje.
Od 11. 11. 1974 od 7. ure do 18. 11. 1974 do 7. ure — dr. Emil ŠPRAJC, Ljubno ob Savinji.
Od 18. 11. 1974 od 7. ure do 25. 11. 1974 do 7. ure — dr. Franc URLEP, Gornji grad.
ŽIVINOZDRAVNIK:
20. 10. 1974 Jože MERMAL, dipl. vet.
27. 10. 1974 Anton RESNIK, dipl. vet.
3. 11. 1974 Franc LOGAR, dipl. vet.
10. 11. 1974 Drago LUKAN, dipl. vet.
17. 11. 1974, Jože MERMAL, dipl. vet.
24. 11. 1974 Anton RESNIK, dipl. vet.
Na Golteh je že zapadel prvi sneg, smučarji pa si pripravljajo opremo
I DOPISUJTE I V NAŠ LIST