«194, Številka.
Ljubljana, v torek 25. avgnsta 1896.
XXIX. leto.
(uhaja veak dan areHtar« ietimii nedelje in prasnika. Ur valja po poftti prejeman za avatro-ogerake deflele »a vse leto lb gld., ca pol leta H pld   za Betrt lata 4 gld., ea jeden l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brec pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., za 6etrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld, 10 ki. Za pošiljanje ua dom racan* se po 10 kr
na meeeo, po 30 kr. sa Četrt let«. — Za taje detel« toliko vt*C, kolikor po&tninn znaAa. Za omanila plačuje se od atiristopue petit-vrste po 6 kr., ce ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., 6e se dvakrat, in p" 4 fer., če se trikrat ali večkrat tinka Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitva je aa Kongrenucm trgu ftt. 13, D pravniltva naj sa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, osnanila, t. j. 7se adiuii i*tratj< t-.-.- ■tvari.
Zjedinjena Slovenija in klerikalci.
Naša klerikalna stranka je zadnji čas jako narodna postala. Možje, katerim je Ae nedavno bilo gojenje narodnosti greh in paganstvo, ae sedaj po shodih in listih navdušujejo za narodnost. Vse to je pa le sredstvo za agitacijo. Ker je narodna stranka ▼ zvezi a nemškimi veleposestniki preprečila, da klerikalna stranka, ki nima večine v deželnem zboru, tndi ni dobila večine v deželnem odboru, vedno kriče, da narodna stranka slovensko narodaost izdaje, in se postavljajo na skrajno narodno stal šče.
Na shodu ktščansko8oc<jalnib delavcev sta dva govornika, pripadajoča h klerikalni stranki celo priporočala, da se mora zjedinjena Slovenija vzprejt ti v krščansko socijalni program, in je zlasti poslednji očital, da so na zjedinjeno Slovenijo narodnjaki tako sramotno pozabili.
Gospoda govornika bi bila pač prav naredila, ko bi bila v tem ozira prijela svoje somiš'jenike. Pro gram za katoliško stranko se je sestavljal na katoliškem shodu. Pri tem shodu se i« na zjedinjeno Slovenijo bilo popolnoma pozabilo Zastonj iščete v resolucijah katoliškega shoda točko, da bi omenjala le z beHodico zjedinjeno Slovenijo. Di 3< za slovensko vseučilišče, ki bi bilo v duševnem ozitu imelo zje-dinjati Slovence, se katoliški shod ni izrekel, dasi se je pripravljalnemu odboru bila h Šrajerskega, kakor ii gotovega vira vemo, izrazila želja, da se katolički shod izreče za slovensko vseučilišče. Toda vse ss je moralo umakniti, kar bi kaj spominjalo na zjedinjeno Slovenijo.
Katoliškega shoda resolucije pa imajo za katoliško stranko vse drugačno veljavo, kakor resolucije shoda krščanskosocijalnih delavcev, katerim ne moremo druge veljave pripisovati, kakor da so pri nevednih ljudeh agitacijsko sredstvo. Sklepe katoliškega shoda je potrdil škof sam, dočim ni nič znano, da bi bil Škof tudi odobril resolucije shoda krščanskoBocijalnih delavcev.
To odobrenje pa ima pri katoliški stranki velik pomen. Brez škofovega potrjenja vsi njeni sklepi nič ne veljajo. Tako je posneti iz pridige, katero je imel Kam knezoskof ob katoliškem shodu.   Naj dr.
Krek in drugovi še tako govoričijo o zjedinjeni Sloveniji po shodih, to nima najmanjšega pomena, dokler ne vemo, da je tudi škof zanjo. Brez knezo-škofovega dovoljenja katoliška stranka ne sme ni-česa Btoriti za uresničenje ts ideje. Knezoskof pa ni zanjo, ker drugače bi se zjedinjena Slovenija bila v sprejela v program katoliškega shoda s slovenskim vseučiliščem vred, ko je vender znano, da je knezo-Škrf imel velik upliv na sestavo resolucij katoliškega shoda, tak upliv, da se resolucija glede šolstva na Koroškem ni smela premen,ti na shodu v zmisiu predlogn koroških Slovencev.
Naš« narodna stranka pa ni nikdar zjedinjeno Slovenije zatajila. Izrekla se je zanjo na ehodu slovenskih poslancev dne 2. oktobra lbOO leta v Ljubljani in na shodu zaupnih mož predlanskim se je zopet izrekla za vse sklepe omenjenega ehoda slovenskih poslancev. Seveda za uresničenje te ideje narodna stranka še ni moglo ničesa storiti, ker čas za to ni ugoden. Vprašanje o zjedinjeni Sloveniji je silno težavno, kajti pri tem imajo govoriti tudi de želni zbori vseh pokrajin, v katerih sedaj bivaio Slovenci. To se bode dalo doseči le pri kakem večjem prestavljanju Avstrije in najbrž tudi tedaj ne bode to naravnost mogoče, temveč bede najprej treba razdeliti dežele ro narodnostih in šele pozneje se bodo dali ti raztreseni deli zjediniti v jedno pokrajino. Položaj za to ni ugoden. Vsaj še Cehi, ki jih je več in se odlikujejo s svojo odlrč uostjo, ni90 se skor.» nič približali obnovljenju svojega državnega prava, dasi njih .m.leva ni tako težavna, kakor nafta, ker ne bode treba deliti kro-novin Kadar pa pride ugodni čas, bode gotovo naši stranka prva, ki se bode oglasila za zjedinjeno Slovenijo. To bodi povedano tudi gospodom pri aEdinosti*.
Ker se je na ehodu tako mogočno očitalo naši stranki, da je pozabila na zjedinjeno Slovenijo, vprašati moramo, kaj je pa katoliška stranka od katoliškega shoda storila v tem ozira? Pač naj rajši pometa pred svojim pragom, potem pa naj pride pred našega.
Zveza Slov. posojilnic v Galjaj je bila nekak izraz   zjedinjeno  Slovenije  v  gospodarskem oziru.
Naši klerikalni stranki je pa ta zavod tudi bil na potu, kakor vse, kar jo slovenskega, in osnovali so v Ljubljani zvezo kranjskih posojilnic. Pri tem je pa nekaj omeniti. „Slovence* je tedaj bil naznanil, da se nova zveza imenuje tudi zveza slovenskih posojilnic. Hotel je torej stvar nekako olepšati s tujim perjem, da bi ljudje ne spczoali pravih namenov klerikalne strauke, kakor se sedaj povsod ponašajo naši klerikalci s svojim narodnim prepričanjem.
Rekli smo že, da sklepom krsčanskosocijalnega shoda ni pripisovati nobenega druzega kot agitacijski pomen. Da je temu zares tako, poučili so nas že prejšnji dogodki. Koliko so naši klerikalci po delavskih shodih govoriti o občni volilni pravici, a to jih le ni oviralo, da bi na Dunaju se ne bili pajda-šili z največjimi sovražniki občne in jednake volilne pravice in jim gre žaloBtna zasluga, da se je pokopala TaatTejeva volilna reforma, ki bila mnogo bolja 2a delavce in naš narod, nego je Badeoijeva. Ravno tako neodkritosrčno mislijo sedaj z zjedinjeno Slovenijo, kakor so mislili z volilno rtfjrmo. Zjedinjena Slovenija jim je deveta bripa, samo sedaj jim je dobro h p d a t v o za agitacijo proti narodni stranki in pa za gospodstvo klerikalizam v naši deželi. Narodnost je klerikalcem nič, kar najbolje dokazuje KK futarjevo postt panje v deželnem šolskem svetu, klerikalna gospcdstvoželjnost pa vse.
V 1J u t» tj Ali J i 35 avgusta.
Srednje šole na Moravskem    Na Morav-
skem je '2'2 gimnazij >n 20 realk. Na 16 zavodih je pouk češk, na 27 pa nernšk, dasi je velika večina prebivalstva slovanska 01 teh srednjih šol je 21 državnih, Iti deželnih in 1 občinska. Od državnih zavodov je 8 gimnazij in 1 realka češka, 10 gimnazij in 2 realki nemški. Od dtželnih zavodov sta 2 realki češki, 2 gimnaziji in 10 realk tudi nemških. Občinska gimnazija v Kijovu je pa nemška. Češke državne gimnazije so imele », nemške po 80 razredov, v češke je hod lo 3063 učencev, v nemške pa le 2581 učencev. Na vsako češko gimnazijo pride B88, na nemško '2bS učencev, na vsak Cilki razred 51, na nemški  32 učencev.
Žena ubitega bojevnika.
(Črtica iz leta 1848.) 1.
Dvainštirideseti  polk  in poljsko krdelo z ru dečimi čapkami ostalo je samo na bojišči.
Vsi drugi so  pobegnili.   Le neki honvedski kapitan je  ostal ondi od svojega ubeglega polka, odtrgal zlati čarapec z meča, vzel odvrženo puško na ramo ter ae postavil v vrsto kot vojakproBtak. A maorila je navdušena pesem Poljakov : Jaci taci vojaci, Fantje Krakovjuci, Mudeča čepica. Moja ljubica!
Vmea so pa grmeli topovi, oglašale se trobente in huraklici sovražnikov.
Pevajoč korakalo je naprej poljsko krdelo, ko jo sovražniki dohite, urno se obrnejo, ust rele in, na-taknivši bodake, zakade se v boj.
A zopet je koračilo mirno dalje, prepevajoč svojo pesen; topovi so grmeli, trobente se oglašale in krogle žvižgale.
Brez junaškega odpora te male tolpe bila bi zgubljena vsa potolčena armada.
To krdelce jedino je zadrževalo preganjajočega 80vražnika.
Dasi fo trajale do pozuega večera praske, vender ni bil nihče izmej tclpe ubit, a ranjenih je bilo dosti.
Zdaj je srdito ran je navalila sovražna konjica, a boj njen bil je liki ob skalo ae razbijajočim valovom; sneti bodaki in sablje žvenketajo in bren-ketajo, megla prahu prikriva borilce, a le vršički praporov se pokazujejo iz nje.
Ko se prašna megla razkadi, majhno krdelce nepoškodovano hiti naprej, zvok trobente kliče zopet sovražno  konjico nazaj,   bojišče ostalo je samotno.
V modri daljini videti je še bežeče polke, kot temne sence mračne, ki se ss pode na obzorju, gnane od divjih vetrov.
V poteptani travi obležal je aamoten mladenič: — umirajoče obličje obrnjeno ima proti nebu, v ugašajočih očeh se že zrcali trudni žar za padajočega solnca.
Po jasno-modrem dolmanu curlja rudeče, topla kri in krasno obličje zakriva že bledi zavoj Moranin.
Še jedenkrat še hoče vspeti po koncu iz trave — ne more, omahne nazaj, meč mu pade is opa-sene roke.
»O, Hermina !" vzdihne in zarije obraz evoj v zeleno travo, iskaje h slabo roko meč, in umirajočimi ustni še jedenkrat šepetajo ime „Hermina", umre.
Bil je to honvevski kapitan. A v daljavi, v tihi  noči  je vedno slabeje in slabeje odmevalo:
Jaci taci vojaci, Fantjl Krakovjaci,
Rodeča Sapica
Moja ljubica! II.
Minolo je mesec dnij po budamerški izgubljeni
bitvi.
Glavni tabor Madjarov bil je v Sčavnici — okolu in okolu obkoljen od ceaarkih vojakov. Poveljnik je poskusil cd štirih stranij prokleatiti si pot, katero je imel j ovsodi zaprto. Štirikrat ae je spustil v boj in bi bil kmalu poginil. Najzve-stejšega prijatelja so ustrelili poleg njega in pod njim je bil ustreljen konj njegov, a prihitel je huzar, ga popadel ter ga šiloma odvedel z bojišča.
Vrnivši se v tabor nazaj, opozorijo ga častniki, da ima čabo prestreljeno; sname jo z glave ter jo pogleda; krogla mu je frčala prav blizu kokarde.
(m
V vsem jn v državoe srednje šole hodilo 3450 čeških, le 3341 nemških učencev. Za nemške zavode je dajala država 347.000 gld., za češke pa samo 221.000 gld. Vsak nemški učenec je stal 118 gld., lir z zidov celo 174 gld., dočim je stal vsak češ« učenec samo 58 gld. V deželne srednje dole je hodilo 1273 Čehov, G21 Ž dov in 1540 Nemcev. Za češke srednje šole je minulo leto izdala dežela 51 550 gld., za nemške 408.750 gld. Te Številke kažejo, kakšna je ravnopravnost na Moravskom.
Položaj v Bolgariji je težaven. Mmisterska kriza se že dolgo vleče, knez s* ne upa odločiti niti na to, n ti na ono stran. Novega vojnega ministra ni skoro mogoče dobiti. Višji častniki so Bkcro vsi sti /.govorili, da nikdo ne prevzame vojnega ministarstva. Govori se, da že knez misli na majorja Hasi pč.jeva. Ta major je bd tudi v Itusiji in je nedavno zopet vstopi v bolgarsko vojsko. če on postane vojni minister, gotovo ne bode ugovarja), da ee Urujev in Benderov vzprejmeta kakor generala v bolgarsko vojsko, častniki pa prete, da jih v tem slučaja jako mnogo izstopi iz vojske. Sploh vladu mej častniki velika nevolja, da se vzprejeraajo v bolgarsko vojsko častniki, ki so pod prejšnjimi vladami bili pobegnili v Rusijo. Tisti častniki, ki so zopet vstopili v bolgarsko vojsko, imajo ki-j težavno stališče. Drugi častniki nočejo ž njimi občevati in očitno delajo na to, da jih iz vojske izrinejo.
Knez Ferdinand je baje jako nevoljen, da ga niso povabili k slavnostnemu otvorjenju / desnih vrat. Pri tem je tudi Bolgarija mteresovana. Knez sodi, da ho ga prezrli je j« no zato, ker ne je Avstriji zameril zaradi svoje politike. Sploh se opaža, da grof Golucht .wski ne kaža nič posebne naklonjenosti B ilgariji. N i ve se p*, če je tako postopanje pametno B ilgarijo vedno bolj h teai odtojnjemo. To b d le aplivalo tudi v gospodarskem ozira. Angleški, francoski in ruski trgovci že tako gledajo, ki.-) Avstrijo popolnoma izrinili iz bolgarskih trgoviftč. Precej se je jim to že poar'- ilo. Da je Avstrija v Bolgariji zgubila ves upliv, je sama kriv.«. k'r j^ podpirala Stambulova nasilstvo. Vedeti bi bila vtud^r marala, da S am-bulov ni . riljubijen v ćeitii :u da mora pr ti do prevrata.
Rusko vojno brodovje je dosedaj dobivalo premog i. A glijO, 6e uli je v Busiji dosti premoga. To bi nteguilo biti p.n'boo neugodno v kaki vojni. Eta ki c r je zatorej sankizal, da mora mornarica rabiti domač premog. Dosedaj je zaradi dragega prevažanja raeki premog bil mnogo dražji nego angleški. Sad so is pa zniiali tiiiko tar. ti za premog p> tolezuic&b, da boie ruski premog mog 1 iapodraiki .. m    A i»'eški č tjopiai že
vzd.hujej > da 1' lo angleški premogovniki imeli mnogo škode, ko uh 1) al i ve' uvažali toliko premoga v Rusijo, kot. so ga dosedaj. Ob vojni bode pa Bedaj Rastja neodvisna tfl^de premoga od Anglije.
U8taja na Kreti Turčija preti, da pretrga diplomatične odnošaje z O ško, ako bodo Grki vedno pošiljali orožje na Kreto V Atenah se pa za to donu ne zmenijo   Da bi Turčija začela vojno,
se Grki ne boje; tako pa jim ni dosti na tem, če turški veleposlanik biva v Atenah nekaj mesecev ali ne. Ko ee krečansko vprašanje uravna, bodo Turčija sama rada obnovila diplomatične odnošaje. — Velevlasti so baje jedine v tem, da se mora Kreti dati večja samouprava, kakor je bilo določeno v halepski pogodbi. Zastopniki velevlastij baje že izdelujejo novo nstavo za Kreto. Turški vladni krogi neki tudi niso več proti vsaki prijenljivosti. Njim je rudi na tem, da bode ostaje kmalu konec, da se v drugih pokrajinah ne unama ustaja in ne pride obstanek države v navarnost.
Nove orgije.
Pod tera naslovom je priobčil „Slov. Narod" v 182. številki članek, o katerem sem zvedel, ker me zaporedoma ve ('krat ni bilo v Ljubljani, šele sedhj. V tem članku je nakopičenih toliko neresnic in nap ulov name, da sem prisiljen javno braniti bvojo čast.
Najprej odločno zavračam eumnjo, da bi imel mej spe v „Liibachar Zeitung" kakeršnokoli „«gi-tatorićno lice" Nova orgije v L;ubl|>iui so vendar vredne, da se kaj IZ pregovori o njih, in SiUio iz tega razloga sem napisal nekaj hoiei o Regorjevih orgijah v cerkvi Srca Jezuiov^ga ter seveda opo zoni tudi na njih vrline. In prav opis teh vrlin je menda toliko zbodel neznanega pisca, da ne govori tak), kakor je uavada mej izobraJen mi Ijuduv.
R-s je, da je karakteristika in intonancija iz premenov pri vseh Riegorje*ih orgijah doslej nedosežena (g. J. U —r pravi: Bnedo)8 žna"). Čitajte, kaj piše o vehkih orgijah v nlotUUftki stolni cerkvi stolni kapelnik Nešvera: „Die Ctiarakt«ristik dereinzelnen Srimmen ist bisher unerreiotifc edel . . . e:n Kuust-vrerk vod hervorrageider BeJsutuug, vv^lches die umnente L istungstaaigkeit diesir wdtbekaunten Firma anf das g'ii nendste demoustciette." lu prvi revizor orgelj na Čjškem s'olni kapelnik in profesor na praškem konasrvatoriji, J. Foerstor, brat naš<»ga čislanega stolnega dirigenta, o:š^ o novih Riegerjevih orgijah v Soailinvu: .Km ko ligliches lu-«rtument im wahren Siane de.s W^rtes h^sitat die Kasilika, jetzt vvohl das vollkommenste Kirchettorgelvrerk in ganz Bdbmen. Seme str^bsamen intslligentan Mei^ter treten mit die^etn Kunstvverk siegreich in die Concorrenz in't deu ersten Firmen dei AusUndea*. V istem zmislu sta pisala o R ei'erjevili orgijah prvi orgljarski mojster francoski, J Merim, n odlični dunajski kritik, dvorni Bvetovaleo dr K LI inelick Slavni v r-tuvoz ui orgijah, stolni kapelodk St^h!». se je iz* kel: „O'Verr ich kann aut die Firoia R eger stolz eeln".
Dobro poznam H ikalue zakone, na katerih sloni značaj poaam zmh izpremonov, torej takisto dobro poznam tndi miksturo in njen namen. Najdi ttdl gosp. J. R —r., da si „ večje nesmisli" niti ne more trisli! , vendarle š^ jedenkrat or.ozarjaro na posebni anadaj fagare 4'. pri kiteri zveie alikvotni gotettji gi;%sovi, i\+ da bi bili morda p e s'r , tik>, da resnično pn maj b ni h orgij'.ii Ubko nadomeščajo miksturo. Seveda je ?nv'aj tega registra drugačen, kakor je bil 'i'.al^j t b; hoi. — Tuli d-.bro veoi, da se azamolkla Hivia" in drugi l.»s n*. izpremeni ž<i đ'ja časa izdelujejo i/, kovine, in sicer z različnim u-.j.i li >m in da dotični poskusi šo dolgo n so do gnani Ampak to, da je R e^erjova zamolkla ti *v?a, kar 89 tiče tonovskegi značaja, posebnost te iirme, poudarjam Se jeilenkrat, najsi bi m- lahko .osramotil vsak vajenec in dijuk orgljarske šole*. Sploh pa me je na ta in na gorenji nnezmiselu o fugari opozorila liro?.* sama, torej ta *aani takisto ne razume ničesar.   To bi bilo tedaj res pomilovanja vredno 1
Da je jedno, ali se kolektivni izpremeni na. pravijo kot stopala ali kot gombi pod manualoo} temu odločno oporekam, ker je treba orgij.rju n^ primerno večje Jtižične moči, da jih rabi, in ker mora biti potemtakem tudi ven mehanični ustroj drugačen In ču je to res glede tehnična izvedbe jedno m ni nič novega, tedaj naj se mi dovoli ponižno vpra. sanje, zakaj se ta toli izborna uredba, katere bi b)| vsak organist gotovo vesel, ni Že davno uvedla p0 Kranjskem? Riegerjeva firma, si svoji prvenHtvo te uredbe in izvestno nima povoda, da bi se dičila s tujim perjem!
Gospoda člankarja ni všeč, da sem pri subhasQ poudarjal njega „jasnost in določnost". Vse k veščak pa ve, da zlasti pri najnižjih tonih ni lahko <i . , teh svojstev. Nove orgije Srca Jezusovega pa jih imajo, in najnižji toni so tako krepki, da se ob u]jq kar tresejo izpovednice, ki gotovo Še niso trhle t
Kar ee tiče kovine za piščali, naj bi bil g. J, R—r. r»jši molčal. Samo ob sebi se umeje, da tir-jamo od dobrega orgljarskega mojstra pri orgijah zunaj in znotraj samo dobro kovino in da veateii orgljarski mojster sam od sebe, ne šele — „n« za-htevo* (!) uporablja tudi znotraj zgolj 14lotni oin. Jaz pa vem, da je nekaterim orgljarsk m mojs ram, naj si je cm dokaj bolj po ceni, v tem ozira vest kakor od — svinca! Da uporablja finu a R iger z* vsa piščali načeloma isto kovino, in sicer najbolj angleški cin, po n.ž.i ceni nego druge firme, to se je menda pač smelo omeniti ?
Lahko in mobko igravo sem poudarjal zato, ker nima ,, p na v matičnega ustroja", kakor sodi g. J. R — r. Samo kolektivni gombi bo urejeni pnevma-tično — Kar se tiče mehanike, sem omenil le to* liko, kolikor hi utegmlo zanimati širšo občinstvo. Zagotavljam Vas pa, g. J. R—r, da bi utegnil napisati tudi kaj obširnejšega. Da v mehaniki niiern takšen igaorant, za kakeršnega me imate, lahko spozuate iz tega, ker eem za dvanajstletnega službovanja v bunedektinskem samostanu v M- Ikn odpravil več mehaničnih ovir in sam izvršil manjše poprave. Samo znamke za 5 kr. treba, da se prn-pričate o tem. Povabila, naj si ogledam orgije pri Uršulinkah, ui bilo tr-ba. ker sem jih poekusil že pred 3 leti in sh tudi pohvalno izrekel o njih, bodisi gb'de mtouacije, bodisi glede mehanike. Siino cena se mi je zdela nekoliko previs k*; opravičnje pa jo bržkone krajevno razmerje. Č* pa je hot-d go*p. j. R—r. morda svoje orgije pri Uršulinkah primerjati orgijam Riegerjetum, tedaj je to vsekakor pro-širao8t. Na Avstrijskem je dovolj jako dobrih kla virskih mojstrov, ampak samo jeden — Bojendoifer, in če hvalim tega, drugih zato še ne devljem v nič! Regerjeva firma je evetovuo znaua, torej ji ni treba š-le r. k a■<■»»-. M ne bi tudi nihče ne pridobil za ka-keršnokoli nklamo, zlasti k t- kot '-■ .'-mi • • < it ne poznam nobenih „severoaemških bratov".
Ker ee g J R—r. nikakor ni mogel org- Ij a lmih, Z\to se je tembolj lotil mene. Zli se mu, rta se je zgodila krivica domačemu obrtu, ker po jh b.io delo izročilo tuji firmi. Jas sam nipem dal m« v-a.krrii.iega povoda za to; uploh pA bidi povedano, da si cerkev ni hotela toliko nabaviti umetniškega dela prve vrat*, nego da je pri vsi stvari odločilo — đena'iio vprašanje. Mene pa bi je.ko veBohlo, Jiko bi utegnile do nač«> firme skoro uspešno t'-'tmn-vati s tujimi firmami, n prepričani bodit , g J R —r , da b idem n lvzlic Vašim napadom kaj rad por.., *1 o eveutuvalnem domačem 'lin io g i »;c • nepristransko, kakor je treba.        J. A. Sokoli.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 25. avgusta. — (Sami ste krivi!)  Naš sobotni članek je
spravil „Slovenca"  v precejšnjo zadrego.    Kad bi
„Možno,   da  ga je kupil od kakega vojaka."
„Ne; rekel je, da ga je vzel človeku, kojega je v boju ubil. ■
„In mu nisi povedala, da je bil oni človek tvoj soprog ?"
„ Nisem mu povedala. Jako krasen, plavola? mladenič je, bledo obličje njegovo in uljudnost očarata vsacega, kdor ga poglada; in temno modro oko njegovo ne izraža onega plamena, ki plamti v njem."
nAlt ei se morda v njega zaljubila?"
„On v mene. Z ljubeznjivimi besedami me kar obsipa, priznal mi je ljubezen
, Ali ga bodeš vzela za moža?"
rNikoli, umorila ga bodem . . ••
„Tega poda uboga žena ne umeješ!"
„Prav praviš. Ko bi imela dosti poguma, lahko bi bila to že storila ; stal je pred menoj, spal v moji hiši, t >da zamau, tega ne znam. A vender hočem, da umre."
„Če je dober vojak, se mu more to jako hitro pripetiti."
.A jaz nečem, da bi padel kot braber vojak in tudi ne zaradi slave, temveč radi mene naj umre, in tudi ne na slavnem bojišča — nego na najatraš-i nojem kraja smrti — na morilcu I*       (Daljo prih.)
„Zakaj ne za pudenj n.žj<i !* vzd.line poveljnik ter se v!iže po brezumjih nočeh na ležišJe, da bi V bdenji h in al.
Po jiolunoči vzbudi ga etraža, oznanjajoč mu, da ž'li ž njiin takoj govoriti neka ženska.
Poveljnik v«tane. Ni se mu bilo treba oblačiti, ker je vselej spal v obleki, t r pukima, da vstopi kedurkoli.
Oglašena ženeki vstopi v šotor.
Nosila ja črno obleko, na obličji žulustinski zavoj, lici žalostni IO bledi.
Plemenito in penesno njeno obnašanje, velike temne o< i, B zavojem zakrite, zdele so se poveljniku jako znane. Da, ta planit*či ogenj njenih temnih očij, alabarttrovo čelo, oni ustni, on obraz, v»« to mu ;e pribijalo kot znaua pnkaz.-n iz minule dobe — lovo na nji je bil le žal in ona globoka lisa mej obema obočima, katera je njeno obličje delalo tako grozno in pikri g i izraza.
Poveljnik stopi bližje k nji, žeuska je Se vedno mirno stala in zrla.
„Ti prihajal k meni, Heruaiua, o tej nesrečni
uri?M
„Z vami hočem govoriti, goepod", odgovori ženska hladno, sedaje na kop, kojo jej ,e načelnik ponudil.
Načelnik stopi pred njo in sklenivši roki nad prsi, zre joj neprestano v iskreče se jej oči. Oba sta bila zelo bleda.
„Artur!" spregovori ženska hladno odmerjenim glasom, „davno je že, ko sva se zadnjič videla, t d. j sva h da še otroka ter se igrala s cvetlicami . . . a cvetkami takrat . . . zdaj igramo z življe njem. Postarali ste se, a jaz šo bolj ; kakor vidite, aem že vdova."
„A žena moja možno tuli kmalu," odgovori trpko načelnik.
„Sopreg moj padel jo v boju," nadaljuje ženska, „v javnem častnem boju. zelo sem ga ljubila, toda nisem ga objokovala ker vem zakaj je umrl. Truplo njegovo sem odkupila za veliko svoto, in tresla sem se, ko mi ga s plaščem pokritega domov pnneso — ni li razmesarjen. Ni bil. Pustili so mi ga nedotaknjenega, in vsaka poteza na njegovem obličji bila je svedok, da je umrl udano, zmago-nosno Imel jo jedno rano epredaj — na prsih. Samo poročni prstan mm pogrešala na njegovi roki, dobil ga je bil cd mene pred altarjem in ga nikoli ni suel n prsta. Pred nekoliko dnevi sem ta prstan opazila na prstu nekoga drugega. Neki mladi častnik m je nastanil pri nas in na njegovem prstu opazila sem prštati."
opral svojo stranko, pa re more. Vse, kar vo po-vedeti, je, da se je tndi n <ši strani že marsikaj zgodilo, kar je slabo up'ivalo- na nravnost- naroda, in da ki ■nk.dnn stranka ni odgovorna za .nemarno zasebno življenje posamičnih duhovnikov". Na bistvo naših izvajani, da se ljudstvo demoralizuj1 že s tem, da Be cerkev in duhovnika avtoriteta sploh porablja za politično agilne jo, da je nauk o ebso lutni avtoriteti škofov iiKSproteu morali itd., ne ve nič odgovoriti. Pa tndi .Slovencev" izgovor, da stranka ne odobrava nemarnega z-.sebnega življenja posamičnih duhovnikov ne velja, kajti to je ne ovržna resnica, da se tndi t ikon duliovnk. m milostno prizanaša, če ho — nnoti politični agitatorji.
— (Gospod M. Hubad) je dobil od odbora „Glasbene Matice" za nadaljevanje svrjo glasbene izobrazbe dveleten dopust. Po dovršenih vojaških vajah se poda najprej na Dunaj, na letos z mini-sterskim odlokom novo ustanovljeni kurs ze učitelje glne.be, Čigar dovritev daje pravico za ustanovitev in vodstvo glasbene višje šole. Poleg tega bo poslušal gosp. Hubad še več druzih predmetov na dunajskem kons-rvatoriji, ter namerava z Duaaja v svrho h v oje popolne izobrazbe na glasbenem polju podati se pozneje tudi za nekaj časa v Lipsko v Be-rolin in Pariz. Gospod Hubad si je v petletni dobi Svojega dosedanjega delovanja pri „Glasbeni Matici" kot učitelj, kot zborovodja in kot skladatelj prid bil tako ogromnih zaslug za povzdigo društva in glasbe — saj sta pod njegovim vodstvom zasloveli ime „Glasbene Matice" in slovenska narodna pesem po Širnem svetu in z njegovim najvspešnejšim soJeio-vanjem pripravlja družba sv, Mohorja ravuo zdaj prvo res temeljito urejeno pesmarico za svojih UO.000 udov. — da ga najiekrenejše želje vseh Slovencev spremljajo n** pot., s trdno nado, da bo po svojem povratku v domovino s starim idealnim navdušenjem nadaljeval svoje delo na prospeh zibelki svi je Blave, „(ilasbcni Matici" in oloven-skemu narodu.
— (^ola „Glasbene Matice".) ki je letos končala svoje XIV. leto, je imela v minulem teraju 25 oddelkov, in sicer 8 oddelkov za klavir, 6 za violino, 2 za hirmoniji, 2 za leorijo, 5 za solo-petje in 2 za zborovo petje. Poučevali bo g, šolski vodja Fr. G er bi e, koncertni vodja g. M. Hubad, g. II o f f m e i s t. er , g. Jos. Ved ral kot redni učitelji in gdč, K!ot. Praprot nik kot pomožna učiteljica. V -V do je {-tom leta 1895(6 uetopilo 193 gojencev, in Htter 161 as ki »ir, 24 za vioimo, 8 za Bolopetjf, 7 ta harmonijo, 8 samo za teorijo in eploino p« tjs ; v dijaškem zboru j■* bilo 4o go jencev v prvem in 49 gojence« 9 drngsm oddelku. Vsega eknpaj i« imela tedaj šole BQIasbene Matice*1 letos 288 učencev Proti lan«kenw Mn je priraslo najv»č učencev v klav.mki r umreć 17. — Dne 20. junija je valed ministarskoga povabila nadzoroval RMatic)no11 lolo g ravnatelj djnainkiga, kon-aervatorija in dvorne opere S U Fnchs ter s priznanjem izjavd, da be glasbeni j.uuk v dtuštveni šoli reeno i"ii.
— (Akademično ferijalno društvo „Sava" v Ljubljani) priredi avoj II« Okrožni e-bol v četi tek iil t, in. p. i Z«jcu ba Uiu>*ki cest*. Gostje dobro došli!
— (Demoliranje poškodovanih hiš ) Včeraj so jeli prasniti Fr.d. ttoesovo hišo in odvažiti blago iz ondotue trgovske nr. d».jaluico j kakor hitro bosta aklediš'e in prodajkUtioa popolnoma izorarneni, „ vrgli" bodo deUvci stavbene družbe to „eatno-atoji o citati* lo" ob tla, iz katerih t-e bode vzdigoval vogel pri bod nje Schrey*rjevo hiše s stolpičem. — Iz neodkti| Ijenega dela g Str*dove hiše v Špitalaki ulic< vgradila bo nt a - bena družba tronad*tropno poslopje z vhodom iz Spitalskih ulic, a s primerno in kaj lepo f.e»do v ulico kakor na Meitni trg.
— (Anarhisti v Ljubljani?) Sinoči se je razin ;da po Ljubljani vest, katera je prebivalstvo precej vznemirila in prouzročila različne romautičee govorice o doftlib anarhistih. Stvar je naslednja. Za grmičjem vrtne ograje pri južnem kolodvoru je našel hlapi- hotela „Pn nlonu-, Ta v želj dva navadna, že precej star« in obrabljena ročna kovčega. Namestu da bi ju bil izrodil p.dicij-tkema straž niku, kateri H'oji vedno na kolodvoru, ju je lepo naložd na hotelski otunibus in ju peljal v mesto. Tudi tu ni. kakor bi biia njegova dolžnost, kovčega izročil takoj policiji, nego ju odprl. V nj h je našel 22 1 j kilograma dinamita in več metrov netila* niti. V jednom kovčegu je bil tudi robec, na knterem so litkme razne ladije a frau-coekimi napisi. Da je Tavželj količkaj riepre?iduo ravnal, prouzroči! bi bit lahko grozovito ueareCo. Sele potem, ko je Tavželj videl, kij je v koviogib, ju ju odpravil na njentni magistrat. Pol.cija je di namit spravila v Hamuierschmidtovem skladišču za dinamit, kovčega pa hitro spravila zopet tja, kjer
jih je Tavželj našel, nadejajo se, da pride lastnik ponj a. A lastniki doslej ni bilo ponja. Sodi se, da je krtk laški delavec najdeni dinamit, vredi n okoli 150 gld., ukradel v kakem ruduika, potem pa se z železnico peljal v naša mesto. Ker se najbrž z dinamitom ni upal mimo mitnice, ukril je kovčega za vrtno ograjo. Da bi ee bil nameraval kak atentat, to pač ni verjetno. Policija je vso noč stikala po mestu in aretovala p'ecej eamnih ljudij, a o lastniku najdenih kovčegov Še nima sledu.
— (Ponesrečen biciklist) Pri prehodu čez tir jnžne železnice na Viču pnpatda se je sinoči okolo 7. ore vel ka neRreča Na Viču stanujoči zi daiski mojster Jakob Kogovšek iz, Horjula pri-psljsl u' je na h u k u čez železniški tir navzdol in ker ni bi vajen voziti v kurvi, ni e.e mogel izogniti iz L'ubijano proti Vrhniki vozečemu se markerju Ivanu Primožiču, marveč je s toliko silo zadel vanj, da mu je razbil kolo. Oba biciklista padla sta na tla, a doti in je Primožič bil !s neznatno ranjen na glavi in na prsih, padel je Kogovšek tako nesrečno na pl ivo, da je takoj na mestu obležal mrtev Najbrže um je v sled padca počda lobanja tpr so mu kri izida v možgane mogoče pa jo tndi, da je priletnega moža — Kogovš-k bil je okolo GO let star — veled strahu zadela kap Pravi v^rok h rn r t i do-gnu'a bod^ s dna obdukcija. Po prtčanjo očividca bil je Kogovš k takoj mrte ' in so ostali vsi po-skusi, obud'ti ga zopet k iivljenjn, brezuspešni. Ta žalostni slu ;aj pa 2opet jasno dokazuje, kakn nujno potrebno je, dt b*j uvede za bicikliste stroga pre skušnja, je-h kdo sploh sposoben za vi žnjo na javnih cestah »li n.
— (Policija na biciklu) Kakor v Parizu in drugod, jela je tun ljubljanska policija rabiti za civilno službo kolesa. Do zdaj Sta „oborozena" s ko'esoma dva detektiva. Angleški -nmister za javno varnost je i'.rokel o policiji, d* j"j rr^ba; »vinih oči in bliskov p "eg ic«
— i Izpred porotnega sodišča) Včeraj pr.-čela ss je pri lukijšujeiu deželnem sodišču tretja leUšnja porotna ,«e8»ja. Obravnava vrš« s-v kakor žo ves čas od lanskega potr. »a n"-n, v dvorani Fd-harmoničnegi društva Prp piv obravnavi bil je obtožen liO let stan oienjeni slikar J mez Ribar i č iz Trnovega zarad- hudodelstva nboia. Ribarič jer.n se je večkia" n;d 77letno Marijo K'I ar. ker je ona baje, delala sdraebo mej nj«m ;:i njegovo ž^nn, ki je piecej ljubosumna. Doe 28 aprila latoa razjezil se je Ribari-'', ker mu je očitala .'ena, da bod^ za drugimi ženskami, zopet nad Mirijo K lar, o «...t ri j- mani di hl jsk* »jegovo ženo. V jezi pograbi nek drog in pre ž njim k ntvmov.ir.jn Marije iv lr. SSt*-ra ženic* bedela je ravno p id vež«, .. Ribarič spi' govori vsi ;>ar besed, udari m po > brs a. Vs'tid rene pr*ček> se j« >. m >. •. ji:i levo oko in poineje tud • toj t» r j' Marija Kolar v:<'>,d fe rane dne 16 maja umrla. Državno pravdotitvo ob-fcoilk) je Itibarids zaradi bod delat?* nboia, b -o rotniki potrdili eo le v"' i 'e clerle težki telesne p^^kodbu. S il'.^'v obhodila j«' B r ar č ve led tega na p I d rug o leto t žk-» j«če, p i utr   ■• z jad m
\ N'oui mesečni in trdim lež.š e i v temni cel ci dae j 28 aprila *-ak-ga kazenskega lete.. — !'r d ug» j obravnavi sedal ^e nn zat I i Uo. i r53 let Mtari ; dninar Fiocija« Kopan i« Zgitnj h Pirnič, ki je j bil tožen hncludelatva poeknlanaga : izilstvu. Porot« i irk» pa ko krivdo zanikali in Kopao bil je val <i I tega oproščen.
— (Potres) TnkajŠniz meteorologičns postaja I n m |>t>roča   da sta v noči    d '24. na 'Jo. avgOSta
ob 12. ur. 27 uiinu: bila dva kratke, v jadni sa« kundi hitro drog za dragim sledeča precej močna sunka  titene opazovalčeve -obe so se močno tresle.
', Sinulo se je tudi podzome.jsko bobnenje.
i --
— (Kmetijska podružnica v Velikih La ščah)   priredi d^e G   eaptel-tira 189(1. 1  ob 3. uri popoInCMS v l .stilni g"Hf>. Gcebenoa javno tombolo.
— iBioikliško dirko) priredi oddelek kole Barje v pas inega društva radovljiškega o priliki sli -vesne otvorit vh novoagrajenega društvenega domu ter blaj<os avijanja a israve dne 30. t. m. Dirkalo bode 9 drnitvendeov pa poti iz Radovljice fies Za-pnle, Hlebce, L**soe nazaj v It<doal|ioo. — Vsi prijat- I j t kolesarstva ter gasilcev dobro dolUl
— (Drubtvo za pospeševanje prometa tujcev za Gorenjsko na Bledu) priredi jutri v srtdo dne 2t» avgusta zveTer ob polu deveti uri v zdraviikem poslopji ua Hledu družbinski večer združen z deklamacijami, plennitn venčkom, bazarom itd Na najljiitMo:n;ive|ši način ho gospodje Josip Pavšek, Anton Pelan, Vekoalav LiDeg in Anton D-čman, člani sloveankega vevškega kvarteta „Ilirija" iz L ubijane in gospod Rudolf Stagl (kot deklamalor) na korist druitvn nvoie s »delovanje stavili na raz[>olaganj-i Vzpored: 1. 1 Ouvertura iz op« e wR^ymond" od A. rl homaea, izvršuie bejnka zdraviška godba. 2. „Na Savi*, od dr. B. Ipavica in 3 „Ljubic ", slovens-ta narodna pefiem. poje [levHki kvartet „Ilirija". 4. NPeaem čarovnic", od K. pl. \Vildenbrucba, gospod Rudolf Stagl. 5. „Ko gledam ti v oči le^e", od Antona N^dveda in 6. „Zastave-uička", od Fleischmanna, peje pevski kvattet „Ilirija". 7. aLicrimaa Curiari", od Rudolfa llunn bacha, gosp R.ido'f S'agl. 8 n^red slovesom", od Frana Gerbiča in 9. „Planinska rožica, od dr. B. Ipavica, poje pevski kv-utel. mIlirija". II. Sročkanje. 111, Plesni veuček.  Čisti dohtdek namenjen je po-
vzdigi prometa tujcev na našem krasnem Rledn. Numerirani 1-ži od I. do X. vrste po 2 gld., id XI do zadnje vrRte po 1 gld. se napiej dobivajo pri gospodu Franu Tirmauu, v Lotilu Lujiziuo kopališče, kjer se tudi hvaležno vzprejemajo darila za srečkanje,
— (Nesreča pri streljanju.) V Kresnicah v litijskem okraju je bilo 10 t. m. „žegnanje". Seveda se je btre'jalo a topiči. Prav, ko je Anton Prme v.mi smoinik v topič, priletela je s pipo ne-ket/a mimoidočega moža Iskra in un-la smodnik, kateri je Prmetu švignil v obraz in ga hudo užgal.
— (Toča) ki je dne 12 t. m. padala v Rakitni v preserski obi ioi, je naredila ondu glasom uradne cenitve za fiOOO gld. £kode.
— (Razpisane službe) Na petrazredni c. kr. rudarski š. h v Idriji učno meeto z letno plačo 450 gld., aktiv, pnklado letnih 100 gld. in pravico do šest petletnic po f)0 gld. Prošnj« do dne 3 eeptembra rudarskemu ravnateljstvu Pros telji morajo biti VBp080bljeoi za pouk z nemškim in elo-veiiHkuu jezikom in za pouk v p-tji. — Pii dež. B (!;;'ču v Ljubljani mesto kanedista z dohodki XI. plhč. razreda. Pri šnjn za to. cvenluvelno za kako drugo izpraznjeno iduibo kancelista do dne 18. septembra predsedetvu dež. sodišča v Ljubljani.
* (Cesarjev dar.) C-^^ar Franc Jožef je črnogorski kn*gtt«ji Mileni podaril dva krnHna konja.
* (Najvišji dvorni maršal Szecsen) svojs časni og^r^ki minister oj jedrn najug e.i, ejših oger-ekili   diplomatov,   kat»-ri   'e opetovano  igral veliko politično ulovio, j<» preti včerajšnjim umrl.
* (Sneg) Minola dni je ponekod zapadel visok sne^r, tako v Karavankali, BOSebnO visok pa v solnograških in tirolsk h f!'-rah, kjer je zmrznilo mnogo ž'v.r.e, katera se zdaj ■   pase ns planinah.
* (Velik požar V Kossovu nedaleJ od Lvova je nastal predvcer.ua.1,1111 p!^ž^r k-.teri je napravil velikan <ko škodo Pogon 1» •-< '_•:{ >ih oitno poslopje, uuijateka cerkev in židovski tempelj.
* Nezgoda ua železnici) li Uma sa javljn, da je v postaji S kcince ui M ravuk^in padel cel tovorni vlak s pro^e v glohok j.-r-^k. Mnogo v;.g,nov >e močno poškodovanih, sest p.* pooolm ma razbitih. Škoda na 0-agu je jako velika. Ne/go la se •« pri-merila, k*r je dež premočil nasip tako, da 8e je ndal, bo h 1 je vlak č^^-nj peljal.
* (Odklonjena ustanova) posestnik v Clsmeorvju r»a Francoekem ji volil pariški akade* n iji lu 0O0 frankov v na-nen, da podeli vsako leto obr-^ti te glavnice tis»i in>tnri, rojeni Fran ozinji, katera ma največ otrok. Akademija )e to vo'ilo odklonila, Čea, d* et.ar ne b ads v njeno po Iro je.
* (Nagla pošta |  Naša  domača poita je že
ve'krat  „zavii/.ila"  koi"   pisno,    i: o;-   je hilo v«iled
Lega dostavljeno naslovnika ^- le po rasnih tednih, ali cel mesecih. Taki »lučaji so pa prave malenkost v primeri s tnro, kar ?na v tem p igledu f  ncoska prita je rlostavila po jed najetih
letifa pi mo, ki hi in r-.!o prit' n. "vu1 raslov v lednem deevn. E o kako s^ ip dog dila ia stvar: Doe 26, 'ivcuti leta 1885. oddal js v I) na n ta, Belgije, • <-k narod it Is Brnseljskega lista „L' Inde-pvdanoH B pismo na pošto, v k i;i m j-i pr sil, da ee spremeni n)*gov naslov.   P sm 1 jh dospelo
iHt» ga dne v Bruselj, toda tid ton so je poslslj po pomoti v Pari« V 1'arizu je Isialo to pisno. Hog eam vedi Z'kai 11 kje, o I 28 avgusta 1885 do 18. avgusta 1896 Tega blaženega dne Iztekali je j« nekdo, kdo zna kj«. t r je odpravil na uredništvo liHta „L" lndependanoe Belge*, kamor jh srečno dospelo po dolgih IMetili d/e IT) t m K. kor ee vidi j" francoska pošta sijajno prek is la našo domačo glede „naglo^ti".
Dunaj 25. avgusta. Vsled novih ovir, katere dela ogertkft vlada obnovitvi avstro-OgenikfJ pogodbe, se skliče državni zbor .šele v drugi polovici meseca oktobra.
Dunaj 25. avgusta. Cesar je volilno reformo že sankcijoniral. Zakon so zdaj se ne razglasi, nego šele v primernejšem času, namreč neposredno pred razpustom dr/, zbora.
Dunaj 25. avgusta. Novi papežev r.uncij, monsigiior T a 1 1 a n i , izročil je d tnes v slovesni avdijtnciji cesarju svojo poverilnico.
Dunaj 25. avgusta. Protisemitaki dež. poslanee in urednik glavnega lista tti stranke, Vergani je vložil prošnjo, naj se aretu-jejo Schonerer, urednik Sohotiereijevega lista „ t Istdeutsche Rundschau", \V o 1 f, in urednik Bonn und Montafrs Zeitung", Scharf, zaradi opetovanih hudih Žaljen j.
Aten« 25. avgusta. Turška ^ada je pritrdila programu, kateri so dogovorili zastopniki velesil za porazuinljenje mej krščanskimi ustaši kretskimi in vlado in kateri program se naslanja največ na halepsko pogodbo. Turška, vlada ugovarja samo nasvetu vani neodvisnosti sodnikov.
izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Lastnina in tisk „Nitrodne TiakarneV