25. APRIL 1971


::::y
INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV
Narodna obramba -
PREDSEDNIK REPUBLIKE
Beograd, 23. marta 1971.
DOLŽNOST VSAKOGAR IZMED NAS
V enajsti številki našega glasila smo vas lani seznanili, kaj mora po predpisih imeti vsak državljan za potrebo narodne obrambe. Danes pa preberite, kakšne so naloge posameznika v obrambnih pripravah.
osnovno načelo našega obrambnega koncepta, ki izhaja iz zakona in ustave.
Pravilno, uspešno delovanje vsake komponente obrambe pogojuje tudi pravilna porazdelitev sposobnega prebivalstva za aktivno so-
Živimo, kot vojna jutri.
da vojne nikoli ne bo, bodimo pripravljeni, kot da bo
Splošno ljudski odpor, obramba v primeru agresije je koncept naših naporov in priprav za ohranitev neodvisnosti in razvoja socializma. Pravilna, pravočasna razvrstitev vsakega delavca, občana pa je zelo važen dejavnik za uspešnost obrambe. Ljudje pogo. sto sprašujejo, kam bi morali iti in kaj bi morali narediti, če bi bilo treba braniti domovino. Oglejmo si vlogo posameznika pri obrambnih pripravah. Brez aktivnega sodelovanja občanov pri obrambnih pripravah ne moremo doseči pravega uspeha, brez takega deleža posameznika ne bi dosegli obrambe dežele kot celote v primeru potrebe. To je tudi
delovanje v obrambi. Torej, pri pripravah je treba razporediti vse sposobne prebivalce od dopolnjenega 18. do 65. leta starosti v tisto dejavnost, v kateri bo posameznik najbolj uspešen. Vojaški obvezniki bodo po tem načelu razporejeni v oborožene sile (enote JLA in TO), delovni obvezniki ter obvezniki civilne zaščite pa v civilni sektor, to je na delo v upravni ali gospodarsko proizvodni sektor dejavnosti ali pa enote civilne zaščite.
Obveznosti občana
Prebivalstvo je glede obveznosti sodelovanja v obrambi dežele razdeljeno takole:
—	vojaški obvezniki so moški in ženske, ki so sposobni služiti v rezervnem sestavu oboroženih sil. Moški obvezniki so vojaki in rezervni podoficirji do 55. leta starosti, oficirji pa do 60. leta starosti, ženske obvezniki pa so ženske, stare od 19 do 40 let, če nimajo otrok, mlajših od 10 oziroma 15 let. Izvzete so tudi noseče žene.
—	obvezniki civilne zaščite so vsi občani obeh spolov od 16. do 65. leta starosti, ko so zdravstveno sposobni za delo v civilni zaščiti, razen nosečnic in mater z otroki, stanimi do 7 let;
—	delovni obvezniki so vsi občani od 16. do 65. leta, ki so za delo sposobni. To pomeni, da so se tej obvezi dolžni odzvati v primeru potrebe tudi upokojeni delavci (na primer upokojeni delavci našega podjetja).
Občani imajo pravico 5n dolžnost sodelovati v navedenih enotah, dolžni so sprejemati naloge teh enot in jih izvajati. Delovni! obvezniki so torej dolžni izpolnjevati delovno obvezo v primeru vojnih akdij, kar pomeni, da občan v primeru vojne ne sme, ne more samovoljno zapustiti dela.
— Vojaške obveznike razporeja v enote JLA in TO upravni organ za narodno obrambo, delovne obveznike pa razporeja na delovna mesta delovna organizacija sama. Obveznike divilne zaščite razporejajo:
—	v enote civilne zaščite podjetij organi podjetja,
—	v enote civilne zaščite krajevnih skupnosti občinski upravni organ za narodno obrambo skupno s krajevno skupnostjo,
—	v enote civilne zaščite družbenopolitične skupnosti pa za to
KOLEKTIV "SAVE" INDUSTRIJE GUMENIH I KEMIJSKIH PROIZVODA
K RA N J
Srdačno zahvaljujem na pozdravima koje ste mi uputili sa svečane sjednice radničkog sa\jeta povodom 50-godišnjice osnivanja preduzeča.
;*******************************
*
Vs
sem vam čestitamo za delovne uspehe ob delavskem prazniku, 1. maju !
pristojni občinski ali drugi organ.
— Razvrstitev obveznikov civilne zaščite se izvaja po proizvodnem in teritorialnem načelu (to je, po mestu dela in bivanja). V enote civilne zaščite podjetij se vključujejo delavci, v enote terena pa stanovalci tega območja.
Občan ne more biti vključen na dveh mestih
Osnovno pravilo pri razporedu občanov v posamezne obrambe je, da ne more hiti razporejen na dveh mestih hkrati, na primer v enoti oboroženih sil in v enoti civilne zaščite, v enoti civilne zaščite v podjetju in v enoti civilne zaščite na terenu.
Pravilno razporeditev vsakogar naj hi zagotovili upravni organi in podjetja, ki razvrščajo občane oziroma delavce, vendar pa tega ni mogoče zagotoviti brez neposrednega sodelovanja občanov. Torej je dolžnost vsakega občana, zlasti obveznika civilne zaščite.
•*>M.)«-***********)|-*)M-************
tudi v tem, da ob ponovni razvrstitvi takoj opozori upravni organ ali delovno organizacijo na to, da je že razporejen. Pri nas v Savi vodi to evidenco referent Božlič Anton.
Obveščanje občanov o njihovih nalogah
Zelo pomemben dejavnik pri obrambi je usposobitev. Zato bi moral biti vsak občan usposobljen za delovanje v enoti, kamor je razporejen. Dolžnost in pravilo vsakogar je, da se ne glede na razporeditev informira o svojih nalogah za primer vojne ali o na logah pri civilni zaščiti za primer težke elementarne nesreče.
Vsak občan, ki pa je razporejen v civilno zaščito na terenu v kra-jevni skupnosti, je dolžan, da se sam informira o nalogah. Občana seznaniti z njegovimi nalogami na terenu pa je dolžnost tudi pristojnega organa občinske — krajevne skupnosti. Ta mora z učinkovitimi izobraževalnimi akcijami seznaniti občane z nalogami ob množičnih nesrečah v miru.
V zvezi s tem prirejajo tečaje, praktične vaje, predavanja in druge oblike osnovnega in dopolnilnega pouka za razvrščeno in nerazvrščeno prebivalstvo. Občani, tako razporejeni ali nerazporejeni, pa so dolžni te oblike poučevanja obiskovati in se odzvati pozivu na vaje v oborožene sile JLA.
Eden najvažnejših elementov obrambe, njenih priprav, pripravljenosti in uspeh obrambe pa je človekova zavest v primeru ogroženosti. Zavest človeka, našega občana je tista, ki bo odločala, ko bo napadalec za dosego svojega cilja uporabljal različne metode terorja In nasilja nad človekom. Najbolj poznane metode v takem primeru so mučenje, streljanje prebivalstva, lažna propaganda o slabostih oboroženih sil, nesmiselnosti odpora in podobno ter lažne obljube prebivalstvu. Zavest občana, ki brani svoje prlidobitve vseh, bo tista, ki bo usmerjala vseljudski odpor. Namen takih akcij napadalca je, da bi dosegel okupacijo kot končno obliko svoje zmage. Potrditev okupadlje pa pri nas po ustavi ni dovoljena. Po ustavi ni dopustno, da bi kdorkoli podpisal kapitulacijo.
Vinko Kepic
Sladkorna bolezen Kai naj naredim?
Četudi smo z objavo tega sestavka o sladkorni bolezni že mi-moi dneva, kateremu je bil namenjen, pa ga vseeno zaradi aktualnosti v celoti objavljamo. Prav tedaj, ko smo sestavek v uredništvu dobili, je bila redakcija 7. številke že zaključena. Avtorju se opravičujemo za zamudo, obenem pa zahvaljujemo za sodelovanje.
Letošnji svetovni dan zdravja (7.. .april) je bil posvečen sladkorni bolezni (diabetesu). Letos slavimo SOdetnico odkritja insulina — zdravila za sladkorno bolezen. Brez tega zdravila je sladkorna bolezen pri otroku pomenila prezgodnjo smrt, pri odraslem pa zelo težko življenje in znatno skrajšano življenjsko in delovno dobo.
Človeštvo pozna sladkorno bo-•lezen že tisoče let. Kitajski in indijski zdravniki so jo ugotavljali tako, da so poskušali seč bolnikov, ali je sladek. Zdravljenje je bilo brezuspešno. S stroga dieto so dosegli le zelo kratko podaljšanje življenja, bolniki so skoraj vedno umrli v globoki nezavesti. Pred stotimi leti so odkrili.
da je vzrok sladkorne bolezni obolenje trebušne slinavke (pankre-asa).
Danes imamo poleg insulina še druga zdravila, s katerimi uspešno pomagamo bolnikom. Sladkorna bolezen je kronična bolezen, vendar pravilno zdravljeni bolniki živijo normalno življenje. Žal se velikokrat pojavijo komplikacije, kot so motnje krvnega obtoka, motnje v ledvicah in obolenja očesne mrežnice. Zdravniki se še nadalje trudijo, da bi dosegli idealni način zdravljenja, preprečili komplikacije ali celo preprečili nastanek bolezni.
Danes ni sladkornega bolnika, kateremu medicina ne bi mogla pomagati. Predvsem moramo ukreniti vse, da bi bolezen čimprej odkrili, število sladkornih bolnikov v svetu in pri nas stalno narašča. Pni tem igra veliko vlogo sprememba starostne strukture prebivalstva, kajti sladkorna bolezen napada predvsem ljudi v starosti nad 35 let. Na 1000 prebivalcev je 50 sladkornih bolnikov ali to enkrat zanesljivo bodo. Nagnjenost k sladkorni bolezni je
Prehodno merjenje krvnega pritiska, temperature, utripa srca kot tudi analiza krvi in urina omogočajo zdravniku postavitev pravilne diagnoze obolenega delavca.
tudi dedna. Sladkorna bolezen se še posebej rada razvije pni dedno obremenjenih osebah zaradi stalnih duševnih pretresov in stalne živčne razdražljivosti (na primer: na odgovornih delovnih mestih; na delovnih mestih, kjer je večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar; pri dopolnilnem delu itd.). Bolniki imajo lahko v začetku blago obliko ali neizrazite znake sladkorne bolezni in za svojo bolezen ne vedo ali znakom ne pripisujejo posebnega pomena. Ravno te bolnike je potrebno čimprej odkriti.
Glavni znak bolezni je povečano izločanje seča, zaradi česar se poveča žeja in povečano pitje tekočine. V laboratoriju ugotovimo povečano količino sladkorja v krvi in izločanje sladkorja v seču.
Tudi v naši delovni organizaciji poskušamo zdravniki zgodaj odkriti sladkorno bolne. Pristojni' (obratni) zdravnik poskuša ugotoviti to bolezen ob pregledu za nastop dela in ob drugih pregledih, ko se bolnik javi v ambulanti. Zdravnik — specialist za medicino dela išče to bolezen pri obveznih periodičnih zdravniških pregledih delavcev, ki delajo na delovnih mestih, kjer obstaja večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar. 'Pri ugotovljenih boleznih odredimo ustrezno zdravljenje i;n ustrezni higienski, die-tetski in delovni režim. Posamezne oblike sladkorne bolezni predstavljajo lahko oviro za opravljanje posameznih poklicev ali za izvrševanje posameznih delovnih nalog.
Verjetno, da naši dosedanji ukrepi niso bili zadostni. Morda bi v tem letu, ki ga je svetovna zdravstvena organizacija upravičeno in z velikim neodložljivim poudarkom posvetila boju proti sladkorni bolezni, lahko napravili nekaj več kot doslej. Morda bi sistematično preiskali našo delovno organizacijo, da bi odkrili vse sladkorne bolnike, ki so še brez vsakih težav in pri katerih je zdravljenje in napoved najuspešnejša. Premislimo!
Dr. Mario Kocijančič
Vi sprašujete, mi odgovarjamo
Saj je čisto običajno, da v vsa uredništva prihajajo pisma bralcev, ki časopis grajajo, hvalijo, predlagajo, prosijo... Tako je tudi pri nas. Seveda, na večino pisem takoj odgovarjamo v časopisu ali pa tudi drugače. Toda ...
Včasih pa so vprašanja takšna, da enostavno ne morem (takoj) odgovoriti, ali pa v tovarni še nimamo strokovnjaka, ki bi lahko pripravil odgovor. Zdajle, pred prazniki smo vam nekaj vprašanj in odgovorov pripravili. Samo zato, da se boste zabavali.
Torej, berite!
VPRAŠANJE:
Imam šestnajstletnega sina, ki je komaj, komaj končal osemletko. Noče več v šolo, pa tudi delati noče. Pravi, da protestira, ker smo »ta stari« starokopitni, sebični in da smo se borili samo zase. Sam delam Že od sedemnajstega leta, zgradil sem si hišico in kupil jička. Sin pravi, da ne bo garal, da sem jaz dolžan skrbeti zanj, da so mladi pri nas zapostavljeni. Kaj naj naredim?
ODGOVOR:
Nabunkajte ga. Ce tega ne zmorete, naj vam pomaga sosed, saj ima morda tudi on takega sinčka.
VPRAŠANJE:
Rad bi si kupil avto. Toda, majhno težavo imam — zaslužim samo sto starih tisoč din na mesec. Za hrano dam (zdaj ko v Savi ni več kosil) petdeset tisoč starih din, za stanovanje petnajst tisoč starih din, za obleko dvajset tisoč starih din, za kino ali druge prireditve pa še deset tisoč starih din.
Torej, ostane mi samo pet tisoč starih din in s tem dolgo, dolgo ne bom prišel do avta. Imate vi kakšen dober predlog?
ODGOVOR:
Seveda ga imam. Za stoosemdeset stopinj obrnite vrstni red izdatkov in v treh letih boste imeli nov, lep, bleščeč in nerjaveč zastava 750, če ...
... Ce Crveni zastavi ne bodo več vsak dan dovoljevali povišanje cen in če... če seveda ne boste zaradi podhranjenosti prej omagali. Poskusiti se splača, ali pa vprašajte tistega, ki ga že ima.
VPRAŠANJE:
Še/ me neprestano nadleguje (to vprašanje po mojem mnenju ni iz Save — op. urednika) in pravi, če ne bom popustila, me bo prestavil na nižje, slabše plačano delovno mesto. Kaj naj naredim?
ODGOVOR:
Dve možnosti sta: da popustite in ostanete, kjer ste, ali pa pojdite na drugo, od sedanjega boljše plačano delovno mesto — potem naj vas pa kar prestavijo na sedanje.
VPRAŠANJE:
Včasih sem v tovarni tu in tam ukradel kakšno majhno stvar. Zdaj pa slutim, da so mi na sledi in bojim se, da me bodo odkrili. Kaj naj naredim?
ODGOVOR:
Šele zdaj se bojite? Kaj pa prej, ko ste šli z ukradeno stvarjo mimo vratarja, se niste bali?
Najbolje je, da se sami prijavite, drugače vas bo predolgo pekla vest.
VPRAŠANJE:
Š^nTs^d1^" ŠAH • ŠAH • ŠAH • ŠAH • ŠAH
NEM MESTU?
Noben stroj in nobena organizacija nista tako popolna, da se ne bi dala izboljšati. Avtomobilski plašč je že do skrajnosti izpopolnjen in vendar bo »Sava« dala v kratkem nov model v prodajo. Tehnika napreduje in ne počiva. Vsak stroj, ki se v obratu na novo namesti, zahteva boljšo delovno metodo kakor stari, katerega je nadomestil.
Pomanjkljivosti in virov nesreč je dosti v vsakem obratu. Tehnične in obratne izboljšave lahko ustvarjajo samo vsi delavci skupaj.
Glede na poklicno priučenost in obratno izkušenost lahko dosti naših delavcev s svojimi idejami po-' maga pri izboljšavah obstoječih tehničnih naprav ali prispeva k še boljši obratni organizaciji. S tem pa prihranijo material, čas in denar, kar je lahko korist vsemu kolektivu. Zato bomo veseli vsakršnih predlogov za izboljšave, saj bi spodbujali ves kolektiv k racionalizaciji v obratu. To krepi ustvarjalno miselnost in daje občutek, da so njihove izboljševalne predloge resno upoštevali. Na ta način postanejo delavci dobri upravljavci.
Izboljšave niso kakšni izumiteljski konstrukcijski načrti, razen v zelo redkih slučajih, odločujoča je ie ideja, ki se kasneje izkaže kot zelo preprosta, samo preje na to nihče ni pomislil.
Primer:	delitev dopoldanske
pavze.
Seveda so v kolektivu delavci ki so zadolženi, da skrbijo za obratne izboljšave, so pa obremenjeni tudi z drugimi posli, zato ostanimo pri geslu: »Nihče ni tako pameten, kakor smo mi vsi.«
MIRKO COF
Šahovska sekcija je v okviru proslave 50-letnice »Save« organizirala ekipni brzopotezni šahovski' turnir. Na turnir je bilo povabljenih 20 štiričlanskih ekip iz Slovenije in ekipa Risa iz Zagreba. Žal pa se turnirja v domu JLA niso udeležile vse vabljene ekipe.
Glavnemu sodniku se je omenjenega dne ob 16. uri prijavilo 13 ekip iz Slovenije in ekipa Risa iz Zagreba.
Pri žrebanju so kapetani ekip izvlekli naslednje zaporedne številke:
1.	Steklarna Hrastnik
2.	Stol Kamnik
3.	Peko Tržič
4.	Iskra Kranj
5.	Ris Zagreb
6.	Bolnica Golnik
7.	Delo Ljubljana
8.	Sava I. Kranj
9.	Litostroj Ljubljana
10.	Sava II. Kranj
11.	Jelovica Škofja Loka
12.	Tekstilmdus Kranj
13.	Aerodrom Lj. — Pula
14.	Zavarovalnica Sava Kranj
Že iz prijav ekip je bilo razvidno, da zastopajo določene ekipe priznani šahisti Slovenije in da bo boj za prvo mesto ogorčen.
Naša predvidevanja so se kaj kmalu tudi uresničila, tako da je do 8. kola bito še vedno sedem kandidatov za prvih pet mest, ki so bila nagrajena, šele v medsebojnih dvobojih so vodeče ekipe oblikovale končni vrstni red.
Ekipa Dela iz Ljubljane je premagala vse ekipe in tako osvojila prvo mesto. Vrstni red ekip je bil takle:
1.	Delo
2.	Sava I.
3.	Litostroj
4.	Stol
5.	Tekstilindus
6.	Peko
7.	Iskra
8.	Bolnica Golnik
9.	Jelovica
10.	Sava II.
11.	Zavarovalnica Sava
12.	Ris Zagreb
13.	Aerodrom Lj. — Pula
14.	Steklarna
Po končanem turnirju se je predsednik sindikata tov. Marci-jan Štefan zahvalil vsem ekipam za sodelovanje in športno borbo na tem jubilejnem turnirju ter podelil nagrade in diplome. Vse ekipe pa so prejele kot spominsko darilo savski avtoatlas.
Kapetani gostujočih ekip pa so izrekli priznanje za dobro organizacijo tako velikega turnirja, ki je bil eden najmočnejših na Gorenjskem v zadnjih letih.
Ivo Petelinšek
Zahvali
Podpisani se najlepše zahvaljujem sodelavcem enote avtozračnice za lepo poročno darilo.
Debenc Anton
Za izraženo sožalje iskrena hvala.
čemem jakova
Sem polkvalijiciran delavec, rad pa bi prišel na višje delovno mesto. Kako?
ODGOVOR:
Ni mogoče! Za višje delovno mesto potrebuješ višjo izobrazbo. V Savi ni pardona.
VPRAŠANJE:
Sem delavec s srednjo izobrazbo, pa vendar ne razumem neprestano ponavljajočih se besed: stabilizacija, liberalizacija, skupnost asociacij, restrikcije in še kup podobnih besed. Mi jih lahko pojasnite?
ODGOVOR:
Ne morem! V Savi (hvala bogu) še nimamo takega strokovnjaka. Toda, besede bi vam kdo še pojasnil. Stanja, v kakršnem pa se t<| besede pojavljajo, pa tudi mg. dr. oec. ne bi mogel (mg. dr. oec. pomeni najvišjo stopnjo izobrazbe ekonomista).
Tako, dragi bralci, nanizali smo vam nekaj vprašanj in odgovorov. Upam, da ste jih z zanimanjem prebrali. In morda ste pomislili, da tudi vas kaj podobnega teži. Pišite nam, odgovorili bomo!
Z vami krevlja, oprostite, kramlja
J. š.
' Pl
*	ponedeljek* j ^nasvidenje
I* sreda
*	petek , j
/ / telovadnici
: . . / V'

ZAKAJ NE PRI NAS?
V	enem tovarniških glasil, ki jih dobivam v uredništvo, sem opazil tole vabilo. Pomislil sem: zakaj ne tudi pri nas.
Pred časom je bilo nekaj razprav o oddihu delavcev med delovnim časom v naši tovarni. Pobudniki so ostali osamljeni.
V	Savi imamo nekaj priznanih športnih delavcev in vabim jih, da odgovore, zakaj ne tudi pri nas.
Urednik
Posvet o samoupravni odgovornosti
ZAKLJUČKI S POSVETOVANJA O SAMOUPRAVNI ODGOVOR. NOSIT V DELOVNIH ORGANIZACIJAH V KRANJU, 25. IN 26.
3.	1971 * 1 2 3
V okvim priprav za II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije je na pobudo Industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih lizdelkov SAVA Kranj, farmacevtske kemič-ne industrije GALENIKA Beograd in Centra za radničko samoupravljanje Beograd 30 delovnih organizacij in ustanov iz Jugoslavije organiziralo posvetovanje o samo. upravni odgovornosti v delovnih organizacijah. Posvetovanja se j c udeležilo več kot 100 predstavnikov delovnih organizacij in tudi večje število družbenopolitičnih, znanstvenih in drugih javnih delavcev.
Osnovni razlog za organizacijo posvetovanja je bilo dejstvo, da je odgovornost danes eno izmed vprašanj, ki so v središču pozornosti delovnih ljudi Jugoslavije. Osnova pri razpravljanju o tej problematiki pa so uspešne izkušnje in dosežki v razvijanju samoupravne odgovornosti v delovnih organizacijah, kar je bilo predmet večjega števila referatov s posvetovanja, v katerih so posamezna vprašanja podrobneje obdelana.
Iz 28. referatov in iz dvodnevne razprave v plenumu in komisijah so udeleženci posvetovanja zaključili naslednje:
1.	Odgovornost je eden od bistvenih elementov sistema samo upravnih družbenoekonomskih C n političnih odnosov, prispeva k uspešnemu gospodarjenju v delovnih organizacijah in jo je zaradi tega potrebno neprestano razvijati in izpopolnjevati.
2.	Jasno razmejene in ugotovljene pristojnosti organov in posameznikov v delovnih organizacijah fin družbenopolitičnih skupnostih v vseh vprašanjih, s katerimi se ukvarjajo, predstavljajo osnovni pogoj za natančno določitev in uresničitev njihove odgovornosti.
3.	Ker je odgovornost obsežen pojem, kli ga vsebujejo vsa področja družbenoekonomskih in političnih odnosov, zahteva reševanje vseh problemov s tega področja bolj znanstven pristop. Za večjo odgovornost v naši družbi je neobhodno potrebno sistematično izgrajevati! ekonomski in
samoupravni sistem ter moralne norme.
4.	Za zaščito družbene imovine je potrebno iskati nove instrumente, merila lin sredstva pa tudi organizacijske oblike, ker današnji sistem, ki je bil sprejet z ustavo leta 1963, ni dovolj učinkovit lin ker v njem niso natančno določeni subjekti in način odgovornosti, določeni pa tudi niso primeri, v katerih morajo biti subjekti odgovorni. S tem v zvezi so bili prisotni mišljenja, da mora priti v družbenoekonomskih in političnih odnosih v večji meri do izraza načelo poštenosti in zavesti (Bonna Eider) ter druge mo-raino-etične norme, razne oblike družbenega poseganja, zaščite družbenih koristi (Actio popula-ris) in podobno.
5.	V našem pravnem sistemu je z zakonom bolj ali manj določena odgovornost delavca kot člana delovne skupnosti. Ugotovljen je tudi princip osebne odgovornosti individualnih izvršilnlih organov. Vendar pa prihaja v praksi do mnogih težav pri realizaciji njihove odgovornosti za odločitve, ki jih prinašajo, tako zaradi če-stih sprememb v sistemu kot zaradi! vplivov, ki jih imajo ti organi zaradi svojega položaja, znanja in tradicije v delovnih organizacijah. Odprta pa ostajajo vprašanja odgovornosti kolektivnih organov upravljanja, zlasti njihova materialna odgovornost oziroma odgovornost članov teh organov za kolektivne odločitve.
6.	V zvezi z materialno odgovornostjo so se na posvetovanju pojavljala različna nmenja. Nekateri so smatrali, da v ustavi in v zakonih že obstaja možnost za realiza. cijo te odgovornosti; bila pa so tudi mnenja, da uporaba materialne odgovornosti ne bi bila sprejemljiva s stališča našega samoupravnega družbenega sistema, ker bli lahko privedla do profesionalizacije upravljanja, izkrivljanja samoupravljanja in do drugih negativnih tendenc.
Iz referatov in diskusij jasno Izhaja, da so materialne in nematerialne spodbude, ki jih često nazivamo pozitivne ukrepe, enako ali pa še bolj pomembne. Bolj kot doslej je treba družbeno priznavati in nagrajevati zlasti nad-poprečne delovne rezultate in nadpoprečno prizadevanje delavcev.
7.	Analiza samoupravnih predpisov in samoupravne prakse kaže, da v mnogih delovnih organizacijah ni v zadostni meri organizacijskih pogojev za odgovorno delo organov in posameznikov. Nejasne pristojnosti organov ter neusklajena organizacija dela in upravljanja privedejo do tega, da se pojem odgovornosti enači s pojmom pooblastil oziroma oblasti in s tem do tega, da subjekt odgovornosti sam ocenjuje družbeno koristnost svojega dela in da je tako rekoč odgovoren samemu seSTT Samoupravna organizacija dela mora zagotoviti dinamično in poslovno učinkovito poslovanje delovne organizacije, odgovor ja jo-ča kadrovska struktura pa je bistven pogoj za učinkovito delovanje samoupravno organiziranega podjetja.
V	organizacijskih postopkih je nujno potrebno jasno določiti odgovornost vseh subjektov za posamezne funkcije, kot so: odgovornost za pripravo, javno razlaganje in informiranje o predlogih, postopek za osvojitev predloga, zlasti pa način osebne zadolžitve in odgovornost za izvrševanje samoupravnih odločitev; določiti je treba tudi vrsto administrativne in družbene kontrole ter pozitivnih in negativnih ukrepov za izvršitelje samoupravnih odločitev. S stališča krepitve odgovornosti je zlasti pomembno, da se na ustrezen način regulirajo odnosi v vseh procesih dela med posameznimi delovnimi enotami in delovno organizacijo v celoti. Nosilci posameznih nalog, stopnja odgovornosti fin vrste ukrepov morajo biti natančno določene tako v delovni organizaciji kot v družbenopolitični skupnosti. Ne samo disciplinske mere, tudi nadomestitev materialne škode, razporeditev na druga delovna mesta, odpoklic članov organov upravljanja in druga sredstva, vse to bo prispevalo, da bo odgovornost v naši družbi večja.
8.	Za delovanje družbenopolitičnih organizacij je značilno to, da so dolžne zagotoviti družbenopolitični položaj delavca v samoupravnih odnosih in zagotoviti spoštovanje njegovih pravic in dolžnosti, kot je to odrejeno z ustavo SFRJ.
V	podjetju so družbenopolitične organizacije kot sestavni del samoupravnega mehanizma dolžne da-
jati predloge in iznašati lastna stališča o vseh poslovnih in drugih vprašanjih, dolžne so boriti se za kvalitetno samoupravno odločanje in realiziran j e odločitev. Takšna vloga nalaga družbenopolitičnim organizacijam veliko odgovornost in jih postavlja na posebno mesto v samoupravnih odnosih. Dosedanje Izkušnje so že pokazale, da je takšna vloga in odgovornost družbenopolitičnih organizacij nezadostno definirana ali nejasna tako v delovnih organizacijah kot zunaj njih. Zaradi tega je potrebno temu vprašanju posvetiti resno pozornost in na odgovarjajoči način usmeriti njihovo dejavnost tudi v bodoče.
9.	Kot eno izmed najbolj spornih in pravno najmanj obdelanih vprašanj se pojavlja vprašanje odgo-varnosti družbenopolitičnih skupnosti in njihovih organov v odnosu do delovne organizacije in njihovih članov.
Ustavno in zakonsko je mogoče v bodoče vzpostaviti samoupravni mehanizem komuniciranja med družbenopolitičnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami za razreševanje nastalih konfliktnih situacij, ki nastajajo zaradi določenih nedoslednosti in neadekvatnih sistemskih rešitev, za katere je pristojna in s tem tudi odgovorna odgovarjajoča družbenopolitična skupnost. Predvsem je treba preprečiti konflikte med delovnimi organizacijami in družbenopolitičnimi skupnostmi, če pa vendarle pride do konfliktov in do škode, je nujno potrebno vzpostaviti ob-jektivno materialno odgovornost določene družbenopolitične skup. nosti za delo njenih organov oškodovani .delovni organizaciji. Pri ugotavljanju odgovornosti se pri tem postavlja tudi vprašanje neposredne odgovornosti posameznikov, članov organov družbenopolitične skupnosti, ki so odgovorni za nastale konflikte.
V novih ustavnih amandmajlih naj se predvidena inštitucija kompenzacij odredi kot obveznost določene družbenopolitične skupnosti do delovnih organizacij in to ne samo v primerih, ki so vnaprej ugotovljeni, temveč tudi kot odgovornost za vse sistemske mere, za. radi katerih delovne organizacije prihajajo v neugoden položaj — in to ne po svoji krivdi.
10.	Na posvetovanju je bilo izraženo mnenje, da prisilna uprava ni združljiva z našim samouprav-
nim slistemom in da je potrebno uvesti takšno obliko družbenega nadzora, ki bo na samoupravni osnovi in ne etatistično kot doslej, zagotavljal učinkovito preprečevanje neracionalne proizvodnje v delovnih organizacijah. Posamezni člani posvetovanja so podrprli predlog, da se spremeni drugi odstavek 18. člena zvezne ustave SFRJ.
11.	Mnogo zakonov je, ki regulirajo posamezna vprašanja v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem. To bo moralo ostati tudi v bodoče; potrebno pa je celovito, z ustavo oziroma z dgovarjajočim sistemskim zakonom, regulirati nekatera osnovna in bistvena vprašanja v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanj em.
Podpisi k slikam
Delovno vzdušje v prostorih SO Kranj, kjer je bilo konec meseca marca posvetovanje o samoupravni odgovornosti v delovnih organizacijah
Delovno predsedstvo posvetovanja
Posvetovanja se je udeležilo sto dvajset predstavnikov petinštiridesetih gospodarskih organizacij iz vse Jugoslavije.
Razprave so bile živahne in v trenutkih zelo stvarne. Zato ni čudno, da so prisotni z zanimanjem spremljali delo tega zbora.
Pogled z galerije za novinarje. Sedma sila je z zanimanjem spremljana delo udeležencev in zelo pohvalno ocenila njihovo delo.
Tovariš Leopold Krese, predsednik gospodarske zbornice SRS, je pozdravil navzoče v imenu vseh slovenskih gospodarstvenikov
V pričakovanju sklepov
Na posvetovanje smo povabili tuJ di Drs. J. D. M. Kruisinga iz Holandije. Dad pred tem je bil naš gost in se je zanimal za naše samoupravljanje. Ob njem predsednik DS podjetja inž. Janez Bohorič, ki je bil gostov prevajalec.
Nadaljevanje na 5. str.
Novo obdobje Izobraževanja
Na 11. redni seji je delavski svet podjetja med drugim sprejel tudi pravilnik o izobraževanju. V pravilniku je precej novosti in čeprav so o njem razpravljali v vseh delovnih enotah, je le prav, da nekatere značilnosti poudarimo, zato sem za razgovor prosil inž. Judito Rakovec, direktorico izobraževalnega centra.
Vpr.: Delavski svet podjetja je na zadnji seji sprejel oz. potrdil pravilnik o izobraževanju. Kaj pomenijo novosti pravilnika za vas, delavce v izobraževalnem centru, in kaj za podjetje?
»Pravilnik se ne tiče samo 200—300 delavcev, ki se izredno šolajo ali izobražujejo v različnih tečajih in seminarjih, tiče se vsakega člana kolektiva, ker so obdelana vsa področja izobraževanja. Velja za vse, saj se mora vsak na svojem delovnem mestu nenehno izpopolnjevati (funkc. izobražev.): velja za tiste, ki želijo napredovati s pridobivanjem dodatnih znanj, se prekvalificirati ali došolati, se družbenoekonomsko izobraževati, dvigniti in razširiti kulturno obzorje in splošno znanje. Po mojem mnenju pomeni novi pravilnik uzakonitev načel izobraževanja, kakršno naj bi v bodoče v našem podjetju bilo.
Skušali smo postaviti dobro začetno osnovo za izobraževanje v našem podjetju. Za člane kolektiva pa pomeni novi pravilnik zbir njihovih dolžnosti in pravic do izobraževanja, ki jih imajo na svojem delovnem mestu ali pa če želijo napredovati. Del določil je napisanih za daljše obdobje. Po novem sistemu bi delavce izobraževali za poklic ozkega in širokega profila, to je za priučene in poklicne delavce. Slednje bi v skladu s potrebami vključevali v izredno šolanje, prav tako tudi delovodje. Na ta način bi odpravili stalno pomanjkanje poklicnih in priučenih delavcev. S pravilnikom zajemamo tudi funkcionalno izobraževanje za različna področja. Seveda je osnova vsemu planiranje in programiranje izobraževanja, to pa temelji na kadrovski politiki podjetja ter na analizah kadra in potreb.«
Vpr.: Ali so v pravilniku določila zapisana po obstoječem stanju ali pa se z njimi začenja novo obdobje izobraževanja? Vam bo to služilo kot startna osnova, kot skupni zapis metod dela, vaših in delavčevih dolžnosti.
Saj veste za primere, ko je bilo vse lepo napisano, pa ni šlo samo od sebe. Kaj bi bilo treba narediti, da bi obravnavani pravilnik »zaživel«.
»Nujno bi bilo, da bi enkrat začeli spoštovati vse, kar sprejmemo in se dogovorimo. Vse naše samoupravne akte. Vsi bi se morali seznaniti z njihovimi določili in jih izpolnjevati. Izobraževalna politika je vezana in je del kadrovske politike, ki jo je treba jasno postaviti in jo uresničevati. Zavedamo se, da to ne gre čez noč. Predvsem je treba pritegniti vse delovne enote, da bi se načelno postavljena kadrovska politika tudi izvajala.«
Vpr.: Sistematičnega izobraževa-vanja se ne morejo udeležiti delavci, ki nimajo niti najosnovnejših splošnih znanj — nimajo osemletke. Kako to ureja nov pravilnik?
»Vsakemu delavcu, ki ima 4 razrede osnovne šole, je dana možnost, da konča osemletko na delavski univerzi Tomo Brejc. O delavcih, ki imajo manj kot 4 razrede, ne govorimo (jih je pa kar precej), ker te možnosti nimajo.
Poleg tega bomo (v skladu s pravilnikom) organizirali za delavce s 6 razredi osnovne šole šolanje za poklic ozkega profila, za delavce z 8 razredi pa šolanje za poklic širokega profila. Le-ti imajo po določeni dobi prakse in če so uspešni pri delu in študiju možnost nadaljevati šolanje bodisi v delovodski šoli bodisi na tehničnih šolah. Možnosti je dovolj, le velika nezavzetost je, in to predvsem med mladimi.«
Vpr.:Kaj po vašem mnenju zlasti mladim delavcem ne daje dovolj spodbude, da bi se v svojem poklicu izpopolnjevali in šolali?
»Menim, da je to predvsem nejasna kadrovska politika v samih delovnih enotah in da temu posvečajo premalo pozornosti. Izjeme so samo nekatere delovne enote. Delavec nima jasnih obetov za prihodnost, često ne ve, kakšna je pot do napredovanja. Vsako napredovanje je preveč prepuščeno trenutnemu položaju, ni sistematično obdelano in ni vedno odvisno od pridobivanja potrebnih znanj. Na poklicnih delovnih mestih najdemo delavce z izobrazbo od 3 razredov osnovne šole do dokončane poklicne šole, enako pa je tudi na priučit-venih in nekvalificiranih delovnih mestih.
Podatki, da je v podjetju 53,1 °/o nekvalificiranih delavcev, da pa bi jih po naših zahtevah smelo biti le 10,8 %, kaže, da je velik razkorak med zahtevami in dejanskim stanjem. Delavcu je treba dati možnosti izobraževanja, jih prepričati, da je to potrebno. Mnogi se sploh ne zavedajo, kaj vse bi morah znati za uspešno delo na delovnem mestu.
Pri nas vse preveč poudarjamo, da smo dovolj pametni že po naravi in da nam znanja, ki jih dajejo šole ali druge oblike izobraževanja, niso potrebna.«
Vpr.: V kadrovski politiki mora obveljati princip, da je vsaka delovna organizacija odgovorna za nenehen dvig lastnih delavcev. Kaj je bilo v tej zvezi narejenega pri nas?
»V zadnjih letih se je dvignilo na primemo raven število zaposlenih strokovnjakov z visoko in višjo izobrazbo, saj jih je 154. To je terjal od nas nenehen razvoj in naloge, ki stoje pred nami. Pri srednjem in poklicnem kadru pa nismo bili tako uspešni. S pravilnikom smo načrtali pot, kako zagotoviti ta kader. Potrebno pa bo mnogo naporov, da se bo to uresničilo, kajti v preteklosti nam je poleg uspešnih izobraževalnih akcij nekaj izobraževalnih akcij tudi propadlo zaradi nezanimanja delavcev za izobraževanje in zaradi premajhne podpore vodstev nekaterih delovnih enot.«
Vpr.: Bistvene novosti v pripravništvu?
»Za delavce z višjo in visoko izobrazbo smo skrajšali pripravništvo z enega leta na pol leta, za delavce s srednjo izobrazbo pa s pol leta na tri mesece. Pripravnikom posredujemo znanja, ki jih bodo na delovnem mestu rabili. To skrajšanje pripravništva je povezano s tesnejšim sodelovanjem mentorja s pripravnikom, kajti le tako pripravništvo lahko uspe. Prej, ko je bilo več časa na razpolago za spoznavanje tovarne, ga je bilo nekaj tudi neizkoriščenega. S skrajšanjem stažiranja se delavci ne bodo smeli naučiti manj, ampak bodo morali spoznanja pridobiti v krajšem času.«
Vpr.: še o izrednem šolanju: Kakšne bodo odslej ugodnosti? Ali so ugodnosti za izredno šolanje večje ali manjše?
»Ugodnosti so manjše, in sicer: plačilo celotne šolnine ostane, študijski dopust pa je znižan na 2 dni za izpit, ukinjeno je tudi povračilo potnih stroškov.«
Vpr.: To velja na splošno, ali so tudi izjeme?
»Menim, da izjem ne bi smelo biti«.
štular Jože
Novo o varstvu pri delu
Delavski svet podjetja je na svoji 11. seji, dne 18. marca, na predlog odbora za varstvo pri delu potrdil nekatere spremembe v pravilniku o varstvu pri delu. Ker je blil prejšnji pravilnik o varstvu pri delu izdan šele leta 1969, smo o tem povprašali vodjo cddelka za varstvo pri delu, inž. Rudija Nadiževca.
Tov. Nadiževec, zakaj je v tako kratkem času prišlo do tolikih sprememb, da bo potrebno izdati nov pravilnik?
Navsezadnje dve leti ni kratka doba, sprememb pa je bilo med tem časom precej: v tovarni je bilo nekaj tehnoloških procesov ukinjenih (DE naravno usnje), uvedenih pa je bilo nekaj tehnoloških in organizacijskih novosti! (saj poznamo revolucijo med staro in novo tehnologijo); velik problem je tudi preseljevanje naših oddelkov iz prostora v prostor oziroma iz obrata v obrat. Nekatera določila v pravilniku pa smo morali dopolniti ali pa spremeniti tudi zaradi tega, ker niso bila popolnoma v skladu z zunanjimi
predpisi in nas je na to opozarjala inšpekcija dela.
Katere so vsebinske spremembe v novem pravilniku?
že v uvodnih določilih, s kate-rimli povzemamo kratko vsebino pravilnika, je nekaj sprememb, in sicer: za koga določbe veljajo (3. člen) in da je treba varstvo delavcev uresničevati vzporedno z uvajanjem tehnološkega procesa. Slednje je zelo pomembno lin pri nas se tudi že kar dobro uresničuje. Marsikje, mislim druge tovarne, za vsako ceno uvajajo nove tehnološke procese, varstvo pa organizirajo z neko zamudo, kar lahko povzroči hude posledice.
Naslednja zelo bistvena novost novega pravilnika so 33., 34. in 35. člen, s katerimi na podlagi zahtev temeljnega zakona o varstvu pri delu točno določamo, katera so zdravju škodljiva dela, določamo pa tudi dela, bolj nevarna za poškodbe, ter zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci, ki na takih delovnih mestih delajo. Ta določila v prejšnjem pravilniku
niso bila jasna. Določala so le delovna mesta, na katerih se mora občasno opravljati preizkus znanja.
Zelo pomembna je tudi sprememba v poglavju, ki obravnava izobraževanje. Podrobnosti v zvezi s tem obravnava pravilnik o izobraževanju, ki ga je delavski svet podjetja že potrdil. Naš pravilnik pa s 37. členom točno navaja roke, v katerih morajo delavci opravljati preizkus znanja, in to tudi tisti, ki ne delajo na nevarnih delovnllh mestih, vendar je ta rok podaljšan na 3 ali na 5 let.
Ugotavljam, da je teh sprememb nazadnje le toliko, da opravičujejo novo izdajo pravilnika.
Poleg navedenih dopolnil pa smo v pravilniku zamenjali tudi vrstni red poglavij. Zato je vsekakor nujno, da pravilnik ponovno izdamo.
Rad bi poudaril še dopolnila v poglavju, ki obravnava postopek pri poškodbah. Novost je v tem, da vse poškodbe niso priznane kot obratne poškodbe, čeprav se
pripetijo v tovami. Priznajo se le tiste, ki imajo neposredno zvezo z delom. Druge poškodbe, ki bi nastale zaradi nediscipline in podobno, ne bodo priznane kot A poškodbe, ampak kot B. Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezenskega dopusta pa je enako kot za ostale boleznine. Za prvi mesec bolezenskega dopusta izplačuje tovarna enako nadomestilo tudi za poškodbe, kli se pripetijo na poti v službo ali iz službe.
To določilo pravzaprav ni novost v pravilniku, saj ga je delavski svet sprejel že lansko jesen.
Kdaj predvidoma pa bodo določila tega pravilnika začela veljati oziroma kdaj ga bodo sprejeli člani kolektiva?
V končnih določilih je napisano, da pravilnik začne veljati 8. dan, ko ga sprejme delavski svet podjetja ali 8. dan po javni objavi. Menim, da bo javni objavi zadoščeno takrat, ko ga bodo prejeli vsi člani kolektiva. Trenutno pa je pravilnik v razmnoževanju.
Plačana si9 da za menoj počistiš
Čeprav sem samo snažilka, se zavedam, da je moje delo potrebno. Zato sem večkrat tudi zadovoljna, včasih pa doživim tudi kaj neprijetnega in ponižujočega. Zadnjič sem čistila garderobo in opazila delavca, ki je grdo pljunil v umivalnik. Opozorila sem ga, da naj vsaj z vodo izpere. Grdo me je pogledal in mi zabrusil: »Za to si ti plačana!«
Ne, nisem za to plačana, da bi snažila za delavci, ki namerno, nekateri tudi nej namerno, odlagajo svoje iztrebke na nepravo mesto. Podobno se mi je že večkrat primerilo. Zato včasih želim menjati delovno mesto. Ko sem vse to povedala predpostavljenemu, je zahteval, da v. bodoče vsakogar, ki bi me tako ali podobno ponižal, pokažem s prstom. To bom tudi storila. Zvedela sem tudi, da bodo v bodoče vsakogar, ki bi se tako obnašal, slikali, sliko pa dali na oglasno desko, da se bo lahko pogledal v lastno ogledalo.
Pa še to: Zakaj tako grdo ravnate s pipami in umivalniki v kopalnicah? Kupiti bomo morali nove in to iz lastnih sredstev. Pozivam vse: bolj pazite na lastno in skupno higieno, snažilke bomo vseeno imele dovolj dela.
Snažilka v novih prostorih
avtopnevmatikarne
Obvestilo
Služba varnosti podjetja je ob odkritju tatvin v garderobi tehnične hale obrata II. našla tudi ukradeno uro. Najdena ura je ruska. Ukradena je bila pred nekaj meseci v garderobi obrata II. Doslej se še ni javil lastnik. Obvestilo o tem je že nekaj časa na oglasni deski, vendar brez uspeha. Služba varnosti poziva lastnika ure in tudi vsakogar, ki kaj ve o tatvini ure, da to sporoči službi varnosti.
Poštenemu delavcu želimo vrniti tisto, za kar je oškodovan.
Služba varnosti
Rudi Nadiževec — vodja oddelka za Varstvo pri delu
Pišem vam iz Beograda, kjer služim vojaški rok. Konec januarja sem zaključil šolo, v februarju pa sem bil na dopustu.
Obiskal sem sodelavce in se malo razgledal po tovarni in ugotovil, da se je veliko spremenilo, na vsakem koraku se vidi napredek.
Dopust mi je zelo hitro in prijetno minil, tako da nisem utegnil obiskati vseh prijateljev, ki sem jih na začetku mislil obiskati.
Premeščen nisem bil in sem ostal v šolskem centru. Dnevi mi hitro minevajo, saj je v kabinetu, kjer delam, vsak večer precej prijateljev in igramo šah, od časa do časa pa tudi kako domačo zapojemo, tako da mi ni nikoli dolgčas.
želel bi pozdraviti vse sodelavce iz elektro delavnice, tov. Janša in tov. J. Tavzlja.
Najlepše se zahvaljujem za glasilo, ki ga redno dobivam, saj to je edini način, da lahko sledim napredku tovarne. Tovariško vas pozdravlja in vam želi mnogo uspehov
Marjan Markun v. p. 2143)13 Beograd
Prejmite lepe pozdrave iz Delnic, kjer služim vojaški rok. Prosil bi vas, če bi lahko dobival glasilo.
Lep pozdrav!
Janez Košnjek v. p. 2935-5 Delnice
V tem kraju še nisem slišal za naš jubilej, 50-letnico obstoja to-vame SAVA. Veliko pa se je govorilo o tem, ko sem bil še doma. Zelo žal mi je, ker se ne morem udeležiti tega praznovanja. Vsem Savčanom, posebno pa delavcem v valjarni, želim veliko uspeha tudi pri nadaljnjem delu.
Lepo vas pozdravlja
Ovsenik Ciril
Fantje, hvala za pozdrave. Ne veni kolikokrat ponovljena prošnja sc včasih le izpolni. Oglasite se še kaj.
Urednik
Vidne in na prvi pogled nevidne tatvine'
O tatvinah smo zadnje čase že pisali. V glavnem o dveh vrstah tatvin: o tatvinah družbene in osebne lastnine. Kot ljudje grajamo navedeni dve vrsti tatvin zelo različno. V tem sestavku pa
Nadaljevanje s 3. strani
Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori imajo javnopravni značaj, sankcije pa so pretežno civilno-pravne vsebine, zaradi tega se pri njih ne moremo mehansko držati pravil splošnega civilnega ugovornega prava. Poleg tega je pri nadaljnji obdelavi tega področja nujno potrebno preprečiti, da bi s takšnimi sporazumi in dogovori prišle do izraza monopolistične, kartelistične in druge negativne tendence. Pri razpravljanju o tem področju je bilo poudarjeno tudi vprašanje odgovornosti subjektov vseh sporazumov in dogovorov v zvezi z njihovim zaključevanjem in realizacijo.
12.	Odgovornost je potrebno bolj kot do sedaj definirati tudi za vse tiste notranje in zunanje faktorje, ki često odločilno vplivajo na odločitve, so pa do sedaj ostajali anonimni in neodgovorni. Zato je potrebno zagotoviti več javnosti dela v procesih samoupravnega odločanja in določiti družbenopolitično odgovornost za njihova stališča in obnašanje. S tem, da se bo odgovornost formalnih struktur v delovnih organizacijah zaostrila, se bo zmanjšal vpliv najrazličnejših neformalnih
bi vas radi seznanili še o drugih oblikah tatvin, za katere bi večina rekla, da niso tatvine.
(|> Povsem naravno se nam zdi, če se na veliko goljufamo in krademo drug drugemu — med de-
struktur v delovni organizaciji in izven nje. Večja javnost dela in boljši sistem linformiranja morata preprečiti monopol nad informacijami. K temu bo največ pripomoglo stalno informiranje in poročanje o planiranih akcijah in merah (do sedaj se je v glavnem informiralo o izvršitvi odločitev). To bo delavcem omogočilo, da bodo več in bolj neposredno sodelovali pri odločanju lin zavzemali stališča pri kasnejšem izvrševanju teh odločitev.
Prisotni na posvetovanju menijo, da morajo stališča, ki so bila na posvetovanju izražena, najti svoje mesto v resolucijah in v drugih dokumentih II. kongresa samoupravijalcev Jugoslavije. Sodelujoči, zlasti iniiciatorji posvetovanja, morajo na ustrezen način širiti in tolmačiti sprejeta stališča delovnih organizacij v zvezi z odgovornostjo v naši družbi kot celoti.
Posvetovanje je pooblastilo sekretariat, da v skladu z razpravo izvrši končno redakcijo zaključkov in da jih s celokupnim materialom dostavi odboru za pripravo in sklic II. kongresa samoupravijalcev Jugoslavije in ustavni komisiji.
lovnimi enotami. Izgovor je znan: saj ostane vse v podjetju.
% Poznamo delavce (ali pa tudi ne vemo zanje), ki redno prihajajo na delo in se krijejo s tem, da dajejo videz delovnega človeka. Manj je tega v proizvodnih delovnih enotah, več možnosti pa je v strokovnih službah. Ali ni tudi to kraja?
@ Znani so tudi taki, ki med delovnim časom delajo honorarno. Ali ni tudi to tatvina?
• Kaj pa nekateri, ki svojega dela ne morejo opraviti v rednem delovnem času? Delajo v nadurah. Vemo pa, da bi se delo lahko opravilo v normalnem delovnem času. Ali ni tudi to tatvina?
© Poizkušamo odkriti tudi tiste, ki za lepe vsote denarja izdajajo poslovno tajnost podjetja. Tudi to je tatvina.
Še bi lahko naštevali različna odtujevanja in nepravilnosti. Prišel pa je čas, ko bomo vse te na videz normalne in vsakdanje pojave začeli iztrebljati. Mislim, da se vsi strinjamo, da bo to v skupno korist. Pri nas je žal še vedno zakoreninjeno mnenje, da je zelo grdo, če nekdo prijavi nekoga, M je kradel. V posameznih primerili pa se bojimo, da se bo kdo maščeval nad nami. če dobro pre-mislimo, smo nekako soudeleženi, če vemo za nepravilnost, pa raje pogledamo stran in se izognemo odgovornosti, češ, saj nič nisem videl. Naše življenje pa bo veliko lepše, če nam ne bo nič ležalo na duši. čista vest je pogoj za mimo in dolgo življenje.
Studen Blaž
Posvetovanje -..



Tekmovanje usnjarjev, gumarjev In čevljarjev pod Storžičem
Naši smučarji in smučarke so se udeležili tekem v veleslalomu na pobočjih Storžiča, kjer sta bili postavljeni dve progi, za člane in članice ter veterane.
V soboto smo se napotili iz Kranja, od koder nas je odpeljal z avtomobilom tov. Trilar. Za njegovo uslugo se mu vsi prav lepo zahvaljujemo. Odpeljal nas je daleč pod obronke hribov in gora, vse do tja, dokler mu ni sneg preprečil nadaljevati pot. Vzeli smo smuči in nahrbtnike in se podali na pot. Dolgo smo hodili in nikakor nismo uzrli koče pod Storžičem. S smučmi in nahrbtniki ter nagradami, ki jih je prispevala naša tovarna za to tekmovanje, smo po dobri uri hoje le ugledali kočo. Bilo nam je že pošteno vroče. V koči so bili zbrani že skoraj vsi tekmovalci in tekmovalke ter organizatorji tekem. Prenekateri so bili tu že od petka in so se že kar dobro udomačili v koči. Tudi mi smo kmalu našli zvonce in začel se je pogovor o progi, snegu in drugem. Tukaj se namreč skoraj vsi med sabo poznamo, saj' se srečujemo vsako leto. To tekmovanje namreč letos praznuje 20-letnico. Leta 1951 so usnjarji, gumarji in čevljarji prvikrat zarezali smučino v tem tekmovanju, od takrat pa do danes so to tradicijo nadaljevali vsako leto razen enega, ko ni bilo ugodnih razmer za smuko.
Zvečer je bilo najprej na sporedu žrebanje startnih številk. Mi smo imeli srečo, posebno pa jaz, ki sem žrebal in sem vso našo ekipo izžrebal sam. Pravila za tekmovanje so namreč takšna, da smo morali žrebati za ekipo štiri člane, od tega tri v skupini tekmovalcev starih do 35 let in enega tekmovalca starejšega nad 35 let (do 45 let), ki je moral biti izžreban drugi. Ko smo žrebali za prvega tekmovalca iz vsake to-
varniške ekipe, sem jaz kot tretji potegnil našega tekmovalca, in imel je startno številko tri. Nato smo žrebali drugega, pa tretjega in četrtega člana ekipe, vsakega posebej. Jaz sem vsakokrat potegnil svojega tekmovalca; imeli smo pa naslednje štartne številke; poleg 3 še 17, 27, 37. Tako smo imeli za ekipo kar dobre startne številke. Sedaj smo pa prešli še na žrebanje ostalih tekmovalcev. Naši so imeli naslednje številke: 52, 72, 79 in 84. žrebanih je bilo 93 tekmovalcev. Za ženske smo žrebali tako, da sta naši dve predstavnici dobili številki 1 in 9. Pri veteranih pa nismo imeli zastopnika.
Bližal se je najzanimivejši del sobotnega večera, že tradicionalni »veseli večer«, v katerem mora sodelovati vsaka tovarna, ki se udeleži tega tekmovanja, vsaj z eno točko. Najboljša je bila točka po zgledu na tisto, ki jo ima Čkalja v kvizu »Izkažimo se«. Tej smo se tudi najbolj nasmejali, pa tudi ostale niso dosti zaostajale za to, tako da smo se nasmejali do onemoglosti. Po končanem »veselem večeru« smo se razšli v svoje sobe, kjer nas je čakalo važno delo. Pripraviti smo morali smuči za tekme, če bi takrat nekdo hodil po sobah, bi imel kaj videti. Videl bi razno razne načine »mazanja, penzlanja in peglanja« smuči. Tudi pri izbiri maž bi lahko videl, da si nismo vsi enakega mnenja. To pa predvsem zaradi tega, ker so progo »cementirali«, kakor se temu reče. Posujejo jo namreč z nekim gnojilom, ki potem potegne vase vodo in sneg postane zelo trd.
Zjutraj, ko smo se zbudili, nas je nemalo presenetilo vreme, saj je padal dež kot za stavo. Nastalo je vprašanje, ali tekme sploh bodo. če bi slučajno odpovedalo ti-
sto »cementiranje«, vožnja med vrati sploh ne bi bila mogoča. Na srečo pa je bila proga trda. Za 10. uro je bil napovedan start za člane, stare do 35 let in do 45 let.
Naši ostali tekmovalci, ki niso prišli že v soboto, bi morali priti v nedeljo, vendar ni bilo nikogar razen Ivana Ruparja. To je bilo tudi delno razumljivo, saj je padal dež kot za stavo. Še predno smo si ogledali proge, smo bili mokri do kože. Kot smo videli, je bil spodnji del proge zelo hiter oziroma odprt, medtem ko je bil zgornji del postavljen bolj oglato, to se pravi, bolj zaprto, kar je bilo tudi prav, saj je bil zgornji del izredno strm. Proga je bila dolga okrog 1000 m in je imela 30 vratič. Kljub temu je proga zahtevala veliko odstopov in diskvalifikacij. Vzrok pa ni bila težka proga, pač pa vremenske razmere. Dež, ki je močno padal, ni dovoljeval, da bi nosili očala, ker nismo potem nič videli. Brez očal pa tudi nismo videli dosti, ker nas je dež bičal v oči in smo vozili mežikaje. Tekmovanje se je začelo s polurno zamudo; kot prvi od našil bi moral voziti Zupan Andrej , vendar ga -ni bilo, prav tako pa ni bilo -tudi -našega drugega tekmovalca Bertonclja Edija. Tako je prišlo do tega, da se je kot prvi od naših spustil po progi Drago Zajc s startno številko 27. Zgornji del proge, ki je med vrati že kazal kopnine, je prevozil hitro in lepo, potem pa, ker ni skoraj nič videl zaradi dežja, je hotel potegniti očala na oči, imel pa je smolo, da je z očali vred potegnil še kapo na oči, tako da za trenutek ni ničesar videl. To je bilo dovolj, da je zapeljal s proge in v mehkem snegu, ki je bil izven proge, padel; da bi bila smola še večja, se mu je utrgala še vez na smučeh in ni mogel nadaljevati vož-
nje. Naslednji od naših sem bil na vrsti jaz s startno številko 37. Zgornji del proge sem prevozil bolj previdno. Ta del je bil, kot sem že omenil, strm in če si tukaj padel, te je neslo nekaj vratič navzdol. Videl nisem skoraj nič, nekaj časa sem gledal na eno oko, nekaj časa pa na drugo oko. V tem zgornjem koncu proge je še kar šlo, ker hitrost ni bila velika. Za srednji del proge pa sploh ne vem, kako sem vozil. Zaradi hitrosti in dežja sploh nisem videl, ali sem šel skozi vsa vrata ali ne. Spodnji del proge je bil pa malo boljši, speljan je bil namreč med smrekami in so nas malo varovale pred dežjem; tako sem nekako v mežikajočem stilu privozil v cilj in dosegel čas 46,3 sekunde, kar je na koncu zadostovalo za peto mesto izmed 93 prijavljenih. To je bil moj letošnji naj večji uspeh, posebno še zaradi nemogočih tekmovalnih razmer.
Rupar Ivan je bil na vrsti kot naš naslednji tekmovalec s startno številko 79. Proga je bila že v obupnem stanju. Na mnogih krajih je bila že popolnoma kopna, tako da je bila vožnja že skoraj nemogoča. Startal je tako med zadnjimi. Zgornji in srednji del proge je prevozil zelo hitro in drzno. Nato je prišel do tistih nesrečnih vrat, ki so bila napol kopna in to je bilo dovolj, da ga je pri veliki hitrosti vrglo in je padel. S tem je izgubil dragocene sekunde, vendar se je pobral in nadaljeval vožnjo. Proti koncu pa mu je -proga še enkrat zagodla in moral je odstopiti.
Ko je bilo na naši progi tekmovanja konec, smo se preselili na progo za ženske in veterane. Dolga je bila 600—700 m in je imela okoli 20 vratič. Kot prva je startala naša tekmovalka Ivanka Juhant s startno številko 1.
Predvozača sploh niso imeli, ker ni nihče hotel peljati v tem dežju in po tej razriti progi. Kakor sem že omenil je prva startala naša tekmovalka Juhant. Že na začetku pri prvih vratih je imela smolo,
da je zapičila smučko v sneg; tu v zgornjem delu sneg ni bil »cementiran« in še tekmovalke so šle od cilja proti startu s smučmi na rami, tako da so si vso progo razrile s čevlji. No, nekako je rešila smučko iz snega in nadaljevala vožnjo do cilja brez težav in zasedla 7. mesto med smučarkami. Naslednja je bila lanskoletna zmagovalka tega tekmovanja, naša Ema Žagar s številko 9. Tokrat je bila zelo huda konkurenca in je bilo vprašanje, če bo osvojila prvo mesto. V zgornjem delu proge je vozila dobro, medtem ko je v prehodu s strmine v položnejši del proge imela manjše težave, -na-srečno privozila v cilj in zasedla to je bilo zopet vse dobro in je odlično 2. mesto v konkurenci članic.
Za nas je bilo tekmovanja konec, potem so vozili še veterani, to so člani, stari nad 45 let, kjer pa mi nismo imeli zastopnika. S tem smo tudi zaključili tekmovanja naših smučarjev. Letos smo dosegli kar lepe uspehe, saj smo kot ekipa na sindikalnem občinskem prvenstvu Kranja zasedli drugo mesto za tovarno Iskra, ki je imela prijavljenih dvakrat več tekmovalcev kot pa mi. Kot po-samenziki smo bihi pa tudi dobri, saj je Ema Žagar zasedla prvo mesto, Ivanka Juhant pa 12. od 28 tekmovalk. Pri moških do 25 let starosti sem bil jaz 3., Rupar pa 4. Pri moških, starih od 25 do 35 let, pa je bil naš najboljši Drago Zajc — 6., Andrej Zupan pa 9., v razredu članov starih od 35 do 45 let, pa je bil Edo Bertoncelj 3. Ti tekmovalci so bili tudi glavni boj na prvenstvu tovarne, kjer so se razvrstili takole: člani stari do 35 let: 1. Ivan Rupar, Andrej Zupan, Drago Zajc, Andrej Valenčič, Viktor Šušteršič itd. Pri članih starejših od 35 let, pa je bil premočno prvi Bertoncelj Edo. Pri ženskah pa je Ema Žagar že drugo leto osvojila prvo mesto, Ivanka Juhant pa je bila druga.
Lep pozdrav! Andrej Valenčič
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Štular. Naslov uredništva: Kranj, Škofjeloška 6. tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kranj.
GUMIJADA bo 29. maja v Skopju
NAGRADNA SKANDINAVSKA KRIŽANKA
Kot je že v navadi za večje praznike, objavljamo tudi to pot nagradno skandinavsko križanko. Zagotavljam vam, da ni pretežka in se je lahko lotite tudi tisti, ki niste najbolj vneti reševalci. Prav gotovo vsi poznate način reševanja, zato vam tega ne bi opisoval.
Rešene križanke pošljite v uredništvo glasila najkasneje do 15. maja 1971.
Komisija za žrebanje bo izmed pravilnih rešitev izžrebala pet nagrajencev. Nagrade so takšne:
1.	nagrada 50,00 N din,
2.	nagrada 30,00 N din,
3.	nagrada 20,00 N din,
4.	in 5. nagrada pa po 10,00 N din.
Urednik
KAM ZA PRAZNIKE?
V teh dneh, ko so pred vrati prvomajski prazniki, marsikdo že premišljuje — kam? Nekoliko lažja odločitev bo tistim, ki imajo avtomobile, težje pa bo za neav-tomobiliste. Vlaki in avtobusi bodo polni. Iz preteklosti, iz izkušenj pa mnogi veste, da je med prazniki potovati z avtobusom prava
muka. Kam torej? Kamorkoli v naravo! Mnogi bodo gotovo pešačili na Šmarjetno goro in Šentjošt, v bližnje gozdove, na travnike. Če bo lepo vreme — to vam vsekakor želim — lahko pripravite piknik, povabite prijatelje in znance. Veliko več boste imeli od praznikov, če boste dan, dva preživeli v naravi. Bolj se boste spočili. Pa še tole: posebno priporočljivo je to za tiste, ki se sploh ne morejo več ločiti od volana svojega avtomobila.
Torej, prijetne praznike in kar najlepše vreme vam želim.
V začetku marca so se v Skopju sestaii špomi funkcionarji večjih gumarskih podjetij Jugoslavije.
Na sestanku so se dogovorili, da bodo naslednje športne igre gu-marjev — gumijada 29. maja v Skopju. Organizator je tovarna Gazela iz Skopja.
Poleg splošnih dogovorov o pravilih so sklenili, da bodo pripravili tekmovanje v naslednjih športnih panogah:
—	rokomet moški in ženske,
—	streljanje z zračno puško,
—	šah in
—	nogomet.
Do naslednjega sestanka, ki bo 10. maja, bodo po podjetjih, katerih predstavniki so se udeležili prvega sestanka, formirali tekmovalne ekipe in izbrali najboljše tekmovalce.
Upajmo, da se bo Sava odrezala tudi letos.	Jože Štular