246. številka.
Ljubljana, v četrtek 26. oktobra
XXVI. leto, 1893.
[shaja vkhk dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za a v str o-ogerike debele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 k r. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za os na ni 1 a plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat sli večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu '.t. 12. 11 p r h v n i s t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne :• tvari.
Resnice se boje!
Predsinočni .Slovenec" je zopet posebno sijajno dokazal, da so mi nikdar nismo motili, kadar smo trdili, da imajo kolovodje nase klerikalne stranke druge misli na jeziku in druge v srci. Zares, krasno znajo prikrivati voditelji „Slovenčevi" vernim čitateljem svojim to, kar bi le-tem utegnilo odpreti oči. Eto najnovejšega dokaza, kako ne v katoliški pisarni falsifikujejo in usum Delphini ne le sv. očeta enciklike, temveč tudi nazori narodno-napredne stranke! „Slovenec" je dlje časa molčal o najnovejšem prestopu nekaterih Tržaških slovenskih rodbin v pravoslavje, menda pač zato, ker je gospodu Kalanu sapo zaprl ta najnovejši žalostni efekt Missia-Mahničeve politike. Stoprav „Primorski list" zdramil jo Ljubljansko gospodo, da je tudi „Slovenec" pričel plat zvona biti ter s Tržaškim klerikalnim Benjaminom vred milo zdihovati: „Sedaj naj pa še kdo reče, da ni vera v nevarnosti!" O uzrokih verske reakcije mej slovenskimi delavci v Trstu pa modro molčita Ljubljanska pozavna in Tržaška trobentica Mahničeva. Mesto tega nehvaležnega dela „Primorski list" raje v krščansko-ka-toliski hvaležnosti udriha po „Edinosti", ker je bila toli usmiljena, da je brez komentara objavila dotično vest o prestopu v pravoslavje. „Slovenec" pa v svoji originalnosti očita isto pregreho „Slovenskemu Narodu", sklepajoč svoje poročilo z bolestnim vzdihom : Posebno trpko je, da je tudi „Narod" brez opombe poročal o  tistem prestopu.
Brez opombe torej ! Stojte gospoda, tu ste se svojim čitateljem zopet grdo nalagali! Osvedočiii smo se sicer že često, da imajo posebno kratek spomin voditelji „Slovenčevi" in zategadelj jih tu ne maramo spominjati na svoja članka „čez leto po katoliškem shodu" in „Caveatis", v katerih smo naše klerikalne fanatike izrecno opozarjali na žalostne simptome versko reakcije v Tržaških Slovencih ter jih pozivali, naj prelože svoje delovanje tja, kjer je vera res v nevarnosti. Na vse to torej te gospode kratke pameti in kratkega spomina nečemo
spominjati, a tega, kar smo še preteklo soboto pisali v tej zadevi, tega menda vender še niso pozabili in to so svojim usmiljenja vrednim čitateljem z navadno perhdnostjo zamolčali. Kr me-minisse juvat! V soboto smo torej, govoreč o hero-stratični agitaciji notranjske duhovščine zoper vernega slovenskega moža, zapisali tudi doslovno sledeče besede:
Onkraj )U)lranjskeya Krasa pa tisti hip prestopajo slovenske delavske rodbine druga za drugo r raz-kolna pravoslavje zato, ker 80 jim slovenske prepovedi v katoliški cerkvi snedli isti novodobni rešitelji vere naših očetor. A o tem zadnjem fakt u y o t'i ptMVCaH in pristni nevarnosti za vero, nič ne ve ta gospoda, skrivajoč IUxi n<j D }>esek svoje glave.
Da, liki noj ! In tudi sedaj še tišči ta klerikalni noj glavo v pesek, da bi ne videl svareče zvezde-repatice, kažoče se na jogu obnebja Bloven-kega, da bi mu ne bilo treba premišljevati o pomenu te prikazni.
Gorje namreč, ako bi čitatelji „Slovenčevi" izvedeli, da je le neusmiljeno preganjanje slovenskega jezika iz katoliških cerkva Tržaških provzročilo versko reakciji v tamošnjih delavskih krogih, da tedaj le katoliška cerkvena oblast Tržaška na stežaj odpira vrata slovenskim rodbinam v slovansko cerkev. Et hunc illae la-erimae — to posebno dobro vedo tudi v Ljubljanski Škofiji in zategadelj prikrivajo svojim pristašem resnico, ker bi ti pristaši inače prehitro zgubili vero v usiljene jim novodobne apostole, ter bi jeli uvidevati, da pravi zastopniki vere Kristove tudi oni niso, ki pot v cerkev zapirajo narodnim društvom in ki beže izpred oltarja pred slovensko besedico „daa. — A ne samo prikrivajo, tudi zavijajo in falsifikujejo resnico, izgovarjajoč se s prozorno hinavščino na „neke skrivne agitatorje za pravoslavje"! In da bi verni čitatelji tudi jeden sam trenotek De bili v dvomu, na koga leti to perfidno sumnićenje, zato ti Mahničevi janicarji v isti sapi lažnjivo true in hinavski zdihujejo, da liberalno časopisje  slovensko,  brez  opombe,   tedaj z nekakim
tihim veseljem, poroča o prestopanji v pravoslavje.
Taka je torej klerikalna taktika in v kako* vosti te taktike leži tudi nedvotnljiv dokaz za etično vrednost pravih, kolikor toliko še skritih teženj naše klerikalne stranke. Resnice se boji ta gospoda, kakor vsaka nepoštena stranka in prav ima, da se je boji. Gorje namreč tem politikom, ako narod prešine resnica in ako zgubi vero v apostolski poklic takih zastopnikov vere Izveličarjeve. Sedaj psujete naroduo-napredno stranko, v kateri je osredotočena vsa posvetna inteligencija, za advokat-sko-notarako stranko, hoteč sebi na korist diskreditirati v narodu te stanove, ter se braniti jezu« vitskega internacionalizma, kakor se brani človek nadležne bolezni. Pri tem pa ne pomislijo mladoletni kaplaui, ki so izumili to ime, da tudi duhovski stan ne živi zgolj ob božji besedi, temveč tudi o taksah ia pristojbinah, ki mu jih plačuje kmet, advokat in notar in tem ljudem se niti ne sanja v gorkem gnezdu, koliko poštenega truda in znoja stane človeka, predno postane advokat in notar. Poštenje in srce za narod, to je glavna stvar pri advokatu, notarju in duhovniku in baš v sedanjem času menimo, da sta v našem taboru advokatsko-notarskem zastopani ti lastnosti vsaj v toliki meri, kakor v taboru Missia-Mahničevem. Hujskanje stanu zoper stan, to je pa najpodlejša politika, kajti gar-jeve ovčice nahajajo se v vsakem stanu. Posebno smešno pa je še, ako isti „Slovenec", ki je iznajdel toli duhovit priimek svojim političnim nasprotnikom, v isti sapi z grdim zavijanjem resnice in privatnih zadev skuša umazano reklamo delati za jedinega advokata, ki ga je na svoje limanice vjela naša klerikalna stranka.
Tržaški prigodki kličejo jasno in glasno, kam vodi zlorabljenje duhovskega ugleda za take nepoštene politične namene in kdo je odprl tisti prestrel, skozi kateri v istini prodira v narod nevarnost za katoliško vero. Tisti ljudje so to storili, ki so odvrnili velik del slovenske duhovščine od pravega njenega poklica, velečega jej skrbno paziti na to,
LISTEK.
Roža v trnji.
Izvirna novela iz domačega življenja-
Spisal A. M. V. VI.
Žuljo Tvoje nerazvite, Ki Ti spijo v prsih skrito, Hrepenenje Tvoje znam. J. Stritsr.
Nedeljsko popoludne na kmetih. Kaj naj človek počne?
Po obedu poslala je grajska gospd Ljubica v njegovo sobo s zapovedjo, naj na korist zdravja jedno uro ali več žrtvuje Morfeju. Tudi druga go-Hjioila razgubila se je v svoja stanovanja, Iles se je zleknil Ljubic po divanu, a bog spanja mu ni hotel zatianiti očfj, ker se je duh njegov bavil z važnimi opravki. Niso mu človeške strasti Sirile prsfi, ni mu utripalo arce pogubnih želja, nekak avet mir polnil mu je dušo; srečnega se je čutil. Mnogim ljudem je sreča ves čas življenja nedosežna. Ne l6i\ nedo-sežnega, nemogočega in zadovoljen, srečen bod v tem, kar imaš, — ufo stari modrijani in tega nauka oklenil se je Ljubic že za rane mladosti. Pri tem ni izgubil idejalov. Često zdel ae mu je svet tak, kakersen bi moral biti, ne kakeržeu je bil.
Ljubicu je bilo nekako tesno pri srci, a ne strahu, ne skrivne bolesti, ne tuge in ne vročih željii Svetnice obraz gledalo je njega dušno oko; klanjala se je glava zorni, krasni boginji, ki mu je v prsih svoje svetišče zgradila: oko, nedolžno, modro oko Marijino ga je bilo očaralo.
Isti čas Bedela je Marija v svoji sobi v družbi Lore, ki je bila boječ se dolgočasja prihitela k njej. Cigareta za cigareto je zgorela in višnjevi duhteči oblački begali bo po sobi. Ker ni hotela Marija ni z besedico omeniti goBta, začela jo Lora: „No, M;u v, danes bo koncert!u
aKakov koncert, Lorica?* — vpraSa brezbrižno nagovorjena, dasi bi boljši opazovalec, nego je bila Lora, po hlastnem preobračanji albumovih listov sodil, da jej ta koncert ni uezuan ali nepričakovan.
„Hode pač ta Skolnik ustregel stričevi Želji in igral ua klavirju. Radovedna sem, če je na tem tudi tak umetnik, kakor na orgijah. — Veš kaj, Mary, čuden je škulnikl Si li opazila njegovo kretanje in govorjenje? Zdelo ae mi je, kakor da je vlastelin, a ne ubog sćlski školnik. Sam Koloman, ki tako pazi na hibe drugih in mu še često preveč satiro čez jezik uide, ni mu kos," — hvalila je Lora Ljub či. Čudei ženski značaji V obraz bila mu je neprijazna, a tu polna njegove slave.
»Resnica je, kakor sodiš o gostu.   Cesto sem
imela priliko v Moskvi in tu na Hrvatskem občevati s prijatelji in znanci svojega očeta, tudi s škol-niki, a takih sem malo videla. Si li opazila, kako ga je Koloman jezno gledal, ker ni našel v njem predmeta njegovemu sarkazmu?" — dejala je Marija.
„l'oredniea I Ne samo radi tega, temveč ker je i o u opazil, kakor jaz, žarovite poglede, s kojimi je obsipal Školnik mojo ljubo Mar v;" odgovarjala je Lora.
BBeŽif b6ži! Skolnik in Don Juan! Saj ni več Kolomanove starosti in kdo ve, če nima že ženice in kope otrok," rekla je Marija, srce je pa zaoiko-valo izgovorjene trditve.
„N'e jezi ne, Mary, saj sem te hotela samo dražiti! Sćlski školnik in hčer bogatega profesorja, sorodnica stare plemiške rodbine! O črn kot murfa in srce mu tudi črno, saj trdijo, da glasbeni umetniki preeezajo meje dovoljenih grehov drugih ljudij; — on ne več mlad, Ti pa, zlata moja golobica Mary, mlada, lepa, uedolžna . . ."
.Molči, Lorica, prosim Te, drugače takoj pobegnem," — govorila je Marija v vidni zadregi in položila svojo drobno ročico Lori na usta.
„Je li dovoljen vstop v svetišče?" — oglasil ae je za durmi Kolomanov glas.
,6e tega je treba," vzkliknila je Marija, a vender zaklicala: „Naprej!"
(Dalje prili.j
Priloga ^Slovenskemu Naroda" št. 246. đnć 26. oktobra 1893.
žitvijo volilne reforme si je grof Taaffe zagotovil časten odstop Z ozirum na hladno reserviranost voditeljev strank zlaati grufa Hohenvvarta ni dovolj, da ae razpusti državni zbort v prvi vrati treba, da odstopi miuisterstvo. — »Politik" pi.se: Vud|a konservativnega kluba se zoperstavlja vladni pred-logi iz tistih uzrokov, iz katerih je bil ta izdelan. Prepričan je, da mora vlada opustiti vse, kar bi moglo vkupnega sovražnika, socijalizem ojačiti ki srednji stan (škoditi. Socijalizem mu je sovražnik, kateremu }e zapreti vsa vrata v parlament in zoper katerega se morajo združiti vsi državo ohranjujoči elementi, v prvi vrsti torej srednji stan in ta interen se mu vidi tako silen, da mu služi kot sredstvo približati političue stranke drugo drugi in politična nasprutstva izravnati. Govor Hobenvvartov je pre-šinjen iskreuega prepričanja in ni dvoma, da je s tem glede" volilne reforme izrekel grof Hoheuwart zadnjo besedo. Tudi Hohenvvarc se je dotaknil avtououiističnega principa, ali jasno ni izrekel, če je priiatelj volilni reformi v avtonomističnem zmislu".
— „Neue Freie Press e" pravi, da je bila opozicija od strani grofa Hohenvvarta tako nepričakovana, da se govori o novi parlamentarni situvaciji, ki je nv stala vsled tega govora.
Volilna reforma. Do čim delajo Poljaki iu levičarji na vse kriplje zoper vladno predlogo, drže se konservativci vzlic ostremu govoru grefa Hohenvvarta povsem pasivno. Za vladno predlogo sgitirajo samo socijalisti, ti pa z neko divno eneržijo, ki zasluži občudovanje. Na Dunaji in v drugih industrijalmh krajih se vrše daa na dan javni shodi, vsi Številno obiskani. Delavski stan se pripravlja za odločilni boj in videč, da mu vlada ni neprijazna, Siri agitacijo in jo razuaša po celi državi. Tudi na kmetih skušajo socijalisti izvabiti posle na svojo stran in ponekod so že dosegli izdatne uspehe. Vidi se, da imajo delavci določen smoter in da se poganjajo zanj doBledno in vztrajno. Vse socialistično stremljenje je naperjeno na to, razburiti brezjiravne elemente tako, da bo bode nanje zanašuti, kadar bo treba uprizoriti generalni štrajk, na kateri računajo v slučaju, da drž. zbor odkloni vladuo predlogo. Generalni štrt.jk je ultima ratio, s katerim mislijo delavci prisiliti parlamentarne stranke, da privolijo v splošno volilno pravico. Položaj je tak, da n&stauejo lahko kritične razmere,
V u a n j c države.
Husi na Francoskem.
Ruski častniki so zapustili razkošni Pariz ali s tem de niso zaključene slavnosti, katere je priredila Francija dragim gostom. Včeraj je dospel admiral Avelan 8 svojimi častniki v Lyon, kjer bo bili Rusi sijajno vzprejeti. Lyon tekmuje s Parizom in bogato mesto žrtvuje velikanske svote, da bi ne zaostalo za stolico. Takiste priprave se delajo tudi v Marzilji, kamor pridejo Rusi jutri. Višek pa bodo vse slavuosti dosegle v Toulouu, v petek pride t|a predsednik republike Carnot, da prisostvuje krstu nove vojne ladje BJaureguiherrya in da obišče admirala Avelana na admiralski oklopnici »Pamjat Atova", kakor je pred dvema letoma obiskal ruski car admirala G^rvaisa na ladji „Marengo". V soboto zapusti ruska eskadra Toulun. Doslej Be še ne ve, kam misli Avelan odpluti, ker pa ostane bro-dovje stalno v {Sredozemskem morju, vrnilo se bode kmalu v kak francoski pristan, najbrž v Villefrancho, da ostane tam čez zimo.
liazni sestanki.
Pariški list »Le Journal" javlja, da je sijaj-nost ruskim gostom prirejenih slavnostij ia obču dovanja   vredna  tcktnoBt  vseb   slojev francoskega prebivalstva naredila na ruskega carja tak utis, da bo je odločil, obiskati tekom prihndniega leta Pariz
— Nemci odgovarjajo že zdaj na ta sestanek in javljajo, da se ieti čas snideta nemški cesar Viljem in italijanski kralj Uinberto. — Značilno je tudi to, da je ni mster unanjib del grof Kaluoky te dni odpotoval v Italijo. Splošno se sodi, da mora imeti to povsem nejiričakovano potovanje političen namen Najbrž ima Kalnoky sniti bo s kakim odličnnu dtžavnikom, če ne s kraljem samim. Gotovega se d.č ne ve.
Angletti v Italiji. Angleško brodovje se mudi še vedno v Tarant skem pristanu, a nihče so več zanje ne zmeni in trozvezni listi moko dosleduo o njem, da bi se ne osmešili. Italijani in Angleži so nameravali prirediti protidemonstracije zoper rusko francoske slavnosti, a obneslo se jim je slabo; sijaj francoskih prireditev jim je sapo zaprl, in sicer tako, da se niso upali angleškemu admiralu Seymourju in njegovim čast nikom, prišedšim iz Taranta v Rim k pogrebu an gleškega poslanika Viviana, niti dostojnega vzpre-jema prirediti.
Domače stvari.
— (O „Bpra vo 1 j ubj i" g. dr. Ferjan-čiča) privuščiI si je »Slovenec" od 24. t. m. cel članek potem, ko se je že nekoliko dni poprej zaganjal v tega poslanca, spomitijajoč na sbod vo lilcev v Vipavi z dne 14. maja t. I. in ravnokar vršeče se priprave za volitev na Notranjskem. Treba je, da tudi mi ne molčimo. — Pred vsem nam je
konstatirati, da doaedaj (tedaj celih 5 mesecev!) »Slovanec" ni zinil besedice o volilakem shodu v Vipavi, čeravno mu ni bilo treba čakati izvirnega poročila, ker smo mu podali mi ves materijal ter prinesli zlasti tudi poslančevo poročilo doslovno. Čudili smu se temu molčanju tembolj, ker je bil to prVi politični shod po katoliškem shodu in je bilo pričakovati, da se bode ta prilika porabila v to, da se poslancu pretipljejo jetra in obisti iz stališča katoliškega shoda. Pričakovati je bilo dalje, da se to pot za vselej obračuni s poelancom, kateri re respektira »velikega" pomena katoliškega shoda in je navzlic temu svetovnemu dogodku uravnal svoje poročilo glede* na naše domače razprtije tako, kakor smo je bili vajeni slišati od njega tudi prejšnja lota. — Će še le sedaj poseza »Slovenec" po volilskem shodu v Vipavi iu tako ostentativno naglasa, da so tudi možje njegove stranke izkazali zaupanju svojemu poslancu, to le vnovič kaže tisto neiskrenost, s katero Be odlikujejo kolovodje »Sloven-čevi". Ta zaujiuL'a jim morda ni bila po volji; če bi se pa dalo misliti, da jim je izi>rva vender bila po volji, tedaj je mogoče le to, da bo se nadejali 8 to zaupnico g. poslanca spraviti v svoj tabor. Mi pa sodimo, da je temu poslancu, kakor zusledujemo njegovo politično delovanje, ne glede na taktiko državnozborske delegacije slovenske, preveč do načel, kakor da bi bilo mogoče spraviti ga z narodnega tira s prikupljivim nasmehom še tako mogočnih dekanov in kaplanov po volji knezoškofa Mis.de. — V tej nadi je najbrže »Sloventc" toliko časa molčal in stoprav sedaj udaril po »nepoboljšljivem* poslancu.
— (Osebne vesti.) Blagajnika pri poštni vodstveni blugajnici v Trstu It, Liendl in Ivan Zalatea imeuovaoa sta poštnima kontrolorjema isto-tam, j: : t mi < lic ala Jos. Cattaro v Trstu in Ivan
V ii ii u i u v Ljubljani pa blagajnikoma pri poštni vodstveni blagajn ci v Trstu. — Pri prizivnom sodišču v Trstu imenovana sta brezplačnima avskul-tantoiua pia>na praktikauta Emilij Ren če I j in Leopold C o d u r i.
— (Poverjeništvo , R a d o g o j a " ) sta bla-govolila vs prejeti gospod c. kr. notar dr. Rupe rt Bežek zaŽužemperk in gospod Ve k os lav Legat, upravitelj tiskarne družbe sv. Mohorja, za Celovec. — Živela vrla rodoljuba!
— (Uredništvo »Laibacher Zeitung") prevzel je z današnjim dnem dosedanji inženerski pristav državne železnice gospod Julij O h in- J a-nuschovvRkv vitez Wi8sehradski.
— (Razstava chrvsantemov.) Tukajšnji umeteljni in trgovski vrtnar gospod Korsika priredil je v svojih rastlinjnkih kaj lepo razstavo chrvsantimov in raznovrstnih krasnih rastlin, h kateri vubi vse, ki so bavijo s to stroko, in sploh ljubitelje cvetlic. In komu bi ne omilili krasni otroci Flore, razveseljujoči oko in srce vsakterega, ki ima smisla za naravno krasoto? Cbrisantemi so sedaj najmodernejše in najčislanejše cvetlice, najbolj raznovrstne oblike in barve: broj! se jih že nad 12O0 vrat.
V razstavi g. Korsike zastopanih je 114 vrst — za nnše razmere gotovo lepo število. Lepe «o VBe, a najlepše v g. Korsike razstavi zde" He nam „Belle rose", »Etoile de Lyon" in „Putney GeorgB". Posamezno vtste chrysantemov, ki vsi sinje v najlejišem cvetu, razvrščene so po barvi ter napravi celoten pogled tega rastlinjaka slikovit in ugoden utis na obiskovalca. V drugih rastlinjakih, zgrajenih po najnovejšem /istemu z železno konstrukcijo in s praktično centralno kurjavo, razstavljene 8o razne jialme, diacene, ticus elastica, t-vclamen peraicum in stotine drugih eksotičnih rastlin. Posebno pozornost pa za-Bluži krasen eksemplar „Ocas rovoluta", star že nad sto let, ter brazilijanska »Araucaria eKcelsa" v dveh tako krasnih eksemplarih, da jim pač ni lahko najti para. Razstava se otvori še jutri. Vstop je proet, a vzprejemajo se prostovoljni darovi v korist reve-žev Ljubljanskega mesta, ter je že z oziroin na dobrodelni namen želeti mnogobrojnega obiska.
— (Iz vojaških krogov.) Dozdaj prisezali bo novinci koj potem, ko so bili potrjeni in to večinoma brez vsake slovesnosti. Ta način prisege pač ni vzbujal v novih vojacih pravega čuti o važ nosti tega trenutka. S cesarskim odlokom z dne 14. t. m. pa je odslej vojakom, kader stopijo v prezenčuo službo, drugim pa mej vojaškim izvcž-bavanjem, vuovič priseči na sluveBen način. Ta prisega se ima vršiti dne 1. novembra in naj bode poprej slovesna božja služba, če mogoče na prostem, in naj bo opominja vojake na važnost in sve-
tost prisege. K temu slovesnemu aktu je vsem vojakom, častnikom, vojaškim uradnikom i t. d. priti v paradi in se prisega vrši v navzočnosti vseh v poBtaji navzočih poveljnikov in ostalega vojaštva ter naj poatajino vojno poveljništvo oskrbi vse potrebno. Ako bi večje število novincev vstopilo v spomladi, se slovesna prisega vrši četrti teden po vBtopu in sicer na nudeljo ali pa praznični dan. Mej letom posamično ali v manjšem številu vstopivšim novincem pa je priseči vnovič ob prihodnjem v to določenem času. Za gojence vojaških zavodov te do ločbe nimajo veljavnosti.
— (Ponarejenih kron ni.) Kakor se poroča z Dunaja je po avtentičnih poizvedbah popolnoma neistinita vest, da so avstrijske ponarejene krone v prometu. Dozdaj se ni našel niti jeden falsifikat, š *t šumnih kron, ki so bo poslalo pentz-nici v preiskavo, bilo je spoznanih kot dobrem
— (Tedenski izkazo zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 15 do 21. oktobra. Novorojencev je bilo 1(1 (= 26 °i09), mrtvorojenec 1, umrlih 14 (==2288 °/oo)> meJ njimi so umrli za jetiko 4, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 9. Mej umrlimi je bil tujec 1 (=7GV#), >z zavodov 6 (=42'8«/o). Za infek* cijozno boleznijo sta obolela 2 tujca za legar|ew.
— (Šišenska čitalnica) pripravljaše — kakor se nam poroča — za Martinovo besedo dne 12. novembra. Pevska zbora (ženski iu moški) sta se izdatno pomnožila in g. učitelj Saks, ki je po odbodu g. Javoršeka — naprošen od odbora — prevzel vodstvo petja, marljivo vodi pevske vaje.
— (Dolenjska železnica.) Dela na progi od Grosuplja do Straže napredujejo |>rav dobro, ker je poslednji ČaB vreme jako ugodno. Nad jati se je torej, da se bode 61 Vi kilom, dolga glavna proga do Novega MeBta dogotovila v določenem času in odprla bodoče leto. V mesecu septembru delalo je v 24 dneh povprek 1541 delavcev, 841 obrtnikov in 25 glav vprežne živine. Tira za prevažunje materijala je bilo 281/« kilometra. Izmej 169 železniških objektov je 141 dogotovljenih, 8 pa jih je še v delu. Predor pri Višnji Gori bode skoro dodelan, oni pri bv. Ani pri Mirni tudi dobro napreduje. D .o vozne ceste so deloma že dovršene, le v Zatičini B6 še ni pričelo z delom.
— ( P o ž a r ) Iz Me ti i k e se nam piše : Včeraj so zgorele 4 hišne številke in 2 hleva na Krvoškem (Krvavčjem) vrhu. Zažgala so deca. Požarna hramba Metliška omejila je ogenj. Jeden pogorelcev je zavarovan pri Slaviji, drugi niso. Sreča, da je bilo mirno vreme.
— (Most čez Savo pri Radečah) se je začel graditi minulo sredo. Delo prevzel je podjetnik g. Jurij Teršek od Sv. Marjete pri Rimskih toplicah. Most veljal bode 28.000 gld. in mora biti dovršen do meseca julija budočega leta.
— (Občinske volitve v Celjski okolici) vrše se danes in jutri. Prvi dan voli v 111. razredu 579 volilcev, drugi dan v 11. razredi; 100, isti dan popoludne v I. razredu 24 volilcev. Narodna stranka ima odločno upanje, da zmaga v vseh ti h razredih.
— (Volilni shod v Sevnici) je bil dobro obiskan. Prošlo je poleg volilcev iz okolice tud: nad 40 tržanov. Državni in deželni poslanec g. M. hi Vošnjak iu deželni poslanec g. ces. svetnik J. J. rman poročala sta o svojem delovanji in jima je zbor izrekel jiopolno zaupanje iu odobrenje. Na to no je predstavil kandidat za skupino mest in trgov g. dr. Juro llrašovec ter razložil, zaksj je prevzel kandidaturo. Po navdušenem govoru bil je dr. Hrašovec jednoglusuo proglašen kandidatom za deželni zbor. Potem je bilo Še nekoliko govorov in se je ob 7. uri zvečer zaključil shod.
— (Odpis davkov) Državni poslanec gosp. dr. L. Gregorec izročil je poslanski zbornici prošnjo občin Cmurek, Št Lenart, Brežice, Radgona in Konjice, da bu jim za več let odpišejo davki vsled škod, ki sta jih napravili toča iu strujiena rosa pri vinogradih.
— (Tamburaški zbor „Celjskoga Sokola") se je pomnožil b 5 tainburašicami. S tein bode obče priljubljeni tamburaški zbor vzbujal še večje zanimanje.
— (Rodoljubom iz slovenskih pokrajin,) ki po opravkih dohajajo v Celje, bodi na znanje, da se Celjski Slovenci zbirajo v gostilni „pri mestu Gradec", katero jo prevzel znaui ofitir g. Blaž S.monišck. Na razpolaganje so tudi sobe za tujce. Skrbljeuo je isiotako za voznike z okolice.
da se tudi v cerkvi da narodu, kar je narodovega, da katoliška cerkev nikdar in nikjer ne kaže sovražnega lica našim narodnim prizadevanjem. In da se ta dolžnost zanemarja, to je rak-rana na kie-rikalnem telesa, ki se ne da prikriti s prozornimi capami verskega fanatizma. Na to rano položite neusmiljeno svoj prst, gospoda klerikalna, in potem bo skoro izginila nevarnost za vero. Dokler pa za to nimate poguma, dokler ne upate razkriti naroda resnice, dotlej svoji pogubni politiki na rovaš pišite slovenske konvertite in kadar boste videli v Tržaško pravoslavno cerkev vstopati slovenski ljud, tedaj skesano vzdihnite: I psi fecimus!
Državni zbor.
Na Danaji, dne* 25. oktobra.
V današnji seji govorili so duhoviti mladočeški poslanec dr. Kramar, štajerski vojvoda grof VVurmbrand, dr. Fanderlik in nemški naci-jonalec P rade. Mladoceh Kramar in Staročeh Fanderlik sta se izrekla za vladno predlogo, Nemca pa proti njej.
Začetkom seje iuterpelirajo poslanci K lun in tovariši ministerskega predsednika zaradi vladne prepovedi, ustanoviti slovensko katoliško akademično društvo .Danica". V uvodu navajajo interpelanti dosedanjo zgodovino tega društva in nadaljujejo potem tako-le :
Do sedaj so oblastva pravilno postopala; po-Blovni jezik ali pa društveni znak še nikoli ni bil povod prepovedi. Malo dni poprej, predao Be je prepovedala osnova »Danice" zaradi slovenskega poslovnega jezika, je ravno isto c. kr. dolenjeavstrijsko namestništvo dovolilo akademično društvo s poljskim poslovnim jezikom in mej različnimi društvi, katera bo na Dunaju, jih je nad 50 tacih, katerih poslovni jezik ni nemški. Mej njimi je že več let slovensko akademično društvo „Slovenija" z imenom, katero se poslužuje slovenskega poslovnega jezika in katerega člani nosijo belo-modro-rudeče znake, ne da bi se kdo spodtikal nad tem. Nedavno je to društvo predložilo c. kr. namestništvu premembo pravil v potrjenje, katero jih je tudi potrdilo, ne da bi bilo imelo najmanj pomislekov proti slovenskemu poslovnemu jeziku ali društvenemu znaku.
Če se pri tem pomisli, da bo barve, katere je izbralo društvo . Danica" za znamenje, popolnoma redno prizuane za svojemu vladarju v vedni in ne-omahljivi zvestobi udano vojvodino Kranjsko ukazom c. kr. miniBterstva notranjih stvarij v septembru 1848, št. 2778, in intimacijo deželnega predsedstva kranjskega z dne 29. septembra 1848, Številka 'J l 1 / h 11., se pač v tem, da se nosi tako znamenje, more mani najti kak demonstrativen pomen, kakor v različnih drugih znamenjih, n. pr. v črno-rudeče-zlatih trakovih, katere imajo člani raznih društev, ne da bi se kdo nad tem spodtikal.
Podpisaui torej naslednje vprašajo njega eks celenco:
1. Če je njega ekscelenci znana prepoved katoliškega akademičoega društva »Danica" na Dunaju. In če je znaua:
2. kako more njega eksceleuca opravičiti odločbe c. kr. namestništva in miniBterstva notranjih stvarij;
3. misli li njega eksc. event. preklicati ta ukaz. Potem pa prestopi zbornica na dnevni red in
nadaljuje debato o volilni reformi.
Posl. dr. Kramaf pravi, da je ta debata dokaz, kako so vsi politični pojmi zmedeni iu je torej zadnji čas, da se ta neBpoaobni parlament razpusti. Vodja liberalcev imenoval je od krone odobren predlog protiavstrijsko nakano in govoril o oropauju imuvitih slojev. Vodja Poljakov je z otro-vanimi pušicami streljal na vlado, a kar je najbolj čudno, grof Hohenvvart je levici ponudil pomoč za ohranitev nje posestnega stanja. Vsi trije voditelji bo se torej izrekli zoper vlado in — žal — tudi zoper splošno volilno pravico. Pripravljeni so sicer k nekim koncesijam ali h kakšnim. Prvi pogoj Pleuerjev je ohranitev sedanjega posestnega stanja, torej ohranitev zakonite krivice. Radovedni smo, kako se bo rešila zagonetka, združiti krivico in pravico. Nekaterniki hočejo sicer dovoliti, da se pomnoži Število poBlancev, a jedro volilna reforme je odprava kurij in pravična volilua geometrija, ne število poslancev Dovolite to in vsaka Btranka bo imela toliko poslancev, kolikor jih more imeti po svoji moči in evoji moralni vrednoBti. Vodja Poljakov je Btavil štiri pogoje : Prvič, da je za reformo treba
mirnih parlamentarnih razmer. A baš pravična volilna reforma je prvi pogoj mirnim parlamentarnim razmeram. Najimenitnejši pa je tretji pogoj, da mora namreč taka reforma biti posledica aahtevanja vseh slojev prebivalstva, ne pa importirane agitacije. Solnce izgubi prej svojo gorkoto, nego bodo izumrli te vrste ljudje, ki bo včeraj govorili. — Kar je včeraj rekel grof Stadnicki, ni vredno odgovora, ker njegove historične in filozofične teorije niso resne. Kar pa je resno upoštevati in kar mora vsakega ogorčiti, je brezsrčnost in nesramnost, s katero je govoril o delavcih. (Pernerstorfer: To je jeden cvetov poljskega naroda. — Eim: Njegove beBede so bile izzivanje naroda.) Jaz sem z vso odločnostjo za volilno reformo, ali reči moram, da nje nasprotnikom ne želim takega zagovornika. (Pernerstorfer: Mož dela sramoto svojemu narodu!) Govornik pobija potem trditev, da delavci ne plačujejo davkov, dokazujoč, da se davki ne dobivajo iz konsumpcije bogatašev, ampak iz kon-sumpcije mas. Kolikor siromašnejši je kdo, toliko bolj ga bremeni davek. Splošna volilna pravica se je imenovala tudi atentat na produktivno meščanstvo. Levic* nima jedina pravico, govoriti v imeni meščanstva, tudi Mladočehi jo imajo. Češko meščanstvo se pa ne oklepa svojih predpravic in hoče tudi brezpravnim elementom dati, kar jim gre. Meščanstvo ima svoj pomen ali kulturni in nravni invA prebivalstva ni odvisen samo od meščanstva. Muho prebivalstva je moralno in kulturelno vzdigniti, sicer ni upanja na srečno bodočnost. Država ima dolžnost, delavce upeljati v javno življenje. 8 tem, da 86 uči masa prebivalstva Čitati in pisati, dobila je najbolje agitacijsko sredstvo v roke in se ne da več utolažiti s praznimi obljubami. Ali ni na Nemškem, kjer imajo splošno volilno pravico, meščanstvo dobro zastopano, ali ni katoliški centrum upliven? Francija ima že 100 let splošno volilno pravico, in vender ga ni parlamenta, kjer bi bila bourgeoiBija tako dobro zastopana kakor tam. Barnrei-tberjev predlog ima samo namen, zamašiti socijalistom usta, vrh tega pa prezira tisti sloj, ki leži mej pe-takarji in delavci. Ti torej ne bi imeli volilne pravice. Vladni predlog je dosti bolj duhovit in sodeč z vladnega iRališča se mora reči, da je moJBtersko delo. Konservativci nameravajo z odklonitvijo tega predloga storiti veliko hibo. Zakaj prej ali slej bodo morali dovoliti splošno volilno pravico. Naši delavci niso nič manj energični, kakor belgijski, le da se ne bodo borili zoper vlado, ampak zoper privilego-vane sloje. Tudi Mladočehi bomo izgubili nekaj mandatov na socijaliste, ali nam je pravičnost bolj pri srci, kakor nekateri mandati. Sicer pa se so-cijalistov ne bojimo, ker smo poštena demokratična stranka in ker je naš smoter res demokratični federalizem, o katerem je Plener s takim strahom govoril. Sedanja doba sili na to. da dobi veljavo prava demokracija, ki ne pozna pritiBkamh slojev iu narodov. To je naša vera, to je naše upanje, v tem znamenji bodemo zmagali.
Posl. grof VVurmbrand pravi, da se prav za prav nihče ne poteguje za vladno predlogo, in sicer zato, ker nihče ne ve, kake posledice bode imela, če zadobi veljavo. Na Francoskem je splošna volilna pravica mogoča, ker jts Franci a centralizo-vana iu vladni upliv velikansk. V primeri s francosko korupcijo je naš volilni sistem dosti boljši, ker pri nas ne poznamo kupovanja glasov in ker vlada nima upliva na volitve. Na Nemškem se je Bocijalna demokracija vsled Bjdošne volilne pravice silno utrdila. Zdaj hoče vlada tudi pri nas nekaj takega uvesti. V Argentiniji, v Ekvadorju, na litji tiju in v HodoIuIu ima vsak polnoleten državljan volilno pravico. To je lahko uvesti. Mi pa imamo staro ustavo, ki se mora organično razvijati. Konservativno mioisterstvo jo boČe na glavo postaviti. Ne rečem, da tirjatev ni logična iu idejalna, ali nje revolucionarni princip mora pogubonosno uplivati. Na \elikih shodih se je zahtevala splošna, neposredna in jednaka volilna pravica za vse državljane, torej taka, kakeršna je v 11 •uinlulu, in sicer ne glede na spol, česar niti v Honolulu nimajo. Socijalni demokrat ie ne imenujejo vedno „ljudstvo", a imsjo samo tovarniške delavce na svoji strani, kmetski delavci, in teh je 72 odstotkov, se še niso nikdar za to oglaBili. C do za neposredne volitve se kmetovalci ue potegu iejo Vladna predloga je kakor bomba padla mej prebivalstvo. Oe je nečejo kmetje, niti meščani, niti veleposestniki, kdo jo pa hoče? Organizovani delavci, ki bi pri socijalnih zakouib radi sodelovali in bi tudi morali sodelovati. Tem
pa itak ponujamo zastopstvo. Delavcem se ne godi dobro, ali kmetskim poslom se godi še doati sla-beje in ti niso revolucijonarni, ampak zvesti člani človeške družbe. Vlada se je motila glede obsežnosti njene predloge. Vsi konservativni elementi se združujejo, ne da bi ministeistvo zvrgli, nego branili pred njim ustavo. Vlada hoče prikritim potem izvršiti državni preobrat — čemu, tega ne vemo. Slutimo, da se pripravljajo velikanske premembe. Najbrž se hoče narodnostni boj odstraniti, kar bi se tem potem gotovo posrečilo, zato pa bi ne začel mejnarodni boj. Vladna predloga ne more več izginiti a dnevnega reda. Z odklonitvijo vladne predloge si natovori parlament dolžnost, izvršiti drugo, boljšo reformo. Parlamentarno delovanje je sedaj ustavljeno. Sedaj moramo najprej dognati volilno reformo in šele na podlagi novega volilnega reda voljeni parlament bo mogel ustavljeno delo nadaljevati.
Posl. Fanderlik misli, da govori v imeni velike večine češkega naroda, če reče, da pritrja vladni predlogi. Sedanji volilni red je bil narejen, da zamore nemškoliberalna stranka gospodariti. Pogledati je samo rafinirano sestavljeni volilni red za Moravo in vsak je prepričan, da je res tako. Ne-razmerje mej silami parlamentarnih strank in faktično silo narcdov je krivo narodnostnih bojev. Vladna predloga je odplačilo. Mi nismo tako liberalni, kakor grof VVurmbrand, da bi naše delavce primerjali bonolulBkim. Grof VVurmbrand ni ravnal previdno, ko je namigaval z državnim preobratom. Situvacija je taka, da je ni rediti drugače, kakor z državnim preobratom. Do tega pride še gotovo, kar hkrati. Volilno reformo ni moči izvesti, da bi se ne oškodilo sedanje posestno stanje strank, zakaj to je smoter predloge, dobiti parlament, ki bo pristni izraz mišljenj* avstrijskih narodov.
Posl. Prade prizna, da se vedno glasneje zahteva volilna reforma. Parlament je samo mašina za glasovanje. S splošnega političnega stališča je predloga sicer napredek, ali ker so se ohranile vse krivice sedanjega volilnega reda, ni moči predloge še presoditi. Gališka naj se izloči, potem bi se dalo govoriti o predlogi, tako pa ne more zanjo noben Nemec glasovati.
Razprava se potem zaustavi.
Prihodnja seja v petek.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 26. oktobra. Položaj,
Hohenvvartov govor je menda jednako uplival na vlado, kakor na Poljake in na levičarje. Še tisti dan je imel Hohenvvart z Javvorskiin vred daljše posvetovanje s Taafieom, včeraj pa je bit sklican miniBterski svet, da se posvetuje o položaju. Pričakuje se, da bodeta odslej levičarski in Hohenvvartov klub stopila v ožjo zvezo in govori se celo o vkupni akciji obeh klubov glede* volilne reforme. Velikansko senzacijo napravila je včeraj vest, da je g r o f II o he n w a r t poklican k cesarju v Budimpešto. — Kakor smo že opetovano rekli, ni usoda vladne predloge o volilni reformi odločilni faktor za razpust državnega zbora in eventuvalne premembe v ministerstvu — Poljaki in levičarji bi menda radi stopili s Taafieom zopet v zvezo, če bi odpustil finančnega ministra dra. Stein-bacba — nego še vedno izjemne naredbe. Vlada bi rada pred temi naredbami spravila domobransko predlogo pod streho in ker so levičtrji po uplivu Chlumeckega zanjo pridobljeni, poteza se vlada z vsem svojim uplivom, da se zavlečejo posvetovanja odseka za izjemne naredbe. Doslej to ni imelo uspehe, zakaj danes se jo sešel odsek na prvo sejo in bo torej, če ne prej, vsaj tačas gotov, kakor odsek, k: pretresa domobransko predlogo. Najnovejši bulletin o situvaciji se glasi: Za izjemne naredbe ni dobiti večine, pač pa je zagotovljena domobranski predlogi. Če bi torej vladi ne bilo mogoče izposlovati, da bi se domobranska predloga pred izjemnimi naredbami rešila, nego bi bile izjemne naredbe prej odklonjene, bi ne razpustila takoj državnega zbora, nego počakala, da se reši domobranska predloga in šele potem razglasila razpust. JETohemvartov govor.
SenzaČni govor grofa Hohenvrarta se — kakor je naravno — komentira na vse strani in na vse mogoče načine. »Narodni Listy" priznavajo, da je bil Hohenvvartov govor doBti ostrejši, kakor Ple-nerja ali Javforskega že zato, ker je bil Hohenv/art načelnik nekdanjega železnega obroča in njega parlamentarne komisije. Ta govor dokazuje, ne samo, da je mej vlado in Poljaki nastalo globoko brezno, ampak tudi mej vlado in konservativci.  S predlo-
W Dalje v prilogi. ~^MI
— (Zdravstveno stanje) na štajersko-hrvatBki meji ni nič kaj povoljno. V mnogih krnjih 86 razširja močno griža.
— (Poročil 8e je) v Trstu učitelj telovadbe pri »Tržaškem Sokolu" g. Ljubomir Nehronv z gospodično Antonijo Drenikuvo. Čestitamo!
— (Slovansko pevsko društvo v Trstu) imelo je svoj občni zbor minulo nedeljo Iz poročila tajnikovega je razvidno, da je društvo delovalo uspešno. Sijajni koncert dne 7. januvarja, pri katerem so sodelovala vsa okotičanska društva, je gotovo v veliko zadoščenje društvenemu vodstvu. Velike zasluge ima dosedanji neutrudni predseduik g. prof. dr. K. OlaBer, ki jo dlje časa tudi sam vodil petje, pozneje prevzel je to pevovodja gospod Furlani. Društvo šteje 3 ustanovnike, 40 podpornih in 20 izvršujocih članov, pnslednjih je pač premalo. Rednih dohodkov je imelo društvo 249 gld. 11 kr., stroškov 141 gld. 2 kr., prebitka je torej 108 gld. 9 kr., od prej pa ima v hranilnici še 153 gld. 49 kr. Predsednikom je izvoljen g. MaksoCotiČ — v odbor pa gg. dr. K.Glaser, drd. Jos. Abram, Jul. Mikota, J. Stoka, M. Pretuer, A. Petrovčič, J. Vovk, J. Uoiek iu M. Loncner. Odbor volil je podpredsednikom gosp. J. Abraraa, tajnikom g. J. Štoko, blagajnikom gosp. Mi koto.
— (Novo društvo) 83 bode ustanovilo v Lonjerji v Tržaški okolici. Minulo nedeljo se je zbralo 15 narodnih mož v začasni odbor, da ustanove toli potrebno narodno društvo tudi v tem delu Tržaške okolice. Možje, ki bo v tem osnoval-nem odboru, so porok za to, da se bode društvo ustanovilo na zdravi podlagi. Da bode tudi dobro uspevalo, v to pripomoglo bode posebno, ako se oglasi dostojno število društvenikov.
— (Žrtev svojega poklica.) V Pulji umrl je c. kr. okrajni zdravnik dr. Ivan Fonda. Vrezal se je pri obdukciji nekega mrliča in si otroval s tem kri ter postal žrtev svojega poklica.
— (Slovansko pevsko društvo na Dunaj i) ima v ponedeljek 30. oktobra ob 7. uri zvečer svoj občni zbor v dvorani »Slovanske Besede11 I. Wallnerstra886 2. Dnevni red: 1. čitanje letnega poročila. 2. Poročilo preglednikov. 3. Volitve uovega odbora. 4. Slučajni predlogi. — V petek 27. oktobra bode pevska vaja moškega zbora od 1 ,8 ure zvečer do '/s 10. ure. I. Salvatorgasse 12 Zaduje vaje pevskega društva udeležilo se je že pet slovenskih velikošolcev. Gg. pevci si. akad. društva »Slovenije" bo naprošeni, da se jih mnogo vpiše v to važno društvo in da se mnogoštevilno udeleže občnega zbora dne 30. t. m.
— (Hrvatske n o v i c e) Kolera br polagoma razširja po Hrvatskem in se je pokazala tudi mej garnizijo v Oseku; dva vojaka sta že zbolela. V Brčki bilo je dozdaj 82 slučajev in je umrlo 43 ose h. V Bobu t u sta zopet umrli dve osebi. — Bivši učitelj glvsbenega zavoda Zagrebškega gospod prof. Kar bul k a, znamenit goslar, priredi več kou certov po hrvatskih mestih. Prvi koncert bode doe 4. novembra v Sisku. — V Karlovcu umrl je ravnatelj hrvatskih posestev grofa Thurn-Taxisa gosp. Ivan Briickl, Boprog izborne hrvatske koncertne p>)vke goBpe Leomje Briickl, rojene Boben. — V Toliški župni cerkvi v bosenski Posavini bral je dosluženi škofijski vikar in župnik, oče Martin Nedić dijamantnu mašo. — Stroški za zgradbo novega po-slopia za deželni glasbeni zavod, o kateri smo govorili že včeraj, bo proračunjeui na 120 000 gld. Zgradilo se bode južno od deželne obrtne Šole na desno od Savske ceate, kjer se nameravata zgraditi tudi nova gimnazija in nova realka. — Na Kipnem trgu v Zagrebu se je zgradila nova kapelica iu se bode prostor okolu nje primerno reguliral.
				
				
		^"               Prvo krono družbi sv. Cirila iu Metoda! k ■ -A		
				
	1			
Razne vesti.
• (Pogreb Mac Mah o nov) bil je nad vse sijajen in se ga je udeležilo nad jedeu milijon ljudij. Zgodilo se je več nesreč in so n-> podrli nekateri improvizirani odri za gledalce. Mnogo oseb je bilo teško poškodovanih. Za okna in balkone plačevale so se neverojetne cene, od 500 do 1000 frankov. V restavrantib v Ilue Koval« veljal je obed pri mizah pri oknu po 120 frankov za osebo.
# (Umrl j e) v ponedeljek v noči nadškof v Milanu moneignor C a I o b i a n a, senator itali-
janski in vitez reda Anuncijate. Malo dni pred smrtjo ga je obiskal kralj Umberto, katerega pa ni več spoznal.
* (Banket na čast Rusom v Parizu) Slavnostni banket, ki ga je priredil odbor Pariških .' a ■•nikar;t!v v veliki galeriji razstavi ne pa'ače na Martovem polji na Čast ruskim gostom, je pat- jeden izmej največjih banketov vseh časov. Navzočih j* bilo 3500 oseb. Senator Rane bil je predsednik in so bili pozvani vsi ministri in mnogi odličnjaki. Ko je ob 7*7*- uri došel admiral Avelan, bil je burno pozdravljen. Zt to velikansko pojedino skubalo se je 1200 litrov juhe v velikanskem kotlu. Ruskih sardin se je porabilo 40 sodčkov, 800 kilogramov govedine, 700 fasanov, 500 litrov ruBke salate, 40O0 porej sladoleda, 500 kilogr. grozdju, 200O k. jabolk, 2000 k. hrušk, 4000 črnih kav v jedni sami posodi, 2000 butiljk šampanjca, 500 litrov „fine cbampagne*, 12.000 kruhov, 25 Budov rinih vin, 4000 steklenic mineralnh vod in sod gorušice. Potrebovalo se je nadalje 120 kilogr. surovega masla, 80 kilogr. soli, 10 kilogr. popra, 10O litrov olja, pol soda octa, 100 kilogr. sladkorja, 12 000 zobotrebcev, 32.000 krožnikov, 20.000 č«š in 200 velikih tas. Streglo je 400 natakarjev, 150 višjih natakarjev, 150 natakarjev za vina, 100 kuhinjskih pomočnikov in GO kuharjev. Na Častni mizi je stal srebrn nastavek, ki je bil vreden 400.000 frankov. Oatanki tega velikanskega banketa razdelili so se mej reveže Pariške, ki so torej tudi imeli svoj dober dan.
* (Električna železnica v zraku.) V Detroitu iznašel je neki inžener način, kako zgraditi v zraku električno železnico, ki bi prevozila 500 milj v jedni uri. Ta železnica bode počotkoma služila samo za prevažanje pošte in novcev. Na razstavi v Chicagu je model te čudne iznajdbe ter hoče izumitelj v kratkem napraviti prvi poskus. Ako se posreči, huča zgraditi tudi posebne vozove za prevažanje oseb.
* (Zgorela tovarna.) Iz Prage se poroča, da je v nedeljo ponoči popolnoma pogorela velika predilnica PilĆeva v Graslicu. Tovarna se je ravno nekaj popravljala in prezidavala. Skoda je jako velika.
* (Izredna rodovitnost.) Soproga nečega vratarja na Dunaji, katera je štiri leta orno-žena, iznenadila je že trikrat svojega moža z dvojčki, te dni pa mu je povila celo trojčke. „Na dvojčke sem bil že pripravljen" — rekel je srečni oče — „trojčkov bo pa res nisem nadejal."
* (Potroa v Bosni.) Predvčerajšnjim zjutraj ob G. uri 10 minut bil je v Plevljah in v Pri epolji precej hud potres, Trajal je 15 sekund in je bilo Čutiti tri sunke zaporedoma in sicer od severo-za pada proti jugo izhodu Potres je spremljevalo močno podzemsko bobnenje.
* (Telefoni v dvornem vlaku nemškega cesarja.) Novi dvorni vlak cesarja Viljema, namenjen za njegova potovanja, bode imel vseskozi telefonsko zvezo mej posamičnimi oddelki. Aparati, ki so ukusno in harmonično s slogom pojedinih vagonov izdelani, bili so razstavljeni nekaj časa v Hanovru.
* (Ruski ni hi I is ti) Še niso izumrli. Letos na pomlad je policija prijela kakih 50 medicincev, zapletenih v neko zaroto. Dva mej njimi sta bila v nekem gozdu blizu Peterborga umorila svojega-tovariša, ker je letel na nje^a sum, da bi mogel ovaditi zarotnika Morilca sta bila te dni obsojena na dvajsetletno prisilno delovanje v s.birekih rudnikih, drugi zatoženci pa obsojeni na manjše kazni.
* (Iz blažene Italije.) Di s 22. t. m napadlo je 30 oboroženih razbojnikov trg Godrano v Siciliji. Obkolili bo orožuiAko postajo in razorožili tri žandarme. Ko so lopovi prebivalstvo oplašili s streljanjem iz jiušk, napadli so hišo načeluika in odnesli 6000 lir. To ho res prav idilične razmere, ki vladajo na jugu blažene Italije, kjer je brigant-stvo v najlejtšem cvetu.
* (Baletke) bo, kar se tiče lepote in so-sobno starosti, hvaležen predmet dobrim in slabim dovtipom. Kadar Be na pr. na Dunaji zasuče govor okolu najstarejših ljudij, vselej se imenujejo baletke. Kakor se kaže, so v blažeui domovini polente v tem o/tu bolj tolerantni, zakaj na gled.šču v Ghedi pri Bresciji je augaževaua kot prva baletna plesalka — 72 It stara matrona ! Atrakcijska moč te dame mora biti velikanska. »
* (Uzorno mater) prijela jo franco«ka po licija, namreč neko grofico C>urcHltS, ki je v rodu s prvimi francoskimi ariqtokiatičn'mi rodbinam'. Gro-lica, |uekdaij zaradi svoje lepote? sloveča Pariška šivilja, imela je ljubimca, bivšega belgijskega kaj>itaoa Impresa. Da bi se jej ne izneveril, dovolila, je, da se jo poročil z njeno hčerjo, potim pa nesrečno dekle zaprla pod strehu svojeg« gradu in jo grozno trpinčila to pa z očitnim namenom, spraviti hc«r na oni svet in se polastiti njenega imetja. Kor je kapitan Impres obstal zlodejstvo, spravila je policija njega in grofico pod ključ, hčer pa poslala v bolnico.
* (Kineška sodba.) Kineski e sur se je pred kratkim preobjedel in poklical štiri člane ce Haiske akademije, da ga zdravijo. Vrli učenjaki so seveda vsak svoje mnenje zagovarjali in se niso mogli zjediniti, kaka bolezen je uajiadla njega kineško ve-lečanstvo. Cesar je vedel, da ga boli samo trebuh in ker ga je pričkanje in ugibanje) zdravnikov jezilo, odpustil jih je nemilostim iu ukazal, da jim je zaradi nevednosti sa jedno leto ustaviti plačo.
Vabilo.
Da se predstavim čestitim gospodom volilcem za dopolnilno deželnozborsko volitev v sodnih okrajih Postoj ina, Senožeče, Bistrica, Logatec in Lož, sklicujem
volilni shod
na dan 29. oktobra t. L
ob 4. uri popoludne v gostilni „Pri reškem mestu"
v Št Petru na Krasu
in vabim najnljndneje k obilni udeležbi.
V Hraščah pri Postojini, 24. okt. 1893. Jurij Kraigher.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 26. oktobra.   V parlamentarnih
krogih se govori, da vlada ne misli državnega zbora razpustiti, ampak zaključiti in sklicati meseca decembra parlament na novo zasedanje. Na ta način bi imela vlada proste roke in bi mogla sama razveljaviti izjemne naredbe. Čuje se tudi, da je grof Taaffe ponudil Hohenwartu svoj portfelj. Včeraj se je ministerski svet posvetoval o situvaciji. Udeležil se ga je tudi Chlumeckv.
Dunaj 26. oktobra. Odsek za izjemne naredbe se danes sešel. Ministerski predsednik izjavil, da zamore jeden del materijala samo v tajni seji odseku predložiti. Odsek je z 18 zoper 5 glasov sklenil, da je prirediti tajno sejo. Ministerski predsednik na to predlagal, naj odsek v tajni seji prevzame ves materijal, da ga pregleda, je obveljal s 16 proti 7 glasovom. Vsled tega je 200 navzočnih poslancev vseh strank zapustilo dvorano in se je začela tajna seja.
Dunaj 26. oktobra. Vladna domobranska predloga obveljala v odseku neizpremenjena.
Praga 26. oktobra. Pri občinskih volitvah pridobili Mladočehi pet novih mandatov ; štirje kandidati pridejo v ožjo volitev. Če zmagajo pri ožjih volitvah Mladočehi, izgube Staročehi večino v občinskem svetu.
Berolin 26. oktobra. Nadvojvoda Al-breeht odpotoval. Cesar in princ Henrik sta ga spremila na postajo in se srčno poslovila od njega.
Krakov 26. oktobra. Vesti o Gurkovi smrti so popolnoma neosnovane.
Lyon 26. oktobra. Ruski častniki bili navdušeno vzprejeti. Mesto je krasno okićeno z zastavami in cvetkami. Avelanu se predstavilo 160 deputacij, izročivši mu dragocene darove. Pri banketu napil prefekt ruskemu carju, Avelan slavi in sreči Francije. V parku la tete d'or defiliralo pred Rusi 160 društev. Prebivalstvo aklamira Ruse viharno.
Narodno-gospodarske stvari.
— Za male obrtnike. Državno vojno ministeistvo namerava razne usnjene oblačilne in opravne predmete za vojsko, ki reprezentujejo četrtino letne potrebščine za I. 1894, dobivati od malih obrtnikov. Dobava obsega: čevlje, škornje, huzarske čižme, različna jermena, torbe, vajete, uzde, nožnice i. t. d., i. t. d. Vzorci razpisauih predmetov in njih popis pogledajo se lahko v monturnih skladiščih v Brnu, Dudapešti, Gradcu, Kaiser Ebei'8dorfu in pri mon-turnem pudružnem Bkladišču v Kartabergu, oziroma se od tod tudi proti plačilu dopošljejo. Da se kolikor mogoče olajša oddaja, napravile ae bodo za obrtnike po krajih, ki so posebno daleč od monturnih skladišč, vzprejemua mesta. Zmožni in znnesljivi mali obrtniki se vabijo, da svoje ponudbo v lozo najkasneje do 2 8. decembra 1893 pri intendanciji| onega vojaškega krajevnega okoliša, v katerem stanujejo. Razglas, ponudbeni obrazec, splošni pogoji in seznam dobavnih predmetov, pogledajo se lahko tudi v pisarni trgovinske in obrtniško zbornico v Ljubljani.
50.000 t^ol dimi i-j«-v je glavni dobitek velik« InoniOMtMke SOkrujcnritke ioiert|e. Cenjene čitatelje opozarjamo, du bode žrebanje ie 26. oktobru.
Tujci:
23. oktobra.
Pri Mnli*i: Gi rinaver, tttnudtnger, Rehitach, Maver, Friedman, Putzkor, Pischintfer t Dunaja. — Zupnek iz Logatca. — Aljančic it Dobrove. — Bruoer it Kočevja. — Hodino, Esaeg, Messner iz Gnidca. — Btupar iz Leso. — Pichler is Budimpešte. — Masiuovic it Gorioe. — Llndtner li Brna.
Pri Nlonn: Alvian, Nedelkovits, Sporu, Meyer, Wip-plinger, Petrovi tu. VVirtli, Fischer, Hotnimi. Klaper, Ibold * Dunaja. — Jentl iz Maribora. — Oliveric iz Zagreba. — Globočnik iz Kranja. — Sobuls, Kipel, 8chwerak \% Praga.
Meteorologično poročilo.
Dan I	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
+* M O 3	7. zjutraj 2. popol. 9. 8T©<Ser	7460 m. 744* mu. 743 5 m.	2 6» C 9-0« C 3 6° C	brezv. si veh. •1. vzh.	megla jasno jasno	000 mm.
Srednja temperatura 51°, za 4*3° pod normalom.
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 23. oktobra 1893.
Prejšnji teden
Bankovcev v prometu   485,271.000 gld. Zaklad v gotovini   .   278 162.000 .
Portfelj.....185,191.000 „
Lombard.....26,734.000 „
Davka   proHta bau-
kovčna reaenra . . 10,095.000 , Drž. not v prometu .   356,273.000 „
(— 13,523.000 gld.)
(-(—
75.000 10,658.000 2,900.000
(+   4,469.000   u )
ZD"u_ra.3.3slsst "borza.
dne* 26 oktobra t. 1.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlatu renta......
Avstrijska kronska renta 4".u.....
Ogerska zlatu renta 4°/0 ......
Ogerska kronska renta 4"/,,.....
Avatro-ogerskti bančne delnico .
Kreditno delnice........
London vista.   .   . ,......
NiMiiftki drž. bankovci za 100 mark
20 mark............
20 frankov   .   .   . ,......
Italijanski bankovci.......,
C. kr. cekini..........
Due 25. oktobra t. l
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srefike iz I. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srefike 5°/0 po 100 gld. Zemlj. obfi. avstr. 4'/,0/o W*M mWmm listi
Kreditne nrecke po 100 gld.....
Ljubljanske srečko.......
Rn dol love srećke po 10 gld.....
Akcije anglo-avstr. banke po iJOO gld. . TrHmway-druSt. velj. 170 gld. a. v. Papirnati rubelj........
96	gld.	65	kr
96	n	55	t
119	n	45	i»
95	n	95	a
116	I	15	H
	m	50	tt
992	rt	—	m
332	n	75	•
1 x*\	a	70	m
62	rt	27'/»	9
12	a	45	»
10	rt	06	jf
44	n	40	
6	»i	—	*
144	gld.	50	kr.
195	*	—	■
127	B	50	n
123	rt	50	n
	ti	—	n
24	tt	—	
23	u	—	n
14H	»	—	n
i 1.) 1	n n	31«/,	m t n
Zahvala.
V seru cenjenim prijateljem in znancem, kateri ho ob smrti našega iskreno ljubljenega brata, tasta iu btrijca, goapoila
Antona Jentl-na
bivšega, trgovca
delili z nami žalost in pokazali sočutje, kakor tudi vsem onim, ki so spremljali rajneega k zadnjemu počitku, gg. pevcem za ganljivo nugrob* nico, izrekamo tem potem najsrčnejšo zahvalo.
(1083) Žalujoči ostali.
V najem se da takoj
strojarija in trgovina z usnjem
b VNeiiil |»ronlori in |»ri|»r«*vttuii, kar jih  jo treba
pri izvrševanju teli podjetij. Tudi proNlorno stanovali)«' nahaja se V llisi.
Ponudbe vzprtgema lastnik lTi*. Ivi-*. Nagodo, posestnik in trgovec v Iliriji. (1076—2)
tostranske sluibe
iščem v prostih urah za prepisovanje advokatskih in notarskih aktov, kakor tudi raznovrstnih računskih del.
Hlagoi*oljne ponudbe pod: poste restante Ljubljana*'
(1046—6)
slovenskega In nemškega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožen, bivši računski podčastnik, lačo primerne aluibe v pisarni. Ponudbe na upravnistvo ,Slov. Naroda1.
Trgovsko posestvo
z jako ntaro trgovino, v vpišem okrajnem mestu slovenskega Štajerja. s 30 orali aMttđUfanega, jako dobro kuitiviranega zemljišča, lepim poslopjem z veliko prodajalnlco, magazinom m solidnimi
p08transkimi poslopji, ki je posebno prikladno tudi za trgovino z deželnimi pridelki, nc proda po primerni ceni.
Ponudbe pod „Trgovina št. 40" poste restante Podčetrtek (VVindisch Landsberg). (io75-2)
Za želodec.
(332—53)
T rn 1* 6cz y-j v
Cognac-grenčec
steklenica 50 kr., 12 steklenic *> gld.
Slasten!
Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo.
Dobiva se pri
Ubaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani. -== Pošilja bo z obratno pošto. ^=-
Za želodec.
S
C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. Hit želeiaic.
Izvod iz voznega reda
-v-el?a.-viieera. od X. oktobra 1893.
N'irttoi'iio omenjani prihajalni In oilhajalni ćaii oinaieni to r BmlnjrrifopHkrm rn*u. Srmlnjeevropaki čaa Je k raj nam u 6asu v Iijub-ljani ca 3 minuti naprej.
Odhod is LJubljano rjuž. kol.). *
Oh 19, url S min. prt noM OMbnl vlak r Trliiž. Pontabel, Beljak, Ca-lovoc, Franaonafeate, Ljubno, Dunaj, i»x Selithal t Auaeea, Ischl, Gmumlen, Sulnoffrart, I.Hii<l-(i»iloin, Zoll na Jozorii, Steyr, Line, Ha-dnjevice, lMienj, Marijino rare, Eifer, Frnncove vare, Karlove v»ra, l'r igo,  I ir.i/il m". Dunaj vin Anintettan.
Oh 7. url Ofl mdi zjutn\i oaebni »lak t Trbli, Pontabel, Beljak, Ce-lovea, Kr m 'iMiii.' lijubnu, I lun.i.j, n-i SoUtlial v Sotnograd, Dunaj vi* Amstntten,
Oh 11. url JiO min. riojmiutlnr ......•.. vlak v Trhli, V-. nt.il.ol. lloljak,
Celnvnc, Fran/.PiiBr«ste, Ijjubno, l>unaj.
Ob 4. url 'JO umi fit * I n< oanlini vlak v Trliii, lloljak, Oolnvea, HoIuoKrn.l,  Den>l-Oaatein,  Zoll na juzoru,  Inomont, ltregnic, Curih,
(lomivi), l'ariz, I.......        Ischl, Dudejevice, Plieuj, Marijin« Tare, Kger,
Francove vare, Karlove vivrn, Pra^o, Dracdann, Dunaj vla Amatetten,
Prihod v Ljubljano (ju*, kol.).
Oh ti, url .T>.f min. tfutrnf osebni vlak r. Dunaja via Arnitntten, llnJ-dan, Pruifo, Kruncovih Tarov, Karlovih varov, Mifra, Marijiuib varov, Plsnja, Iluilojevio, Solnoirrmia, Ijinca, Stevra, 1 selila, Omuntlena, Zeli* na jezeru, heml-Uasteinn, l.jubne^a, lleljaka, Celovca, Frauaenafeste,
Trliiia.
Oh 11. url H7 tntn, ilttpotitiln* oanbtii vlak »  Dunaj« via Amatetten,
Drazdan, Prane, Kruucovili varov, Karlovih varov, Ki<ra, Marijinih varov, Plznju, IluilejeviO, bolnoffrnda, Inehla, UinuioliMia, blticn, Steyra-Pariza, Genevo, Curiha, Dregnico, /.etla ua jezeru, LenU-Oaateina, lno, moste, Iijubnega, Celovca, Pontabla, Trbiaa.
Oh 4. uri ,*>S ntin. poptthtHtt" oaebni vlak z Dunaja, tijubnega, Deljaka, Celovca, Fraiiaenafeitte, Pontabla, Trbiia.
Oh ti. url ii7 min. mturt-r osebni vlak m Dunaja, Ljubno««, Ueljaka, Celovca, 1'ontablu, TrbUa.
Odhod iz LJubljane ^juž. kol.).
Oh   i!, url 'Jli mirt. zftttntf     v Kočevje. „   l'i.   ,,   OO    „    ttpohutnm „ I i»     d-   k    iO    ,,     ivrrrr        „ n
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Oh S. url  lit min   zjutraj        iz Koeevja. „    t     „    Ol     „     p„,,,,hi,ltie „ „ tt   S    ,,   &il »tvrVr „ n
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.).
Oh   7. uri 18 min   zjutraj        v Kamnik. „     H.    „    O J      ,.     jut/ititutliir n n      ti.    „    HO     „     zrrrrr n „
„   lO.    „    tO     ..     zrefrr „        ..      (moaoca oktobra oh nedeljah
in praznikih.)
Prihod v LJubljano (dri. kol).
Oh   O. url Ji t min. zjutraj        ia Kamnika. (J2_232)
11.   „    /•?     n llb|l6latolM ,,    ti.    ,,   HO    ,, zrrčrr ,,    O.    ,,   .7.5    ,, zvrrrr
(meseca oktobra oli nedeljah iti praznikih.)
nT val
V kleti ^<»sp»» Viljemlno pl. Thierry porojene Murgl  v Brežloah  ua Spodnjem Štajerskem ju v
zalogi
30O veder letošnjega
Sromeljsteoa vinskega mošta
od opleuienjriietfit traja ua ameriški pudio^i, lastni pridelek najboljše knkovnsti.
Pnvpraftati nuj se blagovoli pri gospodu Franu Warletz-u, hišnemu p<iaeHtniku in goatituićarju v Brežloah aa Spodnjem Štajerskem. (1074 — 2)
si
3 -
•r—» ri.',
v
m
m *q -ti
-i
-i <
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani ag
9-
izitlcla v kratkem;
Stenski koledar I Skladni koledar
za 1. 1894. za 1. 1894.
Cena 25 kr., po posti 28 kr.   I   Cena 50 kr., po posti 55 kr.
Koledarja (zjdeta letos v prekrasni obliki in se bosta
dobivala v ,.Narodni Tiskarni" v Ljubljani. * '
'j
Za
jesensko in zimsko sezono
priporoča
prekrasne
Infekcijske novosti za gospe in deklice
dežne plašče, pelerine, caps, žakete, vrhne suknje, bluze, zimske dolmane in rotunde (99i-5) najnovejše facone
po čudovito nizkih cenah.
Anton Schuster
v Ljubljani, Šriitalske ulice št. 7.
Katalogi se  pošiljajo na zahtevanje  poštnine prosto
Žrebanje danes
zvečer ob 8. uri
i Inomostske srečke a 5
Glavni dobitek
50.000
Žrebanje danes
svečer ob S. uri.
goldinarjev.
(931 — 23) ©
£-©51s© a m O kr. priporoča J"„ 0„ IC&TSEl.
^81963
o
MM
koledaf
za šolsko leto
1893/94.
Gena 60 kr.
Dobiva se pri g. Ant. Zagorjan-u in pridruzih knjigotrŽcih.
Konjak.
Konjak, kateri se pri nas prodaja, je navadno Šlđovskl, sdrasvju škodljiv ladelelc. Kdor želi kupiti
res fin, Iz čistega vina dobljeni konjak
vpraša naj za naslov prodajalcev v iiprnvnlMtvu ..Nlovenskega banula".
«11—_ 'i*
Jos. Stadler
stavbeni  iu galanterijski  klepar in Uradno potrjeni vodovodni instalater n«» J**t«.r-«?i»i ti-j^-u št. 1 r»
priporoma He za vsa v njegovo stroko spadajoča stavhinska dola v mestu in na deželi, kakor tudi za popravila. Vo«lo-rodne naprave vsake \ rste provzem-Ije ter z vso natančnostjo iu poroštvom izvršuje. — Troškovniki pošiljajo se na zabtevanju zastonj. (*>7)
F. BILINA & KASCH|
Židovske ulice št. 1
priporočata svojo bogato zalogo vseh ^ vrst rokovlo, tako od usnja (lasten izdelek), kakor tudi od družeča blaga. Klrurgtčno obveze (le lasten i zde, lok), jamčeno na|holjšo vrste, z raznimi kirurgičnitni pripravami. Velika izbora kravat, hlačnlkov, krtač, glavnl-.y kOV, mila iu parfumov. Vso po naj-
& in/.iiii penah.
£   Srata Bberl Š
S Ljubljana, Frančiškanske ulice 4- It w w 3: Slikarja napisov, «
L    itavbinBka in pohiat7ena pleskarja. J
^ Tovarna za oljnate barve, lak % »' in pokost. (146) ,»
r Glavni zastop ltarttiol i-Jevt-ga orl-f* uluulueuu karbol i u«> |a. Maščoba Ti za konjska kopita in usnje,
lir *^JUrh V i*^Jk>t *^ rf^i^JlJrt tr rf^Ji^ t£j
T. Leveč
(Bi)
1.......illMMSlUlMSSU
trgovina t di'žolnimi pridelki
v Ljubljani, pri mesarskem mostu
Kupnju vsakovrstnp rastlino, tommia, korenine^ rož>' za zdravila, kakor Arnikove rože, Šentjanžove korenini ci , bele kros-nice, Cešiuinova zrnja, smrekovo *iur trisljikovo lubje, netiti r« žieke in drugo poljske pridelke. 8t*no za k..[)'•■ in g« vejo živino v večjih iiin<»žni/ih. Trgovina I raki. Blago kupuje po :iaj višjih cenah
U u^v - *s*5*' " *.» '.»"^^'> mS'S''.%'^Sf-
^■Hia
Ljubljana, Židovske ulic« št. 4.
Velika zaloga obuval (H6)
lastnega  izdelka za dame, gospode in
otroke je vedno na izbere. Vsakeršna naročila  izvršujejo so točno iu po nizki cezi. Vse mere bo shranjujejo in zazuaiueuujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
I 9 «^«X2^!5^XS^2*^«&,^
FRAN S. BARAGA
-o> slikar -*>■   (405>1 na Emonski cesti it. 10
priporoča se p. n. občinstvu in viaoko-') caBtiti duhovščtri za slikanje cerkva, /.nameni, novih stavb, sob, za barvanje hiš sgratito, za firme in dekoracije po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah.
crn
mm.
R. Ranzinger
špediter
na Dunajski cesti štev. 15
prevzema vsakovrstne izvožnje dovožnje na c. kr. državni c. kr. priv. južni železnici zagotovilom
in in
točne izvršbe.
le-ene-ei
in cene
t*5>IH
fe- J. J. NAGLAS BJ*
tovarna pohištva
h v LJubljani, Turjaški trg it. 7 in % Gospodsko ulioe (Knežji dvorec).
i- Zaloga jednostavnoga iu najfinejega le-\3 senoga in oblazinjenega pohištva, zrcal, % strugarBkega in pozlatarskega blaga, po-o£ hištvene robe, zaves, odej, preprog, za-■r stiral na valjoih, polknov (žaluzij). Otro-
% ški vozički, železna in vrtna oprava, .....
ajy pregorae blagajnice. (69)
Restavracija „Pri Zvezdi"
cesarja Josipa trg.
Velik zračni vrt, stakleni salon ln kegljišče.
Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje.
(70) F. FerlinC, restsvrater.
f      Josip Reich |
^ Poljanski nasip, Oake ulioe št. 4 Z ■ priporoča čast. občinstvu dobro urejeno I
♦   kemično spiraliiico j
H v kateri se razparane in nerazparane B J moške in ženske obleke lepo očedijo. *
■Pregrinjala vsprejuiri se za pranju in aj orčui v pot>arvanje. V barvanji vspre« I J jema se svilnato, bombažno in mešano £ I blago.   Barva se v najnovejših modah.
i   SPRAJCAR IVAN
S stavbeni in umetni ključar
m. ■
I
ADOLF HAUPTMANN f
tovarna t
oljnatih barv,firnežev, | lakov in kleja 5
v lastni hiši 9
v Ljubljani, na Resljevl cesti št. 41. |
Filijala: !j
Slonove ulice št. 10—12. t
J
Evgenij Betetto
♦ ♦
♦
♦ tovarna za metl.je J v LJubljani, Florijansko ulica it. 3
♦ priporoča čaat. občinstvu in gg. trgovcem J      svojo veliko zalogo vsakovrstnih
metel j
* od najfinej&ib do naicenojšib po najnižjih
4 cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj • in franko. (lBt>)
(186)
vrata
Kolodvorske ulice št. 22
priporoču svoje
valčasta zapirala za okna in
(Rollbalken) 5
lastni Izdelek, prava jeklena plehovina, i? s tihim zaporom in trajnostjo.   Popra- { ^   • vi ;i  v tej  struki so vsprejiMiiljejo ter* f    J   izvršujejo natančno in po nizki ceni. 9 •••HHMNtieiNNMNMM
HENRIK KENDA
v LJubljani.
Najbogatejša
zaloga za šivilje.
(164)
- - - — ■ - - » pO «     » » #» » V» »> »        » m»     » » r » » ^ »»» « HH>
J. MULLER (l63,°
fotpgrnflCno - artistični zavod
v FrančiHkanakih ulloalt at. H
priporoča svoj atelier za vsa v fotogra-tično Btroko spadajoča dela, kakor: p >r-trete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobe, pisave, načrte itd. Momentu« fotografije za otroke, p< veksanja vsake vrste po najnovejših Bkusnjah. Vsprejemlja vsa v fotografičnn stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
V W k' U \*      »<      UVII U k* k» <_
Mff O
Odlikovan 0
t (tnulci IHun,TTr«tu, # Oorici, / i .-n-!i.. IHM 0
FranKaiser S
puškar * v LJubljani #
priporoča mnogovrstno zalogo orošja J| iu raznili IuvhUIIi pol nl»sci n — m kakor tudi piiMk  laNtnegu ladflku 2
ter izvršuje vsakojaka |»opruvljttii|a a)
točno in po na)ni>.jih cenah. ^4()>iJ S
(Hdtel „Pri Slonu" 1
I. vrsto H v sredi mesta in v bližini c. kr. S postnega in brzojavnega urada. W
Sobe od 70 kr. naprej.
IteHtavraeija in kavarna sta v hiši. p
Železna ln parna kopelj f
urejena po Praneovih kopelili po c. kr. ^ vladnem svetniku g. prof. dr. pl. Valenti. jL
G-. Tonnies
v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo ln kovin o-ilvnlca.
kol i ■ ,4i l.ii,, u
vse vrste strojev za lesoreznloe in žage. (144)
1'revj.nmo c«]«  naprava in Mkrbnjt |»HroMroJe in k«>llf po ii>tjl>iiljii auitavi, sluč:i,i    turbino iu \<<ilnii k<iloNf».
^^^^^^^
<   Uran & Večaj ►
4 Ljubljana. Gradišće št 8, Igriške ulice št. 3 ►
^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ j veliko zalogo vsakovrstnih ^
^ pečij in glinastih snovij ^
^ kakor tudi ^
kakor tudi
štedilnikov
in vseh v to stroko spadnjočib nizkih conah.
del po w
stavbeni klepar konc. vodovodni instalateur
ViuUljaua (142) I>uiitt|Mka <-«-h.li» št. 7 in II
priporoča ivojo bogu to zalogt> kleparskega dela. I/.ilolujo vsa v njejpov obrt spadajoča dela v uiestu in na deželi. Izvrševatelj lesenih, oement-nih in klejnih streh. Zaloga Ntrttš-DOga laka, lesnega oemeuta in kleja. Na pravitelj strelovodov po novi sistemi.
Ćast mi je naznanjati, da sem prevzela po smrti mojega moža Frana Toni
l*o>rfa.Klco obrt
katero bodem nadsljovals. ter se priporočam ra vsa v to Btroko spadajoča dela
nizkih cenah, zlasti za nove oodkove.
po
Dobro delo in točna postrežba.
Z volenpo&tovitnjem
Ivanka Toni
v Kravji dolini št. 2.
(154)
Vizitniee
kuverf(
ie s prmo
priporoča
„Narodna Tiskarna".
Pivovarna J. Auer-ja
Gledališke ulice.
iMrhlito lilvo iHMtliega ir.drlkii. 1'rlMtuu «loIen|Mk», lirvataku in »•rim isir^loi viua. Priznano «l<»t>r» J«>tlila. Velik, zraven vrt s steklenim salonom in kegljIAČVin. ToCna in cena postrežba.
(404) 1 T. ^.VL«r, pivovar.
Ivan Somnitz
(prfij Fr. Pettauer) urar o. kr. priv. južne železnioe Ljubljana,     Petra cesta št. 18
$ priporoča svojo
veliko zalogo ur.
Poprave se izvršujejo kitro iu <l..l»r<». (G3)
J. Hafner-jeva pivarna
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Priznano izvrstna restavracija z v«nllko tlvorano aa koncerte itd. iu leplin vrtoni. (Um) = Kegljiićs Je na razpolago. =
Ubod jo tudi iz Poljskih ulic.
Dn *rA _ za c. kr. drž. uradniki', UUOrine uradnike c. kr. drž. železnic, privat. železnic, kakor tudi za c. in in kr. vojsko izdeluje pod-pltaoeo po najpovoijnejših cenah; tudi preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor imlilje, uieee, klobuke sa paratlo, zlate obrobke itd. Civilne oprave izdelujejo se po najnovejši facoui. Angleško, franoosko in tuzemsko   robo ima   na skladišču.
F. Casermami •1 :>s)
krojač za civilne oprave in uniforma.
Podobe
umrlih urednikov „Sloven8kega Naroda"
(Ant.Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Železnikar)
dobivajo se na lcebrtoaa.-peip3.rjl tiskane
;komad po 20 kr.
v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigotrŽcih.
Izdajatelj is odgovorni urednik: Josip NoIIi.
Lastnina in tiak aN&rodne Tiskarne".