V Ljubljani \ petek I (J. januarja 1863. Naprej velja za Ljubljano: za vse leto 6 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 20 „ „ „ za čet. „ 1 „ 75 „ „ „ po pošti: za vse leto 7 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 60 „ „ „ za čet. - 2 - 5 - - - NAPREJ. OznJt _ Za navadno" vrsto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat, 9 b 77 » dvakrat, 12 „ 77 77 trikrat natisne, veče črke plačujejo po prostoru. Za vsak tisk mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu hišna št. 15. Rokopisi se ne vračujejo. Dopisi naj se blagovoljno frankirajo. v Ta list izhaja vsak vtorek in petek. Tečaj !• V Ljubljani 16. januarja, —a. Razglase vanj e sejnih pogovorov pri deželnem zboru. V 4. listu le-tega časnika se je govorilo za javnost zborovih sej, ker javnost pospešuje ustavno živenje, in ker je na vse strani jako potrebna; priganjalo se je torej, da se odpravijo vhodnice. Pa denes menimo zopet ob kratkem premišljati javnost, oziraje se posebno na tiskanje zborovih pogovorov. Naslanjamo se tedaj lehko na to, kar je uže bilo rečeno v 4. listu, in pristavljamo samo še te-le besede slovečega politika R. pl. Molila: „dolžnost in modrost ukazujeti vsacemu narodnemu zboru, da se krepko drži največe javnosti v sejah. To je edina prava odgovornost narodu in volilcein; to je pa tudi najboljši pripomoček, da si zbor dobi podporo v občnej sodbi in zaslombo pri narodu. Torej spada modro osnovana javnost med najvažnejše dele opravilnega reda." Ko bi pa tudi smel pri nas iti vsak na ravnost v zbornico, vendar bi se s tem še le pridobila vrlo tesna javnost, ker je prvič dvorana tako majhna, da more va-njo le malo volilcev; ker drugič ne more nihče meščanom ukazovati, naj bi v nemar puščali svoje opravke in tekali v seje, v kterih se mnogo časa gubi z nevažnim, pa vendar potrebnim prebiranjem zborovih zapisnikov, z volitvami itd., in ker ni zadnjič nikakor mogoče, da bi v seje hodili tudi tisti volilci, ki bivajo daleč od mesta. Ce tedaj ima javnost zborovih sej biti resnična, pa ne samo na videz; če poslanci zares mislijo dajati volilcem odgovor o svojem delanji; če se ima narod zares politično izobraževati in podučevati, da bi prav razumel, kaj je ustavnost, in kaj mu je koristno in potrebno; če je zares odločeno, da se med narodom ustanovi prava občna sodba: potem je najprva in tudi največa potreba, naj se v opravilnem redu skrbi, da se bodo zborovi pogovori na svitlo dajali tako, kakor hoče imeti namen tega razglaševanja. Uže vsacemu poslancu mora samemu biti mar, da njegovi volilci zvedo, kaj je govoril, in zakaj je tako govoril, zakaj ne drugače. Kako bi torej bilo narediti, da se temu popolnoma u-streže? To je lehka stvar tam, kjer veliki politični časopisi, ki na svitlo hodijo vsak dan, svojim bralcem po hitropisji donašajo vse na tanko, kar in kakor se je v zboru govorilo; tako je bilo na Dunaj i v državnem, tako je na Češkem v deželnem zboru. V našej zemlji pa samo en list izhaja vsak dan, pa še ta v nemškem jeziku, da ga torej le malo volilcev umeje; poleg tega pa nosi le skrajšane popise, kterim celo ni vselej verovati. Kaj lehko se namreč zgodi, da poroče-vavec, ki si zapisuje zborove pogovore za svoj uraden list, marsikaj ne sliši tako, kakor volilci, ki niso z državo v ni-kakoršnej uradnej zavezi, ali kakor poslanci nasprotne stranke. Ce vse to dobro presodimo, lehko se vidi, kolika dolžnost deželnega zbora je, skrbeti, naj se njegovi pogovori med narodom širijo, kar je najbolj mogoče. Da se pa to zgodi, prva potreba je, hitropisna poročila prestaviti na slovenski jezik, — dokler je nemščina v sejah navadna. — Slišati je bilo sicer, da se je temu ustavljalo, ker bi potem preveč bilo stroškov; toda kaj težko je verjeti, da bi se zboga nekterih sto goldinarjev kak poslanec mogel vpirati rečem, ktere brez okolišev in vseh ovinkov hoče imeti pravičnost, modrost in ustavnost. Ako bi se razglašali zborovi pogovori samo v nemškem jeziku, to bi potem bilo toliko, kolikor nikakoršna javnost, in deželni zbor bi sam sebi dal spričilo svoje neskrbnosti, ker bi pokazal, koliko mu je mar, ali se njegovi pogovori ljudem razglasijo ali ne; pokazal bi, da njegove seje nikakor niso učilnica političnega izobraževanja, pa vendar smo do zdaj vedno še menili, da so, ali da vsaj morajo biti. Kdor se vpira prestavljanju na slovenski jezik, ta naj vhoda nikar samo z vstopnicami ne zavira, ampak vrata naj popolnoma zapre, in hitropiscem pove, da so v zboru nepotrebni. Javnost ne sme biti posebna pravica samo tistih, ki nemški znajo, ampak vsemu narodu mora pridovati; sicer ni javnost. Za to stvar izdani stroški pojdejo na dobre obresti, in porode stoteri sad. Narod ima pravico zahtevati od svojih namestnikov, da mu dade popolnoma javen odgovor v domačem jeziku. Ko bi se ne ugodilo tem pravičnim željam — česar smo pa uže rekli, da ne moremo verjeti! — potem še samo ta pot ostane, da bi v deželnem zboru vedno le slovenski govorili, in tako volilcem dopovedovali svoje misli tisti poslanci, ki jezik znajo parlamentarno rabiti. Želeti je torej, kar se tiče razglaševanja: 1) da se bodo uradni zapisniki zborovih sej tiskali v glavnem listu uradnega časopisa. Tako bi se tudi lehko precej videlo, se je-li kje pomotil kak privaten dopisnik; 2) hitropisna poročila in prestava na slovenski jezik naj bi se tiskala ob deželnih stroških; 3) vsak poslanec naj dobi odločeno število slovenskih ali nemških hitropisnih poročil, da jih potem lehko raz d d; 4) naj se razglasi, da se more in sme na ta hitropisna poročila vsak naročiti; naročnina pak bi morala biti jako nizka, samo tolika, da bi se poravnali stroški za papir in tiskanje. Deželni odbor pak bi imel skrbeti, naj se to naroče-vanje razglasi, kar je naj dalje mogoče, in razpošlje posebno vsem županom po kmetih. Potem bi svojo dolžnost v le-tem oziru storil deželni zbor, in pokazal bi, da je zares ustaven; da je pravi prijatelj resnične javnosti. Dopisi. Iz Zagreba. L. T. Število tukajšnjih gimuazijalnih učencev se je letos dobro pomnožilo. Zagrebška gimnazija se od marsiktere jako loči v subjektivnem in objektivnem zmislu. Nje modri vodja, znani domoljub g. Adolf Veber, premišljeno ravna, ter ne črti dijakov zarad njihovega domoljubja, ampak jih še le izpodbuja. Zdaj uže na svitlo prihaja v hrvaškem jeziku v celih polah verstvo za peto šolo, kar učenje mnogo zlajšuje.' Lani so učenci raji za razlagajočim učiteljem pisali, da se le ni bilo treba v nemškem jeziku učiti. Tudi so Hrvatje začeli Slovenca bolj spoštovati. Naj povem, kako je govoril hrvaški mladeneč svojemu tovaršu: „Kranjci so nam zelo podobni po jeziku in po običajih (šegah). Oni iščejo svojih pravic, kakor so nekdaj Hrovatje svojih; torej kdor sovraži Slovenca, gotovo tudi ne ljubi Hrvata." — Vre-dnik izvrstnega tukajšnjega časopisa „Pozorja" g. Ivan Per-kovac zelo boluje na očeh, in le z velicim trudom opravlja svoj težaven posel. Poleg vseh muk in bližnje tožbe, ki mu žuga, ves navdušen, ves vnet za svojo domovino, krepko se poganja za domače pravice. Bog mu daj potrebnega zdravja, vse drugo zmore njegova osoba sama. — Zopet se je prikazala nekdanja „ilirska Danica." V priklado „Narodnim Novinam" odločena, misli vsako soboto marsikaj donašati. Nje prvi list je obudil veselo upanje za vsak prihodnji teden. Čedalje veči napredek hrvaške kniževnosti se kaže. Prav po gostem hodijo nove knjige na svitlo; dalje so v poduk in razveseljevanje slehrnemu raznoverstni koledarji, kterili je letos na Hrvaškem vse polno. Tudi število hrvaških časnikov se množi. V Požegi je ob novem letu jel izhajati „Slavonac;" vreduje ga g. Miroslav Kraljevič; namen tega lista je posebno podučevanje prostega naroda. Menda tudi novi časnik „Zvezda" začne kmalo svetiti svojej domovini. Na Kislej vodi. 10. januarja. J. S. Zbori so se ob novem letu po več deželah prav slovesno pričeli, tako tudi v Štajerskej. Po slovesnej sv. maši, ktero je služil gradški škof Atems v viteškej dvorani deželskega hrama, imel je g. deželnik grof Gleispach prijazen in kratek začeten govor poslancem, ktere je opominjal, naj tudi oni svoje misli na kratko izrekajo, ker čas beži, poravnati pak je veliko. Najprvo se misle na vrsto vzeti srenje. Ce se prav uravnajo, bode to na veliko korist, in deželi prihranjenih mnogo stroškov, ker bode mogoče dognati več reči z manjšo močjo, nego je to bilo do zdaj. Toda vprašati je: kako se pa deno v red zadeve cesarskih uradnikov, kterili uže zdaj 1200 začasno službe nima? To je važna stvar, ki zadeva vso državo. Jako veselo in vsacemu Slovencu zanimljivo je tudi, ker je g. grof Gleispach v misel vzel smrt nam nepozabljenega Antona Martina, rekoč: opomniti mi je še ene žalostne dogodbe, ki zadeva prespoštovanega uda slavnega zbora, namreč g. škofa Slomška, ki se je za vselej poslovil od tega sveta. Bil je mož bistrega uma, in imel je nežno srce svojemu narodu. Vedno je skrbel širiti med njim izobraženost in pobožnost. Da le-tega slavnega moža jako čislamo, opominjam slavni zbor, naj se to pokaže s tem, da vstane vsak poslanec. Vzdigne se ves deželni zbor. G- grof Gleispach je dalje rekel, da diplomi vseh volitev leže na mizi v slovenskem in nemškem jeziku. Torej tudi pravični Nemci dajo dostojno čast rajncemu Slomšku, ter ne zaničujejo slovenščine. — Bog daj začetemu delu dober konec! Iz Gorice. 12. januarja, -j- V nedeljo večer smo imeli v našej čitalnici veselico. Kar se tiče programa, pel se je Dav. Jenkov samospev: „Dve utvi." Ta nežna pesem je po-slušavcem globoko v srce segla. Zbor je pel: „Hej Slovenci," „Otok blejski" in „Pobratimijo," pesmi, ktere so našemu občinstvu do zdaj bile še neznane. „Otok blejski" se je moral ponoviti. Po petji smo se jeli vrteti, in da si je prav pred besedo lil dež, kakor iz buče, vendar se je bilo sešlo prav množno občinstvo; reči smemo, cvet goriškega sveta. Mnogo je pomagala k razveseljevanju tudi prostorna in krasna sobana, s kakoršno se naša čitalnica ponaša ■— vsa Gorica nima enake — največ pa tista prijaznost in ljubeznjivost, ktera odlikuje vrle Goričane in lepe Goričanke. Na sredi te veselice pa nam dojde nova, nepričakovana radost. Kar zadoni glasno „živili," s kterim so bili v prvih sobah sprejeti vrli Tominski pevci. Vse je vrelo gledat in pozdravljat prihodnjikov. Ko smo jih tudi v dvorani s prisrčno dobrodošlico sprejeli, stopijo naši gostje v sredo sobane in zapojo Jenkov „Naprej", da je vse donelo. Tako izurjene pevce smo še malokdaj slišali. Naj jim bode še za druge njihove mojsterski prepevane pesmice tu naj prisrčnejša hvala! Veselica je potem trajala (trpela) do „ trudnih, poznih ur." V Ljubljani 14. januarja. —o— V ponedeljek (12. dan t. m.) se je v gledališči tako nedostojno vedel igravec, (ki je potem neki bil tudi kaznovan pri sodbi), daje vse mesto nevoljno pripovedovalo njegovo nesramnost. Ali se ima v igrališči zares učiti omika in izobraženost, kakor je njegov namen, ali se ima oznanjevati najgrja razbrzdanost? Kteri oče, ktera mati bode nespametna dovolj, svoje odrastle nepopačene otroke voditi v kraj, v kterem se izpriditi morajo? Še je opomniti, da so se naši glum&či prijeli te navade, kadar se kteremu igra na posebno korist, da vpleto kako slovensko pesem ali deklamacijo, ker s temi drobtinami potem privabijo več preprostih gledavcev. Pa kako se deklamujejo naše poezije v gledališči? Neka igravka je zadnjič govorila Preširnovo „slovo od mladosti." Njen vstop, njeno vse je skoraj kazalo, ko bi hotela našo literaturo zasmehovati! Očitno in glasno se moramo temu ustaviti! Ce mesto plačuje prcej denarja na leto gledališču v pripomoček, smemo zahtevati, da se v njem dostojno vede! Važnejše dogodbe. Dunaj. Pravijo, da je 10. dan t. m. dovršeno preiska-vanje v tožbi časnikarjev Tkalca in Našelskega. Oba se dolžita, da sta se pregrešila velicega izdajstva. Našelski pomočnik pri „Ost- und Westu" je uže nad 13 tednov zaprt. — Njih Veličanstvo je potrdilo 6. dan t. m. dogovor med državo in narodno banko. — Društvo južne železnice je ponižalo prikladek od 20»/u na 15%. — Komisija novčnega (denarnega) ministerstva, ktera izdeluje preudarek državnih stroškov in dohodkov, neki daje sklenila nasvetovati, naj bi se upravno leto ne začenjalo 1. novembra, ampak na novega leta dan. — Odbor narodne besede, ki bode 9. februarja v Zo-fiinej dvorani, odločil je, da se ima ves čisti znesek darovati obrtnijskej muzeji v Pragi. — Njih Veličanstvo je revežem v Istri zopet iz državnega zaklada privolilo 20.000 gld., da se razdele med okroge in srenje, ter za-nje nakupi debeljače (turšice.) — Minister H ein je dobil 12. dan t. m. cesarsko pismo, v kterem je izbran za tajnega svetovavca. Ljubljana. Deželni zbor je imel zadnjo sejo 12. dan t. m., ta teden potem ni bilo, pa tudi ne bode nobene več. Te dni je prišel z Dunaja 2. zvezek Miklošičevega staroslovenskega slovarja. Uže ^Novice" so lani opominjale, kolike vrednosti je vsem Slovanom, pa še vzlasti nam Slovencem, le-to prvo delo te vrste. — Slišati je, da bi utegnili te dni iti skozi Ljubljano presvitli cesar na medvedji lov na grajščino kneza Windisch-graetza. Trst. Zupan Conti slovo jemlje v svojem razglasu pravi, da je razpuščeni mestni zbor vedno gledal samo na blagost svoje domovine. •— Slovani so tega malo čutili. Gorica. V odbor deželnega zbora za srejnski zakon je izvoljenih 7 poslancev, med njimi tudi gg. G o r j u p in Črne. Istra. Uže 22 dni se več ni prikazala goveja kuga; tudi v Trstu in v obližji o njej vse molči od 25. novembra lansk. leta; menda je v primorje ne bode več nazaj. Koroška. G. Einspiel er je v deželnem zboru svetoval, naj bi se tudi še družim koroškim časnikom prikladala hitro-pisna poročila deželnega zbora, ne samo listu: „Klagenfurter Zeitung," in če se bodo pošiljala okrogom, naj bi se tudi v slovenskem jeziku; ali njegov nasvet ni zmogel. Trojedina kraljev. Narodna zbirka za dr. Tkalca. „Pozor" je 10.jan. razglasil povabilo vsem Slovanom, Rumunom, Madjarom in Grkom, naj jih prav dosti podpiše novčno (denarno) pomoč vredniku „Ost- und- Westa" g. Tkalcu, ali prav za prav njegovej gospej. „Pozor" pravi poleg druzega: „če ni vesela osoda tistih mož, ki obsojeni v ječi vzdihajo na Dunaji, v Pragi in Levovu, gotovo je Tkalčeva še mnogo brid-kejša. Enkrat je uže obsojen, in zdaj ga čaka zopet, kakor je podoba, še ostrejša sodba, in tudi zato je ta nesreča njemu še trpkejša, ker več ne more na svitlo dajati lista. Dr. Tkalac pa ni samo svojega imetka z časopisom potrošil, ampak tudi imetek svoje gospe, — trideset tisoč goljdinarjev—■; gospa mu je zdaj v najvcčej stiski. Torej bi bila, pravi,, Pozor," dolžnost vsem tistim narodom, za ktere se je dr. Tkalac boril in potezal, vsaj njegovej gospej pomagati, ker se njemu nikakor ne more.Bila bi pomoč, ne vredniku ampak njegovej ženi; zato je upati, da gosposke tega nabiranja ne bodo branile.' Vladika Strosmajer je uže poslal 1000 gld. Poslane prineske za zdaj prejemlje „Pozorjevo" vredništvo v Zagrebu, hiša velicega trgovca Božidara Tirka na Dunaji, in druga hiša na Dunaji v ulicah ,,untere biickerstrasse" št. 747. —- Na koncu opominja „Pozor'1 vse slovanske, ru-munske, madjarske in grške časopise, naj to povabilo razglasijo. — „Pozor" piše o začetih pogodbah med Reko in društvom južne železnice, da bi se naredila železnica od sv. Petra do Reke, samo da bi potem Reka morala priplačati poldrug milijon gold. pripomoči za zidanje. Ker se pa „Po-zorju" to zdi nevarno, da bi se ne delala železna cesta od Zemuna preki Zagreba do Reke, zato odboru, ki je odločen tej železnici, živo priporoča, naj skrbi, da bi se kmalo zidati začela. Karlovec. „Glasonoša" pravi; daje podpisanih 35000 gld. za zidanje novega poslopja narodnej čitalnici. Češka. Knez Kari Schwarzenberg se je odpovedal poslanstvu. Ogerska. „Pest. Lloyd" piše, da je na Ogerskem v 109 mestih 1394 kužne živine. V 306 mestih raznih ogerskih žu-panij je divjala ta bolezen. Izmed 170008 repov je obolelo 49272; izmed teh je ozdravelo 16572, počepalo je 30384; ubili so 922 repov. Poginilo je tedaj za to boleznijo vsega 31306 goved. V 197 mestih je kuga čisto ponehala, drugod pa uže tudi ponehuje. Gospodarji! varite svoje drage živine! Kaj počnete, če vam jo pobere bolezen? V mestu st. Balazsu v zaladskej županu se je pokazala na konjih bolezen po imenu podkožna črvivost (haut-wurm-krankheit). Izmed 111 konj je obolelo 11, in 32 jih je na sumu, da tudi niso zdravi. Precej so jih ubili 6, ki so bili najnevarnejše bolni, na druge pazijo živinski zdravniki. Francuzka. Pišejo, da je francozki poslanec dal papežu pismo, v kterem cesar obeta, da ga bode vedno branil in konec naredil nenavadnemu stanju, t. j. kakor nekteri pravijo, da misli, predno bode tri mesece, zapovedati Piemonte-zom, naj se umaknejo iz Umbrije in Emilije. — Pišejo, da cesarjev ogovor se je začel o vnenjej politiki zadnjih petih let. O laškej zemlji, neki da je rekel Napoleon: orožje smo bili nesli, da bi laška dežela bila sama svoja, pa nismo delali z vporniki zveze; nismo po bitvah sovražni ostali nekdanjim nasprotnikom; nismo zapustili sv. očeta. Potem je v misel vzel pomirjeno špansko in švicarsko razprtijo, storjene trgovinske zaveze z Belgijo, Angleško, Prusko, Italijo in Švicarsko. Djal je, da grške zadeve ne skale evropskega mira; da se domači postranski davki množijo, ker vedno v cesarstvu raste bogastvo, in ko bi ne bilo amerikanske vojske, bilo bi cesarstvo v precvetočej blagosti; ker pa niso pristopile pomorske velike države, zato se je amerikanski mir odložil na ugodnejše prihodnje čase. Pruska. „Politik" oznanja, daje Thun v Berlinu pripomogel, da se Pruska več ne brani poravnati politične zapreke z Avstrijo. Italija. Papež neki da je privolil, naj se skliče zbor v pretres novčnih (denarnih) zadev, pa samo, da morajo v njem tudi biti poslanci iz Umbrije in mejnih zemelj. Turška. Pišejo, da car ne misli odnehati, predno se pobere Srbom zdaj dobljeno orožje. Grška. Pisma iz Aten pravijo, da so častniki naznanili, da jim bode po sedaj narodni zbor edina vladna oblast. — Ferdinand portugalski neče grškega prestola. Amerika. Lincolnov razglas oznanja, da so sužnji vpornih (spuntanih) južnih držav svobodni. Zopet je bila velika bitva pri Murfreesbaru v Tennessee-ji. Zveznici so predrli sredino konfederirske vojske in osvojili utrjene prekope. Boj se je bil zopet pričel 31. decembra lansk. leta. „Srbobran" piše, da so v Novem sadu gospe ustanovile društvo,_ ktero ima namen iz srbskega razgovora vse tuje besede odpraviti. Kdor bode rabil kako tujko, moral bode plačati krajcar kazni. Novci (denarji) iz tega nabrani pojdejo srbskemu narodnemu gledišču. Ostanki starinskih zirtovanj. V notranjskem so ostanki stare trdnjave, ki je bila gotovo zidana mnogo let predKristom. NadKnežakom na hribu, ki deli mejo med pivško in reško dolino, vidimo podolgovato-okrogel prostor, ki ima kacih 6 orali. Kaže, da so tukaj zares nekdaj bivali knezi, kakor še ime priča. Krog in krog stoji razrušeno obzidje, med njim pa štirioglate jame po 4° dolge in široke. Ves prostor se deli v tri širne lehe, kterih je vsaka viša od sosednje. Ljudje temu kraju pravijo ajdovski grad," ker nekdaj govore da so tu stanovali pogani (ajdje.) Težko je dvomiti, da bi to ne bila najstarejša trdnjava slovenske zemlje, če se pomisli, da okroglica te nekdanje trdnjave in tudi jame niso take, kakoršne videvamo v rimljanskih in turških taborjih. Zgodovinsko društvo bode imelo tedaj zanimljivo preiskavanje. Listnica. G. dr. V. F. K. na Dunaji; g. D. T. pri sv. Jurji na Šta-jarskem; g. J. St. v Kamnej gorici, si. čitalnica v Skofjej Loki; g. dr. J. M. v Gradcu. liste smo vse poslali. Morda leže na pošti; drugi naročniki iz vaših krajev so jih vsi dobili. 7] Oznanilo. nski v pregled nekaj i .ar^nm ,..u.- „...____; ali umrl je, predno st.„ ______ so ostali pri meni sestavki raznih slovenskih pisateljev, in sicer: Sveta noč. Pesem. Zložil. Ivan Krusic. 1J Poslal mi je bil J. Vijanski v pregled nekaj rokopisov, odločenih druzemu zvezku zabavnika „Nanosa"; ali umrl je, predno sem bil vse pregledal, in tako Fr. Zupančič. L. Nožarj ev. n r> n L." E. n n v n Prošnja. „ „ Prostost. n n Sužnjost n n Majnični praznik. „ „ Slovo kmetice od doma. „ „ Tolažilna zvezda. „ „ Radost. n v Na gorenskem. „ „ Staro in novo leto. n „ Zahvalni venček mojemu prijatelju. „ „ Na grobu Jana Kolarja. „ „ Dijaška. v n n Zaroka zaporožca. Povest po Cajkovskem. Kristus in sv. Peter. Legenda. Dobra ura. Narodna povest. Kamničanje pa Turki. Humorist, povest. Kako se geografično razširjajo rastline in živali. Kratek obris živenja in delavnosti M. žl. Šilerja „ j. Gospodje pisatelji se prosijo, da bi pismeno dali na znanje, kaj žele da bi se naredilo s temi rokopisi. V Ljubljani 16. januarja 1863. Fr. Levstik. " ji L. E. N—v. Janko Pajk. r> n Spisal L. Podgoriški. Fr. N ipež. L. E. L. Podgoriški. Jožef Kragelj. Popotni. 12. januarja 1863: G. pl. Skublin izEger-sezega; gg. Mendez, Combi in Prechtl iz Trsta; g. Schvvarzler z Dunaja; g. Ilessel iz Muggie; g. Raunicher iz Smartna pri Litii; g. Ciotta iz Gorice; gg. Waldugain Pleinitscher iz Gradca; 13. jan.: G. Freiberg iz Reichenberga; g. Horner iz Heidelberga; gg- Eisler in Rauch z Dunaja; g. Schrank iz Rogatca; g. Rasinger iz Korena. 14. jan.: G. pl. Gutmannsthal iz Trsta; gg. Andrioli in Covacig iz Gorice; g. Spielmann iz Zagreba; gg. Pauer, Tiiubner, Palme in Haschnigg z Dunaja; g." Schiiller iz Brna; g. Singer iz Bel. grada; g. Plau iz Peste; g. Supan iz Maribora; g.Malli iz Tržiča. Umrli. 11. jan. 1863: Polona Jerina st. 6 1. 12. „ „ Katarina Jamnik st. 71. 1. „ „ „ Bazili Bukvič, st. 54 1. 14. „ „ France Schonberg st. 661. Opomba. Leta 1802 je v Ljubljani umrlo 707 ljudi, in sicer 376 moških, 331 ženskih. Tržaška cena 15. januarja 1863. Najniža Najviša cena cena gld. kr. gld. kr. Star * pšenice iz Odese . 7 25 7 85 „ „ banaške . 6 — 7 50 „ turšice galaške 4 10 4 25 „ „ banaške — — — — „ rži črnomorske 4 50 4 75 „ „ podonavske 4 50 4 75 „ ječmena banaškega 3 80 4 — n ti egiptskega 3 — 3 40 „ ovsa grškega . . 3 10 3 15 „ „ banaškega 2 90 3 — „ boba egiptskega 4 25 4 50 „ fižola belega . . 5 25 5 70 » 7 pisanega . . b 75 6 — „ rajža laškega 9 — 14 — stot (cent) kave iz Moke . 56 — 76 — „ „ iz St. Jago, . . 68 — 69 — ,, „ „ Portorike, . . „ „ „ St. Dominga . — — — — 51 — 55 — „ „ ,, Kia, .... 50 50 52 50 ,, „ „ Jave . . — — — — „ sladkorja v hlebih 22 — 25 — „ „ sekanega . 20 — 22 50 „ mandeljnov .... 32 — 33 — „ suhih češp .... 9 — 10 6» „ sultanin..... 16 — 20 — 9 — 10 — „ krompirja .... 2 — 2 50 „ sena konjskega . . — — 1 70 „ „ za goveda . . — — 1 90 „ slame v Skopih . . — — 1 5 „ „ drobne . . . — — 1 10 Stotina koroških desik (ža- ganic), 10—14 . . ' . 78 — 84 — Stotina koroških des&k (ža- ganic), 8—12 . . . 64 — 68 — Stotina štajarških des&k (ža- ganic), 10—14 . . . 75 — — — Stotina štajarških desAk (ža- ganic), 8—12 . . . 60 — 62 — Stotina bukovih dilic . . — — — — „ dog, od 3—6 pedi 2 10 7 — *) 3 stari ali 8 mernikov. D unajska borza 13. JnniinrJn 1§63. Državni papir. 5% avst. vr. nacijonal . . črka B. . . . lombardo-benešk. beneško posojilo metalike . . . /on ... n 57« 5% 5% 5% n 37, o n .... 2'/s /o n .... 2'/,% banko .... M. komske obresti . . Srečke leta 1839 . . „ 1854 . . „ 1860 . . 100 gld. . . 5% posojila na davke Obrtnijske akcije. Kreditne akcije . . . Bankne „ ... Eskomptna banka . . Lojdove..... Donavsko parobr. . . Pest. mosta na verig. . Dunajskega sop. mlina Avstr. jilinove (gazove) naprave ..... Severne železnice . . Državne „ . . Denar Blago 69.90 70.1« 82.10 82.20 96.00 98.00 103.50 104.50 89.00 90.00 76.15 76.25 67.25 67.75 58.50 59.00 42.50 43.00 37.50 38.00 50.00 51.00 17.00 17.50 145.00 145.50 93.25 93.75 92.95 93.10 94.25 94.40 93.80 94.00 227.90 228.00 819.00 820.00 650.00 652.00 236.00 238.00 429.00 431.00 4U4.00 406.00 390.00 395.00 253.00 258.00 186.00 186.20 235.00 236.00 Južne železnice Pardub.-Rajhenb. . . Zapadne železnice . . Tiske „ . . Gal. Kari - Ludvik.- žel. Graške na Koflach „ Trnovske nove „ Avsig-Toplišk. „ Češke zapadne „ Bankne zastavnice. 6 letne ..... 10 „ ..... Za srečkanje .... „ „ v a. vr. Dolžna pisma za odvezo zemljišč. spodnj. avstr. zgorn. „ češke inoravske štajerske kranjske ogerske Tem. Slav. hrvaške erdeljske galic. bukovinske Denar Blago 275.00 Denar Blago 274.00 Prejstveno obliga- 131.0H 154.50 131.25 155.00 cije (Prioritats-Obl.) 147.00 — .— Lojdove..... 93.00 94.00 219.50 220.00 Severne železn. . . . 91.50 92.00 161.00 163.00 „ „ v a. v. 88.50 89.00 120.00 125.00 Glogniške..... 83.00 83.50 174.00 176.00 Parobrodne .... 92.50 93.00 167.75 168.00 Pardubske .... 75.50 76.00 Tiske železnice . . . 84.50 85.00 Zapadne „ ... 96.75 97.25 104.00 100.00 89.50 85.50 104.50 100.50 89.7.i 85.75 „ „ v srebru „ „ izdane 1. v 1862 ...... 94.50 91.50 95.50 92.00 Češke zapadne železn. 93.50 94.00 Drž. železn. &275 frank. 127.50 128.00 Južne železnice . . . 121.50 121.75 Srečke. 88.00 89.00 Kreditne..... 132.00 132.25 84.00 84.50 Parobrodne .... 96.50 97.00 86.00 86.50 Tržaške ..... 117.00 118.00 87.25 87.75 Kneza Esterhaza . . 94.50 95.00 88.50 89.00 „ Salma .... 39.50 39.75 86.00 86.50 „ Palffy-a . . . 38.00 38.25 75.50 70.00 „ Clary-a . . . 34.50 35.00 75.00 75.511 Grofa St. Genois-a . . 37.75 38.00 74.00 74.50 Budimske..... 34.00 34.50 73.75 74.25 Kneza "VVindišgr. . . 20.51» 21.00 74.60 75.00 Grofa Waldstein-a . . 22.50 23.00 73.75 74.25 „ Keglevie'a . . 10.00 10.25 Menjice. (na 3 mesce.) Amst. 100 gld. hol. . Avgsb. 100 „ juž. n. Frankf. 100 „ „ „ Hamburg 100 m. . . London 10 fnt. Stri. . Pariz 100 frnk. . . . Bukrešk.(Bukurest)31dni Carigrajske 31 dni Gotov denar. Krone..... Novi zlati (cekini) . Stari „ .... Napoleomlorji . . Suvrendorji . . . Ruski imperijali . Pruski Eriderikdorji Angl. sovren . . . Pruska kasna asignacija Srebro ...... Denar 96.70 97.00 85.50 114.10 45.30 15.70 5.46 5.45 9.12 15.70 9.30 9.55 11.48 1.70'/, 112.85 Diskompt za menjice pri privatnih .......5 '/,- Diskompt za menj. pri banki 5°/o Nacionalni kuponi 113.00-25