Ptuj, petek, 9. junija 2006 letnik LIX • št. 44 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
)
Sport
Nogomet
Pred SP v
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
Imate pošto na strani 21
Po naših občinah	Po mestni občini	Po naših občinah	Po naših občinah	Sport
Cirkuiane • Pred	Ptuj • Nerazumljiva	Veličane • Deževje	Haloze • "Podobnik	Nogomet •
izgradnjo vrtca v	delitev dividend v	sprožilo številne	laže - zahtevam	Drava in Aluminij v
finančnih škripcih	Komunalnem podjetju	plazove	odgovor vlade!"	okviru pričakovanj
Stran 3	Stran 4	Stran 8	Stran 11	Stran 15
OMV kurilno olje
Zanesljiva toplota
9080 2332
Več kot gibanje.
OMV
9770040197060
Gorišnica • Kje je »ostal« nadzorni odbor?
Nadzorni odbor želi superrevizijo!
Predzadnjo sejo gorišniških svetnikov je pošteno prevetrila predsednica gorišniškega NO Ivica Orešek, ki je dala vedeti, da pregledani dokumenti, kolikor so jih pač dobili na vpogled, v zvezi z izgradnjo občinske stavbe in cirkulanske dvorane niso čisto brez »packe«. Na zadnji seji pa nadzornega odbora, niti njihovega poročila, ni bilo.
Zaliki Obran se razlaga ni zdela čisto nič pravšnja: »Prvič me zanima, zakaj nimamo na mizi obljubljenega poročila NO. Drugič pa, ali ni nezakonito in s tem tudi velika napaka dejstvo, da je bila v Cirkulanah vrednost naložbe presežena za 100 odstotkov?! Kakšne napake pa bi potem morale obstajati, da bi bilo upravičeno zahtevati revizijo? A to ni dovolj velika?! Ali pa mogoče nimate čiste vesti in je treba kaj prikriti?«
Zupan Kokot je na takšna namigovanja odgovoril le, da revizija stane veliko denarja in se pač ne bo delala na osnovi sumničenj, če pa bo kašna napaka dejansko najdena, potem bo do revizije prišlo takoj: »Res ne vem, zakaj zdaj hočejo revizijo, morda je vzrok v volilnem letu?!«
Tu se je dvogovor med obema končal, sicer pa je vprašanje, zakaj je takšna debata bila sploh potrebna, saj je jasno, da lahko NO povsem samostojno zahteva pregled
Namesto tega, kot je pojasnil sam župan Jožef Kokot, je nadzorni odbor občini poslal (vljuden) dopis, da člani strokovno niso dovolj usposobljeni, zato predlagajo in želijo revizijo dokumentacije oz. določenih postavk poslovanja občine v minulem letu, predvsem kar se tiče izgradnje občinske stavbe in cirkulanske večnamenske dvorane.
Župan: »Revizije brez odkrite napake ne bo!«
Zupan je na takšen dopis kar takoj odgovoril: »Razpisa za najem revizijske hiše pa na osnovi take zahteve res ne bomo izdajali in še manj drago plačevali! Če bi NO našel kakršnokoli, še najmanjšo napako, potem bi bila ta zahteva upravičena. Zgolj na osnovi nekih domnev in sumničenj pa revizija ni potrebna in ne utemeljena!«
Uvodnik
Joj, kam bi del?
V zadnjem času se tudi v Sloveniji veliko govori o energiji, kar je najverjetneje posledica dviga cen naftnih derivatov. Strokovnjaki se sprašujejo, na kakšen način v državi zagotoviti dovolj električne energije. Evropska skupnost nam pa tudi očita, da se v Sloveniji premalo izkoriščajo obnovljivi viri energije. Po ocenah strokovnjakov ima Slovenija tudi dovolj potenciala na področju alternativne in ekološke energije, da bi lahko ob hkratnem povečanju energetske učinkovitosti odpovedala proizvodnjo jedrske energije.
V Sloveniji se dogaja prav nasprotno, vedno glasneje se govori o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Gradnji drugega bloka nasprotujejo tudi v sosednji Avstriji, saj je Socialdemokratska stranka vložila resolucijo v kateri opozarjajo na nevarnost jedrske elektrarne Krško in na sporazum, ki ga je Slovenija leta 2004 sklenila z avstrijsko Koroško in Štajersko, v katerem naj bi se obvezala za izgradnjo vseh oblik obnovljivih virov energije (biomasa, vodna, vetrna in sončna energija). Deželna vlada na avstrijskem Koroškem je sprejela tudi že resolucijo proti izgradnji drugega bloka v jedrski elektrarni Krško. Obenem koroška deželna vlada poziva avstrijsko vlado, naj ukrepa proti izgradnji drugega bloka.
Deželna vlada avstrijske Koroške je v resoluciji navedla pet razlogov proti izgradnji novega bloka in nadaljnjemu obratovanju. Med drugim svarijo, da je jedrska elektrarna le 80 kilometrov oddaljena od avstrijske Koroške in da je na seizmološki prelomnici. Obenem pa še ni rešeno vprašanje varnega skladiščenja jedrskih odpadkov.
Skratka, spet gre v Sloveniji za fenomen. Kdaj bo Slovencem uradno predstavljen načrt za gradnjo drugega bloka v jedrski elektrarni Krško? Kdaj bo rešeno odlaganje odpadkov in kdaj lahko pričakujemo nadaljnje pritiske »stroke v službi politike« (beri Agencija za radioaktivne odpadke) o primernosti posameznih lokacij in kdaj se bo nadaljevala slovenska kampanja o tem, da so jedrski odpadki manj škodljivi za otroke od mleka itd.
Glavno vprašanje seveda je, kdaj bo politika v Sloveniji spoznala, da je najprej potrebno poskrbeti za že do sedaj ustvarjen d^ in šele nato razmišljati o gradnji novega stra-
nisca.
Zmago Šalamun
s strani Računskega sodišča, ne da bi za to potreboval občinski oz. županov »žegen«. Za najem revizijske hiše pa je potreben ustrezen sklep občinskega sveta, za kar je pač treba prej izvesti glasovanje. Tega pa nihče od svetnikov ni ne predlagal, ne zahteval.
Delo županovega sina je (bilo) zakonito
Morda pa je vzrok nekoliko milemu in prestrašenemu nastopu oz. dopisu NO odgovor na sum, da je bil kršen protikorupcijski zakon s tem, ko je pri izgradnji občinske stavbe kot podizvajalec nastopal županov sin s svojim podjetjem. Uraden odgovor oz. strokovno mnenje je poslal Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila iz Maribora, v njem pa piše: »Občina je zakonito izbrala najugodnejšega ponudnika za izvedbo del v javnem naročilu, podpisala je gradbeno pogodbo, v kateri ni bilo nobenih omejitev glede prenosa določenih gradbenih del s podizvajalsko pogodbo z izvajalca na tretje osebe. Tako se je izvajalec IGD Holermus odločil določena dela prene-
Ivice Orešek z gorišniškega NO na tokratno sejo ni bilo, zato pa so člani NO na občino naslovili dopis, da je potrebna revizija poslovanja občine v preteklem letu.
sti na podizvajalca Boštjana Kokota, s. p., za katerega se je kasneje izkazalo, da je sin župana občine Gorišnica. Dilema, ki se je postavljala, se je nanašala na zakon o preprečevanju korupcije. Komisija za preprečevanje korupcije v Ur. listu RS in na svoji spletni
strani tekoče objavlja seznam poslovnih subjektov, s katerimi na podlagi zakonodaje (ZPKor) ne smejo poslovati naročniki iz 1., 2., in 3. odstavka 28. člena. Na seznamu poslovnih subjektov, s katerimi na podlagi določb prvih treh odstavkov 28. člena ZPKor ne
smejo poslovati naročniki, ni Boštjana Kokota!«
Ker županovega sina ni na »črnem seznamu«, torej lahko povsem zakonito posluje oziroma sodeluje na javnih naročilih. Sum gorišniškega NO je v tem primeru torej ovržen.
SM
Sedem (ne)pomembnih dni
(Za)vest dobrotnikov
»Podarimo odvečno obleko humanitarnim organizacijam, nekomu bomo pomagali in imeli občutek zadoščenja. Prav tako, če stisnemo bankovec v roko brezdomcu. Le pomislimo na slab občutek, ki ga imamo, ko pogledamo stran, kadar nas kdo kaj prosi,« piše (med drugim) v svoji knjigi Misli o življenju in zavedanju Janez Drnovšek.
Ob množici povsem »vsakdanjih resnic« in povsem »zemeljskih prebliskov« nam Janez Drnovšek ponuja zajeten del pravih filozofskih razmišljaj o življenju in smrti, »o vseh obrazih resničnosti«, kot pravi njegov recenzent Marko Pogačnik. Nekdanji »pragmatik«, politik, ki je s svojo hladnostjo in nečustvenostjo prej spominjal na politični stroj, kot pa na raz-mišljajočega človeka, se zdaj nenadoma na veliko ukvarja z zadevami in vprašanji, ki so se mu še nedavno zdela kot nekakšno nespremenljivo dejstvo. Norčeval se je iz tistih, ki so govorili o »vizijah«, zdaj pa nas poučuje, kako moramo misliti in kako živeti, da nam bo lažje, da bomo koristili in
pomagali sebi in drugim, da se ne bi predajali različnim vrstam zasvojenosti, uspehu, popivanju, hrani, televiziji, potrošništvu ... Drnovšek v bistvu tega ne odklanja kar tako, opozarja pa, da je to odločno premalo za polno in zares srečno življenje.
O Drnovškovem početju in razmišljanju je seveda zadnje dni slišati različne komentarje in različna mnenja. Drnovšek pač ni samo »pisatelj«, ampak tudi predsednik države, ki mnoge izzive in dileme, s katerimi se on ukvarja »globalno« in na splošno, doživlja povsem konkretno v vseh njihovih (ne)prijetnih razsežnostih. S tega vidika bi bilo seveda dobro razmišljati (in razpravljati), v kolikšni meri je Drnovškovo pisanje predvsem tudi odziv na slovensko realnost in kako in koliko so njegove »filozofske misli« sestavni del njegove neposredne politične akcije.
Po petnajstih letih samostojne slovenske države, po vseh razumljivih in nujnih prioritetah (mednarodno priznanje, članstvo v EU in Natu), s katerimi se je v tem času večinsko ukvarjala slovenska politika, prihaja čas (samo)spraševanja o kvaliteti
našega življenja. Če se tega ne bomo lotili, bomo čedalje bolj izgubljeni in čedalje večji ujetniki tujih modelov (in vsakršnih tujih pritiskov). Vsekakor lahko soglašamo z Janezom Drnovškom, da materialne dobrine, nenehno in marsikdaj pretirano pehanje zanje, za »kariero«, pa zapiranje v vsakršen egoizem in izgubljanje občutka za sočloveka ne morejo biti edino zveličavne vrednote (in dobrote). Seveda pa je res, da je nekaj čisto drugega, če o tem razmišlja nekdo, ki ima že zelo dobro ali vsaj kolikor toliko dobro urejen gmotni položaj, ali pa tisti, ki se iz dneva v dan bojuje za golo preživetje.
O kvaliteti življenja skratka ni mogoče govoriti kar nasploh, prav tako ni mogoče dajati kar nasploh receptov, kako je treba živeti (in razmišljati), da bi bili kar najbolj srečni. Sociologi (in drugi strokovnjaki) za zdaj še niso dali pravih, predvsem pa ne celovitih odgovorov na vprašanje, ki je pravzaprav v slovenski javnosti zaznavno že nekaj let. To vprašanje nekako sugerira vtis, da zdaj ni slabo, da pa je bilo nekoč (v samoupravnem socializmu?) marsikaj drugače, tudi dobro ali celo boljše. Seveda odgovor na to vprašanje ne more biti zgolj enostranski, čisto »eko-nomističen«, češ da je včasih šlo za kup iluzij, da je mogoče živeti bolje ali celo dobro brez ustreznega materialnega pokritja. Nedvo-
mno je bilo veliko, preveč tega in s takšnimi zablodami so se morali soočati že tisti čas. Vsekakor pa so se vseh restrikcij lotevali bolj previdno, lahko bi rekel z več občutka za vse ljudi, predvsem tudi za tiste z dna socialne lestvice.
Tisto, kar zdaj najbolj moti, je pravzaprav pomanjkanje občutka za (vse) ljudi, ki se kaže v potenciranju individualnosti, v zapiranju v »svoj svet«, v samozadostnosti, tudi tam, kjer bi bilo lahko skupni-štvo koristno in prijetno. Nekako ugaša občutek za solidarnost, za medsebojno soodvisnost. Solidarnost je veliko več kot zgolj dajanje kakšnih starih oblek in občasnih dobrodelnih prispevkov tistim, ki nimajo. Pri tem je poglavitno, ali s posameznimi dejanji z različnimi »dobrodelnimi« prispevki zgolj sebi lajšamo vest, da vendarle nismo pozabili na uboge, ali pa se v državi zavestno organiziramo in opredelimo tako ter poskrbimo za takšne mehanizme družbene pomoči, da v načelu en bo takšnih, ki bi bili odvisni zgolj od naših »drobtin«.
Če bo tako, potem Janezu Drnovšku ne bo treba odvajati zares skromnih 100 tolarjev od njegove vsake prodane knjige (cena okoli 5 tisoč tolarjev) za »dobrodelne namene« in državi ne bo treba sprejemati zakona, ki naj bi preganjal tiste, ki na cesti prosijo za pomoč ...
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Cirkulane • Pred izgradnjo vrtca
V finančnih škripcih
Stari montažni vrtec v centru nove bodoče občine Cirkulane sicer še vedno stoji in tako, na prvi pogled, ni videti, da bi mu kaj manjkalo. Dejstvo, ki ga priznavajo vsi, pa pravi, da je že tako dotrajan, da bo kmalu postal nevaren, in čimprejšnja izgradnja novega je zato več kot nujno potrebna.
Po skupnem planu pred štirimi leti še enovite občine Gorišnica je bilo predvideno, da se novogradnja začne, in kot danes pravi župan Jožef Kokot, bi se lahko tudi končala v tem mandatu, torej do konca tega leta: »Če bi ostali skupna občina, bi bilo tako tudi izvedeno. Z januarskim referendumom pa so se občani haloškega območja odločili za odcepitev in bodo svoj vrtec pač (do konca) zgradili sami. Seveda pa to še zdaleč ne pomeni, da ne bomo izvedli vseh aktivnosti za izgradnjo tega vrtca, ki smo si jih zadali, in temu namenili tudi vsa sredstva, ki so za to planirana v letošnjem skupnem proračunu.«
Novi vrtec ne bo na sedanji lokaciji
Pred samim začetkom izgradnje pa so v Gorišnici oz. v Cirkulanah treščili na kar nekaj (nepredvidenih) ovir. Začelo se je že pri zemljišču, kjer so ugotovili, da sedanji vrtec stoji na parceli, ki je last ptujske kmetijske zadruge, gradbenega dovoljenja za vrtec, s katerim bi dokazovali lastništvo parcele, še vedno niso našli, za nameček pa je tudi sosednje zemljišče v lasti PP. Ker gre za strateško lego parcel v samem centru bodoče občine, so se začela pogajanja o odkupu, ki pa so nekje vmes zastala na mrtvi točki, čeprav vsaj KZ ne nasprotuje odprodaji teh parcel. S projektom izgradnje vrtca pa se mudi, malo verjetno tudi zaradi tega, da se po-črpajo predvideni milijoni za začetek gradnje iz skupnega gorišniškega proračuna. In da se ne bi ustavljali ob dolgotrajnih pogajanjih, so v občini našli drugo pot rešitve
lokacije: občina Gorišnica je namreč lastnica parcel okrog cerkve sv. Ane in po dogovoru z domačim župniščem bodo zdaj te parcele zamenjali za župnijsko zemljišče v samih Cirkulanah, nekoliko odmaknjeno od strogega centra. »Po oceni bo sicer treba nekaj zemlje še dokupiti, to razliko pa bomo doplačali,« pojasnjuje Kokot. Odkup zemljišča v centru Cirkulan pa bo pač naloga in strošek nove občine.
Iz skupnega proračuna 47 milijonov
Vmes je že bila pripravljena in potrjena tudi vsa projektna dokumentacija, zdaj pa je v pripravi razpis za izvajalca del. O kakšnem državnem sofinanciranju, na katerega potrpežljivo čakajo vse občine, pa ni ne duha ne sluha. »Žal se državnega sofinanciranja izgradnje ne moremo nadejati, tudi v bodoči občini Cirkulane ne, saj vrtec ni bil prijavljen na zadnji razpis šolskega ministrstva, ki je bil leta 1999. Lahko pa se bodo v prihodnje v občini Cirkulane prijavili na razpis za sofinanciranje opreme, ki se pričakuje. Čakati na prihodnji razpis ne moremo, saj je vrtec v preslabem stanju,« še pravi Kokot.
Tako naj bi se torej, po pravno speljani zamenjavi zemljišč in izbranem izvajalcu del, prva dela začela letos, čeprav se kaj lahko zgodi, da bodo stroji dejansko zaropotali šele v začetku naslednjega leta. Po projektu bo vrtec trioddelčen, z montažno izvedbo. Za izdelavo projektne dokumentacije in vseh ostalih potrebnih dokumentov je
Cirkulanski vrtec je popolnoma dotrajan, novi naj bi zrasel na drugi lokaciji, kje in kako dobiti kakšno državno pomoč za njegovo izgradnjo, pa bo prva naloga novega občinskega vodstva.
v skupnem gorišniškem proračunu zagotovljenih 15 milijonov tolarjev, za začetek del pa še dodatnih 32 milijonov. S tem denarjem, kot pravi Kokot, bodo naredili, kolikor bo pač šlo, ostalo bodo delali Cirkulančani sami, v okviru svojega proračuna. Ta projekt, gledano s finančnega vidika, nikakor ne bo majhen zalogaj za novo občino, ki se, vsaj v prvem mandatu, ne bo mogla pohvaliti z velikim proračunom. Kolikšna bo skupna vrednost novega vrtca, v tem trenutku še ni natančno znano, govori pa se o cifri okrog 200 milijonov tolarjev.
Zakaj se občina Gorišnica ni prijavila na razpis za državno sofinanciranje pred sedmimi leti, saj je bilo gotovo že takrat jasno, da montažna stavba nima več dolge življenjske dobe in da bo no-
vogradnja v kratkem nujno potrebna, Jožef Kokot ne ve pojasniti: »Na to vprašanje nimam odgovora, takrat nisem bil niti v občinskem svetu in ne župan. Danes pa je situacija toliko kritična, da se z gradnjo ne more več čakati!«
Vse drugo pomembnejše od vrtca
S to ugotovitvijo se strinja tudi podžupan iz Cirkulan Jožef Klinc, ki pa na vprašanje, zakaj se občina Gorišnica (oz. bolje rečeno cirkulanski del svetnikov) ni zavzel za prijavo na državni razpis za sofinanciranje izgradnje vrtca, odgovarja tako: »Mi smo se takrat pač držali zadanih skupnih občinskih planov za štiriletno obdobje. Za naš vrtec v Cirkulanah, ob vsem upoštevanju prioritet, takrat pa so bile to izgradnja kanalizacije in ureditev številnih cest, ni bilo več možnosti oz. dovolj sredstev. Po sprejetih srednjeročnih planih pa je bil vrtec na prioritetnem položaju v letu 2005/2006. Ker je v tem obdobju prišlo do novih referendumov in se je formirala nova občina Cirkulane, je zdaj pač za naše potrebe manj interesa s strani gorišni-škega župana.«
To so, brez sprenevedanja, v Cirkulanah po referendumskem izidu lahko tudi pričakovali, saj investicijskih vlaganj v območje, ki bo v nekaj mesecih postalo tudi uradno samostojna občina, preko sredstev, ki jim po ključu pripadajo, ne bi izvajal noben župan. Takšen odgovor pod-
župana Klinca, ki ima za seboj kar dolgo dobo soodločanja v gorišniškem občinskem svetu, pa je vseeno nekoliko luknjast, saj sama prijava na razpis ne zahteva denarja, pač pa le planiranje slednjega v proračunu. Glede na poznavanje poteka izvajanja državnega sofinanciranja, ki v prvi fazi pomeni zgolj razvrščanje prijavljenih tovrstnih naložb iz občin celotne države po prioritetni listi, je jasno, da sama izgradnja sledi kar precej časa, da ne rečemo leta kasneje. Torej, če bi v Cir-kulanah gledali nekoliko bolj dolgoročno - kar se bodo v samostojni občini morali zelo hitro naučiti - bi projekt izgradnje vsekakor morali prijaviti na razpis, tudi če bi naleteli na morebitno nasprotovanje »nižinskih« svetnikov, saj bi z ustreznim pojasnilom, ki ga dokazuje tudi praksa, zlahka dokazali, da bo tako treba počakati še nekaj let, preden bo do realizacije
prišlo. Zakulisne kalkulacije, da bi zaradi tega ostali brez kakšnega kilometra asfalta, so sicer v tem kontekstu točne, druga računica iz takratnega obdobja, da morda ne bo več referenduma za nove občine ali pa da slednji (spet) ne bo uspel - v tem primeru bi vrtec v celoti morala zgraditi občina Gorišnica - pa jih je tokrat, kljub navdušenju nad novo občino, lepo udarila po denarnici. Z 32 milijoni, kolikor jih bo še priteklo iz skupnega proračuna, namreč ne bo možno narediti kaj posebnega in tako se bo nova občina že na začetku poslovanja znašla pod pritiskom nemajhnega finančnega bremena.
Še upajo na državno pomoč
No, država se je pred kratkim odločila za svojevrstno potezo na področju izgradnje občinskih stavb. Gre za t. i. pilotski projekt podeljevanja stavbne pravice, po katerem lahko, recimo vrtec, zgradi na svoje stroške pač nekdo drug, občina pa nato objekt prevzame in zanj plačuje najemnino. Vendar ministrstvo tudi takšen način novogradenj, ki naj bi občinam izboljšal infrastrukturno stanje brez zadolževanja, sofinancira z določenim deležem. Ali se bodo morda v Cirkulanah za lažji start odločili za uporabo te možnosti (podelitev instituta stavbne pravice), Jožef Klinc ni vedel povedati: »Vsekakor bo morala biti izbrana pametna odločitev. Mislim pa, da bo gradbeni odbor moral vložiti maksimalne napore, da vseeno pridobi dodatna sredstva s strani države.«
Kako in kje, ostaja nepojasnjeno. O tem, kot še pravi Klinc, bo lahko več reklo novo občinsko vodstvo, ko bo izvoljeno. Če bo gradnja dejansko začeta letos in izpeljana do faze, za katero bo zadostovalo predvidenih 32 milijonov, potem je, ne glede na državno finančno pomoč ali brez nje, ne bo imelo smisla ustaviti.
Sicer pa na novogradnjo vrtca računajo tudi v Gorišni-ci, le da bodo šli po ustaljeni poti, kar pomeni, da bodo lepo počakali na razpis ministrstva za sofinanciranje, se prijavili in nato počakali na vrsto oz. sklep za dodelitev denarja.
SM
Sedanji gorišniški podžupan Jožef Klinc, sicer Cirkulančan: »Mislim, da bo gradbeni odbor moral vložiti maksimalne napore, da vseeno pridobi dodatna sredstva s strani države.«
Foto: SM
Ptuj • Še z 41. seje sveta Mestne občine Ptuj
Nerazumljiva delitev dividend v Komunalnem podjetju
Ptujski mestni svetniki so v okviru 41. seje sveta, ki je bila 25. maja, potrdili investicijski program za prvo fazo celovitega varovanja podtalnice Ptujskega polja. Razpravljali so tudi o poslovanju Komunalnega podjetja Ptuj; MO Ptuj je največja solastnica podjetja, skupaj pa so občine na Ptujskem njene lastnice v 61 odstotkih.
Po dogovoru z župani naj bi samo še letos odpisali amortizacijo. Če je ne bi, je rešitev samo v postopnem dvigu cen, preko tega bi v ceno vrnili amortizacijo, je bil predlog s strani podjetja, s čimer pa se župani niso strinjali, zato v KP Ptuj iščejo druge možne rešitve in denarne vire, ki bi prispevali k izboljšanju poslovanja. V kar nekaj točkah so svetniki potrjevali programe prodaje stvarnega premoženja s sklepi o prodaji, da bi zapolnili luknjo v mestnem proračunu za letos, ki naj bi bila velika 700 milijonov tolarjev, sprejeli pa so tudi odlok o ustanovitvi JZ Zavoda za šport Ptuj z dvema amandmajema. Prvega sta prispevala svetnika DeSusa Ignac Vrhov-šek in Meta Puklavec. Svet zavoda bo imel devet članov, pet bo predstavnikov ustanoviteljice, MO Ptuj, enega predstavnika bodo imeli delavci zavoda, tri pa izvajalci letnega programa športa v MO Ptuj. Odbor za družbene dejavnosti pa je v svoj amandma zapisal, da se brezplačna uporaba športnih objektov in površin, ki so v upravljanju zavoda, omogoči vrtcem, osnovnim in srednjim šolam v MO Ptuj.
Vseh investicij v okviru prve faze celovitega varovanja podtalnice Ptujskega polja je v MO Ptuj za 2,3 milijarde, soudelež-
ba občine je predvidena v 10 odstotkih, največ prispeva kohezija, in sicer dobro milijardo in 500 milijonov tolarjev. V tej točki dnevnega reda, ki je z vidika okoljevarstva izrednega pomena, so ptujski mestni svetniki želeli imeti učno uro, zato jih je ptujski župan dr. Štefan Čelan napotil v II. nadstropje Mestne hiše, kjer imajo na voljo vso dokumentacijo, da si jo lahko ogledajo. Pomembno je, da se vsi postopki izpeljejo v roku, da se lahko investicija prične. Za MO Ptuj pomeni to tudi 5500 služnostnih pogodb, ki so tudi notarsko overjene. Če bo vse normalno in ne bo nobenih pritožb, naj bi že letos jeseni zabrneli stroji. Pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda je v okviru omenjenega projekta za MO Ptuj načrtovana rekonstrukcija obstoječe čistilne naprave, prav tako dograditev obstoječega omrežja s posameznimi manjkajočimi odseki kanalov ter ureditev odvajanja odpadnih voda z ustreznimi razbremenilniki, zadrževalnimi bazeni deževnih voda na območju mešanega kanalizacijskega sistema. V okviru vodooskrbe pa je predvidena izgradnja globinskega vodnjaka globine okrog 200 metrov v Spuhlji, izgradnja in avtomatizacija šestih vodovodnih vozlišč ter zamenjava ob-
Foto: Črtomir Goznik
Zupan MO Ptuj, ki je tudi predsednik nadzornega sveta Komunalnega podjetja Ptuj, je povedal, da se od prihodnjega leta več ne sme odpisovati amortizacija. Zdaj naj bi v KP iskali druge rešitve in denarne vire za izboljšanje poslovanja. Dividende pa bodo kljub temu odpisu amortizacije v višini dobrih 180 milijonov delili. Ptujski svetniki so dvignili roke za delitev bilančnega dobička v višini 33,8 milijona tolarjev ali bruto 200 tolarjev dividende na delnico.
Ptuj • Gradnja nadomestnih igrišč pri OŠ Mladika
Igrišča že do septembra
Včeraj je potekel rok za izbiro izvajalca za gradnjo nadomestnih igrišč pri OŠ Mladika.
Predvidoma danes bodo tudi že izbrali izvajalca del, sklep o izbiri pa predložili v
podpis županu MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu, ker gre za naročila male vrednosti. Če
bo šlo vse po načrtih, naj bi gradnjo pričeli okrog 20. junija. Vrednost del po projek-
Foto: Črtomir Goznik
Rušitvena dela na območju ob OŠ Mladika, kjer bo MO Ptuj zgradila nadomestna igrišča, potekajo skladno s terminskim planom. Gradnjo bodo začeli predvidoma okrog 20. junija.
tantski oceni je 30 milijonov tolarjev. V proračunu MO Ptuj je za nadomestna igrišča pri OŠ Mladika zagotovljenih 22 milijonov tolarjev, 4,7 milijona tolarjev je prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport, 10 milijonov tolarjev pa je prispevek Fundacije za šport.
Rušenje objektov na območju bivše komunale se je začelo v začetku maja. Za stanovalce v objektih, ki še stojijo, iščejo nadomestna stanovanja. Rušitvena dela potekajo po začrtanem ter-minskem planu. V MO Ptuj si prizadevajo, da bi bila nadomestna igrišča ob OŠ Mladika zgrajena že do začetka novega šolskega leta. Do konca junija pa bo končana gradnja igrišča z umetno travo. Ob športni dvorani Mladika pa potekajo gradbena dela za izgradnjo parkirišč.
MG
stoječih azbestnih cevi.
Amortizacija edini strošek, ki ga cena ne pokriva
Poročilo o poslovanju KP v letu 2005 so ptujski mestni svetniki vzeli na znanje, potrdili pa sklepe za skupščino. Del bilančnega dobička v višini 33,8 milijona tolarjev se nameni za dividende ali 200 tolarjev bruto na delnico. Bilančni dobiček na dan 31. decembra lani je znašal 177 milijonov 698 tisoč tolarjev, odpisali pa bodo za dobrih 180 milijonov tolarjev amortizacije. Odbor za finance pri mestnem svetu, ki ga vodi Marija Magda-lenc, k poročilu o poslovanju delniške družbe Komunalno podjetje Ptuj v lanskem letu ni sprejel nobenih stališč. Ker če bi jih, bi bila podobna tistim, ki jih je brez vsakega uspeha sprejemal v prejšnjih treh letih. Zato, je poudarila Magda-lenčeva, ponovno opozarjajo na problem, ki ga bo povzročil odpis amortizacije v višini 180 milijonov tolarjev za leto 2005 v breme obveznosti MO Ptuj. Sama že zaradi svoje vesti nasprotuje odpisu, čeprav ji je jasno, da takšen odpis dovoljujejo Slovenski računovodski standardi, ki pa ne obvezujejo javnega sektorja, da lahko v primeru, ko cene storitev ne pokrivajo vseh stroškov, odpiše celotno ali samo del amortizacije v breme obveznostih do vseh občin, ki so jim dale sredstva v upravljanje. Ne razume, da je edini strošek, ki ga cena ne pokriva, amortizacija. V štirih letih zdajšnjega svetniškega mandata je bilo odpisane amortizacije že za 660 milijonov tolarjev, vključno z odpisom za leto 2005. Magdalenčeva v imenu odbora za finance pri ptujskem mestnem svetu tudi sprašuje, kako to, da si delničarji vsako leto delijo dividende, amortizacija pa se odpisuje, nekoč se bo nekaj zgodilo. Odločitev za odpis amortizacije bi še nekako razumela, če bi bil tudi dobiček družbe v lanskem letu nič, tako pa je KP Ptuj lansko poslovno leto zaključilo s 177 milijoni tolarjev bilančnega dobička, kar je skoraj toliko kot predlagana višina odpisane amortizacije. Naključje ali ne, potem ko so ptujski mestni svetniki vzeli na znanje letno poročilo o poslovanju KP v lanskem letu in potrdili predlagane sklepe za skupščino, so izglasovali soglasje k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja, ki se je za variabilni del povečala za 1,74 odstotka.
Živinski sejem v primestne četrti
Malo prahu so s svojo pobudo za skladen in enakomeren razvoj celotnega območja MO Ptuj, v imenu Stranke mladih jo je podal Robert Križanič, v kateri ocenjuje, da je prostor za ureditev sejmišča (imenuje ga živinski sejem) ob Rogozni-ški cesti na Ptuju lahko v obliki, kot je predstavljena, pomeni veliko nevarnost in škodo za MO Ptuj, saj je mesto Ptuj zgodovinski in arhitekturni spomenik. Obiskujejo ga komisije Unesca, turisti, vse bolj pa je tudi odprto in zaželeno za različne vrhunske kulturne in družabne dogodke. V ta kontekst pa živinski sejem ne sodi, potrebno bi ga bilo umestiti v območje primestnih četrti, kjer je tudi pretežno agrarno okolje. Po Križaniče-vem je pravilno razporejanje urbanih in agrarnih dejavnosti po celotnem območju MO Ptuj osnova kompleksnega reševanja kulturnih, gospodarskih in okoljskih vprašanj. Peter Pribožič, N.Si, je malo ogorčen nad pobudo SMS, Ptuj je nekoč imel zelo urejeno sejmišče, pomemben objekt za MO Ptuj, pričakuje, da ga bo MO Ptuj enkrat uredila. Zato bi pričakoval idejo, kako do tega objekta, ki bo služil več namenom. Na preglasno dogajanje na območju nekdanje Mlekarne, ki se stopnjuje okrog četrte oziroma pete ure zjutraj ob koncu tedna, ki močno moti bližnje stanovalce Na tratah, je opozoril Janez Rožmarin. Na vprašanje varnosti v nočnih lokalih, ki je zaskrbljujoče, glede na zadnje dogodke (počena lobanja pri enem od varnostnikov), je opozoril tudi Marko Čuš iz SMS.
Enajst ravnateljev in direktorjev javnih zavodov s področja vzgoje, izobraževanja in športa v MO Ptuj pa je napisalo pobudo za dvig kulture dialoga, saj so bili na zadnjem sestanku s člani odbora za družbene dejavnosti, ki ga vodi Vlado Čuš, s strani enega od članov odbora deležni žaljivk, arogance in drugih vrst verbalnega nasilja. "V primeru neutemeljenih obtožb, žalitev, posmehovanja in diskreditaci-je javnih zavodov v prihodnje ne bomo pripravljeni sodelovati na tovrstnih sejah, saj zahtevamo kulturno in spoštljivo raven dialoga. Pričakujemo, da predstavniki mestnega sveta na svojih uradnih dolžnostih obvladajo svoja čustva in da sklicatelj seje zmore poskrbeti za nenasilno komunikacijo," so še zapisal ravnatelji in direktorji v svoji pobudi.
MG
Talum Kidričevo • Širitev livarne za predelavo sekundarnega aluminija
Obsežen projekt vreden 25 milijonov evrov
V torek, 6. junija, so v kidričevskem Talumu podpisali pogodbo z Gradbenim podjetjem Ptuj za izvedbo gradbenih in obrtniških del za dograditev livarne livarskih zlitin. Obsežen projekt, ki je ključnega pomena za razvoj Taluma, naj bi bil v celoti zaključen sredi prihodnjega leta in naj bi veljal 25 milijonov evrov.
Predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek je
podpis omenjene pogodbe, oziroma obsežen projekt za predelavo pretopljenega odpadnega aluminija ocenil kot ključnega pomena za nadaljnji razvoj tega 960-članskega kolektiva, za Štajerski tednik pa je poslovno odločitev takole komentiral:
»Gre za nadaljevanje kompletne prenove in prestruk-tuiranja Taluma, pri čemer prehajamo na področje pretaljevanja odpadnega aluminija kot enega izredno pomembnih virov surovine za ta metal. Z dokončanjem tega projekta v prihodnjem letu bo Talum povečal svoje sposobnosti pretaljevanja odpadnega aluminija z današnjih okoli 20.000 ton letno na okoli 70.000 do 100.000 ton letno, odvisno od kvalitete in sestave nabavljenega materiala ter na drugi strani od prodajnega programa, ki
nam ga bo uspelo za določeno leto zagotoviti.
Dejansko na ta način poskušamo nadomestiti izpad proizvodnje primarnega aluminija iz elektrolize B, ki smo jo zaradi težav z nabavo določenih surovin in energije sicer nameravali zapreti v letošnjem letu, pa bomo tako, kot je bilo prvotno planirano, proizvodnjo v njej ustavili oktobra prihodnje leto 2007.«
Investicija za proizvodnjo pretaljenega odpadnega aluminija je obsežna. Kaj vse obsega?
»Gre za zelo zahteven projekt, saj celotna investicija vključuje razširitev oziroma dograditev nove livarne livarskih zlitin. Predvidevamo, da naj bi bil dograjeni del končan oktobra letos in da bo takrat vanj že umeščena povsem nova talilna peč, namenjena izključno pretaljeva-nju odpadnega aluminija, ki smo jo pri avstrijskem doba-
Foto: M. Ozmec
Mag. Danilo Toplek: »S projektom pretaljevanja odpadnega aluminija nadomeščamo izpad proizvodnje Elektrolize B, ki jo zapiramo prihodnje leto.«

Perutnina Ptuj d.d., www.perutnina.com
vitelju Hertwich Engineering naročili že leta 2005 in katere montaža naj bi se pričela v avgustu. Poleg tega pa je v okviru tega projekta predvidena še izgradnja dodatnih skladiščnih prostorov za odpadni aluminij, za mehansko predpripravo odpadnega aluminija, namestitev ustreznih talilnih zmogljivosti ter posodobitev naprav za litje izdelkov, vse to pa naj bi bilo zaključeno predvidoma junija prihodnje leto.«
Kaže, da je na sloven-
Slovenija • Majska inflacija 0,9-odstotna
Dražja hrana in naftni derivati
V mesecu maju se je nadaljeval trend razmeroma visokih mesečnih stopenj rasti cen, ki so bile v primerjavi s preteklim mesecem v povprečju višje za 0,9 %. Od začetka leta do konca maja pa so se cene življenjskih potrebščin dvignile za 2,4
Po podatkih državnega Statističnega urada so na inflacijo vplivale predvsem višje cene blaga (v povprečju za 1,1 %), nekoliko pa tudi višje cene storitev (za 0,5 %). Že drugi mesec zapored je bila rast cen, merjena s har-moniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, 0,9-odstotna, kar je vplivalo na 12-mesečno povprečno rast cen, merjeno z »EMU konver-genčnim indeksom cen«, ki se je tako dvignila na raven 2,4 %. Zadnje znano konver-genčno merilo za april 2006 glede stopnje inflacije je znašalo 2,7 %, kar pomeni, da smo bili v preteklem mesecu za 0,4 odstotne točke pod njim.
Maja so se cene najbolj dvignile v skupinah hrana in brezalkoholne pijače (za 1,7 %), obleka in obutev (za 1,5 %), prevoz (za 1,4 %), stanovanje (za 0,9 %), rekreacija in kultura (za 0,8 %) itd. K skupni rasti cen so višje cene tekočih in pogonskih goriv v začetku maja prispevale 0,4
odstotne točke, višje cene hrane 0,3 odstotne točke, dražja oblačila in obutev, počitnice ter ostalo pa po 0,1 odstotne točke. V nasprotju z marcem in aprilom, ko so se cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače v povprečju znižale, pa je bila tokrat rast cen v omenjeni skupini zelo močna. Najbolj so se podražili zelenjava (za 5,9 %), sadje (za 4,6 %), ribe (za 2,3 %), mleko in mlečni izdelki (za 1,8 %) ter meso (za 1,6 %).
Znižanj je bilo v maju izjemno malo. Najbolj so se znižale cene pri naslednjih izdelkih: snemalni mediji za sliko in zvok (za 6,1 %), rabljeni avtomobili (za 3,7 %), domače hišne živali (za 2,5 %), plin (za 2,3 %), telefonski in drugi
aparati ter letalski prevozi (za 2,2 %).
Letna stopnja inflacije 3,2-odstotna
Visoka mesečna rast cen je znova vplivala tudi na letno rast cen, saj se je ta dvignila nad tri odstotke. Povprečna 12-mesečna rast pa je ostala nespremenjena, tj. 2,4 %. V enem letu so se cene najbolj povišale v naslednjih skupinah: stanovanje (za 8,3 %), gostinske in namestitvene storitve (za 4,8 %), raznovrstno blago in storitve (za 4,1 %), prevoz (za 3,6 %), izobraževanje (za 3,5 %) ter alkoholne pijače in tobak (za 3,3 %).
Mitja Petek,
univ. dipl. ekon.
skem tržišču za vaše potrebe premalo odpadnega aluminija, saj ga precej tudi uvažate?
»Tako je. Slovenija je pravzaprav majhen trg in je tudi količina odpadnega aluminija temu primerno majhna, zato smo vezani na dobavo surovin, torej odpadnega aluminija predvsem iz sosednjih držav: Avstrije, Nemčije, Madžarske, Slovaške in dela Italije. Tudi v bodoče predvidevamo, da bodo te države naša glavna surovinska baza.«
Kakšno proizvodnjo pa načrtujete v novi livarni?
»Vedeti je potrebno, da je proizvodnja v tem primeru pogojena s kvaliteto in količino pretaljenega odpadnega aluminija, vsekakor pa bo osnovni proizvodni program predvsem proizvodnja livarskih ligur in zlitin najrazličnejših kvalitet, vedno glede na zahteve določenega kupca. Še enkrat poudarjam, da Talum ni le proizvajalec primarnega aluminija, kot bi
nekateri na vsak način radi dokazovali. Od tega proizvoda smo se poslovili pred dobrimi 12 leti. Vsa naša proizvodnja je izključno naročniška, za vnaprej znanega kupca ter z vnaprej definiranimi lastnostmi proizvoda, ki so od kupca do kupca popolnoma različne, četudi gre za na videz enak proizvod.«
Še vedno pa ste eden največjih izvoznikov v državi?
»A to komu kaj pomeni? Res je, da izvozimo okoli 85 odstotkov celotne proizvodnje, vendar menim, da to ni ravno podatek, ki bi bil za koga spodbuden ali morda vreden pohvale. Kajti občutek imam, da je Slovenija namenjena le sama sebi in da so gonilna sila tisti, ki svojo velikost in pomembnost poudarjajo na domačem trgu. Čeprav se s tem seveda ne strinjam.«
Koliko pa bo veljal celotni projekt pretaljevanja odpadnega aluminija?
»Predračunska vrednost
celotnega projekta je ovrednotena na okoli 25 milijonov evrov, kar zagotovo ni majhna stvar, a investicija je nujna, saj pogojuje naš nadaljnji razvoj. Čeprav naš večinski lastnik Eles razmišlja drugače, kajti ponovno vztraja, da bi na skupščini 7. julija sklepali o tem, da bi lanski dobiček Ta-luma namenili za dividende, ki bi si jih zagotovo razdelili predvsem tisti v Ljubljani, ne pa za rezerve družbe, oziroma v investicije in razvoj, ki so pomembni za našo in vsako uspešno družbo.«
Ste povsem prepričani, da je to prava pot?
»Nekaj časa smo bili morda malce negotovi, saj nismo bili povsem prepričani, če smo s tem in vsemi drugimi projekti na pravi poti, vendar nam povečano zanimanje za zaposlovanje v tej firmi, še posebej v zadnjih nekaj tednih, predvsem pa povečano zanimanje za zaposlitev nekaterih iz ptujske in sosednjih občin, sedaj daje potrditev, da smo na pravi poti. To so očitno spoznali tudi razni, dolgo časa skriti strokovnjaki za aluminij in gospodarstvo, ki si na vse kriplje želijo priti v Kidričevo. Neverjetno, kajti tega pojava v zadnjih 20 letih nismo opazili. Vsa ta leta smo bili prisiljeni vzgajati lastni kader, ki smo ga morali štipendirati od srednje šole naprej do študija na fakultetah. Poleg tega so morali ti ljudje leta in leta pri nas piliti in izpopolnjevati znanje, tako da so skupaj z nami sposobni sprejemati najodgovornejše naloge. To, kar se dogaja v zadnjem času, ko vidimo, da je okrog nas naenkrat toliko strokovnjakov, ki bi radi bili nekaj v tej firmi, pa nas zares navdihuje z optimizmom.«
M. Ozmec
a
SOVEN d.o.o.
natural sheep's wool
NARAVNA POSTEUNINA
v Mariboru, Koroška cesta 5 V Selnici ob Dravi, l\/lariborsl(a c. 48 tel. 02-671-3921, www.soven.si
PREŠITE ODEJE, NADVLOŽKI, VZGLAVNIKI
za poletne in zimske dni, brez potenja, naravna zaščita proti alergijam, velike jubilejne ugodnosti vse sobote do konca avgusta
Foto: M. Ozmec
Širitev dosedanje livarne in predelava odpadnega aluminija sta za Talumov razvoj ključnega pomena.
Videm • Spet in še o vrtcu
Da za montažno izvedbo, nadn financiranja nedorečen
V nadaljevanju maratonske videmske seje, ki so jo prvič po dobrih petih urah in pol prekinili ter nadaljevali minuli teden, so se svetniki z veliko vnemo ponovno posvetili izgradnji domačega vrtca.
Prvi sklep, da se aktivnosti v zvezi z izgradnjo peljejo naprej, da pa svetniki hočejo pred dokončno odločitvijo videti jasno finančno konstrukcijo, je vodstvo občine vzelo zares in na nadaljevanje seje povabilo dva predstavnika podjetja Marles, ki je doslej edino posredovalo ponudbo, kako in s kolikšnimi sredstvi bi občina lahko dobila vrtec po podelitvi t. i. stavbne pravice. Po dodatni razlagi direktorice Ratajčeve se je najprej izkazalo, da gre pri tovrstnem projektu bolj za obliko operativnega leasinga, saj se z mesečno najemnino stavba dejansko odkupuje. Kako bi to izgledalo v praksi, pa sta povedala Marlesova predstavnika.
Leasing pomeni 85-odstotno podražitev
Ponudba Marlesa za izgradnjo montažnega vrtca po sistemu leasinga predvideva odkup v desetih letih, pri čemer bi osnova vrednost izgradnje stavbe znašala slabih 147 milijonov tolarjev (brez DDV) ali 610.000 evrov, mesečne anuitete bi znašale po 6800 evrov vseh deset let, nato pa bi občina lahko stavbo odkupila z zneskom 305.000 evrov. Kot je poudaril Boris Zamuda z Marlesa, bi se lahko odkupna doba skrajšala
ali podaljšala, pač v skladu z dogovorom z občino, da pa dalj kot 15 let ne bi šlo. Drugi Marlesov zastopnik Janko Trapše pa je govoril predvsem o številnih prednostih montažne izvedbe, kot so uporaba naravnih materialov, prihranek pri stroških ogrevanja in odlična protipotresna varnost, pri čemer je poudaril, da jih je šolsko ministrstvo k sodelovanju povabilo predvsem zato, ker veljajo za najkvalitetnejšega izvajalca s številnimi izkušnjami.
Bolj kot s poslušanjem prednosti so se (nekateri) svetniki v času razlage ukvarjali s preračunom, koliko bi jih po takšnem sistemu zgrajen vrtec dejansko stal. Prvi je to povedal Boris Novak: »Takole čez prste izračunano nas potem ta vrtec v končni fazi odkupa stane 1,1 milijona evrov oziroma tam blizu 270 milijonov tolarjev. To pa, glede na dejansko vrednost projekta, ki znaša 147 milijonov tolarjev, pomeni okrog 85-od-stotno podražitev! Zanima me mnenje našega predsednika NO, ali ni to protizakonito?«
Bi bilo bolje najeti kredit?
Stanko Simonič (NO) ni direktno odgovoril, ampak je dodal le, da bo potrebno pri-
dobiti vsaj tri ponudbe investitorjev, da pa je vsak leasing pač zelo drag.
Potem je svetnike zanimal še cel kup podrobnosti, predvsem pa to, ali bo ministrstvo res čez tri leta sofinanciralo odkup in ali obstaja kakšno pisno zagotovilo, da bo res tako. Tega seveda ni, kar sta morala priznati župan in direktorica občinske uprave. Če pa bi se to res zgodilo, v kar pravzaprav nihče ne verjame, potem se državni delež omejuje na 60 odstotkov priznane normativne vrednosti vrtca, kar za videmski primer predstavlja slabih 100 milijonov ne glede na dejansko ali končno ceno. Svetniki so bili tako v mnenju za ta sistem financiranja in proti njemu še naprej razdeljeni v dva nasprotujoča si tabora; skupno stališče obeh je bilo sicer enako - da se vrtec mora zgraditi, nasprotniki leasinga (in montažne izgradnje) so s prstom kazali na enormno povišanje cene in se spraševali, ali ni bolj smotrno najeti kredita ali »iztisniti« potreben dodatni denar iz proračuna, saj je navsezadnje ministrstvo za letos že odobrilo 83 milijonov za adaptacijo skupne kuhinje in jedilnice, nasprotno pa so pač zagovorniki leasinga in montažne izvedbe govorili o milijonskih cifrah, ki jih zdaj občina plačuje za svoje otroke
Ob uvedbi evra
ne bo potreben obisk poslovalnice
Prvi, vsakomur viden korak na poti k prevzemu evra, ki ga bomo v Sloveniji prevzeli predvidoma januarja 2007, je že za nami -s1. marcem letos se je začelo dvojno označevanje cen v evrih in tolarjih.
Večina korakov v letošnjem letu pa je še pred nami. Nanje se v Novi Ljubljanski banki pripravljamo že od jeseni 2004, saj želimo, da bi prehod na novo valuto potekal čim bolj usklajeno, gladko in strankam prijazno.
Nekaj takšnih informacij za vas smo zbrali v tem prispevku, s tovrstnim obveščanjem pa bomo nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih.
Kako bo potekala zamenjava tolarjev v evre?
Zamenjava tolarjev v evre bo za stranke, ki bodo imele tolarska stanja na računih banke, potekala avtomatsko. Imetnikom osebnih, poslovnih ali kakšnih drugih računov ne bo potrebno posebej obiskati naših poslovalnic. Prav zato naše stranke spodbujamo, da tolarsko gotovino že prej položijo na svoje račune in se s tem izognejo ^zični menjavi gotovine tolarjev v evre in s tem tudi nepotrebni gneči. Tudi tistim, ki bodo po novem letu še imeli tolarsko gotovino, ni potrebno skrbeti - saj bodo imeli še 14 dni časa, da jo porabijo oz. jo do 28. februarja 2007 brezplačno zamenjajov bankah. Po tem datumu jo bodo lahko menjali v Banki Slovenije, prav tako brezplačno in brez časovne omejitve za bankovce, kovance pa do leta 2015.
Kako bodo stranke obveščene o stanju konvertiranih sredstev?
Naše stranke bodo o stanju sredstev, spremenjenih iz tolarjev v evre, obveščene:
•	z rednimi mesečnimi izpiski,
•	ob prvem vpisu stanja ali prometa v knjižico,
•	s posebnim enkratnim izpiskom bomo obvestili imetnike tolarskih depozitov,
•	s posebnim enkratnim obvestilom o stanju kredita (z natečeními obrestmi vred) in o novi mesečni obveznosti, izraženi v evrih.
Strankam, ki bodo na dan prevzema evra na računih že imele evre, bomo stanja združili z evri, ki bodo spremenjeni iz tolarjev. Na primer: stranka ima dne 31. 12. 2005 stanje na računu v višini 100 evrov in 100.000 tolarjev. Po spremembi tolarjevv evre bo imela stranka na računu 517,29 evrov (100 evrov + 417,29 evrov, preračunano po centralnem tečaju 1 evro = 239,54 tolarjev (oz. po takrat veljavnem centralnem tečaju).
Kaj pa bančne kartice in čekovni blanketi?
Zaradi prevzema evra strankam ne bo potrebno zamenjati bančne kartice, morale pa bodo zamenjati čekovne blankete. V poslovalnicah banke bodo novi čekovni blanketi strankam na voljo že v drugi polovici decembra 2005, uporabljati pajih bodo lahko začele 1. januarja 2007. Banka bo čeke, izpolnjene v tolarjih, ki so bili izdani do vključno 31. 12. 2005, unovčevala do15. 1. 2007. Čeki z datumom od vključno 1.1. 2007 bodo morali biti izpolnjeni na novem obrazcu (čekovnem blanketu)vevrih.
Več informacij o prehodu na evro lahko dobite v naših poslovalnicah:
•	Poslovalnica Prešernova, Ptuj, Prešernova 5 (tel.: 02 787 04 44),
•	Bančna trgovina Super mesto, Ptuj, 0rmoška30(tel.:02 748 02 70),
•	Poslovalnica Ormož, Kerenčičev trg 7 (tel.: 02 740 27 85).
&
ljubljanska banka
Nora Ijubfinska banka d.d., Ijubljana
Podružnica Podravje
Marlesova predstavnika sta poudarila prednosti montažne izgradnje, glede podelitve stavbne pravice pa sta povedala, da Marles v tem projektu sodeluje s šolskim ministrstvom, da pa ta način financiranja ni niti nujen, niti ne zahteva izključno montažne izgradnje, ampak se na razpis lahko prijavi kdorkoli.
drugim vrtcem v sosednjih občinah in da bi že iz tega naslova (ker so vrtci drugje dražji) letno lahko prihranili toliko, kot bi stale anuitete v enem letu.
Bolj politična kot gradbena dilema
V ozadju glasne in kot jara kača dolge debate pa se je bil še drug boj, deloma povezan tudi s politično predvolilno klimo, čeprav se je uradno nanašal na dilemo načina izgradnje; namreč ali naj bo klasična zidana ali montažna. Vedelo se je, da je montažna izvedba mnogo hitrejša in bi takšen način izvedbe seveda omogočil »rezanje traku« sedanjemu županu v tem mandatu, medtem ko bi se klasična izgradnja zavlekla v naslednje leto. Tako župan kot Ratajčeva in nekaj svetnikov so se nadvse zavzemali za montažno izvedbo, deloma sicer zelo upravičeno, saj bi bil s tem hitro rešen problem varstva domačih otrok, drugi so ostajali skeptiki in se pri tem naslanjali na ugotovitev o veliki podražitvi naložbe z dodatkom, da ni nobenega zagotovila, da bodo res še dobili dodatna državna sredstva za čimprejšnji odkup.
Dejstvo je, da se na javni razpis za izvajalca del s podelitvijo stavbne pravice lahko prijavijo vsi investitorji, ki so sposobni oz. jim je interes z lastnimi ali bančnimi sredstvi zgraditi objekt, ne glede na to, ali je zidan iz opeke ali montažen. Izbor je potem na strani občinske komisije. V praksi pa je tudi res, da bo Marlesu težko kdo resno konkuriral - morda, kar se tiče montažne izgradnje, le podjetje Jelovica. Vprašanje pa je - to sta priznala tudi predstavnika Marlesa, sicer ne javno, ampak na naše posebno vprašanje - ali se lahko pojavi investitor za klasično izgradnjo, ki bi lahko bil cenovno enak ali celo cenejši. V tem primeru je prednost montažne izvedbe le
v hitrosti. Te dileme se je občinsko vodstvo očitno tudi zelo dobro zavedalo, zato o drugi, klasični varianti praktično ni bilo govora.
Državi je vseeno
Župan Friderik Bračič je razgrete svetnike poskušal na vsak način pripeljati do sprejema ustreznega sklepa, ki bi omogočal nadaljevanje postopka in s tem čimprejšnji začetek del: »Če ne gremo v ponujeno varianto, potem lahko letos naredimo le kuhinjo in jedilnico, za vrtec pa se lahko obrišemo pod nosom. Zato vas prosim, da sprejmemo sklep, saj brez njega ne moremo narediti nobenega koraka naprej!«
Ratajčeva je županov poziv podprla z besedami, da bodo izgubili še ta državni denar, če ne bodo začeli, Novak pa je udaril nazaj: »Kar nam je zagotovljeno s sklepom, ne moremo izgubiti, naj bo to že enkrat jasno, sploh pa ne zaradi tega, če bi se odločili za drugačen način financiranja ali zidano izvedbo vrtca!« To, kar je Novak dejansko želel povedati, podprl pa ga je tudi Jus, je popolnoma res, saj ministrstva prav nič ne briga, ali bo občina gradila zi-
dan ali montažni vrtec, še manj pa, ali bo potreben denar zagotovila sama, s kreditom ali ponujeno možnostjo podelitve stavbne pravice oz. operativnega leasinga.
Pred sprejetjem dokončnega sklepa o izgradnji so si svetniki izborili še kratek odmor in na hodniku se je razvnela žolčna razprava, kaj narediti, da bi bilo najbolj prav, saj so vendarle vsi za vrtec, ne pa za najdražjo možnost, ki se jim ponuja. Glasno so razmišljali o tem, da bi lahko nekaj kasneje najeli kredit in vrtec odkupili predčasno, pa spet ugotovili, da je potem bolje, če najamejo kredit kar takoj, in tako naprej in nazaj.
Končno so bili pripravljeni na glasovanje, sklep pa se je glasil tako: pristopi se k adaptaciji OŠ za potrebe kuhinje in jedilnice ter k izgradnji temeljev za vrtec in se opravi javni razpis za izgradnjo montažnega vrtca.
Takšno dikcijo sklepa so podprli s 15 glasovi za in enim vzdržanim, pomeni pa, da so - vsaj na videz - pustili odprto možnost načina financiranja vrtca, ki pa mora biti montažen ^
SM
Boris Novak: »Ta način financiranja podraži naš vrtec za 85 odstotkov, s približno 150 milijonov na 275 milijonov tolarjev!«
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • »Partnerstvo izobraževanja in dela« v Šolskem centru
K izobraževanju privabiti tudi gospodarstvo
Šolniki ptujskega Centra se zavedajo, da bo potrebno na področju izobraževanja, predvsem na poklicnem nivoju in v času študija, k intenzivnemu sodelovanju povabiti in privabiti tudi gospodarstvo.
V petek, 19. maja, so se v veliki predavalnici ŠC Ptuj srečali gospodarstveniki Ptuja in okolice ter šolniki ptujskega Centra. Srečanje, ki ga je organiziral ravnatelj Višje strokovne šole gospod Robert Harb v sodelovanju z učitelji srednjih šol ŠC Ptuj, je potekalo pod naslovom Partnerstvo izobraževanja in dela. Predstavniki 16 podjetij so si skupaj s predstavniki gospodarske in obrtne zbornice Slovenije ogledali specializirane učilnice, laboratorije, in sicer za informacijsko komunikacijske tehnologije, CNC tehnologijo ter mehatroniko in robotiko, nato pa začeli razpravljati o
možnostih povezovanja gospodarstva in izobraževanja na Ptujskem.
Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole: "Temeljni cilji partnerstva med šolo in gospodarstvom so izboljšati izobraževalni proces v šoli, povečati inovativnost, skupno razvijati strategijo človeških virov ter odpirati nove možnosti zaposlovanja. Eden izmed najpomembnejših ciljev je zagotovo razvoj izobraževalnih programov za mentorje, učitelje in predavatelje, načrtujemo pripravo novih izobraževalnih programov, želimo sodelovati v razvojnih projektih doma in v EU ter vplivati na vseživ-
Ravnatelj Višje strokovne šole Robert Harb
ljenjsko učenje. Menimo, da bi bilo za izobraževalni proces smotrno usposabljanje učiteljev v neposrednem delovnem procesu; na ta način bi lahko učitelj gospodarstvenikom predstavil novosti na področju izobraževanja, sam pa bi v delovnem okolju pridobil veščine in znanja, ki bi jih lahko kasneje, po povratku v šolo, s pridom izkoristil pri poučevanju. Prav tako pa bi ŠC Ptuj podjetnikom ponudil vse resurse, ki jih ima na voljo naš šolski center. Seveda bi bila za tako obliko sodelovanja nujna vzpostavitev medpodjetniškega izobraževalnega centra."
Potrebo po tovrstnem so-
delovanju in izobraževalnem centru je izrazil tudi direktor ŠC Ptuj Branko Kumer, ki je ob tem predstavil razvojne projekte, na podlagi katerih bi se, dolgoročno gledano, zaposljivost povečala predvsem v domačem okolju in celotni Sloveniji.
Zamisel »šolnikov« ptujskega šolskega centra je izjemno zanimiva, in če vemo, da medpodjetniški izobraževalni centri v taki in podobni obliki v zahodni Evropi uspešno delujejo, potem je samo še vprašanje časa, kdaj se bodo oblikovali v Sloveniji. Upamo in želimo si, da tudi v Ptuju.
Zlatka Lampret
Ptuj • Obnova Mestnega gledališča Ptuj
Varuhi kulturne dediščine dovolili celo dvig strehe
Območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Maribor je zavrnila izdajo kulturnovarstvenega soglasja k projektni dokumentaciji za rekonstrukcijo objekta Mestnega gledališča Ptuj arhitekturnega biroja Plan B iz Maribora. Obnova gledališča naj bi veljala 495 milijonov tolarjev; naložbo naj bi si delili MO Ptuj in država. V tem trenutku je iz države zagotovljenih 156 milijonov tolarjev, za preostanek zneska bo vire našla MO Ptuj, ki je v letošnjem proračunu za obnovo gledališča zagotovila 34,5 milijona tolarjev.
V Območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor se zavzemajo za ohranjanje historičnih elementov verjetno še edinega historičnega gledališča manjših dimenzij na Slovenskem Zaradi odstopanja od nate-čajne rešitve in idejnih predlogov, ki so jih usklajevali več mesecev, mora biti s projektom seznanjena širša javnost oziroma njeni predstavniki (gradbeni odbor). Zavod je pozval k pisni opredelitvi do projekta, enako tudi o rekonstrukciji klasicističnega preddverja, ki močno vpliva tudi na pojavno podobo osrednjega Mestnega trga z najpomembnejšimi kulturnimi spomeniki Ptuja (Mestni stolp, proštijska cerkev, stara Mestna hiša, Orfejev spomenik). Prav tako vztrajajo tudi pri drugačni rešitvi notranjosti gledališča: vztrajajo pri ohranitvi komornega gledališča, s čimer se bistveno zmanjšuje število kvalitetnih sedežev, kar pa je v nasprotju s ponujeno idejno rešitvijo biroja Plan B na natečaju.
Predstavniki biroja, ki pripravlja projektno dokumentacijo za obnovo gledališča, so se v teh dneh že sestali s predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Maribor, je v sporočilu za javnost zapisala Zdenka Ristič z oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj. Projektanti so ugotovili, da je nekaj zavodovih pripomb mogoče upoštevati brez težav, problem pa dejansko predstavlja rekonstrukcija klasicističnega preddverja,
razpoložljivi fonometrični podatki pa ne zadostujejo za kvalitetno rekonstrukcijo, zato bi bilo že v fazi projektiranja potrebno vključiti Restavratorski center.
Šestega junija se je zaradi zavrnitve izdaje kulturnovar-stvenega soglasja k projektni dokumentaciji za rekonstrukcijo objekta Mestno gledališče Ptuj sestal gradbeni odbor, ki ga sklicuje župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in tudi vodi njegove seje. Župan je po seji gradbenega odbora za Štajerski tednik na kratko povedal: »Na sestanku smo ugotovili, da je večina nesoglasij nastala zaradi nekoliko slabše komunikacije med različnimi partnerji pri projektu. Dogovorili smo se, da bodo do konca junija odpravljene vse ovire za pripravo dokumentacije, ki je potrebna za pričetek obnove Mestnega gledališča Ptuj.«
Člani gradbenega odbora še niso videli projekta?
Srečko Štajnbaher, vodja OE Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Maribor, je na tiskovni konferenci, ki jo je sklical na Ptuju 7. junija predvsem zaradi izdelave strokovnih podlag za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za MO Ptuj, povedal, da naj bi se z gradbenim odborom za obnovo Mestnega gledališča na Ptuju in projektanti dobili prihodnjo sredo, takrat se bodo z vsebino projekta obnove člani tudi prvič sez-
Foto: Črtomir Goznik
Srečko Štajnbaher, vodja OE Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor: »Prihodnjo sredo naj bi dobili projekt, če bo takšen, kot smo se dogovorili, bomo lahko že v dveh dneh izdali kulturno-varstveno soglasje, ki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.«
nanili, kjer se bo že videlo, kako so upoštevane njihove pripombe in kako bo izgledala rekonstrukcija klasicističnega preddverja. Srečko Štajnbaher bo projekt osebno odnesel v Maribor, tako je povedal v sredo na Ptuju, in če bo vse tako, kot so se dogovorili, bo kulturnovarstve-no soglasje v dveh dneh na Ptuju. Na Mestnem gledališču je ploščica, da gre za kulturni spomenik, vendar za to ni bil nikoli razglašen.
»V strokovnih podlagah, ki smo jih sedaj pripravili, smo najprej imeli Mestno gledališče ovrednoteno kot spomenik lokalnega pomena. Glede na predvidene posege pa to ne bo več mogel biti, zato ga sedaj tudi nismo predlagali. Nahaja pa se znotraj mestnega jedra, ki je kulturni spomenik kot celota,« je uvodoma povedal Srečko Štajnbaher, ko je odgovarjal na vprašanja glede zapletov pri pripravi
projektne dokumentacije za obnovo Mestnega gledališča na Ptuju. Na seznamu ga ne bo, ker pri spomeniku ne varujemo samo zunanjščine, temveč tudi vse ostale dekorativne elemente, ki so takšni ali drugačni. V primeru Mestnega gledališča na Ptuju pa gre v notranjščini za takšno prenovo, ki tega več ne ohranja, zato lastnosti spomenika lokalnega pomena več nima, lahko pa ima status dediščine, kjer varujemo zunanje gabarite, zunanjo podobo objekta, pa še pri tem smo lastniku in investitorju šli na roko, da smo dovolili korekcijo dviga strehe, čeprav po prostorsko-ureditvenih aktih v mestnem jedru to ni mogoče. Izjemoma smo to dovolili, ker gre za širši interes, je še dodatno obrazložil Srečko Štajnbaher nevpis Mestnega gledališča Ptuj v strokovne podlage za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Z
Mestnim gledališčem Ptuj se v OE Maribor ukvarjajo že od aprila 1999.
Idejne zasnove predhodno niso videli
»Za obnovo tega objekta si je skladno z zakonodajo potrebno pridobiti kulturno-varstvene pogoje in soglasje na projektno dokumentacijo. V zakonu tudi jasno piše, da kulturnovarstvene pogoje izdamo na neko idejno zasnovo. V natečajnih postopkih nismo sodelovali, niti nismo mogli biti člani komisije, ker smo soglasjedajalec, zato smo lahko samo poročevalci. To nismo bili, z natečajno rešitvijo smo bili seznanjeni šele, ko smo prišli na odprtje razstave. Pozneje je prišlo zaprosilo za kulturnovarstvene pogoje, kar nam je delo otežilo. Z naše strani so bile zadeve drugačne kot v natečajnih re-
šitvah. Skušali smo zadeve reševati skladno z željami uporabnika in lastnika. Vseskozi smo se vrteli okoli nekaterih stvari, ki so bile za nas nesprejemljive. Na dokument, ki nam je bil predstavljen, smo izdali negativno soglasje, ker je v projektu, ki smo ga prejeli, manjkala vrsta stvari. Eno smo spregledali mi, dve ali tri projektanti. Dobili smo se že pred tiskovno konferenco Mestnega gledališča Ptuj in zadeve uskladili. Čakali smo samo na opredelitev glede portala, ki ga danes ni, naša zahteva tudi ni bila, da se ga vzpostavi nazaj, vsi drugi so ga na torkovem sestanku ponovno zahtevali, zato ta boj. Zdaj čakamo samo še na projekt, ki naj bi bil v sredo dostavljen, če bodo zadeve usklajene, bomo kulturnovar-stveno soglasje, ki bo osnova za izdajo gradbenega dovoljenja, lahko izdali.«
MG
; -
Foto: Črtomir Goznik
Mestno gledališče ni in tudi ne bo kulturni spomenik lokalnega pomena, ker se bo notranjščina z obnovo zelo spremenila.
Foto: ZL
Veličane • Plaz ogroža hišo
Deževje sprožilo številne plazove
Deževno vreme ni le dobrodošla tema za nerganje in začetek vsakega klepeta, ampak ima tudi zelo resne posledice. Ena teh so številni plazovi, ki so se v tej deževni pomladi sprožili na najrazličnejših koncih ormoške občine. Večina jih je na kmetijskih površinah, nekaj jih ogroža infrastrukturo, trije med njimi pa predstavljajo tudi resno grožnjo za stanovanjske hiše na Humu, v Podgorcih in Veličanah.
Minuli petek zjutraj se je občutno premaknila zemlja nad stanovanjsko hišo v Veličanah 57. Zemlja je počasi in neopazno polzela že prej, vendar je šlo tokrat za velik premik. "Tista češnja nad hišo je bila prej dobra dva metra in pol višje v hribu," trdi gospodar Anton Pobrežnlk iz
Slovenj Gradca. Plaz se nadaljuje pod hišo in v gozdu.
Pobrežnik je takoj poklical pristojne in po 45 minutah so bili na mestu tudi gasilci iz PGD Ivanjkovci. Plaz pod hišo so pokrili s folijo, da bi preprečili nadaljnje polzenje zemlje. S folijo jim je v stiski pomagala Milica Makoter,
podjetnica iz Cvena. Gasilci so ostali čez noč in spremljali situacijo. V soboto zjutraj je pričela pokati tudi hiša. Nastale so razpoke v kleti in tudi po strehi. Stanovalcem so svetovali, da se izselijo, gasilci pa so jim pomagali iz hiše znositi vse pohištvo. Sosedje Voršičevi so jim za
Kristina Germ in Anton Pobrežnik sta hiško v Veličanah kupila in uredila pred enim letom, sedaj pa njuno delo in prihranke ogroža plaz.
Plaz se je sprožil nad hišo, še eden je pod njo, tretji del plazu pa je v bližnjem gozdu.
prvo silo posodili garažo, da so lahko pohištvo in opremo zložili na suho. Stanovalci so se preselili k Ludviku Klincu v Mali Brebrovnik, ki jim je v teh težkih trenutkih ponudil streho nad glavo.
V nedeljo zjutraj pa je z dežjem prišlo do ponovnega premikanja zemlje. Razpoke so se podaljšale za dobrih 40 centimetrov.
Kristina Germ in Anton
Pobrežnik sta skoraj pet let iskala primerno hiško, kamor bi se umaknila iz Slovenj Gradca. Le nekaj metrov od znanih točk Ormoških goric Maleka, Taverne in Svetinj, v najlepšem koncu vinorodne pokrajine, sta našla naprodaj staro hišo. Z lastnim delom in pomočjo širše družine sta hišo, v katero sta vložila svoje prihranke, v enem letu lepo uredila in usposobila
za bivanje. Anton Pobrežnik je večino časa že preživel v Prlekiji. Pridobil si je tudi vsa potrebna dovoljenja za gradnjo, saj je načrtoval, da bi sin tukaj nadaljeval družinsko tradicijo - avtoličarstvo. Kristina Germ pa je še zaposlena in se je nameravala v Prlekijo preseliti takoj po upokojitvi. Njune načrte je petkov plaz naenkrat ogrozil. V tem trenutku ne vesta, ali bosta v hiši lahko še kdaj bivala ali ne.
Podjetje Geokal iz Maribora pripravlja geotehnično poročilo, ki naj bi pokazalo, ali je hiša še varna za bivanje. V torek so bile narejene vrtine, a niso dale najbolj ugodnih rezultatov, saj so potrebovali kar 9 metrov do trde zemljine. Tla so sestavljena iz pretežno peščenih delcev, ki pa so slabi nosilci stabilnosti zemljine in objektov na njej. Zato je bila za včeraj načrtovana še ena vrtina pri plazu nad hišo in analize bodo v prihodnjem tednu dale dokončen odgovor. Občina Ormož pri sanaciji plazov običajno pomaga s financiranjem strokovnih podlag, potrebnih za sanacijo.
vki
Rogoznica, Grajena • Kdaj kabelska televizija
Interes se neha pri 180 tisočakih
Na majskih sejah svetov v primestnih četrtih Rogoznica in Grajena so v glavnem govorili o pripravah na praznovanje krajevnih praznikov. V PČ Grajena ga praznujejo julija, v PČ Rogoznica pa septembra.
V PČ Rogoznica pa so ponovno razpravljali tudi o možnostih priključitve na kabelski sistem v naseljih Pod-vinci, Kicar, Žabjak, Spodnji Velovlek, Nova vas in Rogoz-nica, kjer živi 3634 prebivalcev. Seje se je udeležil tudi direktor KKS Ptuj Matjaž Gerl, ki pa jih s svojimi odgovori ni razveselil. »Vidi se, da KKS Ptuj nima interesa, da bi razširila omrežje,« poudarja predsednik PČ Rogoznica Drago Zorko. Na območju MO Ptuj je nekaj lis, ki niso pokrite s kabelskim sistemom, največji interes zanj kažejo v PČ Grajena in Rogoznica.
»Z Grajeno smo se ukvarjali v lanskem letu. Sestali smo se s predstavniki PČ, ki so takrat povedali, da ni v njihovem interesu, da bi se sistem zgradil samo za ožje poseljeno območje, z njim želijo pokriti celotno območje četrti, kar pa iz finančnega vidika za KKS ni izvedljivo. Stroški so ogromni. Samo stroški gradbenih del, če želimo Ptuj povezati z Grajeno, znašajo 8 do 10 milijonov tolarjev, sekundarno omrežje, torej priključek do vsake hiše, pa je še dodatni strošek. Ta prvi del,
premostitev Ptuj-Grajena, bi bilo možno izvesti s Telekomovo optiko, ki na tem območju je, še vedno pa ostaja odprto vprašanje zelo razpršene poselitve okoli Grajene. Kabelski sistem je tržna dejavnost, ki ji je primarni namen funkcionirati v dobrobit družbe, maksimirati prihodke. MO Ptuj, ki je v tem trenutku še edina lastnica, ker postopek delitve delnic še ni izveden, pa ima tudi druge interese v tem sistemu, ne samo ustvarjanje profita, tudi zagotavljanje čim sodobnejših storitev, uvajanje novih programov, kot je produkcija, zato mi ne stremimo zgolj k ustvarjanju profita.
Druga zgodba pa je PČ Rogoznica. S predstavniki te četrti smo se srečali že lani, ponovno pa letos maja. Že na prvem sestanku sem povedal, da naj vsak, ki se ima namen priključiti na kabelski sistem, poskuša na nek način pridobiti podatke s terena, ugotoviti število zainteresiranih in nam dostavi predlog s podpisi oziroma hišnimi številkami, da se naredi izračun. Doslej smo iz Rogoznice dobili predlog le iz naselja
Kicar, kjer so zbrali večje število podpisov; v Kicarju pa je še težja zgodba kot v Grajeni, ker tam Telekomove optike ni. Potrebno bi bilo narediti 8 km izkopa in položiti optični kabel. Stroški optičnega kabla in vzpostavitve optičnega vozlišča v Kicarju znašajo več kot 10 milijonov tolarjev, še vedno pa ostane tudi strošek izkopa do vsake hiše. Izračunali smo, da bi bil strošek na hišo blizu 400 tisoč tolarjev, če bi šli v ta projekt,« je povedal Matjaž Gerl.
V KKS Ptuj menijo, da sta projekta kabelske televizije
na območjih PČ Grajena in Rogoznica finančno neizvedljiva. Interesentov, ki bi plačali po priključku 300 in več tisoč tolarjev, ni. Izkušnje so na primeru Mestnega Vrha pokazale, da je vrhnja meja 180 tisoč tolarjev. »Kicar nima problemov s signalom, ker je sorazmerno dobro lociran, lovijo vse slovenske programe in hrvaške prek zračnih anten. Za gledanje satelitskega programa pa si je potrebno nabaviti satelitski krožnik. Druge rešitve jim v tem trenutku nismo sposobni dati,« poudarja Matjaž
PeTV poskusno še do konca junija
KKS Ptuj, d. d., je decembra lani pričela poskusno izvajati projekt produkcije lokalnega TV-programa PeTV na kanalu TV Ptuj. Konec junija se izteka poskusno obdobje, kije bilo namenjeno predvsem usposabljanju novinarske in tehnične ekipe. S svojim programom PeTV predvsem cilja na mlajšo generacijo, s čimer želi smiselno dopolniti že obstoječi lokalni program TV Ptuj. Poleti ne bodo oddajali, jeseni pa bodo začeli redno produkcijo programa, registrirati pa se želijo tudi kot izdajatelj programa. Ptujski mestni svetniki so na majski seji mestnega sveta sprejeli predlog soglasja k sklepu skupščine KKS Ptuj o spremembah in dopolnitvah statuta delniške družbe, ki so osnova za začetek registracije družbe pri ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Tudi v novi shemi bodo pomembno mesto v programu zavzemali mladinski šovi, podobni Toboganu.
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Gerl, direktor KKS Ptuj, d. d.
Gerl. »Nekaj možnosti je sicer na Slovenskogoriški cesti, kjer se naš kabel ustavi v bližini servisa koles Polanec, vendar od tam nismo dobili še nobenega predloga,« je še povedal direktor KKS Ptuj.
Sicer pa obstoječi kabelski sistem v okviru možnosti posodabljajo in zagotavljajo programe, ki omogočajo preživetje. V tem trenutku je za dvosmerno komunikacijo usposobljenega okrog 70 od-
stotkov sistema, na katerem lahko deluje tudi internet. Aktivnih naročnikov, ki prejemajo mesečne položnice za naročnino, je manj kot pet tisoč. Nekaj so jih zaradi neplačevanja izklopili, nekaj pa je pasivnih, takih, ki se iz sistema odjavijo začasno.
Do konca leta naročnine, ki znaša 2600 tolarjev, ne bodo spreminjali.
Foto: vk
Foto: vki
Ptuj • Še o obnovi Učnega centra Vičava
Uresničuje se obljuba iz leta 1992
"Uresničuje se obljuba sedanjega predsednika vlade iz leta 1992, takrat še obrambnega ministra Janeza Janše, ki je podpisal dokument, s katerim je takratna adaptacija potekala tako, da se objekti vojašnice po izselitve namenijo izobraževanju," je na sobotnem svečanem podpisu pogodbe o adaptaciji Učnega centra Vičava med drugim povedal Rajko Fajt, ravnatelj Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj.
»Z novimi prostori (stavbami), ki jih je prevzelo ministrstvo za šolstvo šport 31. maja letos od ministrstva za kulturo, predalo pa v upravljanje Šolskemu centru Ptuj, se uresničuje tudi pismo o nameri, ki sta ga med obiskom vlade na Ptuju letos februarja podpisala minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in minister za kulturo dr. Vasko Simoniti. Prav tako pa tudi predstavlja dodaten prispevek ministrstva za šolstvo in šport k revitalizaciji lokacije bivše vojašnice, kar za celi Ptuj pomeni novo kvaliteto te lokacije. Z dodatnimi prostori sicer ministrstvo za šolstvo in šport prevzema tudi dodatne obveznosti, za Ptuj pa se odpirajo neprecenljive nove možnosti,« je še omenil Rajko Fajt.
V soboto so na Ptuju podpisali tudi dogovor o skupni ureditvi pridobljenih objektov in površin na lokaciji bivše vojašnice Ptuj. V sklop skupne ureditve lokacije bivše vojašnice, objekti so bili tudi preneseni na Šolski center Ptuj, sodijo objekt I (Učni center), dvorišča, toplotna postaja, rekreacijske površine (rokometno, košarkarsko in igrišče za odbojko) ter objekti vratarnice (dogovori tečejo o ureditvi glasbene šole), vile in nekdanje kantine. Prav tako pa si v Šolskem centru Ptuj prizadevajo, da bi pridobili še eno od stavb, za katero so se zanimali v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, če se ji bo odpovedala MO Ptuj. V njej naj bi uredili še dodatni laboratorij oziroma notranje rekreacijske površine v obliki
Foto: Črtomir Goznik
V imenu izbranega izvajalca del GP Project ING sta pogodbo o obnovi Učnega centra Vičava - objekt I. podpisala direktorja Antun Daljavec in Aleš Vobner. Na fotografiji skupaj z direktorjem Šolskega centra Ptuj Brankom Kumrom (skrajno desno).
vadbene enote, ki jo je imela že vojska.
Prostore bivše vojašnice na Ptuju, ki jih je pridobil Šolski center Ptuj, bodo s sredstvi države uredili za potrebe srednješolskega in višješolskega izobraževanja, izobraževanja odraslih, šolskega in klubskega športa ter za potrebe glasbenega usposabljanja mladine. V objektu I bodo že v novem šolskem letu potekali splošni izobraževalni del srednješolskega izobraževanja ter višješolski programi mehatronik, komercialist in kmetijski programi. Pridobiti pa nameravajo tudi program informatike in novi program s področja ekonomije. Predstavniki Šolskega centra Ptuj aktivno sodelujejo v razvijanju novega programa, ki predstavlja novost v višješolskem izobraževanju, in sicer neke vrste prodajnega inženirja. Vsi ti višješolski programi pa predstavljajo za-
metek visokošolskega izobraževanja, ki bo prav tako lahko uporabljalo prostore v Učnem centru Vičava, v objektu I, kjer bodo del prostorov v drugem nadstropju uredili tudi za potrebe simultanega prevajanja, kar pomeni, da bodo lahko tudi na Ptuju v bližnji prihodnosti potekali mednarodni dogodki.
Najmanj 500 dijakov in 200 študentov
Ko bo Učni center po prenovi polno zaživel, to naj bi se zgodilo čez dve leti, se bo v njem dnevno zadrževalo najmanj 500 dijakov in 200 študentov. Na lokacijo Učnega centra Vičava naj bi prenesli tudi izobraževanje v avtore-montni dejavnosti, ki sedaj domuje v Raičevi ulici, razmišljajo tudi o izobraževanju za restavriranje starih vozil.

Foto: Črtomir Goznik
Rokometno, košarkarsko in igrišče za odbojko v Učnem centru Vičava bodo v popoldanskem času lahko uporabljali tudi Vičavljani, prav tako pa tudi učenci OŠ Olge Meglič.
Z novimi prostori se odpirajo tudi možnosti za izobraževanje odraslih ob delu, kar vnaša v ptujski prostor, kjer vlada dokaj nizka izobrazbena struktura, novo kvaliteto. Potekajo namreč tudi dogovori, da bi poslej Ljudska univerza Ptuj svoje programe izvajala na območju Učnega centra Vičava.
»Z adaptacijo se bodo pridobile nove učilnice in predavalnice, s čimer bo po skoraj dvajsetih letih ponovno omogočen enoizmenski pouk za dijake Šolskega centra Ptuj, s tem pa tudi primerljivi pogoji za izobraževanje z drugimi slovenskimi srednješolci. To
je še posebej pomembno za dijake s Ptujskega, kjer je več kot polovica vozačev. Ure, ko čakajo na pouk oziroma avtobus, velikokrat preživijo na 'neprimernih lokacijah'. Novi prostori prinašajo možnosti, da dijaki in zaposleni v Šolskem centru pridobijo termine za zunajšolske dejavnosti, krožke, raziskovalno in seminarsko dejavnost, izvajanje dopolnilnega pouka z dijaki, ki imajo učne težave, in podobno,« je ob svečanem podpisu pogodbe za adaptacijo Učnega centra Vičava in tudi dogovora o skupni ureditvi pridobljenih objektov in površin na lokaciji bivše
vojašnice Ptuj še povedal Rajko Fajt.
Na lokacijo nekdanje ptujske vojašnice prihajajo še Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - Območna služba Ptuj, Zgodovinski arhiv, Ozara in Civilna zaščita ter ptujska izpostava Zavoda za kulturno dediščino Republike Slovenije - OE Maribor.
Med bodočimi uporabniki območja nekdanje ptujske vojašnice že potekajo pogovori o ureditvi tega prostora kot parkovne površine. Pri tem bo levji delež lahko prispevala Kmetijska šola Ptuj.
MG
Zavrč • Obnovljena kulturna dvorana
Zagon kulturnega življenja
Minuli konec tedna so v Zavrču slovesno odprli obnovljeno kulturno dvorano in nov prizidek.
_Melodija za telo in duhaJ_
Prvotno je bil lastnik dvorane Kmetijski kombinat Ptuj, nato je lastništvo prevzela krajevna skupnost Zavrč, danes je lastnica občina Zavrč. Dvorana je v preteklosti v glavnem služila kot prostor za različne kulturne prireditve in kino predstave.
"V dvorani je bilo okrog 280 sedežev in obisk kino-predstav je bil tako velik, da je pogosto bila pretesna," se spominja Peter Vesenjak, član občinskega sveta in za-vrški kulturni ustvarjalec. Slavnostni govornik na prireditvi ob odprtju obnovljene dvorane je bil župan Miran Vuk, ki je dejal, da je naložba (obnova dvorane, prizidek in zunanja ureditev) stala okrog 110 milijonov tolarjev
Med nastopajočimi so bili tudi učenci završke osnovne šole.
in da projekt delno financira Evropska unija v okviru programa pobude Skupnosti Interreg IIIA sosedskega programa Slovenija - Madžarska
-	Hrvaška 2004-2006; Turistična cona Haloze-Zagorje, nosilec projekta je Lokalni pospeševalni center Haloze. Zupan Miran Vuk je ob odprtju poudaril, da obnovljena dvorana pomeni veliko zlasti ustvarjalcem kulturnega življenja v občini. "Vsi skupaj smo zadovoljni, da smo dosegli to, kar smo načrtovali dve leti. Ta dvorana bo poslej center za vse dogodke
-	kulturne, družabne, šolske in zasebne. Štiri prostore v novem prizidku smo namenili tudi za društva, ki bodo na podlagi prošenj nove pisarne
dobili v upravljanje," je ob otvoritvi povedal završki župan Miran Vuk.
Slavnostnega dogodka v Zavrču so se poleg številnih krajanov udeležili tudi predsednik SLS ter minister za okolje in prostor Janez Podobnik, poslanec v državnem zboru Branko Marinič, državna svetnika Robert Čeh in Marjan Maučec ter ravnateljica osnovne šole Cirkulane - Zavrč Diana Bohak Sabath. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole, ljudske pevke iz Zavrča, pevska skupina Trta, moški pevski zbor KUD Pošta Maribor in godba na pihala občine Mar-kovci.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Haloze • Z izredne seje KS Leskovec
Ce ne zlepa, pa zgrda!
Zadnje dogajanje oz. bolje rečeno, nedogajanje okoli izvedbe leta pričakovanega vodovoda v nekaterih haloških naseljih, je bilo vzrok za zadnjo izredno sejo KS Leskovec v občini Videm, kjer so številni tamkajšnji občani očitno že pri koncu svoje potrpežljivosti, kar je bilo slišati hudimano glasno in ne ravno v olikanih besedah ^
Na sejo so prišli tudi vabljeni gostje; župan Friderik Bračič, direktorica občinske uprave Darinka Ratajc in poslanec Branko Marinič. Obtožb vsevprek je bilo (spet) veliko; nekatere so bile bolj, druge manj upravičene, saj v primeru projekta vodovoda zahodnih Haloz, ki vključuje tri občine, vse niti v rokah drži država oz. pristojno okoljsko ministrstvo, ki pa mu, kot kaže, ni ravno preveč do tega, da bi obljubljenih dobrih 700 milijonov tolarjev res financiralo v Haloze. Napori videmske občine so se, tudi po besedah župana, pač vedno končali pri zagotovilu ministrstva, da bo zadeva zdaj zdaj urejena in rešena, toda to je bilo tudi vse. Enako se je dogajalo tudi poslancu Mariniču.
Nezadovoljni in že besni Haložani pa so pod drobnogled vzeli pogodbe z občino izpred dveh let, po katerih so matični občini že plačali celotno cifro za priključek v višini 230 tisočakov oz. bo ta znesek poravnan najkasneje do konca tega leta. Ugotovili so, da so se sami zavezali k plačilu, da pa se druga pogodbena stranka, torej občina, časovno ni zavezala nič, kar pomeni, da je sicer dolžna zgraditi vodovod, ne pa
tudi, kdaj _ Po mnenju vseh prisotnih je takšna pogodba zelo enostranska, saj jim ne daje možnosti zahtevati datuma izvedbe od občine ali investitorja, ali pa v zameno za zamudo pravice do t. i. pena-lov ali kazenskih odbitkov pri vrednosti plačila v primeru zamujanja roka izvedbe.
Kam je občina »vtaknila« štiri leta planiran denar za vodovod?!
Sama izvedba je dejansko odvisna od državnega »žeg-na« in okoli tega prerekanje občanov z občinskim vodstvom nima nobenega smisla. Zato pa se je zaiskrilo (in zasmrdelo) okoli občinskega deleža denarja pri izvedbi vodovoda.
»Druga stvar, ki je znana, je ta, da KS Leskovec na račun izgradnje vodovoda že tri oz. četrto leto ni upravičena do drugih skupnih investicij, razen obnove OŠ, ki pa je bila že tako predvidena ob začetku mandata pred štirimi leti. Tako v tem mandatu ni bilo storjenega nič, saj naj bi bil denar rezerviran in namenjen za vodovod, tega pa ni. Uspeli pa smo dobiti vse računovodske podatke, kako se je zbiral
Predsednica KS Leskovec Ida Vindiš Belšak pravi, da so krajani zrevoltirani, saj so priključke v glavnem že plačali, dela pa se niso še niti začela, ter da se v prihodnje ne bodo več odrekali skupnim naložbam na račun (ne)izvedenega vodovoda.
občinski denar za vodovod v vseh prejšnjih letih in ugotovili, da smo tu potegnili »zelo kratko«. V občinskem proračunu bi moralo danes biti za vodovod nekaj preko 118 milijonov tolarjev, deloma iz prispevkov občanov, deloma pa iz zneska, ki je bil vsako leto planiran v skupnih programih. V prvem letu je bilo tako za vodovod namenjenih 19, drugo leto 46, tretje leto pa 52 milijonov. Dejansko pa je danes v občinskem proračunu vsega skupaj planirano okrog 53 milijonov, pa še od tega je 35 milijonov denar občanov (trenutno je
zbranega 23, do konca leta pa bo zbranih vseh 35 milijonov, op. a.), kar pomeni, da je občinskega deleža le 19 milijonov. Zanima nas, kje je razlika, oziroma kje in za kaj je občina porabila vse ostale milijone?! Zgodilo se bo, da bo novi občinski svet spet začel obravnavati izgradnjo vodovoda od začetka in spet se bo ponovila zgodba, da mora KS Leskovec na račun tega projekta izpasti iz vseh ostalih skupnih investicij,« je z razočaranjem in jezo v glasu ugotavljala predsednica KS Ida Vindiš Belšak, ki je dodala še, da bodo na račun zbranih
sredstev občanov, torej na 35 milijonov tolarjev, zahtevali obračun obresti zaradi zamude pri izvedbi.
Po njenem prepričanju bi se vsi ti preneseni zneski iz leta v leto, ker do gradnje pač ni prišlo, morali seštevati, namesto tega pa se je, po njenih besedah, občinski sofinancerski delež vsako leto zmanjševal na račun povečevanja skupne vsote iz pogodb, ki so jih vplačevali občani. Vodstvo občine na te ugotovitve Vindiševe ni reklo nič, nastala je tišina, člani KS pa so sprejeli sklep, da se to popravi z rebalansom občinskega proračuna, in sicer tako, da se na prihodkovni strani prikaže znesek planiranih občinskih sredstev za vsa štiri leta skupaj in posebej znesek sredstev po individualnih pogodbah; enako pa naj se - ločeno - prikaže poraba teh sredstev na odhodkovni strani.
Napovedujejo zaprtje državne ceste 15. junija
Do vsega tega brskanja in ugotovitev (pa tudi prenosov in porabe denarja) gotovo ne bi prišlo, če bi se vodovod že začel graditi. V Vidmu naj bi se v prvi fazi vodovod gradil v Gradišču in Skorišnjaku, v drugi fazi pa v Veliki Varnici in delu Trdobojcev. Ne glede na to, ali se bo izgradnja začela morda vseeno že letos ali naslednje leto, pa so člani sveta KS Leskovec s polno podporo krajanov prepričani, da zaradi tega projekta ne bodo več ostajali izvzeti iz drugih skupnih investicij. »Štiri leta so bila dovolj in v tem času se je na račun naše 'izvzetosti' iz drugih naložb nabralo dovolj denarja za vodovod, zato
v prihodnje ne bomo več tolerirali tega, da se v našem okolju ne bi izvajale še druge, prepotrebne naložbe,« je še jasno povedala Belšakova.
Po dobrih dveh urah in pol večinoma jezne in čustveno nabite debate udeležencev in krajanov, ki se počutijo opeharjene in prepeljane »žejne čez vodo«, je svet KS Leskovec sprejel še en sklep, in sicer, da če do sredine (15.) junija občina ne dobi ustreznega sklepa, ki ji bo dovoljeval objaviti razpis za izvajalca del, bodo občani protestno zaprli državno cesto skozi Leskovec do MP Zg. Leskovec-Cvetlin pri domači OŠ. Župan Friderik Bračič takšno, sicer eno skrajnejših gest svojih občanov podpira, saj tudi sam ne vidi več drugega izhoda, kako doseči izgradnjo vodovodnega omrežja. Občina Videm namreč ima - ne glede na povedano - za letos planiranega dovolj lastnega denarja po sprejetem finančnem načrtu, ki ga je potrdila tudi vlada, prav tako pa že ima gradbena dovoljenja. Kako je s planiranim občinskim deležem v ostalih dveh občinah (Žetale in Majšperk), je drugo vprašanje, glede na to, da gre za skupni projekt, pa bi tudi ti dve vključeni občini morali imeti vse pripravljeno, sicer se lahko zgodi, da bo pristojno ministrstvo ali vlada imela čudovit in povrhu še upravičen izgovor, zakaj do realizacije še ni prišlo ^
Slabo pa je tudi to, da se prizadeti občani Vidma, Maj-šperka in Žetal ne povežejo ter skupaj organizirajo akcije v smislu t. i. državne nepokorščine, saj bi takšen skupen nastop gotovo imel večji odmev v širšem slovenskem prostoru.
SM
Videm • Težke obtožbe na račun vodovoda
»
Država nas nateguje!
«
Ne boj, mesarsko klanje, bi zapisal Prešeren, če bi poslušal videmske svetnike, ko so se spravili nad vprašanje izvedbe projekta vodooskrbe zahodnih Haloz, v katerega so sicer vključene tri občine - poleg Vidma še Majšperk in Žetale. Na srečo se je vulkan besa zlival le v besedah, ki so krepko padale tako čez domačega poslanca kot čez vlado, čeprav so prizadeti na koncu zagrozili tudi s kakšnimi dejanji.
Dejstvo je, da je razvpiti projekt na papirju že štiri leta in da se obljube ter zagotovila odgovornih ministrstev o začetku del podaljšujejo iz meseca v mesec, zgodi pa se nič. S celovito izgradnjo vodovodnega omrežja po naseljih treh haloških občin je začel že bivši poslanec in že-talski župan Anton Butolen, postal je t. i. skrbnik projekta in ga pripeljal že skoraj do izvedbe, ko se je menjala vladna ekipa in vsa naprezanja s praktično dokončanim in potrjenim projektom so padla v vodo. Začelo se je znova, s popravki in novo finančno konstrukcijo, skupaj vredno dobro milijardo tolarjev, pri čemer naj bi večino, okrog 700 milijonov, prispevala dr-
žava za izgradnjo primarnih vodov, razlike za sekundar pa občine same. Po dolgih pogajanjih in popravkih okoli tega, kaj je primarni in kaj sekundarni vod, so birokratske zadeve počasi stekle naprej, očitno pa so se pojavljale vedno nove, bolj ali manj upravičene in (ne)razumljive, pa tudi kontradiktorne zahteve med pristojnimi službami na vladi, ki jim tudi novo določeni nosilec projekta, občina Videm, ni bila kos. Po zadnjem znanem zagotovilu ministrstva naj bi občina dobila potreben sklep za izvedbo razpisa za izvajalca del najkasneje konec marca, toda še do konca maja razen te obljube ni bilo nič - sploh pa ne prepotrebnega sklepa.
Župan Friderik Bračič je tako lahko povedal le, da so zdaj menda soglasja posameznih vladnih služb končno usklajena in da se čaka le še ministrov podpis: »Na žalost pa teče vse veliko prepočasi, kot bi si želeli in pričakovali! Če bo v teh dneh sklep res pri nas, potem bomo takoj izdali razpis in če ne bo pritožb na izbranega izvajalca, bi lahko začeli delati jeseni, sicer pa pač naslednje leto!«
Po takšnem uvodu se je začela zlivati reka obtožb in pritožb.
Janko Kozel: »Ljudje v Skorišnjaku in Gradišču so svoj prispevek že plačali. Bodo zdaj dobili obresti za čakalno dobo?!«
Župan Bračič: »Njihov
delež ne znaša niti celih 10 odstotkov skupne vrednosti. Poleg tega pa ne zadržujemo izvedbe mi, ampak okoljsko ministrstvo!«
Ida Vindiš Belšak: »Dragi kolegi, tako kot ste naštudirali vse o investiciji v vrtec, bi lahko tudi za haloški vodovod! Zbranih je 35 milijonov iz naslova prispevkov občanov, 40 milijonov je iz proračuna občine in s tem bi se lahko že začelo delati, ne pa, da ljudje čakajo!«
Župan: »To je projekt treh občin, ne le naše. Če ne bo šlo drugače, bomo verjetno res morali začeti sami izgradnjo sekundarija, ampak potem je veliko vprašanje, če bomo še upravičeni do velikega državnega deleža!«
Darinka Ratajc: »Ne zapletamo mi, ampak v Ljubljani. Gre za zapletene pravne zadeve, ki jih je težko enostavno pojasniti, ampak do zastoja je prišlo pri ugotovitvi, da naj bi za izvedbo primarija morala imeti gradbeno dovoljenje država in ne občine. Mi sicer gradbeno dovoljenje za dela imamo. Žal pa, kar se tiče primerjave z naložbo v vrtec, vodovoda ne moremo graditi s podelitvijo stavbne pravice in tudi ne vem, kako bi ga gradili na leasing!«
»Dovolj je ritolizništva pred vlado!«
Nato je resnično počilo.
Franc Stopajnik: »Za vrtec brez težav namenjamo 300 milijonov! Naši občani pa so za priključke že plačali in do njih se obnašamo mačehovsko! In če pri vrtcu brez slabe vesti zgolj za stroške leasinga odrinemo 100 dodatnih milijonov, nas očitno nič ne moti, pri vodovodu pa je vse prevelik problem?! Kaj
Franc Stopajnik: »Ali smo manj vredni državljani? Te vljudnosti in ritolizništva do vlade je pa zdaj resnično že dovolj in preveč! Naj vlada napiše javno opravičilo, zakaj ni vodovoda! Mi med seboj se nimamo o tem kaj prepirati!«
Foto: SM
Foto: SM
Vodovod Haloze • Tudi poslancu Mariniču je »prebilo plafon«
»
Podobnik laže - zahtevam odgovor vlade!
«
»Osebno moram povedati, da po vseh zagotovilih, ki sem jih dobival ves čas mojega zavzemanja za izvedbo projekta Vodovodne oskrbe zahodnih Haloz, ministru za okolje ne verjamem več,« se je na zadnje Podobnikovo ponovno zagotovilo, ki ga je dal minuli petek ob obisku na Hajdini, odzval poslanec Branko Marinič.
Na obtožbe nekaterih njegovih sokrajanov oz. občanov, češ, da za realizacijo tega projekta ni naredil dovolj, Marinič odgovarja, da je kot poslanec naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, res pa je, da bi sodelovanje z domačo občino lahko bilo nekoliko boljše.
»Odkar opravljam poslansko funkcijo, sem z vprašanji, pisnimi in ustnimi, pa tudi drugače, poskušal ta, za naše občane in za celotne Haloze nujni projekt, čimprej spraviti do realizacije. Prav tako sem se pri sprejemanju državnega proračuna zavzel za posebno postavko za vodovod, videl sem to postavko in vem, da je denar planiran. Moje zadnje dejanje pa je pisno poslan zahtevek predsedniku vlade oz. v njegov kabinet, v katerem sem pojasnil vse dosedanje dogajanje, vsa dejstva in argumente, na osnovi katerih sem prišel do zaključka, da MOP kljub zagotovilom, ki trajajo od decembra 2004 do 31. maja letos, ni naredilo nič za dejansko izvedbo projekta!«
Branko Marinič se je večkrat, kar dokazuje tudi s pisnimi izpisi, obrnil na ministra Podobnika, kaj se dogaja in kdaj se lahko pričakuje začetek del. Odgovori ministra pa so bili vedno izmikajoči. Tako je, npr., Podobnik najprej zahteval, da se mu pošiljajo vprašanja pisno v obliki poslanskega vprašanja, saj naj bi tako »lažje
Poslanec Branko Marinič: »Obljube ministra dobivam in poslušam že leto dni, zgodilo pa se ni nič. Glavni problem po pojem prepričanju je v MOP oz. v službah tega ministrstva, kjer očitno ne teče vse tako, kot bi moralo. Kot sem omenil, so lahko v igri ozki interesi štirih znanih firm, ki na nek način porabljajo ta sredstva vodnega sklada. Ravno zato (in vse to) me je pripeljalo do tega, da sem se zdaj obrnil na kabinet predsednika vlade in v dopisu poimensko imenoval dve osebi na MOP, ki po mojem mnenju celotno zadevo delata v korist drugih podjetij!«
Iz dopisa Branka Mariniča
»Ogorčen in razočaran zaradi neizvajanja projekta MOP, »Oskrba s pitno vodo Haloz«, nujno prosim za pomoč in takojšnje posredovanje. Od decembra 2004 si prizadevam, da se projekt čimprej realizira, pa vse do danes naletim na zavajanje in prazne obljube, da se sedaj začenja resno. A nič od tega. Jesenske volitve tega območja pred dvema letoma sem dobil jaz in s tem prevzel tudi odgovornost izvajanje državnih projektov. Številni dopisi, poslansko vprašanje v DZ in dvoje pisnih vprašanj ministru Podobniku niso rodili sadov, čeprav sem vsakič dobil zagotovilo, da sedaj gre zares. V občini Videm je zadevo obravnaval tudi občinski svet, svoje nezadovoljstvo pa so izrazili številni krajani Haloz, gre za okrog 500 gospodinjstev. Po mojih informacijah gre za zavlačevanje nepotrebnih birokratskih postopkov, ki nimajo časovnih omejitev. Zapleta pa se tudi zaradi ozkih interesov posameznih lobijev na MOP, kjer v dvojni vlogi nastopata ga. Bernarda Podlipnik in ga. Meta Gorišek, pri tem pa jima mora slediti ga. Bernarda Jurič kot vodja projekta. Prosim, da mi pomagate sklicati tiskovno konferenco, kjer bom predstavil resnico, ter za navodila, kako naj delam naprej, da voda Haložanompriteče čimprej. Ministru Podobniku ne zaupam več, saj me je v dosedanjih pisnih in ustnih odgovorih zgolj zavajal in lagal.«
in bolj celovito odgovoril s pomočjo služb.«
Kdo se gre umazanih igric?
Maja lani je Marinič na drugem sestanku poslancev koalicijskih strank z ministri Janeza Podobnika javno vprašal, kaj je z vodovodom in ta mu je odgovoril, da je za projekt treh halo-ških občin MOP skupno zagotovilo 710 milijonov tolarjev, oz. do leta 2008 577 milijonov.
Zadnje pisno poslansko vprašanje je Marinič ministru Podobniku poslal 31. maja le-
tos, v njem pa je med drugim zapisal: »Predsednik vlade RS vas je že 31. maja 2005 na skupnem sestanku poslancev koalicije z ministri na osnovi mojega vprašanja, kdaj bo realiziran projekt vodooskrbe zahodnih Haloz, zadolžil za čimprejšnjo realizacijo. Natanko po enem letu so zadeve še vedno na začetku. Seznanjen sem, da so se aktivnosti v zvezi s tem projektom spet upočasnile. Po mojih informacijah zaradi nepotrebnih birokratskih postopkov, ki nimajo časovnih omejitev. Morda pa se zapleta zaradi ozkih interesov posameznih lobi-
jev. Kot poslanca DZ RS, ki prihaja s tega območja, me zapleti okrog vodooskrbe Haloz zelo zelo skrbijo, zato vas prosim, da me v najkrajšem možnem času seznanite s trenutnim stanjem in kdaj bo MOP opravilo vse aktivnosti, da se začne realizacija tega projekta.«
Na to poslansko vprašanje je Janez Podobnik odgovoril tako: »Osebno sem se kot minister zelo zavzel, da bi se MOP s finančno pomočjo vključil v projekt Vodovod zahodne Haloze. Vmes je prišlo do nekaterih zapletov pri tolmačenju
formalnih postopkov, preko katerih bo sodelovalo naše ministrstvo. Prav v zadnjem tednu pa smo to razrešili in v kratkem bo vse urejeno tako, da bodo občine lahko nadaljevale vse potrebne postopke. Bolj podroben odgovor bom posredoval v naslednjih dneh.«
»Zadevaje sumljiva!«
To je bilo spet tudi vse, saj »bolj podrobnega odgovora« Branko Marinič (še) ni prejel, pač pa je namesto tega mini-
pa delajo naši poslanci, razen tega, da znajo lepo govoriti po radiu o tem, kaj se dogaja v DZ!? Za nas pa ni bilo še nič narejenega! Ali smo manj vredni državljani? Te vljudnosti in ritolizništva do vlade je pa zdaj resnično že dovolj in preveč! Naj vlada napiše javno opravičilo, zakaj ni vodovoda! Mi med seboj se nimamo o tem kaj prepirati!«
Ida Vindiš Belšak: »Meni se zdi, da je voda vseeno pomembnejša od vrtca. In za vodo očitno ni prepozno, če jo ljudje dobijo leta 2009 (takrat naj bi bil projekt končan, op. a.), za vrtec pa je prepo-
zno, če bi bil zgrajen do takrat? In še to: vodstvo občine bi se lahko obrnilo z našo težavo na vse slovenske medije, pripravilo veliko tiskovno konferenco, da bi vsa Slovenija in ne le Podravje izvedelo, kaj se dogaja! Štiri leta čakamo v prazno in še danes nimamo nič drugega kot neke obljube. In res ne vem, zakaj potem tudi za vodovod ne bi vzeli leasinga!«
Marija Černila: »V Leskov-cu že imate vrtec, pa tudi prenovljeno preveliko šolo! Jaz sem glasovala za oboje, čeprav tudi na račun obnove naše selske podružnice! Res
Janko Kozel: »Ljudje v Skorišnjaku in Gradišču so svoj prispevek že plačali. Bodo zdaj dobili obresti za čakalno dobo?!«
je, da je voda nujno potrebna in bi že morala biti, ampak za izenačen razvoj mora poskrbeti država in ne občina!«
Haložani z gorjačami z(a) poslancem v Ljubljano?
Župan je dokaj hitro poskušal zaustaviti zlivanje besed v stranske kanale nasprotovanja in očitkov zaradi vrtca na eni in vodovoda na drugi strani: »Prosim, ne mešajte zdaj teh dveh projektov, ki nimata nič skupnega. Mi smo finančno naredili vse, kar je bilo treba, država pa zavlačuje. Toliko, kot sem osebno naredil za ta vodovod, nisem za noben drugi projekt. Vendar se kar naprej, iz dneva v dan, nekaj spreminja in podira, da bi človek bruhal od muke! Dane besede pač očitno ne držijo!«
Janez Merc: »Pri vodovodu nas je država kratkomalo 'nategnila! Nimam besed za takšen odnos do nas - očitno si je Haloze izbrala za svojo žrtev, nad katero se izživlja! Župan pa tukaj res ni nič kriv, saj je občina le posrednik!«
Andrej Rožman: »Malo ste pa krivi tudi Haložani
sami! Lahko bi kaj naredili, recimo, zaprli cesto, kot so jo v Destrniku, kjer so nato takoj dobili zahtevana sredstva. Vi pa kar stojite, samo zahtevate in čakate, da bodo drugi kaj naredili za vas! Sami sprožite akcijo, saj vam bomo mi vsi potem pomagali, in ne krivite le drugih!«
Boris Novak: »Vodovod bi verjetno že bil, če se ne bi zamenjala vlada. Kar se tiče našega poslanca, je pa tako, da je le zrno v mlinu in bo pač preteklo še nekaj časa, da bo prišlo na vrsto za mletje in bo iz njega potem še kaj moke!«
Anton Jus: »Medsebojno pa se tu res nimamo kaj prepirati. Zelo zelo nerad zagovarjam našega župana, ampak v tem primeru res ni nič kriv. Mi vsi smo potrdili ta projekt, nihče ni bil proti. Lažejo pa nam v Ljubljani, to je dejstvo. Edino, kar bi župan mogoče še lahko naredil, je to, da bi pripeljal ministre v Haloze, ali pa, še bolje, naložil Haložane z gorjačami vred in jih odpeljal v Ljubljano! In, konec koncev, zakaj bi to delal župan? Imamo poslanca, pa pojdite z njim! Ne vem, kakšen poslanec je to, da nam ni dal niti mnenja za vrtec! Naš občan je, pa ne 'pridemo skozi' ne z vrtcem, ne z vodovodom!«
Ida Vindiš Belšak: »Saj imamo tudi predsednika OO SDS med nami, pa ni naredil nič, čeprav je poslanec iz njegovih vrst! In tudi poslanca ni nikoli na naše seje, niti enkrat ga ni bilo kljub obvestilom in vabilom. Vsaj toliko bi se lahko potrudil, da bi nas prišel seznanit, kaj se dogaja z vodovodom!«
Andrej Rožman: »Veste kaj, res je, da lažejo vsi, prejšnja in sedanja vlada, pa tudi bodoča bo. Zato pa pravim, da je potrebna akcija, ampak za Haloze jo morate začeti vi tam, ne mi v nižini, bomo pa potem zarjoveli skupaj z vami!«
Tako približno bi izgledal (skrajšan) magnetogram z vi-demske seje ob točki izgradnje vodovoda. Kakšni dodatni komentarji ob tem zapisu gotovo niso potrebni _
So pa na koncu vsi skupaj sprejeli sklep, da bodo, če od okoljskega ministrstva v nekaj dneh ne dobijo sklepa o začetku postopka za izvedbo javnega razpisa za izvajalca del, posegli po državni nepokorščini. Kakšna naj bi bila, ni povedal nihče. Vsekakor pa (zgolj) rjovenje v demokraciji ni niti prepovedano, še manj pa državi nepokorno dejanje ^
SM
ster Podobnik dajal prav takšna zagotovila, kako da je vse rešeno in pripravljeno za nadaljevanje postopka (kot jih daje že lep čas enega leta), medijem še pred tednom dni. »Takšne in podobne odgovore ministra dobivam in poslušam že leto dni. Izvirni greh po doslej zbranih podatkih, ki jih imam, je bil storjen takrat, ko na postavki državnega proračuna za MOP niso bila zagotovljena sredstva za ta projekt. Vendar je še lani minister osebno zagotovil, da so ta sredstva zagotovljena od leta 2005 do leta 2008. Kje so, ne vem, ljudje v Halozah pa še vedno čakajo na vodovod!
Glavni problem po pojem prepričanju je v MOP oz. v službah tega ministrstva, kjer očitno ne teče vse tako, kot bi moralo. Kot sem omenil, so lahko v igri ozki interesi štirih znanih firm, ki na nek način porabljajo ta sredstva vodnega sklada. Na račun teh projektov te firme živijo in služijo, gre pa za podjetja, ki niso iz našega ožjega okolja. Tudi ali predvsem je zanimivo to, kako lahko projekt v Halozah izvajajo, npr. podjetja iz Nove Gorice ali Maribora?! Mislim, da je zadeva sumljiva že na prvi pogled, če se s Halozami ukvarja firma iz Primorja. Ravno zato (in vse to) me je pripeljalo do tega, da sem se zdaj obrnil na kabinet predsednika vlade in v dopisu poimensko imenoval dve osebi na MOP, ki po mojem mnenju celotno zadevo delata v korist drugih podjetij. Rešitev projekta je pričakovati šele takrat, ko bo občina Videm dobila pisno pooblastilo, da je nosilka projekta in sklep ministrstva, da lahko objavi razpis.«
Sicer pa Marinič, ki mu je očitno prekipelo, namerava sklicati tudi tiskovno konferenco na temo haloškega vodovoda takoj, ko bo dobil vsa potrebna pojasnila, kaj in kje se je zapletalo ter kdo je krivec za nastale velikanske zamude pri izvedbi.
Glede državne nepokorščine oz. zaprtja ceste, ki jo napovedujejo Videmčani, pa Marinič pravi, da povsem razume jezo in razočaranje domačinov, ki so se v zadnji fazi pač zatekli v takšne skrajnosti
-	o tem je seznanil tudi kabinet predsednika vlade in MOP
-	da pa zaradi svoje funkcije in ustavne prepovedi pri takih akcijah ne more fizično sodelovati, bo pa še izkoristil vse druge možne instrumente, da se zadeva res premakne z mrtve točke: »Doslej sem naredil že praktično vse, kar je možno, in pisnih obljub ter zagotovil mi je dovolj. Zato sem, morda tudi v nekoliko žaljivem tonu, zapisal v dopisu na kabinet, da ministru Podobniku ne verjamem več, ker me je zavajal in mi lagal!«
SM
Foto: SM
Kirikkale • Ormoški osnovnošolci s Comeniusom v Turčiji
Gostoljubnost v superlativih
Pred kratkim so se z enotedenskega obiska turškim vrstnikom vrnili ormoški osnovnošolci, ki sodelujejo v projektu Comenius. V Turčijo je potovalo šest učencev in pet učiteljev. Domačim in sošolcem so vsakodnevno pošiljali fotografije, ki so jih le-ti s komentarji pripeli na panoje v jedilnici, tako da so lahko vsi učenci spremljali zanimivo popotovanje.
V projektu Ohranjanje domače pokrajine za lepšo Evropo danes in jutri sodeluje šest šol, poleg ormoške še dve šoli iz Turčije in po ena iz Avstrije, Litve in Poljske. Vsak izmed sodelujočih v tri leta trajajočem projektu enkrat gosti ostale na svoji šoli, prvi so bili pozimi na vrsti Ormo-žani. V maju pa so bili gostitelji turški vrstniki iz mesta Kirikkale, ki ima 200.000 prebivalcev in leži na vzhodu Turčije. Gostje so tam preživeli nepozabne dni, spoznali lep kos Turčije, začutili deželo in ljudi, zato so bile obvezne tudi solze ob slovesu.
Ormožani so v Turčijo prispeli dva dni pred ostalimi udeleženci, zato so imeli dva dni vso pozornost gostiteljev zase. Bili so glavna atrakcija, počutili so se kot pravi zvezdniki, saj so jih gostitelji, pa tudi popolni neznanci zasipali s pozornostjo. Kjer koli so se pojavili, so jih primerno pogostili. Zgodilo se je, da so se dekleta sprehajala po ulici, pa so naletela na turško poroko in hočeš nočeš, so nevesti in ženinu na ljubo morale sodelovati v veselem dogajanju. Učenci so po dva in dva prenočevali pri družinah svojih vrstnikov, vsako noč pri drugem, zato so dobili vpogled v različne načine življenja turških družin. Spoznali so, da je religija trden del turškega vsakdana in da petkrat na dan molijo vsi. To so gostitelji opravljali brez velikega pompa, skoraj neopazno so za kakšnih par minut vsi »izginili«. V Turčiji so Ormožani odkrili skrivnosti pitja čaja in slastne jedi z žara.
Foto: arhiv šole
V srcu Kapadokije so se tkala prijateljstva.
Foto: arhiv šole
Druženje in spoznavanje različnosti kultur - plešoči derviši
Uniforme obvezne, rute prepovedane
V soboto so sodelovali na šolskem bazarju, kjer so učenci na stojnicah predstavljali dejavnosti šole. Ormožani so izkoristili priložnost in predstavili Slovenijo in Ormož s klopotcem, frajtonarico in slikami iz naše dežele. Privat-
rra-—■


ÛGRÏNC LEŘDEN BÍLIMSEL SENLÍK
Kr^t-ft.	-rr' »c-í r^'-f ^ ví'», V^
Ví r«îHrWleft<» f»t třf.f-i-^ >''<3 V, - í«JW »f. í*
ra-íi, 2 sr "-.tV.iOS^yWi,-' e I^i-S"-'-*"
-"fjifircs'rjfyv-.'j-a ýM-	. ' ■"■.J vr'i^'M'

■iií ■irg

Foto: arhiv soie
Že v ponedeljek so bili časopisi polni poročil o obiskovalcih iz Slovenije. Za kratek čas so se mladi Ormožani in njihovi učitelji počutili kot prave zvezde ^
no šolo (private kizilirmak) obiskuje okrog 350 učencev, ki so si med poukom podobni kot jajce jajcu, saj so obvezno oblečeni v šolske uniforme. Zanimivo pa je, da učiteljice v razredih ne smejo biti zakrite z rutami. Po pripovedovanju Nataše Herga, ene izmed gostujočih učiteljic, vlada med učenci in učitelji zelo pristen in zanimiv odnos, lahko bi rekli, da so jim učitelji kar drugi starši. Med njimi ni takšne distance, kot smo je vajeni pri nas, veliko je telesnega stika, nič nenavadnega ni, da se učenci in učitelji objemajo, pobožajo ali poljubijo.
Poleg petnadstropne šolske stavbe razpolaga šola še s telovadnico in bazenom. Vse učilnice imajo na vratih lini-ce, skozi katere je od zunaj mogoče spremljati dogajanje v razredu, iz razreda pa tega ne opazijo. Ormoški učitelji so opazili, da so turške učilnice sicer opremljene z računalnikom in projektorjem, vendar praktično brez didaktičnih pripomočkov, pouk pa večinoma še vedno temelji na stari praksi: poslušaj in piši. Pouk poteka od ponedeljka do petka do 16. ure, učitelji pa trikrat na teden do poznih večernih ur debatirajo o posameznih učencih in problemih. Če je treba, se učitelji oglasijo tudi na domu in se pogovorijo s starši. Ormoški učitelji so opazili, da se tudi v Turčiji veliko dela, vendar popolnoma brez stresa.
Ko so se pridružili še dru-
gi udeleženci projekta, so skupaj zasadili drevesa prijateljstva. Pokrajina vzhodne Turčije je gričevnata in nekoliko porasla s travo, vendar praktično brez dreves. Še bolj zanimiva pa je bila t. i. mesečeva pokrajina, znamenita Kapadokija, kamor so jih gostitelji odpeljali na enodnevni izlet. Pokrajina je svojstvena in s tipičnimi »dimniki« in prebivališči v votlinah daje občutek povsem tujega planeta. Ker je šola gostiteljica v vsakem mestu pobratena s kakšno šolo, so spotoma obiskali tudi več šol, kjer so jih sprejeli s priložnostnim programom, jih popeljali po šoli in nahranili v šolski kuhinji.
Obiski so v projektu Co-menius namenjeni predvsem spoznavanju različnih kultur in druženju, kljub temu pa je tudi nekaj delovnih sestankov in uradnih predstavitev. Na njej je zaigral Comenius band s tipičnimi prleškimi inštrumenti, lončeni bas so pustili gostiteljem za spomin. Sicer so svoje gostitelje obdarili tudi s klopotci, vrčki in čokolado Gorenjka. Ravnatelj mag. Bojan Burgar je svojemu turškemu kolegu poslal lepega kurenta, župan Vili Trofe-nik pa je županu v Kirikkale poslal kristalni krožnik z grbom občine Ormož.
S tem pa dogodivščin še ni bilo konec. Turški gostitelji so vsem udeležencem projekta Comenius namenili še potovanje z avtobusom do Ankare in naprej do Istanbula. Tam so si vsi skupaj ogledali znamenitosti tega lepega mesta. Očarala jih je Topkapi s svojimi številnimi bleščečimi zakladi, posebno doživetje je bil obisk bazarja, z ladjico so se podali po Bosforju, ves čas pa so uživali v najrazličnejših kulinaričnih specialitetah. Razpoloženje pa je postajalo že malo žalostno, saj so se v tednu dni dodobra zbližali, naučili veliko drug o drugem in slovo je bilo pred vrati. Turčijo in njene ljudi so Ormo-žani doživeli zelo čustveno, spletle so se prijateljske vezi, zato bodo naslednji dve leti s še večjim veseljem delali na skupnem projektu.
V projektu Comenius na OŠ Ormož sodeluje okrog 30 učencev, ki so aktivni avtorji vsebin in dejavnosti, učitelji njihovo delo le koordinirajo. Nedavno je šolo obiskala tudi inšpekcija nacionalne agencije, ki nadzira izvajanje evropskih projektov in je bila z rezultati dela, zadovoljna. Šest učencev, ki so preživeli teden dni v Turčiji, pa bodo svoja doživetja in spoznanja posredovali vsem učencem šole. V juniju bodo za svoje sošolce pripravili delavnice na temo vtisov iz Turčije.
viki klemenčič ivanuša
Tednikova knjigarnica
Ptičje leto
SSKJ (Slovar slovenskega knjižnega jezika. Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Ljubljana: DZS, 1994.1714 str. Ponatisnjen v letih 1995, 1997, 1998, 2000, 2002, 2005, kot je sklepati iz knjižničarskih zapisov.) Pravi, da se pridevnik ptičji nanaša na ptiče ali ptice (npr. ptičje kosti, ptičje gnezdo, ptičja krma, ptičje strašilo). Seveda pa slovar razloži še druge pomene in izrazno rabo, moč besedice ptičji: človek, ki ima majhen obraz in naprej potisnjena usta ter izrazit koničast nos, je človek s ptičjim obrazom. Ptičjo pamet ima neinteligenten človek; če pa komu očitamo, da mu manjka samo še ptičje mleko, s tem izrazimo svoje prepričanje, da ima ogovorjeni vsega na pretek. In še: ptičji kljunček je poimenovan enoletni plevel z rumenimi cvetovi, ptičje mleko je rastlina s črtalastimi pritličnimi listi in belimi cveti v grozdih ali češuljah. V geometriji (in drugod) je ptičja perspektiva perspektiva od zgoraj, ptičji lim pa je evropsko ohmelje (grmičasta rastlina polza-jedavka z rumenimi jagodami) še pojasnjuje SSKJ.
In kaj je Ptičje leto?
To je enostavno naslov nove izvirne slovenske slikanice avtorice Polonce Kovač (roj. 19. 2. 1937 v Ljubljani), pisateljice in prevajalke, ki se je priljubila mladim bralcem in strokovnim krogom s številnimi deli za otroke in mladino. Naj spomnim na nekaj naslovov in med njimi večkrat ponatisnjenih uspešnic: Klepetava želva (1975), Andrejev ni nikoli preveč (1977), Deževen danje krasen dan (1979), Slovarček tujk (1980), Urške so brez napake (1980), Zgodbe od A do Ž (1982), Špelce (1983), Vesoljsko jajce ali 1 + 2 = 5 (1985), Pet kužkov išče pravega (1982), Težave in sporočila psička Pafija (1986), Mufijeve sanje (1987), Kaj se komu sanja (1990), Zelišča male čarovnice (1995), Od kod so se vzele pravljice (1998), Kaja in njena družina (1999), S pravljico na izlet (2001)... Knjige za mlade bralce izpod peresa Polonce Kovač so ilustrirali odlični slovenski ilustratorji, npr. Ančka Gošnik Godec, Marjan Manček in drugi.
V slikanici z ilustracijami Alenke Vuk avtorica predstavi dvanajst znanih ptic in jih razvrsti vsak mesec po eno (lastovka, siva vrana, taščica, vrabec, sinica, poni-rek, kos, srakoper, žolna, čuk, lišček, slavček). Ptičje leto sovpada s šolskim letom, saj je prvi mesec september. Vsaka ptica ima svojo zgodbo in ilustracijo ter dodan »potni list« z imenom, priimkom, poklicem, barvo perja in oči ter posebnimi znaki (npr.: srakoper, rjavi, pevec, selivec, samec po hrbtu rjav, spodaj svetlorožnat, glava in vrat sivomodra, čez oči temna proga, samica zgoraj rjava spodaj svetla, oči temnorjave razmeroma velike, v kljunu ima zob). Otroci spoznavajo srakoperja v mescu aprilu, skozi pogovor dedka in vnučke izvedo o obroč-kanju ptic, srakoperjevo družino pa ob dialogu med srakoperjem in srakoperko, ko skrbita za svoj zarod.
Slikanica nevsiljivo (otrokom primerno in prijazno ter razumljivo) poučuje o pticah in hkrati ponuja osnovne podatke o njihovih življenjskih prostorih in potrebah. Mimogrede spoznavajo otroci še letne čase, spodbudno okolje za ptice (hlev, jezero, polje, gozd, mesto...).
Slikanica Polonce Kovač, Ptičje leto, kije pravkar izšla pri založbi Didakta iz Radovljice, je natisnjena z velikimi tiskanimi črkami in jo priporočam osnovnošolcem do petega razreda. Vsem ljubiteljem narave pa bo dobrodošel knjižni pripomoček za privzgojo spoštljivega odnosa do narave.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Dan ptujske OŠ Mladika
Projekt Ustvarjamo z glino
Ob dnevu OŠ Mladika je 1. junija pred Mestnim gledališčem na Ptuju potekala priložnostna slovesnost. Združili so jo z odprtjem razstave izdelkov iz gline, posodic, skledic, različnih figur, tudi glinenega orkestra, ki so nastali v okviru projekta Ustvarjamo z glino, ki ga je vodila učiteljica likovne vzgoje Mira Mijačevič.
Ustvarili so jih med poukom likovne vzgoje na razredni in predmetni stopnji, v delavnicah, v katerih so otroci sodelovali skupaj s starši. Na šoli je že od lani lončarska peč. Glineni izdelki učencev OS Mladika so na ogled v novi Mestni galeriji Ptuj, ki ima prostore na Prešernovi ulici 1, kjer je do nedavnega imela sedež galerija Tenzor. Učencem te šole je pripadla čast, da so kot prvi postavili na ogled del svoje bogate ustvarjalnosti. Njihove izdelke iz gline bo mogoče občudovati tudi na priložnostni razstavi ob 120-letnici delovanja TD Ptuj. Ob mentorjih je mladim pri njihovem ustvarjanju pomagal tudi akademski slikar Tomaž Plavec,
ki je med drugim povedal, da je delo z glino ena najstarejših tehnik. Plavec pa je tudi avtor znaka šole.
Ob odprtju razstave so pred Mestnim gledališčem na Ptuju zapeli tudi odlični pevci OS Mladika, ki jih bomo lahko ponovno občudovali na medob-močni reviji pevskih zborov, 19. junija pa bodo zapeli tudi na zaključnem koncertu. Ravnateljica OS Mladika Sonja Purgaj je 1. junija na Slovenskem trgu pozdravila vse, ki so jih prišli pozdravit ob dnevu šole. Glina je v tem šolskem letu postala navdih za oblikovanje in ustvarjanje lepega. Skozi projekt Ustvarjamo z glino je ta naravni material postal znova zanimiv,
Foto: Črtomir Goznik
V novi ptujski Mestni galeriji na Prešernovi ulici 1, do nedavnega je na tem naslovu imela sedež galerija Tenzor, so učenci OŠ Mladika kot prvi postavili na ogled izdelke iz gline, ki so jih ustvarili v okviru projekta Ustvarjamo z glino, ki ga je vodila učiteljica likovne vzgoje Mira Mijačevič. _
ker, kot je povedala Mira Mija-čevič, otroci na primer pri podaljšanem bivanju več ne prosijo za plastelin, temveč za glino. Gnetenje, valjanje in mečkanje gline med prsti je postalo nekaj enostavnega in zabavnega, so bile še besede vodje projekta Mire Mijačevič, ki jih je povzela tudi ravnateljica.
Ob dnevu šole in ob odprtju razstave izdelkov iz gline je učence in zaposlene v OŠ Mladika, starše in vse tiste, ki so se udeležili priložnostne slovesnosti na Slovenskem trgu, nagovoril tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Vesel je, da so glino kot material za ustvarjanje izbrali tudi učenci OŠ Mladika, tako kot pred nekaj leti šest ptujskih podjetij, ki vidijo v tem materialu svojo poslovno in trženjsko priložnost. Vključitev mladih samo potrjuje pravilnost odločitve, da bo projekt zaživel v popolnosti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Priložnostni program ob odprtju razstave ob zaključku projekta Ustvarjamo z glino so učenci OŠ Mladika izvedli 1. junija pred Mestnim gledališčem na Ptuju. S svojim prazničnim programom, ki so ga izvedli ob dnevu šole, so pridali svoj kamenček v prizadevanjih za več dogajanja na ptujskih ulicah in trgih.
Ormož • Ob zaključku številni koncerti
Mladi glasbeniki se predstavljajo
Ob zaključku šolskega leta se v zeleni dvorani Glasbene šole Ormož vrstijo številni koncerti.
Z javnimi nastopi se namreč vsaj dvakrat letno predstavijo vsi učenci šole. V glasbeno šolo je vpisanih čez 200 učencev, kar predstavlja okrog 13 % vse šoloobvezne
populacije. Učenci obiskujejo glasbeno pripravnico ali pa osnovno glasbeno izobrazbo za mnoge glasbene instrumente in za petje. Daleč največ jih igra klavir, zelo po-
Utrinek z enega izmed številnih koncertov - špela Horvat, učenka 1., in Ana Zuran, učenka 2. razreda, obe se klavirja učita pri učiteljici Tanji Korpar.
pularni sta tudi obe harmoniki, kitara in klarinet. V sklopu šole delujejo pihalni, harmo-nikarski in Orffov orkester ter razne komorne skupine. Pouk poteka v prostorih šole v Ormožu in v prostorih osnovnih šol Središče ob Dravi, Velika Nedelja, Sveti Tomaž in Ivanjkovci. Nedavno so opravili vpis novincev in menda je na voljo še nekaj prostih mest.
Od jeseni druga pesem?
Glasbena šola se financira iz treh virov, za plače zaposlenih skrbi država, za materialne stroške pa prispevajo občina in starši. Starši prispevajo okrog 13 %, občina pa okrog 9 % potrebnih sredstev. Znano je, da se je občina Ormož razdelila na tri občine. Kako bo z organizacijsko
shemo šole v prihodnje, je še nejasno. Obstajata dve možnosti glede ustanoviteljstva glasbene šole. Ali se bodo občine odločile, da bodo ustanoviteljice vse tri ali pa bo ustanoviteljstvo pripadlo le eni, ki bo obveznosti ostalih dveh uredila s pogodbo. Do zapleta bi lahko prišlo, če katera od občin ne bi krila svojih obveznosti do materialnih stroškov delovanja šole. V tem primeru bi se učencem iz tistih okolij povišali stroški šolanja za skoraj 100 %. V glasbeni šoli še niso vedeli povedati, kakšna ureditev jih čaka jeseni. Upajo pa, da se bodo izognili težavam, ki so jih ob podobni priliki doživljali kolegi na Ptuju. Vsekakor pa bodo, neodvisno od tega, za kakšno formalno ureditev se bodo odločile tri občine, še naprej zagotavljali pouk inštrumentov in petja.
vki
Dr. Ljubica Suligoj
Ob 80. obletnici smrti dr. Franca Jurtele
Dr. Jurtela - narodni buditelj, prvi »slovenski župan« MO Ptuj
Jurtelova življenjska pot - tretji del
Po hudih političnih bojih so si Slovenci leta 1886vendarle priborili zmago na volitvah v ptujski Okrajni zastop, ki je bil dotlej trdna nemška postojanka. Njegov načelnik je postal dr. Franc Jurtela. Tudi okrajni šolski svet je prišel v slovenske roke - za šolskega nadzornika je bil imenovan Janez Ranner.
Iz zajetneJurtelove korespondence, ki jo hrani Zgodovinski arhiv Ptuj, lahko ugotovimo, da je veljal dr. FrancJurtela kot politik za uglednega moža, da so ga ljudje spoštovali in da so se nanj obračali mnogi, tudi ugledne osebnosti. Po smrti Božidarja Raiča leta 1886je bil namreč do leta 1909 deželnozborskiposlanec (izvoljen v kmečki kuriji) in več let tudi namestnik deželnega glavarja.
Ob prebiranju Jurtelove korespondence izstopa tudi dejstvo, da je bilo slovensko politično življenje na spod-nještajerskem območju obremenjeno z neenotnostjo in s strankarskimi liberalno-klerikalnimi nesoglasji, kar se je izkazovalo ob volitvah v deželni in državni zbor. Zato se je ob volitvah marsikdo s ptujskega podeželja obračal na dr. Franca Jurtelo s prošnjo, da bi jih zastopal. Leta 1900 so mu npr. zborovalci pri Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah (Juršinci) izkazali zaupanje in zapisali, da bo kot poslanec zanje »dobro pretuhtal in ukrenil«. Leta 1904je dr. Jurteli pisal duhovnik in politik dr. Anton Korošec in obsodil politično volilno neenotnost. Opozoril ga je na ptujsko nemškutarsko glasilo »Štajerc«, ki je »grozno« razširjeno v krajih mariborske in ptujske kmečke volilne skupine, saj je bilo po posameznih farah tudi od 50 do 100 naročnikov. Skrbelo ga je, da se veljaki »brigajo le za politične nasprotnike, nihče ne vidi nevarnosti« in zahteval, naj se »nekaj ukrene«. - Slovenska politična neenotnost je samo godila Nemcem in tega se je zavedal dr. Franc Jurtela.
Ob podpori župana Josefa Orniga pa je ptujsko nemštvo začenjalo svoj Abwehrkrieg: leta 1904 so Nemci znova pridobili Okrajni zastop; vodil ga je ptujski župan. Pritožba Slovencev leta 1905 na dunajsko upravno sodišče glede predpisanega čistega direktnega davka (po vseh odbitkih 120 kron) kot podlagi za volilno pravico v Okrajni zastop na veleposestniški volilni listi ni bila sprejeta.
»Če hočejo Slovenci pri volitvah v Okrajni zastop 'podreti' Nemce in nemčurje, so nam potrebne temeljite priprave,« piše neznana oseba dr. Francu Jurteli leta 1907 in se kritično ozira na politične razmere ptujskega območja. »Z rodoljubnim pozdravom« naslavlja župnik Jožef Ozmec od Svetega Lovrenca na Dravskem polju 1908. leta pismo dr. Jurteli. Ocenjuje, da so politične razmere v ptujskem volilnem okraju slabe in posledica strankarske razcepljenosti - na Kmečko zvezo, Narodno stranko in Štajercijansko stranko. Ker mu je nerazumljivo, da dr. Miroslav Ploj ustanavlja še stranko »Novi slovenski Štajerc«, pisec naproša dr. Jurtela za posredovanje pri dr. Ploju in dodaja, da duhovščina podpira Kmečko zvezo ter da »proti volji duhovščine« ne bo dosežena večina na nobenih volitvah.
In medtem ko so politične razprtije škodovale slovenstvu, je urednik Štajerca Karl Linhart nenehno skliceval zaupne shode po župnijah. Dr. Janez Šanda iz Gradca o tem piše poslancu dr. Jurteli v januarju 1908. leta. Zavzema se za organizacijsko povezovanje Slovencev; sam je pripravljen stopiti med ljudi na Spodnjem Štajerskem in jim sporočiti, kaj je potrebno storiti za svobodo naroda. Proti nemškemu izkoriščanju predlaga ustanovitev Slovenske zveze, za katero bi moralo ptujsko Hranilno in posojilno društvo zagotoviti okoli 800 kron stalnega prihodka.
Povzamemo lahko, da nam Jurtelova korespondenca razkriva za slovenstvo neugodne politične razmere na ptujskem območju. Pobud in izrečenih dobrih misli v prid naroda je bilo veliko, povezanosti narodnih sil pa premalo. Na nerazvitem ptujskem območju je prebivalstvo ostajalo družbeno-politično neozaveščeno. Nemštvo se je zato politično krepilo, tudi ob moči svojega kapitala.
Nadaljevanje prihodnjič
^/EVfř-íi-
■ 1/i t
jf^-.tli
ÍWjfe ii	^e^«
jti^^^^^íJt.	«C
JÍWií^, ^
__________ .










«i.
Vir: ZAP, Zbirka MD, šk. št. 38, Jurtela dr. Fran
Pismo dr. Antona Korošca dr. Francu Jurteli leta 1904
Foto: vki
Ptuj • Glasbena skupina Gimnazije na gostovanju
Ptujski gimnazijci v San Remu
Od 2. do 7. maja je v San Remu v Italiji potekal mednarodni festival, poimenovan Global Education Festival, ki privablja k sodelovanju mlade povsod po svetu. Sodelujejo lahko v različnih kategorijah, od glasbe, plesa, gledališča pa do mode. Kot edina slovenska predstavnica se je festivala udeležila tudi glasbena skupina Gimnazije Ptuj, ki jo sestavljajo štiri dekleta: Petra Kosi (klavir), Katarina Muhič (vokal), Mateja Turk (vokal, tolkala), Neža Muhič (flavta) in štirje fantje: David Hojsak (kitara), Marko Horvat (bas kitara), Antonio Hojsak (bobni) in Blaž Švagan (saksofon).
Dekleta in fantje so priprave začeli v začetku leta in po začetnih spremembah zasedbe, dogovarjanjih glede izbora skladb in skupnih vajah po pouku so končno nastali posnetki treh skladb, med njimi tudi Privškove Nad mestom se dani, s katerimi so se prijavili na festival. Po izboru festivalske komisije se je skupina s skladbo The Girl From Ipanema uvrstila v finalni del prireditve. Zadovoljstvo vseh članov je bilo seveda veliko, izbor na nastop v San Remu pa je zahteval tudi intenzivnejše vaje in priprave na izvedbo potovanja.
V petek, 5. maja 2006, je bila skupina pripravljena in dijaki so krenili na tridnevno potovanje, na katerem sta jih spremljali mentorici Romana Zelenjak in Jožica Lovrenčič Lah skupaj s profesoricama Marijo Meznarič in Darjo Rokavec. Na poti so se ustavili ob Gardskem jezeru in v mestecu Cremona, ki slovi po številnih violinskih delavnicah in kjer so si v mestnem muzeju lahko ogledali več kot 300 let stare Amatijeve in Stradivarijeve violine. Po prihodu v San Remo in nastanitvi v hotelu so se dekleta in fantje osredotočili predvsem na predstavitev svoje skladbe, saj jih je že naslednji dan čakal nastop na generalki, zvečer pa veliki finale.
Organizacija festivala, predvsem pa same prireditve, je prinesla kar nekaj skrbi
Mladi glasbeniki pred Stradivarijevim spomenikom v Cremoni
Foto: arhiv Gimnazije Ptuj
in nervoze, dijaki pa so lahko občutili vznemirjenje in napeto vzdušje, ki je prisotno v zakulisju velikih odrov. Ob deseti uri zvečer je skupina končno zablestela na odru. Pred narodnostno pisanim in zares številnim avditorijem v Teatru Ariston so naši dijaki pripravili lep, sproščen nastop, njihova izvedba je bila zelo dobra in je že med samim izvajanjem, nato pa še ob koncu, požela velik
aplavz.
Dekleta in fantje so tako svoje odlično glasbeno znanje in vložen trud zaključili z odličnim nastopom, s tem pa tudi zelo dobro zastopali svojo šolo, Ptuj in Slovenijo. V nedeljo ni bilo več časa za postanke in izlete, saj je enega od dijakov že skrbela ponedeljkova matura, na avtobusu pa je bila izražena želja po ponovnem sodelovanju na festivalu. Ob številnih dobrih
glasbenikih, ki obiskujejo Gimnazijo Ptuj, je možnosti za ponovne uspehe vsekakor veliko. Za letošnjo pomoč pri izvedbi potovanja pa se celotna ekipa prijazno zahvaljuje vsem, ki so se odzvali njihovi prošnji in z donatorskimi prispevki pripomogli k uspešnemu nastopu ter zastopanju njihove šole na takšni prireditvi.
Romana Zelenih
Ptuj • Viktorinovi večeri
Koncertni večer mladih umetnikov
Saj veste, kaj je to »bis«, kajne? To je glasbeni dodatek, ki ga izzovejo poslušalci s svojim priznanjem, tega pa izrazijo s ploskanjem. Tudi Viktorinovim večerom, ki so se sicer uradno že zaključili, smo si dovolili dodati kar dva »bisa«. Prvega pred štirinajstimi dnevi s koncertom Varaždinskega kvarteta, drugega pa s petkovim koncertom, na katerem se bodo predstavili trije mladi, ambiciozni umetniki Tina Žerdin, pianistka, Zdenka Gorenc, mezzosopranistka, in Ioannis Vagenas, violinist.
Tina Žerdin, ki je začela svojo glasbeno pot kot pianistka na glasbeni šoli Fran Korun Koželjski v Velenju. S šestnajstimi leti se je začela učiti harfo in po enem letu postala prvonagrajenka državnega tekmovanja mladih glasbenikov, nagrajenka Glasbene mladine Ljubljanske in Društva harfistov Slovenije. Izobraževanje je nadaljevala na Univerzi za glasbo na Dunaju, kjer je trenutno študentka magistrskega študija koncertne smeri v razredu prof. A. Blovsky-Miller. V času svojega študija veliko koncertira doma in v tujini; solistično, kot članica različnih komornih skupin (z orglami, violino, flavto, klavirjem, akordeonom in
glasom) ter kot solistka z orkestri (Simfoniki RTV Slovenija, Camerata Labacensis, Komorni orkester Rotaract, Pihalni orkester Vevče, orkester Mandolina, Makedonska Filharmonija
Mezzosopranistka Zdenka Gorenc je petje končala v razredu Eve Novšak - Houška na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V času študija se je intenzivno ukvarjala s samospevom in se po debiju v SNG Opera in balet Ljubljana z vlogo Lisjaka v Janačkovi Lisički zvitorepki (1982) posvetila opernemu poustvarjanju. V sezoni 1983/84 je postala članica solističnega ansambla Opera in balet SNG Ljubljana in se izpopolnjevala pri profesorici Alenki
Dernač - Bunta. Na matičnem odru je doslej interpretirala 40 sopranskih in mezzoso-pranskih vlog klasičnega in sodobnega repertoarja, med zadnjimi Azuceno v Verdijevem Trubadurju pod mentorskim vodstvom italijanske profesorice Maje Sunare. Kot koncertna pevka že vrsto let nastopa na dobrodelnih koncertih pod pokroviteljstvom Rotary Cluba in Društva za spodbujanje prostovoljnega dela Novo mesto.
Violinist Ioannis Vagenas, rojen v Volosu v Grčiji, se je začel učiti violino s šestimi leti na konservatoriju v Volosu. Tam je diplomiral iz violine, kontrapunkta in harmonije. Študij je nadaljeval na Visoki šoli za glasbo v Det-
moldu v Nemčiji pri profesorju Lukasu Davidu in diplomiral leta 2001. V času študija je obiskoval mojstrske tečaje pri znanih violinistih T. Vargi in S. Kafantarisu. Kot solist in član komornih skupin je nastopal v Nemčiji, Avstriji, Turčiji, Grčiji in Sloveniji ^ Od leta 2002 je namestnik koncertnega mojstra v SNG Operi in baletu v Ljubljani.
Na petkovem koncertu ob 20.00 v refektoriju minorit-skega samostana bodo izvajali dela Pergolesija, Glucka, Handla, Hindemitha, Saint-Sa-ensa, Schuberta, Schumana, Straussa, Fauréja in Brahm-sa. Kot na vseh Viktorinovih večerih je tudi ta večer vstop prost! Vabljeni!
dve
Od tod in tam
Videm • Letni koncert tamburaškega orkestra
Zgodnji večer prve junijske nedelje so si za letni koncert izbrali tudi člani tamburaškega orkestra KD Franceta Prešerna iz Vidma pod taktirko Jožeta Šmigoca. Obiskovalcem v dvorani občinske stavbe, ki je bila tokrat polna do zadnjega sedeža, so se tamburaši najprej predstavili s sklopom priredb različnih ljudskih pesmi, med njimi tudi s po eno škotsko in italijansko, nato pa so oder zavzeli gostje: ljudske pevke Gmajnarice in Štajerski frajtonarji.
Zaključni del prireditve, ki so jo tamburaši poimenovali Večer s tamburico, harmoniko in pesmijo, pa je ponovno izzvenel v melodijah tamburaškega orkestra ob spremljavi harmonikarja Rajka Verbančiča ter s solisti Mileno Gabro-vec, Metko Ostroško in Jožetom Hrgo. Za zanimivo in humor-no obarvano povezovanje pa je poskrbela Manja Vinko.
SM
Gorišnica • Letni prikaz dela PD Ruda Sever
»Zaigrajmo, zapojmo in zaplešimo v veselo poletje« so tokratno celoletno predstavitev svojega dela poimenovali člani aktivnega prosvetnega društva Ruda Sever v Gorišnici.
V okviru prireditve, ki se je odvijala v nedeljo popoldne v novi gorišniški kulturni dvorani, so se namreč številnemu občinstvu predstavile vse sekcije društva. Najprej so na oder stopili pevci mešanega pevskega zbora z zborovodjem Srečkom Hebarjem in odpeli štiri skladbe, nato so se publiki z uigranim nastopom predstavili domači tamburaši pod taktirko Tiborja Bina, ki so medse povabili še solistki Simono Meznarič in Smiljano Foršnarič. Za malo smeha so potem poskrbeli še člani gledališke skupine s predstavitvijo odlomka iz Nušićeve humoreske Gumb, seveda pa ni šlo niti brez priljubljenih domačih mladih lukaric, ki so dvorano napolnile s petjem domačih napevov. Prijetno nedeljsko popoldne pa so v pevsko-plesnem spletu zaključile pevke ljudskih pesmi in ljudski godci. Program je povezovala Bernarda Kolar.
SM
Dornava • Ura pravljic
Baročni dvorec Dornava je v ponedeljek popoldne gostil nadvse zanimivega človeka - svetovno znanega pripovedovalca pravljic Folkeja Tegetthoffa, avtorja 28 knjig, ki svoje pristaše in ljubitelje preseneča ter nagrajuje s pripovedovanjem na najrazličnejših lokacijah - tudi v letalih, taksijih ipd. Dvorec Dornava je - poleg radgonskega in ptujskega gradu - Tegetthoff obiskal v okviru projekta Graz pripoveduje, ki letos praznuje 10-letnico delovanja. Domačini so gostom pripravili toplo dobrodošlico s kratkim kulturnim programom; zapele so ljudske pevke in zaigrali domači godci. Izleta s pripovedovanjem pravljic, ki so mu tokrat nudili kulise slovenski gradovi, pa se je udeležilo še okrog 100 avstrijskih pravljičarskih navdušencev, ki so ob Tegetthoffovempripove-dovanju lahko prisluhnili tudi njegovima dvema povabljencema iz Izraela in Italije.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM


SP v nogometu
Brazilci proti preostalemu svetu
Stran 16 SP v nogometu Spored tekem predtekmovanja
Stran 16
Atletika ^
Štafeta OŠ Juršinci presenetila favorite
Stran 17
Tenis
Podvig Ptujčank v Mariboru
Stran 17
Kolesarstvo
Po 1. etapi Dirke po Sloveniji
Stran 18
Kikboks
Kolednik 3. na tekmi svet. pokala v Italiji
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
iPodulajk i
na wáounm ii
RADIOPTUJ
Mo-a/Uetcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. in 2. SNL
Drava in Aluminij v okviru svojih možnosti
Tik pred SP v Nemčiji se še enkrat ozrimo po letošnji sezoni v 1. in 2. SNL in po nekaterih dogodkih, ki so jo zaznamovali.
Prestopni rok se je že pričel
Prvo ime ali bolje rečeno imeni lige sta goriški napadalni dvojec Burgič-Birsa, ki sta skupaj dosegla natanko 42 zadetkov. Seveda so za njun strelski izkupiček zaslužni tudi soigralci, predvsem Demiro-vič kot glavni organizator igre državnih prvakov. Najodmevnejši prestop se je zgodil na relaciji Domžale-San Sebastian, kamor se je preselil Dalibor Stevanovič. Trije že omenjeni (Burgič, Birsa, Stevanovič) so del zelo obetavne slovenske reprezentance U-21, ki jo je na poti do uvrstitve na EP zaustavila Nizozemska, ki je kasneje osvojila naslov najboljše na Stari celini. Del te reprezentance je tudi Rok Kronaveter, član ptujske Drave, ki je v zadnji četrtini prvenstva dobesedno eksplodiral v doseganju zadetkov, obstal je pri številki 10, kar štiri je dosegel na tekmi z Belo krajino. Rok pa s tem še zdaleč ni najboljši strelec Drave, to je Makedonec Viktor Trenevski (16), ki se je zlasti izkazal v spomladanskem delu prvenstva. V skoraj vseh anketah je bil izbran tudi v idealno enajsterico prvenstva. Nepozabna je bila predvsem predstava pred letos najštevilčnejšo publiko na ptujskem Mestnem stadionu, ko je več kot 3500 gledalcev videlo zmago Drave proti Mariboru. S to tekmo se je končala zmagovita serija vijolic, ptujska pa se je začela in trajala naslednjih 10 krogov. Ta niz je približal Dra-
Statistika Drave Minutaža
Mladen Dabanovič	3150 minut
(35 tekem)	
Viktor Trenevski	2763 (32)
Emil Šterbal	2624 (30)
Matjaž Lunder	2520 (28)
Gorazd Gorinšek	1947 (26)
Doris Kelenc	1815 (27)
Mitja Emeršič	1767 (23)
Rok Kronaveter	1746 (28)
Aleš Čeh	1588 (20)
Sebastjan Berko	1486 (17)
Matej Miljatovič	1414 (16)
sledijo Prejac, Zajc, Chietti, Tisni-	
kar, Štromajer, Horvat	
Foto: Črtomir Goznik
Viktor Trenevski (Drava, modri dres) je bil v pravkar končani sezoni prva violina ptujskega moštva.
vo tudi do možnosti osvojitve 3. mesta, a je na koncu splavala po vodi, s tem pa tudi možnost nastopa v pokalu Intertoto.
Slab začetek
Po prvi četrtini prvenstva je dravašem kazalo še precej slabše: pod taktirko Srečka Lušiča so imeli po 12 krogih na svojem kontu 11 točk. Sledila je zamenjava na trenerski klopi, Lušiča je zamenjal legendarni Milko Đurovski. V istem času je predsednik Drave Robert
Trenerja:
Do 12. kroga je na klopi sedel Srečko Lušič, zabeležil je 3 zmage, 2 neodločena izida in 6 porazov.
Od 12. kroga je ekipo Drave vodil Milko Đurovski. V 25. krogih je dosegel 12 zmag, 7 neodločenih rezultatov in 6 porazov.
Lestvica doma:
Furjan na mesto športnega direktorja kluba pripeljal Damijana Gajserja. Slednji se je takoj lotil dela in še pred koncem jesenskega dela prvenstva objavil seznam 11 nogometašev, ki so se jim v klubu zahvalili za sodelovanje. Po načelu manjše je boljše je igra Drave postajala prepoznavna in napadalna. Pomemben člen obrambne vrste Matej Miljatovič je v zimskem prestopnem roku okrepil nemškega drugoligaša Offenbach Kickers, kar pa pri igri Drave ni pustilo prevelikih posledic.
7.	CMC PUBLIKUM 18
8.	BELA KRAJINA 18
9.	PRIMORJE 18
10.	RUDAR 18
5	2 11
2	7 9
3	3 12 0	4 14
20:32 16:35 9:26 11:43
Strelci:
16 zadetkov: Viktor Trenevski; 10 zadetkov: Rok Kronaveter; 5 zadetkov: Gennaro Chietti; 4 zadetke: Aleš Čeh; 3 zadetki: Jaka Štromajer; 2 zadetka: Sebastjan Berko, Matej Miljatovič, Lucas Horvat; 1 zadetek: Gorazd Gorinšek, Vladimir Sladojevič, Robert Težački, Doris Kelenc, Aljaž Zajc.
1. DOMŽALE	18 15 2	1	43:10	47
2. HIT GORICA	18 14 4	0	42:5	46
3. DRAVA	18 11 4	3	30:17	37
4. ANET KOPER	18 10 5	3	29:15	35
5. CMC PUBLIKUM 18 10 2		6	28:27	32
6. PRIMORJE	18 8 7	3	34:24	31
7. MARIBOR PL	18 9 4	5	25:17	31
8. NAFTA	18 8 5	5	22:20	29
9. BELA KRAJINA	18 5 6	7	19:26	21
10. RUDAR	18 2 5	11	17:40	11
Lestvica v gosteh:				
1. HIT GORICA	18 7 6	5	33:25	27
2. DOMŽALE	18 5 9	4	26:18	24
3. MARIBOR PL	18 7 2	9	26:25	23
4. ANET KOPER	18 6 4	8	20:24	22
5. DRAVA	18 4 5	9	20:29	17
6. NAFTA	18 5 2 11		20:32	17
Učinkovitost prvoligašev:
Hit Gorica 75 zadetkov ali več kot 2 na tekmo
Domžale	69/1,9
Maribor PL	51/1,4
Drava	50/1,38
Obrambe:
Domžale 28 prejetih zadetkov, ali 0,77 na tekmo
Hit Gorica Anet Koper Maribor PL Drava
30/0.83 39/1,08 42/1,16 46/1,27
Tekmi z največ doseženimi zadetki: 2. krog: Rudar - Domžale 0:8 in 7. krog: Primorje - Drava 6:2.
Najmanj zadetkov je bilo doseženih v 10. krogu: 7
Največ zadetkov je bilo doseženih v 7 krogu: 23
Prvi del je odlično odigral tudi Matjaž Lunder, ki se je znašel tudi na B-seznamu selektorja Braneta Oblaka, a na turnirju na Portugalskem ni dobil prave priložnosti.
Težave z napadalci
Trenerja Lušič in Đurovski sta praktično vso sezono iskala napadalca, ki bi v odločilnih trenutkih številne priložnosti spremenil v zadetke. Lušič je imel s Chiettijem, Sladojevičem in Štromajerjem malo sreče, Đurovskemu pa je še najbolj pomagal Trenevski, nato pa so se pridružili še drugi: Kro-naveter, Čeh, Horvat. Slednja dva spadata med najprijetnejša presenečenja letošnje Drave: Aleš se je po poškodbi vrnil v velikem slogu in je odlično povezoval igro svoje ekipe, Lucas pa je zaupanje trenerja odlično izkoristil in se ustalil v začetni enajsterici, s svojimi preigravanji pa si je pridobil tudi simpatije ptujskih navijačev. Za konec si je že tik pred koncem prvenstva prislužil tudi novo štiriletno pogodbo. Največjo minutažo med drava-ši v letošnji sezoni so imeli trije najstarejši: Mladen Dabanovič, Viktor Trenevski in Emil Šter-bal, a mladi vztrajno trkajo na vrata prve enajsterice. Nekateri so že letos dobili veliko priložnosti (Kronaveter, Kelenc, Berko, Prejac), drugi na pravo še čakajo (Drevenšek, Letonja, Osaj).
Že takoj po koncu sezone pa se je začel prestopni rok. Prvi so začeli trgovati Koprčani (prišli so Božič, Starčevič in vratar Hasič), Domžalčani (iz Bele krajine je prišel Grabič, iz Kopra pa Knezovič, odšel pa je Kline) in Goričani (podaljšali so sodelovanje s trenerjem Pinnijem, proste roke pa so dobili Ranič, Kovačevič in Handanagič). Pa Ptujčani? Tudi brez športnega direktorja Damijana Gajserja (pred koncem sezone je odstopil) se bodo trudili zadržati okostje ekipe iz letošnje sezone. Če jim bo to uspelo, se ni treba bati za rezultat v naslednji, v primeru ene ali dveh okrepitev pa bi lahko naredili še korak naprej. Dragi nakupi za Dravo (pa še za marsikoga drugega) verjetno ne pridejo v poštev, razen če se ne najde kakšen pokrovitelj, ki bi finančno to pokril. Vemo pa, da teh na ptujskem ni v izobilju, še v Sloveniji se težko najdejo. Licenciranje je na srečo tudi naredilo svoje in odgovorni v klubih vedo, da je vsakršno zadolževanje lahko usodno.
V slovenski ligi se je letos spet pokazalo, da lahko samo klubi s stabilnim finančnim poslovanjem ciljajo visoko; raje manj obljubiti in tisto redno izplačevati, kot pa veliko obljubljati in malo izplačati. V sezoni 2006/07 lahko pričakujemo še večjo konkurenco za najvišja mesta; Gorici in Domžalam se bosta zagotovo želela pridružiti Koper in Maribor, tudi Drava, Publikum in novi ljubljanski prvoligaš Factor ne bodo želeli zaostajati. Priprave so, vsaj za uprave klubov, torej že v polnem teku.
Dramatična končnica v 2. ligi
V 2. ligi je končnica potekala po Hitchcockovem scenariju. Potem ko je skoraj celo prvenstvo vodila Dravinja in imela že devet točk prednosti, sta se na koncu v boj za vrh vključili ekipi Factorja in Triglava. V prvi vrsti so si ta zaplet s slabšimi igrami v spomladanskem delu prvenstva sami zakuhali igralci iz Slovenskih Konjic, na koncu pa je za slabo voljo poskrbela še sodniška trojka na derbiju zadnjega kroga med Dravinjo in Factorjem, ki ni priznala regularno doseženega zadetka domačinov. Na drugi strani so Ljubljančani dosegli dva in se s tem veselili uvrstitve v 1. ligo. Ljubljana bo tako izgubila neslavni naziv edine evropske prestolnice brez nogometnega prvoligaša, pred nogometaši Dravinje pa je težka naloga, da v dodatnih kvalifikacijah premagajo Belo krajino (prva tekma v Slovenskih Konjicah se je končala z rezultatom 2:2) in se uvrstijo v 1. ligo.
Nogometaši Aluminija so bili po odličnem startu v novo prvenstvo vseskozi na mestih od 3.-6., na koncu so pristali na četrtem. Z malo več sreče na tekmah s Triglavom in Fac-torjem v 22. in 23. krogu, pa bi se lahko tudi sami vmešali v boj za najvišja mesta. Trener Edin Osmanovič je imel na razpolago mlado ekipo, ki je bila z odhodom Šimenka in Panikvarja v Maribor ter Kelenca in Emerši-ča v Dravo še dodatno oslabljena. Kidričani še vedno stavijo na doma vzgojene igralce, kar jim je doslej tudi uspevalo, iz njihove mladinske šole se vsako leto članski ekipi pridruži nekaj nadarjenih mladincev. Uroš Vese-lič in Matjaž Rozman sta stalna državna reprezentanta v selekciji U-19, predvsem prvi igra v njej tudi zelo vidno vlogo. Tudi za Kidričane velja podobno kot za Dravo: obdržati jedro ekipe in ji pridružiti enega ali dva izkušena nogometaša, s to formulo je možen v naslednji sezoni tudi naskok na vrh - če si to v Kidričevem zares želijo ^
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so v 15. krogu v Kidričevem ugnali Factor.
Nogomet • Pred SP v Nemčiji
Brazilci proti preostalemu svetu
Športni vrhunec štiriletnega obdobja, s katerim se lahko primerjajo le še letne olimpijske igre, je pred nami. Danes, v petek, se s tekmo Nemčija - Kostarika pričenja SP v nogometu, ki bo milijone ljudi prikovalo pred TV-sprejemni-ke, velikemu številu ljudi spremenilo bioritem, povzročalo množične histerije veselja na eni in žalosti na drugi strani. Najpomembnejša postranska stvar na svetu bo s svojo močjo nekje delovala razdiralno, nekje pa bo neznane ljudi povezala v celoto istomislečih, ki imajo en sam skupni cilj: navijati za svojo reprezentanco in ji tako pomagati na poti do uspeha. Navijači seveda niso vsepovsod po svetu enaki: južnoameriški so najbolj temperamentni (Brazilci, Argentinci), angleški najbolj vročekrvni, hrvaški in srbski najbolj prepričani v zmago svoje ekipe ^ Nogometne reprezentance so seveda močan odsev razmer v državi, iz katere prihajajo: bolj je država revna, več upov polaga v svoje nogometaše, iz gospodarsko najbolj razvitih držav pa si močni nogomet-
ni lobiji prav tako silno želijo uspeha svoje reprezentance, saj lahko s tem računajo na še večje količine kapitala in razcvet klubskega nogometa.
Trije razlogi proti
Pa favorit(i)? Če moramo izbrati samo enega, je to seveda reprezentanca Brazilije, vendar bom navedel tri razloge, zaradi katerih dajem preostalim 31 udeleženkam velike možnosti, da katera izmed njih zasede prestol najboljše. Prvi je ta, da skoraj vsi pričakujejo od Brazilcev osvojitev naslova svetovnih prvakov, to pa se je že velikokrat doslej pokazalo kot (pre)težko breme. Čeprav imajo v svoji ekipi največ vrhunskih posameznikov, bodo morali svojo premoč dokazati tudi na igriščih, kar pa ni vselej lahko (primer Reala iz Madrida). Sodobni nogomet namreč bolj kot kdajkoli dopušča, da z ustrezno taktično postavitvijo slabša ekipa enakovredno parira po imenih boljšemu nasprotniku. In verjemite mi: precej reprezentanc se za tekmo z Brazilijo na taktičnem področju pripravlja s filigransko na-
Ronaldinho (Brazilija)
tančnostjo.
Drugi razlog se bo nekomu zdel banalen, a vendarle; SP se igra v Evropi. Zgodovina SP nas uči, da je doslej samo eni južnoameriški reprezentanci uspelo slaviti v Evropi (Brazilcem na Švedskem leta '58), istočasno pa še nobeni evropski v Ameriki! Protiargument je ta, da večina najboljših Južno-američanov tako ali tako igra v Evropi, a moramo upoštevati tudi to, da na klubski sceni tudi večina medijev stoji za njimi, ko pa gre za državno reprezentanco, pa to zagotovo ne bo tako (npr: v primeru dvoboja Španija - Brazilija bodo španski poročevalci poskušali na vsak način vnesti nemir med
SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU 2006
Spored tekem po skupinah v predtekmovanju
n
t/3
Nemčija Poljska
Ekvador Kostarika
09.06.18:00	Nemčija : Kostarika
09.06. 21:00	Poljska : Ekvador
14	06.21:00 Nemčija : Poljska
15	06.15:00	Ekvador : Kostarika 20 06.16:00	Ekvador : Nemčija 20 06.16:00	Kostarika : Poljska
Lestvica skupine A:
IA-L 2A-[ 3A-[
4A-r
n
I Anglija Švedska I Trinidad in Tobago Paragvaj
CO
10.06.15:00 Anglija : Paragvaj 10.06.18:00 TiT : Švedska 15.06.18:00 Anglija :TiT 15.06.21:00 Švedska : Paragvaj 20.06.21:00 Švedska : Anglija 20.06.21:00 Paragvaj iTiT
Lestvica skupine B:
IB-L 2B-[ 3B-[
4B-r
O (O
m I
C/3
10.06. 21:00 Argentina : Slono. o. 11.06.15:00 SiČG : Nizozemska Argentina Slonokoščena obala ig.oe. 15:00 Argentina : SiČG
Srbija in Črna gora Nizozemska 16.06.18:00 Nizozemska : Slono. o.
21.06. 21:00 Nizoz. : Argentina 21.06.21:00 Slono. o. : SiČG
Lestvica skupine C:
IC-L 2C-[ 3C-[
4c-r

CA
11.06.18:00 Mehika : Iran 11.06. 21:00 Angola : Portugalska 16.06.21:00 Mehika : Angola 17.06.15:00 Portugalska : Iran 21.06.16:00 Portugalska : Mehika 21.06.16:00 Iran : Angola
Lestvica skupine D:
ID-L 2D-[ 3D-[
4D-r
(O
C/3
12.06. 21:00	Italija : Gana 12.06.18:00 ZDA : Češka
17.06.21:00	Italija : ZDA 17.06.18:00 Češka iGana 22.06.16:00 Češka : Italija 22.06.16:00 Gana : ZDA
Lestvica skupine E:
lE-L 2E-[ 3E-[ 4E-Í
CO
C/3
O
Brazilija Hrvaška
Japonska Avstralija
13.06.21:00 Brazilija: HrvaŠka 12.06.15:00 Avstralija :Japonska 18.06.18:00 Brazilija : Avstralija 18.06.15:00 Japonska : Hrvaška 22.06. 21:00 Japonska : Brazilija 22.06.21:00 Hrvaška : Avstralija
Lestvica skupine F:
IF-L 2F-[ 3F-[ 4F-Í
cs
(O
CO
11 m
Francija Švica
J. Koreja Togo
13.06.18:00 Francija : Švica 13.06.15:00 J. Koreja iTogo 18.06. 21:00 Francija : J. Koreja 19.06.15:00 Togo : Švica 23.06.21:00 Togo : Francija 23.06.21:00 Švica : J. Koreja
Lestvica skupine G:
16-L 26-[ 36-[ 46-[
(O
CO
Španija Tunizija
Ukrajina
Savd. Arab.
14.06. 15:00 Japonska : Belgija 14.06. 18:00 Rusija : Tunizija 19.06. 21:00 Japonska: Rusija 19.06. 18:00 Tunizija : Belgija 23.06. 16:00 Tunizija : Japonska 23.06. 16:00 Belgija : Rusija
Lestvica skupine H:
IH-L 2H-[ 3H-[
4H-r
Ronaldinha, Roberta Carlosa in druge Brazilce, ki igrajo v španskih klubih, četudi na kak nedopusten način).
In tretjič: igra Brazilije bo zagotovo precej temeljila na kreativnosti Ronaldinha in na realizaciji Ronalda. Prvi je imel na klubski sceni »generalko« pred SP v finalu Lige prvakov, kjer pa ni pokazal tega, kar smo od njega pričakovali. Prevelika teža odgovornosti? Spomnimo se še finalne tekme SP leta 1998 v Franciji, kjer je Ronaldo povsem zatajil. Prevelika teža odgovornosti? Čeprav je v reprezentanci Brazilije dovolj zvezdnikov za dve ekipi, lahko iz teh dveh primerov vidimo, da sta njena najpomembnejša člena vendarle ranljiva. Spet žarek upanja za ostale favorite?
Za petami Brazilcem
Kljub trem zgoraj navedenim razlogom je Brazilija še vedno favorit številka 1, a ji je tesno za petami, po mojem mnenju, še nekaj reprezentanc, ki imajo svoje adute in računice. Ko gre za evropske države, ne moremo mimo Anglije, Italije in Nemčije. Angleži so na SP poleteli z letalom, ki so ga poimenovali »ponos naroda«. Imajo pogum za naskok na vrh, vprašanje pa je, če bo to dovolj. Če bi bil Wayne Rooney zdrav, bi Angleži še bolj upravičeno »kazali svoje mišice«, ker pa ne bo popolnoma pripravljen, so njihove možnosti precej zmanjšane. Podobno je pri Italijanih, s to razliko, da je Totti vendarle saniral poškodbo že pred prvenstvom in lahko od njega selektor Lippi pričakuje ustrezen prispevek. Italijane na drugi strani pretresa afera z nameščanjem sodnikov v njihovi nacionalni ligi, tako da še precej igralcev (predvsem Juventusa) ne ve, kako in kje bodo nadaljevali kariero. Na stabilnost in homogenost ekipe pa to zagotovo ne vpliva dobro. Gostitelji prvenstva so vselej med tihimi favoriti, če pa gre za Nemce, to velja še posebej (na SP leta 2002 v Južni Koreji in na Japonskem je J. Koreja zasedla 4. mesto!). Domačini bodo imeli s tribun ogromno
Lionel Messi (Argentina)
podporo (enega zadnjih treningov je spremljalo več kot 40 tisoč navijačev!), na krilih navijačev pa tudi igra ne more biti tako slaba, kot so jih prikazovali na nekaterih tekmah v pripravljalnem obdobju. Prva zvezdnika sta Ballack in vratar Lehman. Sedaj pa spet v Južno Ameriko, k Argentini. Gavči imajo izredno močno ekipo, kopico vrhunskih igralcev (Ri-quelme, Messi, Crespo in močan evropski vpliv. Igra njihove reprezentance že nekaj let temelji na dobri obrambi in tesnemu pokrivanju nasprotnih igralcev, kar so nekoč bile bolj vrline Nemcev ali Italijanov kot pa Argentincev. Če bo selektorju Pekermanu uspelo dokončno združiti vse te posebnosti v homogeno ekipo in bo tudi za večna nezadovoljne-ža (Crespa, Riquelmeja) našel ustrezno mesto, bodo izredno nevarni, tudi za Brazilce.
Napad iz ozadja
Seveda s tem ni povsem zaključen spisek favoritov, vendar bodo Francozi, Španci, Čehi, Nizozemci in Portugalci le težko sledili prvim petim favoritom. Krivulja francoskega reprezentančnega nogometa je po velikih uspeh in tudi naslovu svetovnega in evropskega prvaka v upadu, Španci so blizu, a v njihovih najboljših klubih glavno vlogo igrajo tujci, kar je za reprezentanco velik hendikep. Čehi so še vedno zelo močni, bodo pa imeli zelo težko delo že v pred-tekmovalni skupini, podobno kot Nizozemci. Prav nekoliko lažja skupina bi lahko bila adut Portugalcev, ki bi morali to izkoristiti v nadaljevanju.
Kdo lahko preseneti
Nekaj presenečenj zagotovo lahko pričakujemo. Do sedaj nisem omenil še nobene afriške ekipe, čeprav je prav tam nogomet v velikem razcvetu (gostili bodo tudi naslednje SP). Eden od razlogov je ta, da se na SP niso uvrstile ekipe, ki smo jih tam pričakovali, npr.
Anketa • Pred SP v nogometu
Katere ekipe pričakujete na vrhu in kateri posamezniki bodo zaznamovali SP?
lan Emeršič, nogometaš:
»1. Brazilija, 2. Slonokoščena obala, 3. Argentina.
Med najboljšimi posamezniki pričakujem kakšnega mlajšega Brazilca in Argentinca Messija.«
Matjaž Gojčič, golfist:
»1. Brazilija, 2. Nemčija, 3. kakšna afriška država ali SiČG.
Brazilec Ronaldinho, Nemec Schweinsteiger in Argentinec Crespo pa so moji favoriti za naj igralca turnirja.«
Gregor Sluga, nogometaš:
Didier Drogba (Slonokoščena obala)
Nigerija, Kamerun, Maroko, Južnoafriška republika. Debitanta na SP, Togo in Angola, se bosta težko uvrstila v nadaljevanje, Gana in Slonokoščena obala (Drogba) pa igrata v najtežjih predtekmovalnih skupinah. Tunizija ima tako še največ možnosti za preboj v drugi krog, a bo za to morala premagati Ukrajince.
Na posameznih tekmah lahko presenetijo še nekatere reprezentance, predvsem Avstralija bo s selektorjem Hid-dinkom na čelu precej nevarna Hrvaški in Japonski v skupini F, čeprav Hrvati napovedujejo zanesljivo uvrstitev v 2. krog.
Favoriti posameznih skupin
Nemčija in Anglija sta izrazita favorita skupin A in B, čeprav lahko predvsem Kostarika in Švedska presenetita. Pri skupini C pa je stvar že nekoliko težja: Argentina in Nizozemska bosta imeli v SiČG ter Slonokoščeni obali težka nasprotnika, predvsem Afričani bodo nevarni. V skupini D so Portugalci favoriti skupine, ne smemo pa pozabiti na Iran, ki je v pripravljalnih tekmah dosegel nekaj dobrih rezultatov. Njihov selektor je Hrvat Branko Ivankovič, glavna zvezdnika pa Ali Daei in Ali Karimi, oba z bundesligaškimi izkušnjami. Močna je tudi skupina D, kjer sta favorita Italija in Češka, vendar predvsem Gancev z Essienom (Chelsea) in Kuffo-urjem (Roma) ne gre vnaprej odpisati. V skupini F je 1. mesto rezervirano za Brazilijo, Hrvaška, Avstralija in Japonska pa se bodo enakovredno borile za 2. mesto, Hrvaški ne dajem prednosti pred ostalima dvema reprezentancama. Francija je v skupini G v prednosti pred Južno Korejo, Švico in Togom, ki bodo odločale o 2. mestu in napredovanju. V skupini H Španija ne bi smela imeti prevelikih težav, tekma med Tunizijo in Ukrajino pa bo verjetno dala odgovor na vprašanje o naslednjem udeležencu osmine finala SP.
Jože Mohorič
»1. Brazilija, 2. Francija, 3. Argentina.
Med posamezniki bi omenil Brazilca Ronalda, Francoza Zidana in Portugalca Cristiana Ronalda.«
Matej Bračič, rokometaš:
»1. Italija, 2. Brazilija, 3. Slonokoščena obala.
Trije posamezniki: Italijan Luca Toni, Brazilec Kaka in igralec SO Drogba.«
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ian Emeršič, Matjaž Gojčič, Gregor Sluga in Matej Bračič
Atletika • Finale posamičnega prvenstva za srednje in osnovne šole
Atletski praznik z več kot tisoč tekmovalci
Po navedbah organizatorjev - Športnega zavoda Ptuj, OŠ Olge Meglič, Gimnazije Ptuj in Atletskega kluba Keor Ptuj - se je tekmovanja, ki je trajalo cel dan, udeležilo okoli 1100 mladih atletov, ki so se v finale državnega prvenstva uvrstili na osnovi predhodnih izbirnih tekmovanj. Po besedah strokovnega sodelavca AZS Zdrav-ka Peternelja, ki je zadolžen za koordinacijo šolskih atletskih tekmovanj v Sloveniji, se kvalifikacijskih tekmovanj udeleži več kot 25000 mladih. Mirno lahko zapišemo, da je bilo to največje šolsko športno tekmovanje na Ptuju, organizatorji pa so dokazali, da so kos zahtevni pripravi tekmovanja. Edina slaba točka prireditve je bilo slabo vreme s prenizkimi temperaturami, ki je preprečilo še boljše rezultate.
Kljub temu pa slabi tekmovalni pogoji niso preprečili SebastjanuJagarincu iz Maribora, da doseže nov rekord srednješolskih prvenstev v teku na 400 metrov. En stadi-
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Horvat (levo) in Matjaž Vesenjak (desno) v teku na 100 m
Foto: Črtomir Goznik
V suvanju krogle je Matej Krušič osvojil nehvaležno 4. mesto.
onski krog je pretekel v odličnih 48,38 sekunde, kar ga je zelo približalo normi za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v Pekingu. Tja pa sta že uvrstili dve Velenjčanki, Nina Kokot v skoku v daljino, ki je na Ptuju skočila okroglih šest metrov, njen najboljši letošnji rezultat pa znaša še 25 centimetrov več, in Maja Mi-halinec, ki je tokrat s časom 11,92 sekunde na 100 metrov
Foto: Črtomir Goznik
V teku na 400 metrov je Sebastjan Jagarinec (desno) dosegel nov rekord srednješolskih prvenstev, Rok Panikvar (levo) pa se je uvrstil na odlično 3. mesto.
le za stotinko zaostala za rekordom srednješolskih prvenstev. V isti disciplini pri fantih je slavil Jurij Demšar (10,87 sekunde) iz Škofje Loke. Ob boku najboljših slovenskih mladinskih atletov so vidno vlogo odigrali tudi ptujski srednješolci, ki vsi trenirajo v AK Keor Ptuj. Drugo mesto v štafeti 4 x 100 metrov s časom 44,68 sekunde je osvojila fantovska postava Gimnazije Ptuj v postavi Sandi Kuko-vec, Rok Panikvar, Matjaž Vesenjak in Mitja Horvat. Slabše predaje so jih verjetno stale naslova in še boljšega rezultata, v uteho pa jim ostaja dejstvo, da bodo mladi tekmovalci imeli v naslednjih letih priložnost za popravni izpit. S tretjim mestom v že omenjenem teku na 400 metrov pa je razveselil Rok Panikvar, ki se je utrdil na meji petdesetih sekund - natančneje 50,68 sekunde. V suvanju petkilo-gramske krogle je Matej Kru-šič osvojil nehvaležno četrto mesto, v uteho pa mu ostaja nov osebni rekord (15,55 metra). Svojo najboljšo znamko je
Teniške novičke
Podvig Ptujčank v Mariboru
1. liga za dekleta
Po zgoščenem programu dekleta v 1. teniški ligi nadaljujejo tekmovanje. Igralke TK Ptuj-Nes so v soboto v Gorici igrale srečanja 2. kroga in domačinke iz TK Gorica premagale z najvišjim možnim izidom 4:0.
TK Gorica - TK Ptuj-Nes 0:4
K. Marušič - 1. Globočnik
4:6, 2:6; N. Clemente - N. Šu-vak 0:6, 2:6; K. Ferjančič - N. Vukasovič 1:6, 2:6; Marušič/ Ferjančič - Šuvak/Vukasovič 1:6, 2:6.
Že v sredo so nastopile v Mariboru, pomerile so se s enimi od favoritinj letošnje lige, igralkami ŽTK Maribor. Ptujčanke so odigrale odlično in jih premagale z rezultatom 3:1 ter si tako močno povečale možnosti za osvojitev 1. ali 2.
popravila tudi Laura Pajtler
iz Ekonomske šole Ptuj, ki je tek na 1000 metrov (3 minute in 0,35 sekunde) končala na petem mestu. Gimnazijec Aljoša Vajda je v isti disciplini zasedel 7. mesto (2 minuti in 39,49 sekunde).
V popoldanskem delu tekmovanja so se pomerili osnovnošolci v konkurenci starejših
(7.-9. razred devetletke) in mlajših učencev (4.-6. razred devetletke). Eno od največjih presenečenj z zmago v štafeti 4 x 100 metrov so pripravili fantje iz OŠ Juršinci. S časom 47,90 sekunde so prepričljivo pometli s konkurenco, ki ima neprimerno boljše možnosti za trening, saj šola ne premore niti osnovne infrastrukture
za atletski trening. Podobno lahko rečemo tudi za OŠ Središče ob Dravi, ki so si v isti disciplini priborili bronasto odličje. Srebrno odličje v skoku v daljino si je v izenačeni konkurenci s 5,77 metra pri-skakal Peter Dobnik iz OŠ Videm. Pri dekletih še velja omeniti četrto mesto Ines Švarc v suvanju krogle (9,89 metra) in deveto mesto Urške Škrget na 300 metrov (44,33 sekunde). Pri mlajših dečkih se je tretjega mesta v skoku v daljino (4,70 metra) veselil Miha Čuš iz OŠ Dornava.
Celodnevno revijo osnovnošolske in mladinske atletike na državni ravni so spremljali številni atletski strokovnjaki, ki so bili zadovoljni z dosežki v tekaških disciplinah (sprint in srednje proge), precej manj pa z dosežki v tehničnih disciplinah (meti, teki). Glavni razlog za kakovostne dosežke v tekih gre iskati v hitrejšem biološkem razvoju otrok in mladostnikov, nazadovanje v tehničnih disciplinah pa je povezano z vedno nižjim splošnim nivojem strokovnega atletskega znanja pri športnih pedagogih.
UE
Štafeta OŠ Juršinci (v sredini) je v prestižnem teku na 100 metrov suvereno zmagala, 3. mesto so osvojili učenci OŠ Središče ob Dravi
Foto: Langerholc
presenetila vso konkurenco in (desno).
Nina Šuvak, TK Ptuj-Nes
mesta po rednem delu tekmovanja.
ŽTK Maribor - TK Ptuj-Nes 1:3
A. Lukič - 1. Globočnik 6:2, 6:1; T. Majerič - M. Horvat 6:3, 5:7, 0:6; M. Grgan - N. Šuvak 1:6, 2:6; Lukič/Majerič - Hor-vat/Šuvak 7:6, 2:6, 3:6.
Odločilni tekmi za uvrstitev v play-off (v finale se uvrstita prvo- in drugouvrščena ekipa lige) bodo Ptujčanke igrala že ta konec tedna: v soboto, 10. 6., se bodo ob 10. uri v Termah Ptuj pomerile z ekipo TC Ljubljana, v nedeljo pa ob isti uri še z igralkami TK Olimpija Ljubljana.
OP Ptuja za igralce do 18. leta
Od 3. do 7. 6. je na Ptuju potekalo odprto prvenstvo Ptuja za igralce do 18. leta starosti. Nastopilo je 25 igralcev, 1. nosilec turnirja pa je bil domačin Toni Hazdovac, ki je tudi 1. na lestvici TZS U-18. Toni, ki je bil v prvem krogu prost, je na poti do finala vse tri nasprotnike premagal v treh nizih. V finalu ga je čakal 2. nosilec, Ljubljančan Aleš Žabjek. V TC
Goja v Hajdošah (zaradi dežja finale ni bilo odigrano v Termah Ptuj) sta tekmeca v torek odigrala dramatični finale, ki ga je po ogorčenem boju dobil Žabjek: končni rezultat je bil 6:3, 4:6, 7:5.
Liga U-12
V torek so prijetno presenetili tudi mladi igralci in igralke TK Ptuj, saj so v ligaški tekmi v Mariboru premagali domači ŽTK Maribor. Končni rezultat je bil 4:3 (igrajo trije dečki posamezno, dve dekleti posamezno in po ena dvojica fantov in deklet).
Nina zmagala v Ljubljani
Na igriščih TK Benč šport v Ljubljani je konec tedna potekal turnir za igralke od 8. - 11. leta starosti. Ptujčanka Nina Potočnik je igrala odlično in zmagala v kategoriji U-10.
Veteranska liga
Ptujčani bodo v 3. krogu (v prvih dveh so zaradi težav z udeležbo nekaterih igralcev izgubili) slovenske veteranske lige v soboto doma gostili ekipo ŽTK Maribor. Srečanje se bo pričelo ob 15. uri na igriščih v Termah Ptuj.
JM
Planinski kotiček
Evropohod 2006
za mir in sožitje med narodi in ljudmi,
za zdravje in kulturno rast ob doživljanju kulturnih in naravnih lepot Slovenije, od Beltincev do gradu Podsreda od 23. junija do 28. junija 2006.
Evropska popotniška zveza vključuje več kot 50 pohodniških in planinskih organizacij iz 28 evropskih držav z več kot 6 milijonov članov. Evropohod je osrednja pohodniška prireditev, ki jo organizira Evropska popotniška zveza (EWV, http://era-ewv-ferp.org) vsakih pet let in privabi množico pohodnikov iz cele Evrope. Evrophod bo letos tudi v Sloveniji, in sicer od 23. do 28. junija na trasi E7 od Beltincev do gradu Podsreda. Evropohod 2006 v Sloveniji organizira Komisija za evropske pešpoti (KE-UPS) s številnimi gozdarskimi, planinskimi, turističnimi in drugimi društvi ter občinami.
Zaključna prireditev Evropohoda 2006 pa bo tokrat na južnem Češkem, natančneje v Čeških Budejovicah. Na prireditvi se bomo zbrali pohodniki iz cele Evrope v začetku meseca septembra 2006. Tudi iz Slovenije.
Everopod 2006 je simbolna akcija Evropske popotniške zveze z namenom združiti pohodnike po pešpoteh Evrope. Sodeluje več kot 20 držav, med njimi tudi Slovenija. Želja EWV je, da čim več evropskih pohodnikov obišče tudi ostale evropske države ter spoznajo pokrajine in ljudi izven meja svoje matične države. Evropska popotniška zveza je izdala poseben katalog EURORANDO 2006 v treh jezikih (nemškem, francoskem in angleškem), kjer so predstavljene ponudbe 14 evropskih držav za enotedenske pohode. Med njimi je tudi enotedenski EVROPOHOD 2006 SLOVENIJA, Beltinci-Podsreda.
Pohodniki se lahko udeležijo Evropohoda vsak posamezni dan ali se nam priključijo več dni.
PD Ptuj bo vsakodnevno organiziralo posebni prevoz iz Ptuja do začetka Evropohoda in nazaj v Ptuj. Natančne razpise za posamezni dan iz Ptuja bomo objavili v prihodnjih številkah Štajerskega tednika, v okencu PD Ptuj in na www.pdptuj.si ter tel. 777 15 11.
EVROPOHOD 2006 bodo spremljale številne kulturno, etnološko in ku-linarično-enološko obarvane prireditve. Po Evropski pešpoti E7 vas bodo vodili planinci, gozdarji in turistični delavci. Za zbrane žige na E7 od Beltincev do gradu Podsreda, ki jih lahko zbirate tudi v naslednjih petih letih, boste prejeli posebno značko na Evropohodu 2011.
Vsak pohod, sprehod v naravo skozi gozd ima svoj čar. Bodite del njega in se pustite presenetiti: OBIŠČITE EVROPOHOD 2006 V SLOVENIJI. Inf.: Uroš Vidovič, uros_vidovic@yahoo.com; Jože Prah, prah. joze@volja.net, 041 657 560. Na e-naslovu zbiramo tudi prijave za večdnevno sodelovanje na Evropohodu.
Kolesarstvo • 1. etapa Dirke po Sloveniji
Borut Božič najmočnejši v šprintu
Kolesarji so startali v Lendavi, začeli pa so zelo počasi, saj je povprečna hitrost v uvodnih kilometrih znašala 30 km/h. Prvi gorski cilj je kolesarj'e čakal po 57 prevoženih km v Cerkve-njaku, največ moči pa je imel Matej Gnezda iz ekipe Radenske. Kolesarji so v nadaljevanju vozili proti dvema letečima bo-nifikacijskema ciljema in sicer v Lenartu in Mariboru. V Lenartu je bil najhitrejši Italijan Rugge-ro Marzoli (Team Lampre-Fon-dital), v Mariboru pa član KK Perutnina Ptuj Borut Božič. Povprečna hitrost se je dvignila na 36 km/h, tempo pa so narekovali kolesarji slovenskih klubov. Iz Maribora so se kolesarji preko Miklavža usmerili proti Ptujski gori, na drugi gorski cilj. Prvo mesto je tam osvojil Andrej Hauptman (Radenska Powerbar), tretje pa Mitja Ma-horič (Perutnina Ptuj).
V nadaljevanju je skupina 9 kolesarjev poskušala s pobegom, a so bili kmalu ujeti. Naslednji pobeg je poskušala trojica kolesarjev (med njimi tudi Mahorič), vendar je glavnina, ki ni hotela tvegati, pospešila tempo in jih ujela. Na naslednjem bonifikacijskem cilju v Podčetrtku je bil najhitrejši Italijan Ma-urizio Bellin (3C Casalinghi), tretji pa je bil Radoslav Rogi-
Kolesarji v strnjeni skupini pred letečim ciljem na Ptujski gori
Foto: L. Majninger
na (Perutnina Ptuj). Kolesar češkega kluba PSK Whirlpool Hradec Kralove Vojtech Dlo-uchy je takoj po letečem cilju v Podčetrtku pobegnil, si prikole-saril že 24 sekund prednosti, a ga je glavnina ujela 30 km pred ciljem. Hitrost kolesarjev se je dvignila, tako da je bila povpre-
čna hitrost znašala že 38 km/h. V naslednjih kilometrih se je zgodilo še nekaj posamičnih pobegov, ki pa niso prinesli uspeha, tako da je odločitev padla v skupinskem šprintu. Tam je bil najuspešnejši član KK Perutnine Ptuj Borut Božič. Družbo na odru za zmagovalce mu je
delal tudi slovenski profesionalni kolesar Gorazd Štangelj. Borut Božič je v Brežicah oblekel tudi rumeno majico.
Več o dirki pa v torkovi številki Štajerskega tednika.
JM
Rokoborba
Mlada tekmovalca RK ADSC Kvernerland Ljutomer sta se udeležila mednarodnega turnirja v Bistri na Hrvaškem. Nastopilo je 78 tekmovalcev iz 11 klubov. Med dečki je v kategoriji do 42 kg Uroš Hlebec osvojili 2. mesto, v kategoriji do 47 kg pa je bil Rok Perc 6.
Član ljutomerskega kluba Niko Horvat se je v okviru slovenske reprezentance udeležil mednarodnega turnirja za mladince v Madžarskem Kapošvarju in dosegel 5. mesto. Turnirja se je udeležilo 85 tekmovalcev iz Srbije, Hrvaške, Slovaške, Slovenije in Madžarske.
Miloš Horvat
Nogomet • Dekleta U-16
ŽENSKA LIGA U-16
REZULTATI 14. KROGA: Škale
-	ŽNK Ljudski vrt 1:3, Slovenj Gradec
-	Krka 0:12, Livar - Kamen Jurič 0:3
1. KRKA 12	11	1	0	44:5	34
2. POMURJE D. H. 12	11	0	1	45:11	33
3. KAMEN JURIČ 13	7	2	4	29:15	23
4. LJUDSKI VRT 12	6	2	4	32:22	20
5. ŠKALE 13	4	0	9	20:24	12
6. SLOV. GRADEC 12	2	2	8	12:41	8
7. LIVAR 12	1	1	10	11:36	4
8. KISOVEC 8	1	0	7	7:38	3
ŠKALE - ŽNK	LJUDSKI VRT				
1:3(0:2)
STRELKE: 0:1 Podhostnik (8), 0:2 Nežmah (18), 1:2 Tič (60), 1:3 M. Arnuš (77)
ŽNK LJUDSKI VRT PTUJ:
Murko (U. Arnuš), Rosič, Pihler, Skaza, Topolovec, Najvirt, M. Arnuš, Radolič (Potrč), Ramšak (L. Arnuš), Nežmah, Podhostnik (Muhič). Trener: Miran Zorčič.
Mlade ptujske nogometašice so si po porazu prejšnji teden na domačem igrišču hitro opomogle in v Velenju premagale domačo ekipo Škale. Ptujčanke so si v prvem polčasu priigrale lepo prednost, ki pa so jo domačinke zmanjšale v 60. minuti. Igralke Ljudskega vrta so zmago potrdile tik pred koncem, ko je zadela Mateja Arnuš.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Igralke ŽNK Ljudski vrt še naprej dobro igrajo v državni ligi U-16
Kolesarstvo • KK Bike-ek
Uspešni todi tokrat
Kolesarji kolesarskega kluba Bike-ek Haloze 2002 so minuli konec tedna, v veliki konkurenci močnih amaterskih kolesarskih klubov iz osrednje in zahodne Slovenije, v katerih tekmujejo tudi bivši tekmovalci, kot so Boris Premužič, Bojan Ropret, Boštjan Slak, Ljubo Car, Vida Uršič in še nekateri, v različnih kategorijah ponovno dosegli vidne rezultate.
Na sobotnem kronometru v Krškem so posegli po uvrstitvah na stopničkah, saj so se uvrstili: Miha Vantur na 1. mesto, Andreja Bezjak na 2. mesto in Natalija Veršič na 3. mesto. Z uvrstitvijo med prvih deset sta dodala k uspehu še Boštjan Zelenko - 6. mesto in Franc Frangež - 8. mesto. S kronometrom v Krškem je, za kolesarje amaterje, v letošnji sezoni končano tekmovanje za točkovanje v Pokalu Slovenije v posamični vožnji na čas. Pokal Slovenije se nadaljuje s tekmami v vzponih in cestnih dirkah, ki so zaradi težavnosti prog in konkurence med tekmovalci najbolj zahtevne, za gledalce pa zagotovo bolj atraktivne kot posamične vožnje.
Sobotni uspeh ekipe na kronometru v Krškem je lepo dopolnil Mario Vračič, ki je na gorskem vzponu na Dobeno dosegel 1. mesto.
V nedeljo, 4. junija 2006, se je za amaterske kolesarje, ki tekmujejo za Pokal Slovenije, nadaljevalo tekmovanje z zahtevno cestno dirko, na moto dirkališču v Logatcu. Člana ekipe KK Bike-ek Haloze 2002 Miha Vantur in Natalija Veršič sta bila z rezultatom na dirki več kot zadovoljna, saj se je Miha uvrstil na odlično 2. mesto, Natalija pa je na dirki
Foto: dk
Kolesarji KK Bike-ek so se tudi tokrat povzpeli na stopničke za zmagovalce.
dosegla svojo prvo zmago v ženski konkurenci za tekmovanje v Pokalu Slovenije.
V letošnjem letu sta se maloštevilni ekipi pridružila tudi odlična gorska kolesarja Damjan Utranker in Janez Bitenc, ki z dobrimi rezultati dopolnjujeta uspeh celotne ekipe. Na nedeljski tekmi na Ravnah je Damjan Utranker, v kategoriji master I, dosegel že drugo zmago v letošnji sezoni in vsekakor sodi med boljše tekmovalce v gorskem kolesarjenju v Sloveniji, saj je v skupnem seštevku tekmovanja MTB kros v svoji kategoriji na prvem mestu. Na isti tekmi je uspeh z 2. mestom v kategoriji amater B dopolnil ekipni kolega Janez Bitenc. Našteti rezultati napovedujejo uspešno nadaljevanje sezone za kolesarje KK Bike-ek Haloze 2002 in so vsekakor odlična vzpodbuda za kolesarje pred državnim prvenstvom v cestni dirki, ki bo 17. junija 2006 v Lukovici.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 26. KROGA - sobota ob 18.00: Zavrč - Beltinci, Tehnostroj Veržej
-	Kovinar Štore, Šmarje pri Jelšah - Črenšovci, Železničar - Holermuos Ormož, Mura 05 - Pohorje, Tišina - Malečnik
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 26. KROGA - sobota ob 17.30: Dornava - Šentilj Jarenina, Get Power Šampion - Oplotnica, MU Šentjur - Tehnotim Pesnica, Bistrica
-	Gerečja vas Unukšped, Šoštanj - Zreče, AJM Kungota - Rogatec, Peca
-	Brunšvik
1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 22. KROGA - sobota ob 17.00: Gorišnica - Mark 69 Rogoznica, Bukovci - Boč, Podvinci - Hajdina, Središče - Videm, Skorba - Apače, Cirkulane - Slovenja vas
1. SŽNL - U-16
11. KROG - sobota ob 17.00: ŽNK Ljudski vrt - Livar (igrišče v Ljudskem vrtu)
POLFINALE SLOVENSKEGA MLADINSKEGA POKALA
PARA POLFINALA - sobota ob 17.00: Rudar Velenje - Aluminij, HIT Gorica - Anet Koper
ROKOMET
SOBOTA - DAN ŽENSKEGA ROKOMETA
V soboto bodo v ŽRK Mercator Tenzor Ptuj tudi uradno zaključilo minulo sezono. V četrtek zvečer so članice odigrale še zadnje pripravljalno srečanje, v soboto, s pričetkom ob 9.30 v športni dvorani Center na Ptuju pa se bodo predstavile vse generacije deklet, od najmlajših do članske ekipe. V zadnjem srečanju sobotnega druženja ptujskih rokometašic se bodo pomerile igralke članske ekipe proti trenerjem in upravi kluba.
Danilo Klajnšek
VATERPOLO
V soboto bodo ptujske Terme »preplavili« vaterpolisti -dečki za DP, amaterji za prestiž
Sobota bo v ptujskih Termah v znamenju vaterpola. Vaterpolo klub letos prvič organizira turnir za različne starostne kategorije. Ptujski dan tega vodnega športa bodo zjutraj odprli otroci, ob desetih se pričenja turnir za mlajše dečke, zaključek in vrhunec dneva pa bo amaterski turnir članov in njihovih prijateljev.
Uvodni turnir mlajših dečkov do 10 let je peto tekmovanje v sklopu državnega prvenstva, ki se odvija po celi Sloveniji. Jutri na Ptuj prihaja ekipa Slovana iz Ljubljane, Triglav in Kokra iz Kranja, Koper, Branik iz Maribora, Kamnik, igrala pa bo tudi domača vrsta.
Opoldne, ko naj bi bil turnir mlajših zaključen, bodo v vodo skočili dečki do 12 let. Vodja tekmovanja Marko Kremžar na Ptuju pričakuje ekipe iz Kamnika, Maribora, Ljubljane, dve kranjski ekipi, ljubljansko Olimpijo ter celjski Pozejdon, sam pa bo vodil ptujske dečke, ki bodo poskušali osvojiti pokal Term Ptuj.
Ob 15. uri se bo pričela promocijska tekma v vodni košarki, dve uri kasneje pa bo za občinstvo morda še najbolj zanimiv del dneva. Ptujski amaterji so v goste povabili prijatelje, ki se s tem vodnim športom ne ukvarjajo. Z njimi se bodo borili za pokal ptujskih Term. Najboljše čakajo tudi praktične nagrade. Kremžar pravi, da s tem na zanimiv način poskušajo približati šport čim širši množici. Prireditev bo potekala v vsakem vremenu.
UG
MALI NOGOMET
4. poletna liga Prevozništva Pesrl Miklavž pri Ormožu
Na dan, ko se prične boj za svetovnega prvaka v Nemčiji, bodo prvič na igrišče v Miklavžu pri Ormožu stekli malonogometaši iz občine Ormož, ki se bodo borili za naslov že 4. poletne lige Prevozništva Pesrl. Stari dobri organizatorji bodo tudi tokrat člani športnega društva Mladost iz Miklavža pri Ormožu. Za razliko od prejšnjih let bo tokrat nastopalo deset moštev. Letos so Staro Goro zamenjali »ormoški študenti«, ki so dokaj uspešno že nastopali v Zimski ligi Ormoža. K ligi sta pristopili tudi moštvi Svetinj in Šalovcev. Naslov bo branila Nova Slovenija iz Ormoža.
Pari 1. kroga, petek, 9. junij: Joker Ivanjkovci - Pušenci (19.00), KOŠ Ormož - Nova Slovenija Ormož (19.45), Mladost Miklavž - Invest Ormož (20.30), Železne Dveri - Kog (21.15), Svetinje - Šalovci (22.00).
UK
NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU
KMN Cerkvenjak organizira v soboto, 17. junija, ob 20. uri na igrišču pri OŠ v Cerkvenjaku tradicionalni, letos že 10. turnir v malem nogometu za prehodni pokal Gostišča pri Antonu. Turnir se bo začel ob 19. uri.
Žreb skupin bo v četrtek, 15. 6., ob 20. uri v Gostišču pri Antonu. Pri-javnina znaša 13.000 SIT, organizatorji pa obljubljajo bogate nagrade: za 1. mesto 100.000 SIT in pokal (+ prehodni pokal), za 2. mesto 50.000 SIT in pokal in za 3. mesto 30.000 SIT ter posebni nagradi za naj strelca in naj vratarja. Igra se po pravilih FIFA/NZS (4 + 1) v skupinah po tri ekipe.
Dodatne informacije in prijave: 031 665 066 (Mitja), 041 518 588 (Božo), 041 212 013 (Zdravko). Vabljeni!
Lahko, zdravo in okusno!

nizka vsebnost maščob
nizka energijska vrednost
nizka vrednost soli
visok odstotek beijakavin
manj nasičenih maščob
Kikboks • Svetovni pokal
Kolednik tretji v Italiji
V Salsomaggiore Terme v Italiji je od 3. do 4. junija potekala tekma za Svetovni pokal WAKO organizacije v kikboksu v disciplinah semi, light in full kontakt ter v glasbenih katah, ki je privabila na borišča več kot 1600 tekmovalcev iz 30 držav, kar je največ do sedaj. To tekmovanje velja vsako leto za najmočnejše tekmovanje v kikboksu v Evropi, saj je v eni kategoriji večkrat tudi več kot 50 tekmovalcev. Velik uspeh je dosegel tudi član Kluba borilnih veščin Ptuj Aleksander Kolednik, ki je osvojil 3. mesto.
Na podlagi letnega plana tekmovanj Kickboxing zveze Slovenije je selektorska komisija pod vodstvom selektorja reprezentance Vladimirja Si-tar'a ter pomočnikov Bojana Korošca in Danila Korotaja izdelala širši spisek tekmovalcev, ki naj bi zastopal KBZS na tem tekmovanju. Na seznamu je bilo prvotno 42 tekmovalcev,
kasneje jih je sodelovanje zaradi različnih vzrokov odpovedalo kar nekaj, tako da je v Sal-somaggiore Terme odpotovalo 20 tekmovalcev, pridružilo pa se jim je še 15 tekmovalcev, ki so jih v dogovoru s selektorsko komisijo in KBZS prijavili klubi in 7 spremljevalcev.
V soboto, dne 3. 6. 2006, so nastopili tekmovalci v formah in tekmovalci v semi contac-tu (v vseh starostnih kategorijah) ter full contacta. Klub borilnih veščin Ptuj je imel tokrat na tekmovanju dva svoja člana: Aleksander Kolednik in Adriana Korez. Adriana Korez je nastopala v kategoriji mladink do 55 kg v semi kontaktu ter v 1. krogu izgubila proti Italijanki.
Aleksander Kolednik
je med člani do 63 kg v semi kontaktu v 1. krogu premagal Esposita (Italija) 13:12 po minuti podaljška in borbi na prvo točko, v 2. krogu je premagal Navija (Italija) 12:2, v četrtfi-
Aleksander Kolednik (v sredini) z medaljo
nalu zmaga proti Haughesu (Irska) 16:14. Kolednik je izgubil šele v polfinalu proti kasnejšemu zmagovalcu Passaru (Italija) z 14:17. Aleksander je tako osvojil odlično 3. mesto in dokazal, da velja na njega računati na letošnjem evropskem prvenstvu.
Aleksander Kolednik je tekmoval tudi v absolutni kategoriji, kjer pa je v 1. krogu izgubil proti Feltonu (USA) z 6:3.
Na tekmovanju je našim tekmovalcem stal ob strani tudi eden od trenerjev v Ptuju Du-
šan Pavlica. Na tekmovanju sta sodila tudi Tončka Kaluža iz Ormoža in Matej Šibila iz Ptuja.
Selektor Vladimir Sitar: »Rezultati na tej tekmi za Svetovni pokal so odlični ter toliko vrednejši, saj se je večina tekmovalcev morala prebiti kar čez nekaj krogov oz. borb, da so prišli do kroga, ki je vodil do medalje. Pripomniti velja, da tu niso bili prisotni nekateri naši tekmovalci, kandidati za člane reprezentance, ki so že posegali po medaljah na tako velikih turnirjih, saj bi z njihovo pomočjo bil uspeh najbrž še večji.
Vsekakor je rezultat nekaterih kandidatov za reprezentante v kadetskih, juniorskih in članskih kategorijah razveseljiv, kajti ustvarja se jedro ekipe, državne reprezentance, ki bo nastopila na svetovnem kadetskem in juniorskem prvenstvu v semi, light in formah, ki bo letos potekalo v drugi polovici meseca septembra v Benkovcu pri Zadru (HR), kot na članskem evropskem prvenstvu v Lisboni (Portugalska) oz. Skopju (Makedonija)."
Franc Slodnjak
Rokomet • V Ormožu 3. srečanje rokometnih navijačev
Ormožani 1 drugi, Murve pete, Ormožani 2 osmi
V organizaciji Društva ljubiteljev rokometa in ostalih športov Ormož ter RK Jeruzalem Ormož je na Hardeku ob udeležbi več kot sto rokometnih navijačev potekalo 3. srečanje.
Na turnirju so nastopila naslednja moštva: Ormožani (dve ekipi), Murve Velika Nedelja, Šaleški graščaki Velenje, Orli Slovenj Gradec, Torcida Trbovlje, Florijani Celje in gostje iz Madžarske navijači Veszprema. Madžari so v Ormož prispeli že v petek in so bili prava atrakcija v našem malem mestu Ormož.
Naslov so zasluženo osvojili navijači Torcide iz Trbovelj, ki je v vseh petih tekmah brez večjih težav odpravila vse nasprotnike. Vezovišku v vrstah »knapov« je pripadel tudi naslov naj vratarja turnirja. Lani bron, letos srebro je pripadlo prvi ekipi gostiteljev, ki pa so svoj pravi obraz pokazali le v eni tekmi, in sicer v polfinalu proti močnim Madžarom. Šaleški graščaki so osvojili tretje mesto po zmagi v malem finalu nad Madžari. Ovsenjak, pri Šaleških graščakih, je bil z
29 zadetki naj strelec turnirja. Prvič so se predstavili tudi navijači Velike Nedelje, Murve, ki so osvojile končno peto mesto. Osmo mesto je pripadlo drugi ekipi gostiteljev. Prihodnje leto bodo turnir organizirali slovenjgraški Orli.
Glede na prejšnje turnirje prvič ni bilo pripomb na sojenje, kjer si pohvale zaslužijo: Saša Prapotnik, Mladen Grabo-vac, Silvo Kirič, Anton Lah in Peter Zorli.
REZULTATI:
Skupina A: Ormožani 1
Ekipi Ormožanov in Murv
Foto: Sebastjan Piberčnik
-	Florijani 9:8, Murve - Torcida 7:13, Ormožani 1 - Torcida 8:10, Murve - Florijani 11:10, Ormožani 1 - Murve 9:7, Torcida - Florijani 12:8. Vrstni red: 1. Torcida, 2. Ormožani 1, 3. Murve, 4. Florijani
Skupina B: Ormožani 2
-	Veszprem 5:9, Orli - Šaleški graščaki 7:15, Ormožani 2 - Šaleški graščaki 7:18, Orli
-	Veszprem 6:11, Ormožani 2 - Orli 9:10, Šaleški graščaki
-	Veszprem 8:11. Vrstni red: 1. Veszprem, 2. Šaleški graščaki, 3. Orli, 4. Ormožani 2
Polfinale: Torcida - Šaleški graščaki 17:10, Ormožani 1
-	Veszprem 14:8.
Za 3. mesto: Šaleški grašča-ki - Veszprem 14:12. Za 1. mesto: Ormožani 1
-	Torcida 9:14.
Za Ormožane so nastopali: Keček, M. Luskovič, I. Luskovič, A. Jurčec, Zemljič, Juršič, Ripak, Kiričeva, Vrban-čičeva, Brumnova, D. Jurčec, Plohlova, Trop, Plohl, Žunec, Bratuša, Jambriško, A. Vičar, Fridrih, Imerovič, Žinko, Ploh-lova, Voršič.
Za Murve pa: Ventova, Ko-vačec, Leben, Pintarič, Brinje-vec, Skok, M. Meško, Kneževič, D. Meško, Raušl, Fištravec, Hrnčič.
UK
Kasaštvo
Ljutomerčani odslej v »Centrali«
Foto: Miha Soštarič
Ljutomerski kasači in njihovi vozniki so odslej člani »Centrale«.
Predsednik Kasaškega kluba (KK) Ljutomer Janko Slavič, ki je hkrati tudi predsednik Kasaške zveze Slovenije (KZS), je sklical izredni občni zbor, na katerem so glasovali o pristopu k Zvezi društev kasaške centrale Slovenije (ZDKCS). Člani najstarejšega in najuspešnejšega slovenskega kasaškega kluba so bili doslej člani KZS, po sporu med vodilnimi možmi slovenskih kasaških klubov pa je bila pred leti v Ljubljani ustanovljena ZDKCS, v katero so se vključili vsi klubi razen ljutomerskega. Spor je pripeljal tako daleč, da člani ZDKCS niso v lanskem letu nastopali na hipodromu v Ljutomeru, prav tako pa ljutomerski vozniki niso bili zaželeni na ostalih slovenskih hipodromih.
Na začetku letošnjega leta sta predsednika ZDKCS Ciril Smr-kolj in KZS Janko Slavič na kmetijskem ministrstvu podpisala pogodbo o sodelovanju pri izvedbi kasaških dirk v letu 2006 na področju Slovenije, s čimer je omogočena enotna organizacija in regularnost vseh kasaških tekmovanj na območju Republike Slovenije, sedaj pa so se Ljutomerčani soglasno na izrednem občnem zboru odločili, da pristopijo k organizaciji, v katero so vključena vsa preostala slovenska kasaška dru-
štva in klubi. »O pristopu smo razmišljali že pretekli dve leti glede na to, da so bile razmere v slovenskem kasaškem športu take, da ZDKCS ni dovoljevala v lanskem letu nastopa svojim kasačem na hipodromu v Ljutomeru. Zaradi tega, da bodo vsi konji tekmovali skupaj in s tem dosegali tudi boljše rezultate, smo sprejeli odločitev, da pristopimo v to organizacijo, ki je tudi pooblaščena za zbiranje podatkov na kasaških dirkah, KZS pa je priznana rejska organizacija za ljutomerskega kasača. In tudi sled tega, da bi stvari stekle normalno, ker ZDKCS zbira te podatke in imamo zato z njo pogodbo. Za včlanitev smo se odločili tudi predvsem zaradi tega, ker če bi še dve leti tako delali kot doslej, bi imeli vedno manj slovenskih kasačev in dirk za le-te. Tako bomo na ljutomerskem hipodromu na posamezni tekmovalni dan še naprej prirejali šest dirk za slovenske kasače in eno za tuje. To je bila glavna ovira, ki je sedaj odpravljena. Nas prav nič ne moti, če se krovna organizacija imenuje ZDKCS, seveda pa bomo odslej lahko soodločali pri sprejemanju raznih odločitev,« je povedal predsednik KZS in ljutomerskega kluba Janko Slavič.
Miha Šoštarič
Namizni tenis • TOP
Luka Krušič tretji
Minuli konec tedna je bil v Rakeku TOP za mlajše kadete in kadetinje v namiznem tenisu. Državni selektor je v prvo skupino poklical tudi igralca namiznoteniškega kluba Ptuj Luka Krušiča. Luka je igral
Judo • Bežigrad 2006
Sest medalj za Ptujčane, dve za Gorišničane
Ljubljana, 3.6.2006. Na letošnjem mednarodnem turnirju za pokal Bežigrada in Športne zveze Ljubljana, je nastopilo preko 400 tekmovalcev iz Srbije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Češke, Poljske in Slovenije. Za seštevek točk v slovenskem pokalu so se potegovali starejši dečki, deklice, kadetinje in mladinke. V vseekipnem seštevku so slavili domačini, ki so imeli tudi največ tekmovalcev.
Ptujčanom tokrat ni uspelo
osvojiti posamičnega prvega mesta, vendar so kljub temu dosegli vidnejše uvrstitve. Pri mlajših dečkih je Matic Horvat s tremi zmagami in porazom osvojil 3. mesto do 34 kg. Pri starejših dečkih je Jure Božič-ko nastopal v kategoriji do 46 kg in v svojem prvem nastopu v tej kategoriji osvojil 2. mesto s tremi zmagami. Državni prvak Damjan Ljubec je bil tokrat 3. do 73 kg. Tretji mesti sta še osvojili Urška Urek pri kadeti-njah in Lea Murko pri mladinkah. Andrej Čuš je tekmoval pri kadetih, pri katerih tekmovanje ni štelo za slovenski pokal in osvojil 2. mesto.
Za JK Gorišnica je pri starejših deklicah zmagala Tanja Kociper do 52 kg, Anja Petek je
bila 2. do 63 kg. Rezultati: ml. dečki: -34
kg: 3. Matic Horvat - JK Drava
Jure Božičko (JK Drava Ptuj, levo) na stopničkah za zmagovalce
Ptuj.
St. dečki: -46 kg: 2. Jure Božičko - JK Drava Ptuj; -55 kg:
1.	Žiga Pristovnik - JK Im-pol; -73 kg: 1. Niklas Mravlje
-	JK Impol, 2. David Kukovica
-	JK Oplotnica, 3. Damjan Ljubec - JK Drava Ptuj; +73 kg: 1. Urban Založnik - JK Oplotnica,
2.	Marijo Potisk, 3. Vito Dragič
-	oba JK Impol.
St. deklice: -52 kg: 1. Tanja Kociper - JK Gorišnica; -63 kg: 2. Anja Petek - JK Gorišnica.
Kadetinje: -70 kg: 3. Urška Urek - JK Drava Ptuj
Kadeti: -81 kg: 2. Andrej Čuš - JK Drava Ptuj
Mladinke: -63 kg: 5. Urška Skela - JK Impol; -78 kg: 3. Lea Murko - JK Drava Ptuj.
Sebi Kolednik
odlično in potrdil, da sodi v sam vrh med vrstniki. Osem najboljših mlajših kadetov je igralo vsak z vsakim. Luka je premagal pet nasprotnikov, izgubil je samo s prvouvršče-nima. Z zmagovalcem Jurijem Zdovcem je izgubil z najtesnejšim izidom 2:3. Zmaga v tem dvoboju bi mu prinesla skupno prvo mesto, tako pa je osvojil prav tako odlično bronasto medaljo.
NTK
Luka Krušič
Foto: SK
Ptuj • Občni zbor društva Cesarsko-kraljevi Ptuj
Letos še tretji projekt
Na tretjem letnem občnem zboru, ki ga je društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj imelo v ponedeljek, 29. maja, so med drugim predstavili tudi nov projekt, ki ga bodo letos izvajali. Gre za srednjeveški otroški tabor, ki bo od 28. do 30. avgusta potekal na ptujskem Gradu.
Društvo je bilo ustanovljeno pred tremi leti in ima trenutno okoli 60 članov. Doslej so izvajali dva lastna projekta, srednjeveško Jurijevo tržnico, ki so jo letos organizirali drugič, in Grajske igre, ki jih pripravljajo za 2. september. Pri Grajskih igrah gre za predstavitev življenja v srednjem veku. »Pri Jurjevi tržnici pa želimo na sam dan sejma, ki izhaja že iz srednjega veka, narediti nekaj več. Kvaliteta ponudbe pada, vedno več je ponudnikov, ki na tak sejem ne sodijo, zato se mi zdi, da umira bistvo tega sejma,« je dejal Zajko. Na letošnji srednjeveški Jurjevi tržnici je sodeloval tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, ki se je pred nekaj dnevi društvu tudi priključil kot član. Vsak član društva ima svoj kostum in svojo vlogo, ki si jo lahko sam izbira ob včlanitvi v društvo. Vloge so hierarhično razdeljene in niso izmišljene, temveč so povzete iz življenja nekoč. Člani nastopajo v različnih vlogah, od knezov do tlačanov, ptujski župan pa bo oblečen v mestnega sodnika. Društvo sodeluje tudi pri nekaterih drugih projektih, v minulem letu so sodelovali na balonarskem prazniku, kjer so kandidatom, ki so prvič poleteli, podelili baron-ski naziv. »Tu sicer ni šlo za nič historičnega, a smo vseeno želeli sodelovati tudi z drugimi društvi in smo tako poiskali skupna izhodišča,« je dejal Zajko. Kar nekajkrat so sodelovali tudi pri promociji Ptuja. Zajko pravi, da ne želi članov društva preveč obremenjevati in meni, da mora biti društvo aktivno do te mere, da aktivnosti ni preveč in da ne preobreme-
Foto: Črtomir Goznik
Letos bodo tretje Grajske igre.
njujejo članov. Letos bodo na seznam svojih projektov dodali tudi srednjeveški otroški tabor, ki naj bi se ga udeležilo 10 do 20 otrok. Ta projekt bo namenjen predvsem mladim, potekal pa bo od 28. do 30. avgusta. »Naš namen pri tem projektu je delo z mladimi. Z njimi bomo preživeli nekaj dni na ptujskem gradu, kjer bomo spali v šotorih, imeli različne ustvarjalne delavnice, iskali izgubljeni zaklad, pripeljali jim bomo kakšnega viteza in podobno,« je poudaril Zajko. Pri tem projektu bo sodelovala tudi skupina pedagogov, ki jo imajo v svojem društvu. Pomembno vlogo bo imel tudi Vrtec Ptuj, ki je ena izmed ustanov, s katerimi društvo sodeluje. Zajko dodaja tudi, da letos projekta ne bodo izvajali na veliko, ampak bodo letos najprej v tabor sprejeli lastne otroke in
otroke, katerih starše dobro poznajo, da najprej preverijo, kako bo zadeva sploh potekala. Poudarja tudi, da so se za ta datum odločili tudi zato, ker bodo lahko zadeve, ki jih bodo otroci naredili na delavnicah, kasneje predstavili dva dni po zaključenem taboru tudi na Grajskih igrah. Zajko dodaja, da društvo zelo dobro sodeluje tudi z javnimi ustanovami in zavodi, kar je za uspešno delovanje takšnega društva zelo pomembno. »Zelo dobro sodelujemo s Pokrajinskim muzejem, ptujsko knjižnico in vrtcem, Zgodovinskim arhivom ter občino. In kar je zanimivo, je to, da smo vodilne teh ustanov večinoma že pridobili kot simpatizerje, nekatere pa tudi kot člane našega društva,« pravi Zajko.
Društvo vsekakor deluje uspešno, ena pomemb-
nih stvari, ki pa jih pesti, je prostor, ki ga še nimajo zagotovljenega. Pravijo, da so zelo hvaležni Mitri in Narodnemu domu, ki jim nudita svoje prostore, a se jim nabira vedno več kostumov in ostalega inventarja, zato bo nujno potrebno čim prej zagotoviti ustrezen lastni prostor. Poslanstvo društva je po besedah predsednika društva, da pomagajo ohraniti dediščino, ki smo jo dobili podarjeno in Ptuju nekaj dati. »Želimo tudi spremenit način mišljenja domačinov, da jim bo nekaj povsem normalnega, ko bodo videli naše kostume. Razmišljali smo tudi o tem, da bi turistični vodniki nekatere skupine po mestu vodili oblečeni v srednjeveške oprave,« zaključuje Zajko.
Dženana Bećirović
Ormož • Pol stoletja od odkritja prazgodovinske naselbine
Prazgodovinski Ormož
V avli občinske zgradbe bo do julija na ogled razstava Prazgodovinski Ormož, ki je posvečena obe-ležitvi pol stoletja od odkritja poznobronaste in starejšeželezne naselbine.
Arheološke raziskave v Ormožu je v letih 1955-1962 vodila Bernarda Perc, kusto-dinja takratnega Mestnega
muzeja Ptuj, avtor aktualne raziskave pa je Brane Lamut. Razstavljeno je dokumentarno gradivo iz časa izkopavanj
- slike, risbe o izkopavanju, ki je dalo veliko novih informacij o arhitekturi in urbanizmu na prehodu iz bronaste v železno dobo. Med materialnimi najdbami je bilo kamnito orodje, malo je bilo koščenih izdelkov, nekaj je kovinskih najdb, med katerimi so pomembne zlasti bronaste igle. Daleč največ pa je keramike, predvsem posodja. Poleg uporabnih predmetov so največ pozornosti pritegnile antropomorfne in zoomorf-ne upodobitve v glini. Gre za kipce, ki so jih naši predniki bodisi uporabljali za otroške igrače ali so prikaz starodavnih bogov ali pa le upodobitve ljudi. Ljudje so upodobljeni goli in oblečeni. Na podla-
gi ostankov ene od oblečenih figuric je rekonstruirana tudi noša prazgodovinskih prebivalk Ormoža. Med živalskimi figurami se pojavljajo govedo in ovce, pa tudi riba, pes in konj. Razstavljena je tudi z žlebljenjem okrašena ropotu-ljica, za katero prav tako kot za ostale drobne predmete ugibajo, ali ni bila morda del prikaza kakšnega religioznega obreda. Priložnostno razstavo spremlja katalog.
Avtor razstave Brane La-mut iz Muzeja Ormož je na temo prazgodovinskega Ormoža pripravil tudi eno izmed rednih zgodovinskih predavanj, ki jih organizira Muzej Ormož.
Od tod in tam
Moškanjci • Blagoslov Marijinega kipca
Prvo junijsko nedeljo popoldne so se krajani Moškanj-cev zbrali na razpotju ceste, kjer že skoraj 100 let stoji križ, na katerem je mimoidoče vse do lani pozdravljal kipec Marije. Lani so ga neznanci ukradli, od minule nedelje naprej pa je sveta skulptura spet na svojem mestu, in sicer po zaslugi družine Vincek, ki je kupila novega.
Umestitev novega kipca na križ je bila hkrati tudi priložnost, da se po enajstih let na tem kraju ponovno opravi še blagoslov, ki ga je izvedel gorišniški župnik Ivan Ho-lobar.
Sicer pa ima stoletje staro krščansko znamenje v Mo-škanjcih prav zanimiv razlog nastanka: križ so namreč dale postaviti ženske iz domačega in najbližjih okoliških krajev, ki niso mogle imeti otrok.
SM
Šturmovci • Srečanje krajanov
Vaški odbor Šturmovci je v soboto, 2. junija, v krajevni dvorani na Pobrežju priredil prvo srečanje vaščanov Zgornjega in Spodnjega Šturmovca. Srečanje je spremljal kulturni program s pevci in glasbeniki, povabilu na prire-ditevpa so se odzvali tudi videmski župan Friderik Bračič, poslanec Branko Marinič in člani občinskega sveta. "Namen srečanja je, da se družimo in med seboj poklepetamo. Za ta dogodek smo se odločili na enem izmed^ sestankov vaškega odbora. Dogovorili smo se, da tudi v Šturmovcih pripravimo svoj praznik in tako bo to srečanje poslej tradicionalno - vsako leto prvo soboto v mesecu juniju," je o prvem srečanju krajanov Zgornjega in Spodnjega Štur-movca povedal predsednik vaškega odbora Šturmovci Andrej Rožman.
MZ
Hajdoše • Tekmovanje za pokal Gasilske zveze Hajdoše
Prostovoljno gasilsko društvo Hajdoše je v soboto, 2. junija, na športnem igrišču pri kartodromu v Hajdošah pripravilo 14. tradicionalno tekmovanje za pokal Hajdoš 2006. Tekmovanja, katerega točke štejejo tudi za pokal Gasilske zveze Slovenije, se je udeležilo 28 desetin, med njimi 22 ekip članov A, dve desetini članov B in tri ekipe članic. Med člani A se je na prvo mesto uvrstilo Gasilsko društvo Krka, druga je bila ekipa PGD Kebelj, tretja pa ekipa PGD Sela. Med člani B je bila prva ekipa PGD Štrek-ljevec, druge pa Hajdoše. Med članicami pa je bil vrstni red naslednji: prvo mesto PGD Gabrnik, drugo mesto PGD Hajdoše in tretje mesto PGD Majšperk.
MZ
Foto: SM
Foto: MZ
Foto: vki
Avstralija • Dežela "tam spodaj" (6.)
Sydney - neuradna prestolnica
Sydney je sicer glavno mesto zvezne države New South Wales, ni pa glavno mesto Avstralije. Večno rivalstvo med Sydneyjem in Melbournom je pripeljalo do tega, da je glavno
mesto Avstralije postala Canberra, ki leži nekje na sredini poti med prej omenjenima mestoma. Mnogo ljudi pa mu pripisuje svetovljansko prestolnico ali eno izmed najprijaznej-
Foto: Matija Brodnjak
Tri skale simbolizirajo tri aboriginske sestre, ki jih najdemo v nacionalnem parku Blue Mountains.
Foto: Matija Brodnjak
Največja znamenitost Sydneyja je vsekakor impozantna opera.
Nagradno turistično vprašanje
ših in najlepših mest na svetu. Vse te lastnosti bi mu verjetno tudi sam lahko pripisal, če bi obiskal še kar nekaj ogleda vrednih krajev. Vse je odvisno od dogodkov in različnih trenutkov, ki jih doživiš v nekem kraju. Vsekakor pa se je za mnoge športnike za večno zapisal v srce ob (uspehih ali tudi neuspehih) na olimpijskih igrah, ki jih je Sydney gostil leta 2000. Prav na podlagi olimpijskih iger si je Sydney pridobil ogromno simpatizerjev iz celega sveta zaradi vrhunske organizacije, promocije, srčnosti organizatorjev ter vseh prostovoljcev, ki jih pri nas skorajda več ni ^
Zgodovina mesta Sydney se je začela v letu 1788, ko je Arthur Phillip po nalogu britanske vlade ustanovil kazensko kolonijo za angleške in irske kaznjence. The Rocks, ki je bil takrat zapor, je danes eden izmed glavnih predelov sydneyjskega nočnega življenja v neposredni bližini dveh arhitekturnih objektov, ki mestu dajeta največjo prepoznavnost. Sydney-jska opera ter sloviti most Harbour Bridge sta najbolj prepoznavni točki mesta, saj sta v glavnem delu sydney-jskega pristanišča Circular Quay ob izlivu reke Parramatta v Tasmansko morje.
Sydney je zaradi svoje dobre geografske lege ter prijetnega podnebja postal dom mnogim Evropejcem ter Azijcem. Mesto ima danes 4,6 milijona prebivalcev in se razprostira ob izlivu reke ob neštetih rtih in zalivih.
Izredno veliko vlogo v reševanju prometne infrastrukture ima vodni promet ter monorail, s katerim so rešili prometne zagate v mestnem jedru. Enojni tir so speljali nad cestnim prometom in so mesto rešili pred zastoji in pridobili še eno turistično atrakcijo.
Nadaljevanje prihodnjič Matija Brodnjak
Letošnji junijski dnevi bodo eni najbolj bogatih v zadnjih letih, kar zadeva prireditve. Samo TD Ptuj jih bo ob svoji 120-letnici pripravilo najmanj 30 skupaj s "podtočkami", kot temu pravijo pri gradivih za različne seje. Organizatorji 111. grajskega vinskega praznika bodo obiskovalcem ponudili najboljše iz peči in vinskih kleti Vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice. Pokušnjo dveh vinskih vzorcev in 20-odstot-nega popusta pri ogledu muzejskih zbirk bodo omogočili vsem, ki bodo
tega dne prišli na grad s Turistično prilogo Štajerskega tednika. Vsa gospodinjstva v mestni občini Ptuj pa bodo v prihodnjem tednu prejela zajeten koledar prireditev pod naslovom Ptujske poletne prireditve, v katerem bodo predstavljene prireditve večine organizatorjev ptujskih poletnih prireditev, ki se bodo pričele 15. junija in zaključile 30. septembra. Zbornik bo imel 20 strani, vabil bo na 110 različnih prireditev. Izdajatelj je MO Ptuj, kjer je tudi nastala ideja o skupnem koledarju
Lep fcr^dl^
6J00
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
B o
IÎ Č .
I ^SONCEK	TUI potonini C
{{
Črna gora
Hotel Obala 2*
17.6.-24.6./
1xPOL
5.700
Kreta
Hotel C kat.
10.6./7D/
NZ
53.800
Mallorca
Apollo 3* 15., 22.6./ 7D/AI
103.800
Krk
Beli Kamik II 3*
11.6.-9.7./
1xPOL
od 6.900
Sončkov klub
v Južni Dalmaciji 24.6.-1.7./1xPOL 2 odr.+otrok 2-12
11.990
Slomškova 5 02 749 3282
PTUJ
Wbrid of TUl
Foto: Matija Brodnjak
Z enotirno železnico, imenovano Monorail, ki poteka nad cestnim prometom, so učinkovito rešil prometne zamaške v centru mesta.
Foto: Matija Brodnjak
Maritime Museum je eden izmed najbolj obiskanih muzejev v pristanišču Darling Harbour.
Koledar ptujskih poletnih prireditev
V okviru tretjega grajskega vinskega praznika, prireditev bo 17. junija na ptujskem gradu, so včeraj ocenili 75 vinskih vzorcev.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kje ima sedež Turistično društvo Ptuj______
prireditev.
FECC-ov praznik je Dies Natalis, oktobra leta 2007 bo potekal na Ptuju, kar je veliko priznanje Ptuju in njegovim turističnim delavcem. Nagrado bo prejela Marija Popo-šek, Podvinci 1 a, Ptuj. Danes vprašujemo, kje ima sedež Turistično društvo Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 9. junija, ko bo v kulturni dvorani Gimnazije
Ime in priimek:_
Naslov:
Davčna številka:
Ptuj tudi osrednja slovesnost ob 30-letnem delovanju Folklorne skupine Bolnišnica Ptuj - DPD Svoboda
Ptuj. Ob tej priložnosti bodo javnosti predstavili tudi jubilejni zbornik, ki ga je uredila dr. Ljubica Šuligoj.
^	..JI	_ ^. ^	»J
Foto: Črtomir Goznik
Skoraj petnajst let je moralo preteči, da so v Mestnem parku na Ptuju nastale prve sponzorske gredice, kot je na fotografiji gredica Semenarne pod geslom Sto plodnih let. Njihov nastanek v letošnjem letu je spodbudila 120-letnica TD Ptuj.
Kuharski nasveti
Jetra
Jetra so najbolj znana drobovina, ki jih uporabljajo za pripravo jedi po vsem svetu. Z vso drobovino pazljivo ravnamo in je najbolj cenjena, če je sveža. Kvari se hitreje kot večina mesa, zato jo hranimo le dva do tri dni v hladilniku in v tem času uporabimo. Sveža drobovina je vlažna, svetleča in na njej ni suhih mest. Temna drobovina, med katero spadajo tudi jetra, ni primerna za zmrzovanje.
Jetra mladih živali so mila in nežna, primerna za pečenje na žaru, v pečici in ponvi. Najkvalitetnejša so telečja jetra. Cela telečja jetra tehtajo približno 1,5 kg in jih sestavlja velik kos, ki se ga drži manjši privesek. Jetra drugih živali pa imajo lahko več priveskov. Zraven telečjih in svinjskih jeter so zelo cenjena tudi jagnječja jetra. So bolj suha in ne tako nežna in težka le kakih 500 dekagramov in primerna za pripravo dušenih jedi.
Svinjska jetra imajo izraziti okus in ravno zaradi tega jih pogosto uporabljamo kot cenjen dodatek pri terinah in testeninah. Uporabljamo tudi goveja jetra, ki so primerna za dušenje skupaj z aromatičnimi dodatki, da izravnajo njihov izrazit okus. Pri pripravi vseh jedi iz jeter pazimo, da jih ne

Lahki sink
z začimbami
Mokri smrček
Odgovor: Cepljenje proti steklini je edina oblika boja proti steklini tako pri domačih kot pri divjih živalih. V naši državi se izvaja od leta 1995 dalje cepljenje lisic na način, ko s posebej prirejenimi letali polagajo vabe na celotnem področju države. Odmetavanje vab, ki vsebujejo vakcino, iz letal, namreč
pražimo, dušimo ali pečemo predolgo, saj postanejo zaradi tega trda. Svinjskim in govejim lahko omilimo oster okus tudi s tem, da jih položimo za nekaj časa v mleko. Nobenih jeter pa ne smemo blanširati, oziroma za nekaj minut potopiti v vrelo vodo, kot to počnemo pri ostali drobovini, saj bi postale trde.
Značilne jedi iz jeter v svetu so na žaru pečena telečja jetrca z gorčico, ki jih pripravljajo v Franciji, pečena na žaru z maslom in pečena s slanino in čebulo, ki jih pripravljajo v Veliki Britaniji, v Italiji jih pripravljajo s paradižnikom, česnom in žajbljem, v Maroku jih pred peko ali dušenjem pogosto ma-rinirajo z vloženimi limonami in zelenimi olivami. V Skandinaviji jih dušijo s hruškami in slanino in v Franciji jih polnijo z nadevom iz jajc in peteršilja ter jih nato opečejo v ponvi ali na žaru.
Pri nas najpogosteje iz jeter pripravljamo pražena jetrca s čebulo, jetra v omaki, ocvrta je-
Cepljenje lisic
Vprašanje bralca Milana iz Ptuja: Ali se bo tudi letos izvajalo cepljenje lisic proti steklini, kdaj in ali obstaja nevarnost za psa v primeru, če zaužije vabo z vakcino, da zboli za steklino? Hvala za odgovor.
omogoča enakomernejšo distribucijo vab na celotnem področju države in tako boljšo in večjo možnost zaščite divjih živali, predvsem lisic, in s tem posredno domačih živali in ljudi. V Sloveniji se polagata dve vrsti cepiv različnih proizvajalcev (Lysvulpen - Češka in Fuchsoral - Nemčija). Sama akcija cepljenja lisic proti ste-
tra, jetrno juho, jetrno klobaso, jetrno obaro s smetano, jetrne cmoke in žličnike kot cenjeno jušno zakuho, jetrni riž, jetrni sir, ponvičnik in kipnik, jetra v testu in druge jedi.
Za dobre jedi iz jeter, sploh če jih pražimo in dušimo, je pomembno, da z njih najprej potegnemo zunanjo kožo in jih nato narežemo na tanke rezine in da so rezine vsaj približno enako velike. Pri pripravi svinjskih in govejih uporabljamo večjo količino čebule, pri telečjih, ki so milejšega okusa in nežnejše, pa manjšo količino čebule.
Zelo cenjena je tudi jetrna juha, ki jo pripravimo tako, da pol čebule sesekljamo, narežemo na drobno en korenček in peteršiljevo korenino in vsuje-mo na maščobo in narahlo pražimo. Dodamo še pol narezane žemlje. Zelenjavo po možnosti prepražimo na žlici surovega masla. Ko porumeni, dodamo 30 dekagramov na tanke lističe narezanih telečjih jeter, potre-semo z dvema žlicama moke in pražimo toliko časa, da jetra porjavijo. Zalijemo z dvema litroma goveje juhe, začinimo z muškatnim cvetom in maja-ronom ter kuhamo 10 do 15 minut. Nato juho precedimo v jušnik, najprej damo vanjo na male kocke narezani beli kruh, ki smo ga opekli in nato prelijemo s pripravljeno juho.
Pripravimo si lahko tudi dušena pretaknjena telečja ali svinjska jetra v omaki. Pri-
klini poteka spomladi v mesecu maju in v jeseni v oktobru oz. novembru, odvisno od vremenskih pogojev. Vabe se odmetavajo z višine 300 m s posebej prirejenimi športnimi letali, v gostoti 20 do 25 vab na kvadratni kilometer. Namen odmetavanja vab je zaščititi lisičjo populacijo pred steklino ter tako preprečiti širjenje te smrtno nevarne bolezni med živalmi in ljudmi. Po podatki, ki jih zbere svetovna zdravstvena organizacija, v svetu letno še zmeraj umre 60.000 ljudi zaradi stekline. Cepljenje lisic proti steklini je tako eden izmed možnih načinov ohranjanja človeških življenj ter odraz spoštovanja do vsega, kar nas obdaja. Vaba je za pse neškodljiva in se z njo po zaužitju zagotovi zaščita živali. Kljub temu psom v času polaganja vab ni dovoljeno prosto gibanje v naravi. Izvzeti so službeni psi (policija, vojska, reševalni psi, psi vodniki Za vse lastnike hišnih ljubljencev velja, da le z rednim, vsakoletnim cepljenjem svojih živali ohranjajo zdravje svoje živali. Po zahtevah mednarodne zdravstvene organizacije je potrebno vsak stik z vsebino vabe pri ljudeh (sluznica, rane na koži ipd.) obravnavati kot ugriz stekle živali, mesto stika je potrebno nemudoma temeljito očistiti (oprati z milom) ter takoj ob-
pravimo jih tako, da večji kos jeter namočimo za nekaj ur v mleko, nato iz njih potegnemo kožo ter jih pretaknemo s prekajeno slanino. Oziroma v jetra naredimo s koničastim nožem manjše luknje, v katere zataknemo na tanke rezance narezano slanino. V kozici se-grejemo maščobo, na kateri na hitro opečemo jetra z vseh strani in jih vzamemo ven. Na preostali maščobi prepražimo sesekljano čebulo, fino naribano korenje in peteršilj, por in drugo jušno zelenjavo, ki jo imamo doma. Pražimo toliko časa, da zelenjava ovene, nato jo pomokamo, moko prepraži-mo in zalijemo z juho ali vodo. Omako začinimo z lovorom, koščkom limone, vršičkom majarona ter rahlo popramo. V omako vložimo jetra in dušimo 10 do 15 minut. Nato vzamemo jetra iz omake, jih narežemo na rezine, omako pretlačimo, jo izboljšamo s kislo smetano in limonin sokom. Na ploščo ali krožnik nadevamo jetra, prelijemo s pripravljeno omako in zraven ponudimo krompirjeve cmoke ali pečeni krompir. Pri pripravi jedi pazimo, da je ne pripravljamo predolgo, da jetra ne postanejo trda. Pripravimo jih v pol ure.
Za vse jedi iz jeter velja, da jih pripravljamo krajši čas in da so najokusnejše takoj po pripravi, razen jetrnih terin, klobas in pastet.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-nik.si.
iskati najbližjo enoto zavoda za zdravstveno varstvo. Na Ptuju je antirabična ambulanta za ljudi v Trstenjakovi ulici 9 (nad centralno lekarno). Za več informacij o poteku akcije in drugih zaščitnih ukrepih se lahko obračate na veterinarsko inšpekcijo MKGP - VURS - enota Ptuj, tel. 02 798 03 60.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Sončen rožnik je bolj cvetoč kot oblačen
Hladno, deževno, vetrovno in nestalno vreme se nadaljuje tudi v iztekajoče se poslednje dneve letošnje pomladi. Na rast in razvoj vrtnega rastja imajo takšne vremenske razmere različen vpliv, nekatere vrste zelenjadnic dobro uspevajo, večji del vrtnin plodovk, okrasnega rastlinja in sadnega drevja pa že krepko čuti pomanjkanje sončne svetlobe in toplote, nega in varstvo pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci pa sta vse zahtevnejša in manj uspešna.
V	SADNEM VRTU sta rast in razvoj sadnega drevja ob obstoječem vremenu zadržana, negotov pa je tudi nadaljnji razvoj in zadržanost sadja na drevju. Ob tolikšni vlagi se hitreje širijo bolezni sadnega drevja, množično pa se pojavljajo sadni škodljivci. Škropiva vselej uporabljamo ob suhem in mirnem vremenu, da se pripravki z dotikalnim delovanjem na listni površini in lubju dobro posušijo, pripravke z globinskim delovanjem pa mora rastlina nekaj ur pred dežjem vsrkati med rastlinski sok, da bo njihovo delovanje dovolj uspešno. Pripravkom, ki nimajo dovolj obstojnosti in lepljivosti na rastlini, obvezno ob pripravi škropiva dodajamo močila, da škropivo ne spolzi po listu. V primeru, da se škropivo pred dežjem na drevesu ni posušilo, škropljenje po dežju ob prvem primernem vremenu ponovimo.
Plodovi zorečih češenj ob spremenljivem deževnem in hladnem vremenu pokajo, v razpoke pa se bo takoj naselila sadna gniloba. Pojava ni mogoče preprečiti. Ko bodo plodovi pričeli odpadati, jih izpod drevesa odstranimo, drevo pa poškropimo z enim od pripravkov, da preprečimo širjenje sadne gnilobe in ohranitev glivičnih bolezni v naslednjo vegetacijo.
Po sivi plesni napadene mladike in rastne vršičke na sadnem drevju pred škropljenjem z žveplenimi pripravki porežemo in odstranimo iz nasada.
V	OKRASNEM VRTU odcvetelim grmovnicam in drevninam, ki so cvetele na lesu preteklega leta, opravimo rez, da grme oz. krošnje razredčimo in izoblikujemo, da bodo znova bolj zračne in prostorne ter si nabirale moči za ustvarjanje mladih poganjkov in cvetnega nastavka za prihodnjo pomlad.
Španskemu bezgu je potrebno izrezati ostarele veje in ga postopoma pomlajevati, ker le na mladih poganjkih tvori lepe in večje cvetove. Narcisam, ki jih gojimo na vrtni trati, je listje že porumenelo in prenehalo asimilirati in prehranjevati čebulice, zato ga lahko pokosimo. V srce odcvetelega grma potonike osipljemo za lopato vrednosti šotne prsti, ki ji primešamo za vsebino pesti mešanega rudninskega gnojila, da bo grm nabral novih moči za še večje in bogatejše cvetove v naslednjem letu.
Z okrasnih grmovnic sleznica, drena, ruja, bezga, tr-doleske in nepozebnika za potaknjence narežemo vršičke, ki še niso povsem oleseneli in še nimajo vrhnjega popka. Iz njih vzgojimo nove rastline. Pololeseneli potaknjenci se lažje ukoreninijo kot pretrdi, premehki pa lahko zgnijejo.
V ZELENJAVNEM VRTU je okopavanje, rahljanje za-skorjenih tal, pletev in redčenje posevkov v tem pred-poletnem obdobju najpomembnejše redno vrtno opravilo, še nadalje pa vršimo setev in razsajevanje raznih vrst vrtnin za jesensko in zimsko rabo. Korenček, rdeča pesa, brstični ohrovt posejani do sredine junija dajo dober pridelek za jesensko rabo, odličen pa je lahko pridelek kumaric za vlaganje v teh dneh posejanih kumar.
Posamezne rastline vrtnin z znaki neobvladljive ozdravljivosti čimprej odstranimo z gredice in neškodljivo uničimo, da obvarujemo pred okužbami še zdrave.
Miran Glušič, ing. agr.
EmMeian % jmija - IS* junija
9-petek	10-sobota	11-nedelja	12-ponedeljek
13-torek #	14-sreda	15-četrtek	
Kdo se odloča za glavni trikotnik?
Prepričan sem, da se bo za glavni trikotnik odločila večina tistih, ki bodo prebirali te nasvete. Glavni trikotnik je nekaj najbolj preprostega na svetu. Poznati moraš le njegova načela. Čisto vsak človek ima možnost iti v glavni trikotnik in tam uspeti. Vsak posameznik, ki ima le trohico želje, lahko uspe. Tako enostavno je to. Poznati mora le tisto, kar si v življenju želi. Želeti si nekaj, pomeni postajati uspešen. Za glavni trikotnik so primerni vsi kandidati. Le-teh pa je na tem svetu dovolj. Za uspeh se bodo odločale tako gospodinje, mladostniki, starejši ljudje kot direktorji, podjetniki ali preprosti ljudje. Glavni trikotnik daje danes zaradi tehnologije še večjo vrednost. Postaja vedno bolj zrel. Kdor se odloči uspeti v glavnem trikotniku, bo uspel, ne glede na ovire.
Pomen glavnega trikotnika
Zelo je pomemben! Ljudje iz glavnega trikotnika prodajajo svoje artikle in storitve ljudem iz levega trikotnika. Glavni trikotnik ima največjo opcijo zaslužka. Kako? Potrebuješ le majhen vložek denarja, želiš si nekaj in uspeš. Svoj sistem postaviš do te mere, da te ne potrebuje več. Tvoj bančni račun pa se polni iz dneva v dan. Ko si naredil to potezo, ni več nikakršnih ovir. Glavni trikotnik je izoblikovan zato, da ljudje lahko opazijo, kakšno priložnost imajo. Vsi morajo videti, da podjetništvo ni nič težkega. Je le samoumevna pot, ki te lahko s pomočjo sodobne tehnologije še hitreje popelje do finančne svobode. Beseda, ki je najbolj pomembna v glavnem trikotniku, pa je beseda »Gremo!«. To pomeni, da je glavni trikotnik dobil vas kot pobudnika. Postali ste pobudnik nekega dejanja. Sama beseda pomeni malo. Če besedo povežemo z dejanjem, postane denar. Kdor je zmožen izgovoriti to besedo v trenutku, ko je potrebno ukrepati, bo uspel. Kdor ve, da lahko uspe le skozi to besedo, je edinstven. Ta beseda da veljavo dejanjem, ki so bila speljana predhodno. Paziti pa je potrebno, da po tem, ko smo rekli »gremo«, tudi odidemo na pot brez izgovora.
Glavni trikotnik lahko pripelje do finančne svobode vsakogar. To vem. Pomembneje pa je, če se boste tega zavedli Vi. Ali celo življenje životariti ali pa iti na pot in uspeti. Pred vami sta dve poti. Obe poti sta odvisni od vaše odločitve. Vsak človek se enkrat znajde na točki »minus«. V trenutku, ko se znajdete na točki »minus«, morate ukrepati. Skratka, na točki »minus« lahko pade-te ali pa napredujete do izjemnih razsežnosti. Točka »minus« je izziv, ki pokaže, kakšen človek ste. In če ste vi tisti, ki vas odlikujejo dejanja, boste uspeli. Uspeh je namreč v vaših rokah.
Pa veliko dobrih odločitev v prihodnosti.
Mitja Petrič
Astrolog svetuje
Ženske in zodiakalna znamenja - Ribi
(20. februar do 20. marec)
Tkalka sanj
Ženska rojena v znamenju Rib je zelo milega obraza, nežnih potez in že na videz deluje tako, da se lahko človeku zasmili v dno duše. Vse stvari v življenju pa bo počela po notranjem občutku in kljub opozorilom tega ne bo opustila. Poudarjena je mistika, že od malih nog pa je poznana po svojih čustvenih vzgibih in tudi idealnega moškega ne bo našla težko -kajti relativno hitro se lahko zaljubi. Seveda pa pričakuje princa na belem konju in se bo zadovoljila z neko površno informacijo. Ko bo ljubila, bo pozabila na vse in bo moški zanjo svetel lik in tak bo ostal, dokler se sama ne bo premislila in dobila drugačno podobo. Potrebuje pa kar nekaj samote in miru, da lahko ustvarja in funkcionira. Zelo dobro jo sprosti umirjenja glasba. Mnoge predstavnice pa najdejo tudi svojo pot in zaupanje v veri. Imajo močan potencial, da se izpopolnijo v pogledu duhovnih in ezoteričnih znanj. Videz oblačenja je nekaj posebnega in lahko imajo tudi sredi zime poletno garderobo. Vendarle pa je zaradi svoje čustvenosti pravi magnet za moške. Zaradi povečane mere občutljivosti pa je večkrat ranjena, tisto pravo moč pa najde v sebi. Zanimivo pa je, da na instinktiven način vali krivdo na druge ljudi, toda s tem ne misli nič slabega. Pride pa tudi čas, ko uvidi, da je kljub vsemu lahko življenje prijetna pesem. Sposobna je za neko umetniško in kreativno izražanje, mno-
ge se najdejo v slikanju na steklo, v slikanju na svilo ali pri igranju kakšnega inštrumenta. V svojem bistvu pa je zelo ljubka in zaradi tega je ni težko osvojiti. Boriti se ni ravno njena vrlina, prav tako jo v depresijo spravlja tudi plezanje po statusni lestvici.
Čarobnost začimb
Na življenje pogostokrat gleda zasanjano, v smislu, saj bo šlo, jutri bo boljše, in tako obstaja nevarnost, da prav vse dela po liniji najmanjšega odpora. Ima pa tudi svoj vzporeden svet, v katerega se zateče v tistih veselih trenutkih življenja in tudi tedaj, ko ni tako. Seveda pa ni nič manj pomembna tudi komunikacija in da svoje občutke zapisuje, kajti tako ji bo mnogo lažje. Izogibati se mora vseh škodljivih substanc, slabe razvade in navade pa omejiti na minimum. V kuhinji pa je pravi virtuoz, saj zelo rada preizkuša in uporablja celo paleto dodatkov in začimb. Ljubezen ji je večkrat tudi odrekanje, saj je pripravljena narediti vse, da bi ljubljenega moškega obdržala in pri tem je možno, da potepta lastna načela. Včasih se mora tudi odločiti, ko pa pride do tega, pa zelo rada odplava drugam.
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Zaradi obilice sočutja in pomoči rada pomaga drugim ljudem. Naučiti pa se mora, da je pomembno, da jo drugi ljudje za pomoč zaprosijo in da pri tem ne pretirava. Kajti pomagati mora samo toliko, kolikor je v njeni moči. Na pravilen način pa se mora sprostiti, zelo dobro je tudi, da si zaupa in da verjame v svojo intuicijo. Skozi skriti svet sanj se razkrije tudi kakšen delček prihodnosti.
Razprta krila življenja
Z leti pa se svojo preobčutljivost nauči zakriti s tem, da daje kakšne šaljive pripombe. Celo svoje življenje pa je odvisna od trenutnih čustvenih vzgibov in večkrat se zdi, da je simbolizirana z likom gu-galnice, saj ima razprta krila življenja, ki jo nosijo sem in tja po labirintu usode. Nikoli se ne bo spuščala v neke nasilne proteste, seveda pa ji pretirana pasivnost tudi škodi in tako ji ne bo preostalo drugega, kot da najde srednjo pot. Zaznamuje pa jo tudi umetnost in prefinjen čut za barve. Neptunova varovanka
Maser svetuje
Duševno zdravje
Težave s starši alkoholiki
Tanja se je S pogodbo pri notarju zavezala, da bo za ostarele starše skrbela do smrti, v zameno je dobila hišo. Žal pa ji starši na vse možne načine otežujejo življenje v domači hiši. Vse bi še šlo, le da ne bi toliko ptjančevala. Boji se, da bo prišlo do nesreče. Njena stiska je velika, najraje bi oba prepustila usodi in naj se ne igrata z drugim življenjem.
Seveda je življenje Tanji sila oteženo, saj sta starša po opisu sodeč odvisna od alkohola. Vemo, da zdravljenje brez soglasja in volje tistega, ki naj bi se zdravil, ni možno. Prav tako tudi neko prepričevanje običajno ne pripelje nikamor. Tanjo zavezuje pogodba, da skrbi za svoja starša, trenutno pa celo kaže, da se te pogodbe ne bo mogla držati in ne bo dobila hiše. Staršev tudi ne more prepustit usodi, saj še vedno goji neka pozitivna čustva do njiju. Po drugi strani pa so njeno žrtvovanje in stiske nesmiselne, saj bo uničila samo sebe.
Sindrom odvisnosti od alkohola je bolezen in če sta starša že nekoliko ostarela, so po navadi očitne tudi telesne posledice in okvare, ki terjajo zdravniško pomoč. Svetujem ji, da predstavi svoja starša njunemu izbranemu zdravniku, kiju bo vestno pregledal in ugotovil, kakšno je njuno zdravstveno stanje. Če bo ugotavljal, da je njuno zdravstveno stanje s telesnega vidika močno ogroženo, ju bo napotil na zdravljenje v bolnišnico, in če bo pri njunem zdravljenju v bolnišnici prišlo do abstinenčnih težav, ki so povezane z odvisnostjo od alkohola, bo konziljarni pregled opravil tudi psihiater. Z njim se bo lahko Tanja posvetovala glede tudi opravilne sposobnosti. Če bo možnost, de se jima ta vzame, bo Tanja dobila skrbništvo in ju dala v Dom za ostarele ali pa negovalni oddelek bolnišnice. Če to ne bo uspelo, potem ji res ne preostane nič drugega, kot da odstopi od pogodbe in izgubi hišo, starše pa prepusti usodi.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
pa ima vedno neke višje cilje in vrednote. V svojem bistvu se zaveda, da nismo sami in da smo zgolj neka kapljica v oceanu vesolja. Skupna povezanost in da si vzame čas tudi zase, jo veseli in pomirja. Mnoge se najdejo v kakšnem svetovalnem delu, sociali, sociologiji ali v umetnosti. Poklicna pot pa jo nauči, da se je potrebno postaviti tudi zase. Zanimivo pa je, da svojim
otrokom dovoli čisto vse in kasneje se sooči z dejstvom, da tudi to ni dobro. Če pa ste se odločili, da boste z njo preživeli kaj več, pa jo odkrivajte delček za delčkom, včasih bo nasmejana, drugič užaljena, bo dan, ko bo rabila klepet in dan, ko bo rabila samoto - toda toliko kot boste dajali, boste od nje tudi prejeli!
Tadej Šink,
horarni astrolog
Klasična zdravstvena masaža
Za masažo se odločimo predvsem takrat, ko je običajno že malo pozno, ko nas že precej boli. Najbolje bi bilo, če bi pacient šel najprej k zdravniku, ki bi mu predpisal vrsto masaže, vendar se največkrat zgodi, da se sami odločimo za maserja (terapevta), ki ga ne poznamo in upamo, da bo uporabil pravo olje in pravo tehniko masiranja.
Pri terapevtski masaži hrbtenice, ko gre npr. za hernijo diska, se točno ve, katere prijeme se sme uporabljati in katerih ne, sicer se stanje ne izboljša. Zaradi nezdravljene poškodbe so tkiva zatrdela ali zarasla, kar povzroča bolečino na hrbtu med lopaticami. Tudi zaradi prisilne drže je vse več takih obolenj na hrbtenici.
Delovanje masaže fizično zajema skoraj vsa tkiva. Ne vpliva samo na izboljšanje toka krvi in limfe, ampak posredno celo ugodno vpliva na živčevje, predvsem na vegetativni živčni sistem. Deluje tudi na presnovo, kar se kaže v boljši izrabi hrane, boljši prebavi in izločanju prekomerne vode iz telesa. To je posledica refleksnega širjenja in povečanja krvnega obtoka, je refleksni odgovor na dražljaj zaradi popuščanja
in zaradi medsebojnega dotikanja notranjih sten krvnih žil pri masaži. Tako se tudi kri obogati s kisikom.
Najbolj viden učinek masaže je na koži. Izboljšanje presnove in kožnega dihanja dosežemo predvsem mehanično z odstranitvijo površinskih, mrtvih roževinastih slojev in lusk kakor tudi izločkov znojnih in lojnih žlez. Z masažo omehčamo tudi medkož-no celičje in zmanjšamo možnost zlepljenja kože s podlago (nabiranje in vlečenje kože). Prekomerno nabiranje tekočine in tolšče, razne zatrdline, vozlaste spremembe ali celo brazgotine z ustrezno masažo občutno zmanjšamo.
Omeniti je potrebno še znižanje utripa, krvnega pritiska, znižanje količine kisline in povečanje alkalnih rezerv, kar je pomembno za vezavo odvečne mlečne kisline. Ma-
sažni učinek pa je najtrajnejši na mišičevju. Predvsem gre za izboljšanje prekrvavljenosti zaradi boljšega dovajanja kisika, grozdnega sladkorja, drugih potrebnih energetskih in za presnovo pomembnih snovi ter zaradi hitrejšega odvajanja presnovkov, predvsem tistih, ki povzročajo utrujenost. Prekrvavljenost se poveča do osemkrat. Pomemben učinek je tudi omehčanje in raztezanje posameznih mišičnih vlaken in odstranitev zatrdlin, ki povzročajo motnje v lokalni presnovi. Ta povzroča zmanjšanje sposobnosti relaksacije in nagnjenje h krčem. Masaža sklepov in vezi je zlasti pomembna, ker pospešuje cirkulacijo limfe in povečuje izločanje sklepne mazi ter tako sklepe ohranja prožne in gibljive.
Kadar mišice delujejo, jim kri dovaja mnogo več hra-
ne in kisika kot tedaj, kadar mirujejo. Ker dobivajo več hranilnih snovi, se večajo in debelijo. Debelejše mišice pa so krepkejše in lahko opravijo več dela. Ker delujejo prečno progaste mišice po naši volji, jih lahko krepimo in utrjujemo s kakršnimkoli telesnim delom (sekanje drv je najtežje delo, ki zahteva velik napor). Seveda krepimo mišice tudi z različnimi telesnimi vajami, s športom. Ob vsem tem se mišice lepo oblikujejo, kar vpliva tudi na lepoto telesnih oblik.
Tisti, ki se redno masirajo, so manj podvrženi raznim stresom. Najhuje pa je za same športnike, ki nimajo masaže, ker jim je klubi zaradi pomanjkanja sredstev ne zagotovijo. Danes po svojih izkušnjah vidim, kako je bilo nekdaj, kako so športniki trpeli, saj je zelo malo takšnih, ki so se ukvarjali s športom in
kasneje nimajo posledic - na primer izrabljene sklepe, nepravilno držo, brazgotine in zatrdline. Ko taki odsluženi športniki pridejo na masažo, povedo, da nikoli niso bili tako kvalitetno masirani kot danes. Zato je potrebno poskrbeti, da imajo športniki pravilno športno masažo. To je tudi še en dober razlog, da bodo rezultati tudi temu primerni. Posebej pri profesionalnem športu moramo športnikom nuditi tisto, kar rabijo.
Maser mora obvladati izbrane vsebine anatomije, izbrane vsebine prve pomoči, poslovno komuniciranje, pravila in izvajanje higiene, pripravo za izvajanje masaže, tehnike masaže, pravila za izvajanje masaže, opazovanje učinkov masaže, pravila zdravja in varnosti pri delu.
Maser Janko Puc, s. p.
Info Glasbene novice
Industrijsko "štancanje" glasbe ima dandanes neverjetne razsežnosti in skoraj vsak, ki ima pet minut časa, že posname kakšno skladbo. S tem drastično pada kvaliteta skladb in pritiski pri nas v Sloveniji na glasbene urednike so izjemni, saj vsak glasbenik želi, da se njegove skladbe predvajajo čim večkrat, ne glede na kvaliteto!
Legendarni band CHICAGO se je že zdavnaj zapisal v glasbeno zgodovino z nepozabnimi skladbami, kot so Hard To Say I'm Sorry, If You Leave Me Now in You're The Inspiration. Vzačetku leta so nam stari rockerji ponudili skladbo Feel in dobro zgoščenko Chicago XXX (to simbolizira njihov trideseti album). Kdor zna, ta zna, je pregovor, ki vsekakor drži za drugi najuspešnejši band vseh časov, ki v novi baladi LOVE WILL COME BACK (****) daje poudarke na dvopomenskem besedilu in na odličnih klavirskih in kitarskih so-lih.
Bivši član skupine Boyzone RONAN KEATING je prejšnji teden izjavil, da namerava v prihodnosti posneti novi projekt s kolegi iz skupine, vendar pred tem se bo popolnoma posvetil promociji svojega novega albuma Bring You Home (izšel je v ponedeljek, 6. junija). Napoved za album je bila preveč osladna popevka All Over Again, v kateri je v duetu z Ronanom pela Kate Rusby. Malo me je pevec presenetil, saj je tokrat pobrskal bolj po moderni ameriški glasbeni zgodovini in je na pop/rock način priredil fantastično pesem IRIS (****), pod katero so se v originalu podpisali člani skupine Goo Goo Dolls.
Počasi odštevamo dneve do največjega koncertnega dogodka leta 2006 v Sloveniji, saj bodo 14. junija na stadionu za Bežigradom v Ljubljani nastopili DEPECHEMODE, ki imajo tudi odličnopredsku-pino Placebo (le-ti so z zadnje zgoščenke Meds sneli tretji single Infra Red). Legendarni elektronski rock sestav je na sceni že več kot dvajset let, a je ves čas delal popolnoma razpoznavno glasbo, kakršna je tudi najnovejša pesemJOHN THE RELEVATOR (***) sneta z aktualne plate Playing The Angels.
Mike Skinner je alfa in omega skupine THE STREETS, kije enkrat že skočila na vrh britanske lestvice malih plošč, in to s pesmijo Dry Your Eyes. Tretji studijski album The Hardest Way To Make An Easy Living je izšel v mesecu aprilu in še pred tem ga je napovedal hit When You Wasn't Famous. Mike je idejo povzel po hitu Dry Your Eyes, saj je nova pesem NEVER WENT TO CHURCH (****) popolna kopija No 1 hita, le da je besedilo kar malo opolzko in je narejeno kot raperska pripoved.
DANNIIMINOGUE je sestra bolj znane in priljubljene Kylie, ki pa ima v domovini Avstraliji in Veliki Britaniji kup uspešnic, izmed katerih so najbolj znane This Is It, All I Wanna Do, I Begin To Wonder, Put The Needle On It, Don't Wanna Loose This Feeling... Prikupna pevka je omenjene uspešnice zbrala na albumu The Hits And Beyond in mu dodala novi diskotečni plesni fluidni komad SO UNDER PRESSURE (***).
Po razpadu skupine Blue so prav vsi člani zelo uspešno zavili na solistično pot. Glavni član DUNCANJAMES sicer bolj počasi inprepri-čljivo gradi svojo kariero, vendar že ima prvi hit I Believe My Haert, ki ga je zapel v duetu skupaj s pevko Keedie. Njegov drugi poizkus me je malo presenetil, saj ima pevčeva nova pesem SOONER OR LATER (****) izredno pozitivno energijo in je preplet popa in rocka.
Mojster soul in r&b glasbe je nedvomno CRAIG DAVID, kije množice najbolj navdušil s skladbo 7 Days. V kratki karieri je mladi pevec posnel že tri zgoščenke, in sicer Born To Do It, Slicker Than Your Average in The Story Goes. Iz slednje pa nam je že ponudil tri hite All The Way, Don't Love You No More (I'm Sorry) in Unbelivable. Njegova nova bleda r&b pesem nosi naslov HYPNOTIC (***) in jo je produciral Mark Hill.
Ameriška rap prvaka sta prav gotovo Andre 3000 in Big Boy. Njuno pravo ime je OUTKAST in sta zablestela z nenavadnim hitom MissJackson, medtem koje njun največji hit Hey Ya. Duet zmeraj postavlja mejnike rap glasbe in tako sta malo zašla v malo starinskem, a z efekti polnem novem komadu THE MIGHTY O (**).
David Breznik
Glasbeni kotiček
Vsab 5re6û in neÀeUû medi \9.\0 in 20. urû
Kdo je glavni igralec v mmu Kî ŒHe Očka, ne ga srat?	H Q
Odgovor;_
Ime reševalca:. Naslov:_
O
Petrolea - Siddharta
(2006 - Kif Kif - Menart)
Kultni statusni simbol si je Siddharta priigrala skozi leta in Petrolea bo s silnim medijskim bliskom še en prodajni hit. Četrti studijski izdelek so oboževalci zares težko pričakovali, a jim band ni dal česa bistveno novega, ampak je idejno ostal nekje vmes med Nordom in Rh -. Siddharta so iz glasbenega vidika ponovno dovolj trdi, odpičeni in provokativni, vendar so še vedno v ospredju njihovi teksti, ki so težko razumljivi, skrivnostni in večpomenski. Petrolea je plod dela cele skupine, vendar je kot producent takoj prepoznaven zvok nastavil slovenski veliki mojster Žare Pak. Dvanajst pesmi bo sicer svojo pravo moč doseglo na koncertih, a energijski rock šus prinaša najbolj bučna plošča najpopularnejše slovenske rock skupine zadnjih let.
Plastika je naslov udarnega bolj rock'n'roll usmerjenega singla, ob čigar besedilu si lahko v trenutku zastavite
na stotine vprašanj, a odgovore imajo drugi! Kdo so ti drugi? To so politiki, država, direktorji ... skratka ljudje na vodilnih položajih. Klavirska baladna "podtuhnjenost' uvodoma poslušalca uspava v mogočni skladbi Homo Carnula, ki na polovici ponudi pravo eksplozijo, kar pomeni, da se razdivja in se na koncu spet počasi popolnoma umiri. Podobno kot ritmična sprememba me je šokiral naslednji verz: »Si kdaj vdahnil parfum, ki plava ob ljudeh drugačnih. Želja stati z njimi z ramo ob rami zbledela je v temi.« Še bolj sem bil zares šokiran nad grobo pesmijo Gnan, ki ima na koncu nepričakovan latino prelom in izvrsten trobentni solo Tiborja Ke-rekeša. Popoln Siddhartin surov stilski izliv prinašajo malo elektronska in z efekti podprta pesem Domine, me-talsko zastavljen It A Modras in Brezokoff, irsko epska pesem polna preobratov Mr Q
Filmski kotiček
Očka, ne ga srat
R. V. je okrajšava za avtodom, zelo priljubljeno ameriško prevozno sredstvo, saj zanje daljše
bivanje v hiši na kolesih ni nič posebnega. Takšni so tudi Mun-rojevi. Petdesetletni Bob se mora precej truditi, da v službi ohrani svoj položaj (in s tem plačo, ki ostalim družinskim članom omogoča lagoden stil življenja), njegova žena je navajena skrbeti samo za dom in otroke, petnajstletna hči Cassie in tri leta mlajši sin Carl pa sta tipična najstnika. Pravzaprav Munrojevi niso navajeni takšnega življenja, a to se spremeni, ko oče oznani, da bodo načrtovane počitnice namesto na morju preživeli v avtodomu sredi ameriškega go-rovj'a Colorado. Glavni razlog je seveda Bobova službena obveznost, ki pa jo skrbno skriva pred ostalimi. A ker ubogi Bob nima pojma niti o kampiranju, kaj šele o avtodomih, se zabavna pustolovščina sprevrže v pravo tragedijo. Pa najsi bo to ponižujoče praznjenje straniščnega rezervoarja, preganjanje rakunov ali pristanek avtodoma na dnu jezera. Da bi bila katastrofa še večja,
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Petra Mlakar, Stanošina 8B, 2286 Podlehnik Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore poSljUe do torka, 13. junija, m naslov: Radio-Tedmk Ptuj, Raiieva 6,22S0 (za Info).
Izvirni naslov: R. V. Igrajo: Robin Williams, Jeff Daniels, Cheryl Hines, Kristin Chenoweth, Josh Hutc-herson
Režija: Barry Sonnenfeld Scenarij: Geoff Rodkey Žanr: družinska komedija
Dolžina: 98 min Leto: 2006 Država: ZDA
in idejno podobna Disco Deluxe z odličnimi glasbenimi piščalnimi dodatki. Uvodna pesem plošče se imenuje Ohmn in je temperamenta rock pesem, v kateri pevec Tomi Meglič tu in tam izziva tudi s kakšno kletvico in bizarnimi kriki v stilu: »Ni dovolj pravih pizdarij, ni pravil.« Baladne zmage Siddhar-ta zabeleži v tradicionalnih Neznano in Male roke, medtem ko je ritmično najbolj fina Tria, ki idejno zelo spominja na klasiko Platina.
Siddharta glasbeno ne ponuja na zgoščenki Petrolea nič novega, vendar skupina
zmeraj znova provocira s svojimi tekstualnimi domislicami, ki so intelektualno gledano prava poslastica na precej okorni slovenski sceni. Band me je presenetil s tem, da ni z ničemer zares presenetil in upam, da boste vi našli v glasbi slovenske super rock skupine kakšno novost, ob kateri boste zares navdušeni. Skratka, Siddhar-ta bo z albumom Petrolea dobro prodajala svoje ime, medtem ko je glasbena kvaliteta tokrat malo zapostavljena in žal postavljena na drugo mesto!
David Breznik
miselnega pridiha je družinskim pripetijam doprinesel režiser Barry Sonnefeld, avtor Adamso-vih in Mož v črnem, kljub temu pa se bo film evropskim gledalcem verjetno zdel preveč plitek. A če potrebujete v teh še ne prav poletnih dnevih zabavo, ob kateri lahko izklopite možgane - in če vas seveda tipična ameriška ikonografija ne iritira - potem se boste ob ogledu komedije Očka, ne ga srat prav prijetno zabavali. In jo brez škode pozabili kakšno uro po končanem ogledu.
Damijan Vinter
spoznajo Munrojevi še nadležno družino Gornicke, za katero pa se na koncu izkaže, da so vseeno iz pravega testa.
Očka, ne ga srat je čistokrvna ameriška družinska komedija. To dokazujejo šale, ki se bodo marsikomu zdele neumne, plehko poveličevanje tradicionalnih družinskih vrednot, za lase privlečene akcijske situacije ter sklepna nauka, da denar ni vse in da ti bo družina vedno vse odpustila. Tudi največjo bedarijo. Tu so še ameriška narodno-za-bavna country glasba (z dodatki jodlanja) ter tipično ameriška igralska zasedba. Na čelu je s svojimi prepoznavnimi (in že malce zguljenimi) grimasami Robin Williams kot med ljubeznijo do družine in službenimi
obveznostmi razpet Bob, družbo pa mu delajo še Jeff Daniels (Jim Carreyi'ev kompanjon iz komedije Butec in Butec) kot stereotip liberalnega ameriškega očeta, njegova soproga v podobi Chri-stin Chenoweth (ki spominja na nekdanjo Miss Teksasa z vsemi pripadajočimi oblinami) ter Cherly Hines kot razumevajoča Bobova žena. V mlajši ligi boste prepoznali Josha Hutchersona, tokrat rapovsko razpoloženega junaka otroške znanstveno fantastične pustolovščine Zathura, ter šestnajstletno ameriško pevko in igralko Jojo. Malce ironično do-
CID vabi!
Od 5. junija je na ogled razstava likovne sekcije Gimnazije Ptuj. Pripravili so jo mladi likovni ustvarjalci s ptujske Gimnazije skupaj z mentorjem, akademskim slikarjem Dušanom Fišerjem. Na ogled bo do konca avgusta. Sobota, 10. junija, ob 16. uri na prostoru Kinološkega društva Ptuj 12. Pomladna vetrnica. Pomembno! Zaradi gradnje mostu se do prireditvenega prostora ne da priti po poti ob jezeru! Dostop je možen po Ormoški cesti. Prostovoljno delo
K sodelovanju vabimo mlade, ki bi želeli voditi ulične delavnice med poletnimi počitnicami. Podrobnejše informacije in prijave vsak delovni dan od 8. do 15. ure. Počitnice
Do 15. junija bomo na vse osnovne in srednje šole v MO Ptuj dostavili informacije o počitniških programih. Letaki bodo na voljo tudi v CID, v info točki KPŠ, v knjižnici in na LTO.
Tabor Veržej - Jaz v svojih očeh
Prijavnice za zelo priljubljen tabor za mlade med 13. in 17. letom, ki ga organizira
Društvo Hopla iz Ptuja, dobite pri nas in na šolah. Tabor bo potekal od 24. 6. do 4.
7. Prijave zbiramo do zapolnitve mest!
Taborjenje s športnimi aktivnostmi v bližini Term Ptuj
Tabor organizira Društvo Praha. Potekal bo v dveh terminih: prvi traja od 3. do 7. 7.,
drugi pa od 10. do 14. 7. Prijavnice lahko dvignete pri nas, kjer jih tudi sprejemamo
do zapolnitve mest.
Letovanje v Poreču z ZPM Maribor
Še vedno zbiramo prijave za samoplačnike, vendar le do zapolnitve mest v vsaki izmeni. Razpisna dokumentacija je na voljo v CID, kjer tudi sprejemamo prijave. Poletne glasbene delavnice
V sodelovanju z Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj letos ponovno pripravljamo lani zelo uspele glasbene delavnice. Potekale bodo od 26. do 30. junija. Možno se je vključiti v naslednje skupine: klavir, vokal, kitara, bas kitara, bobni in flavta. Udeleženci bodo pripravili zaključni koncert, ki bo 30. junija ob 20. uri v parku pri CID. Prijavnice lahko dobite v CID in na glasbeni šoli, prijave pa sprejemamo v CID do zapolnitve mest.
Tabor za srednješolce na Ptuju
Sonce za vse - Poletni BROŽ (BROŽ = blazno resno o življenju). Tabor bo potekal od 17. do 28. 7. v Termah Ptuj. Udeleženci, mladi od 14 do 19 let, bodo prihajali vsak dan ob 10. uri in zaključevali program ob 19. uri, v času trajanja tabora pa bodo preživeli tudi vikend v hribih. Tabor organizira Društvo Timotej Ptuj, Aškerčeva 4, Ptuj. Vodja je Olga Popov. Prijave zbirajo do začetka tabora. Cena obsega samo stroške malic, to je 4.500 SIT! Posebej je treba poravnati še stroške izleta v hribe. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel. 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Štajerski TEDNIK
ZIMSKO-ŠPORTNI CENTER V ŠVICI
V
VRTNEM OSTROŽNIKA
SRBSKI IGRALEC (1893-1962)
MELODIČNI OKRASEK
DEBELA KONJSKA OPREMA
OSTANEK V
TALILNICI
NEON
RUSKA IGRALKA SAVINA
PERJE PRI REPI
CEV ZA
BRIZGANJE
ALEŠ TURK
LADO BIZOVIČAR
AAA
KITAJSKA UTEŽNA MERA
ZVEZA BORCEV
IRIDIJ
RASTLINA CIPROŠ
VULKAN
NA ALEUTIH
NASELJE PRI
BOSANSKEM ŠAMCU
PTICA PEPELASTI LUNJ
RIBIŠKA UMETNA MUHA
VZVIŠENA LIRSKA PESEM
KAREL UMEK
SOVJETSKA POLICIJA
AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA
ŠEF VLADE
TEKMOVALNI AVTOMOBILČEK
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (ROSCOE)
ŠALJIV NAZIV ZA ZADNJICO
VRSTA ZOBA, OČNJAK
JEZIKOSLOVEC CHOMSKY
PEVKA SOLAR
PRIPADNIK ANTOV
REKA V ANGLIJI
FINSKI LOKO-STRELEC (KYOSTI)
POSKOČNOST
ANTON AŠKERC
NORVEŠKI PISATELJ (HELGE)
IZ
BESEDE TUKANA
PRIPRAVA
ZA TRKANJE
POMOČNIK
MESTO V SPODNJI AVSTRIJI
Štajerski TEDNIK
VRSTA KRIVULJE
ALUMINIJ
ZNAMKA PEČIC
SLIKARKA PLESTENJAK
60 MINUT
SLAVKO KASTELIC
NAPAKA, POGREŠKA
ORANJE
ELEKTRIČNA MORSKA RIBA
NAŠ TENORIST DARIAN
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: sklad, trapa, Renon, umor, bogastvo, gastrula, arestant, Intruder, helebardar, strani, finiš, Korpa, Biljana, brklja, peon, esen, Ars, aneks, sl, rt, IB, Kreoli, Alnaes, tencona, Stock, Arnol, Ankaran, Tonač, Jatna. Ugankarski slovarček: AJAKONIN = alkaloid v vrtnem ostrožniku; AKUTAN = vulkan v Aleutih, visok 1300 m; BAZIK = naselje v BIH v občini Bosanski Šamac; GRINVILOVKA = ribiška umetna muha (Greenwell's Glory); KARNS = ameriški filmski igralec (Roscoe, 1891-1970); LAASONEN = finski lokostrelec, bron na OI 1972 (Kyosti, 1945-); LERNA = antični tempelj in prazgodovinska naselbina ob zalivu Argolide; SPLINEC = predstavnik lunjev, pepelasti lunj.
Zanimivosti
V angleških šolah naključno testiranje za droge
London (STA/AFP) - Šolarje v Angliji bodo v okviru načrta za zaustavitev naraščajočega problema uživanja prepovedanih drog med mladimi naključno testirali za marihuano, kokain in heroin, je poročal britanski časnik The Times. K sodelovanju so bili po uspešnem preizkusu modela na eni izmed šol pozvani učitelji 103 srednjih šol v grofiji Kent na jugovzhodu Anglije. V okviru preizkusa modela so testirali okoli 600 učencev, starih med 11 in 18 let. Če je otrok zavrnil testiranje, so morali predstavniki šole za dovoljenje prositi njegove starše, med katerimi se je 86 odstotkov strinjalo s preizkusom. Rezultat je bil pozitiven le pri enem učencu, vendar je bilo na šoli opaziti številne izboljšave, med drugim boljše rezultate pri preverjanjih znanja, večjo prisotnost pri pouku in boljšo disciplino.
Umrl po treh mesecih bivanja v internetni kavarni
Taipei (STA/dpa) - Neki brezposelni Tajvanec je umrl v internetni kavarni, v kateri je živel zadnje tri mesece. 37-letni Hsu Tai-yang je v lokal v mestu Tamsui vstopil 8. marca in ga ni več zapustil. Umrl je na stolu, potem ko ni mogel več dihati. Zdravniki so ugotovili, da je umrl zaradi srčnega zastoja, ki so ga najverjetneje izzvali utrujenost, pomanjkanje spanca in prekomerno kajenje. Lastnik lokala je dejal, da je Hsu zadnje tri mesece igral video igrice, jedel hitro hrano in neprestano
kadil. Domov se ni želel vrniti zaradi prepirov s svojo ženo.
Japonski policisti lovili pobeglo kravo
Tokio (STA/AP) - Kar 20 japonskih policistov je v Tokiu lovilo 730 kilogramov težko kravo, kije pobegnila iz klavnice. Krava se je policistom najprej izmuznila na parkirišču, nato pa zbežala po mestnih ulicah, po katerih je tekla približno šest kilometrov. Potem ko je bežala pred policijskimi avtomobili, se je z glavo zaletela v kovinsko ograjo in zaradi poškodbe na mestu poginila. Pred pobegom je napadla delavca v klavnici, ki so ga nezavestnega prepeljali v bolnišnico.
Otroci so zaradi računalniških igric osamljeni
Koblenz (STA/dpa) - Brez zanimanja za konjičke, za prijatelje, brez želje po normalni hrani - to je tipična slika otroka, ki neprestano sedi za računalnikom in igra igrice. Računalniške igrice in televizija lahko privedeta do odvisnosti, zaradi katere se poslabša otrokov šolski uspeh, navezovanje stikov z drugimi ljudmi zanj postane izredno težavno, hkrati pa izgubi zanimanje za vse druge stvari, pojasnjuje direktor Združenja za pomoč odvisnikom v nemškem Mecklenburgu Peter Grosch. Takšni otroci tudi le malokrat zapustijo hišo in so pogosto predebeli. Raziskava, ki je bila nedavno objavljena v Berlinu, kaže, da ima 80 odstotkov najstnikov v lasti računalnik, devet odstotkov pa kaže znake, da za njim preživi več časa, kot je to dobro za njih.
Lujzek • Dober den vsoki den
Zaj pa mi je že vsega zadosti, deža in napsloh zime ob kunci po-mlodi, ko smo zmržjeni stori in mlodi. V soboto, 3. junija, ko sem bija prisiljeni pisati toto pismo, seveda zavolo deža, je na termometri kozalo 10 stopinj Celzija in sma z Mico zakurila, una pa mi je namesto s krotkimi hlačami z dugimi gatami grozila. Saj to je provi narobe svet. Zemeljski in nebeki gasilci nas hujdo namokajo in poleg toga sami stokajo. Poplavlo je nekaj rek in potokov, razmoče-nije naš običajno Suhi breg tak, ke jaz več ne vem ali bi mola ali preklija vsepovprek. Spomijam se, da smo včosik v sušnem juniji v procesiji hodili in za dež prosili, letos pa smo mokri kak ribe v vodi in žabe v mlaki in tudi sraki, ki gnezdita na smreki in rezgečeta kak, da bi bili celi v drfeki. Saj vete kak poje tista pesem: „Sraka ima dugi rep, lepo pisano perje, samo pasko se mej, da te sraka ne poserje ...
Kaj pa provite o zemenjovi glovnega šefa v slovenski voj-
ski? V generalštabi je Lipiča za-meja Gutman in nikome ništa, bi reka sldok Pišta. V cajtngah sem šteja, da imamo v Sloveniji generalsko krizo, saj so bivši generali v glovnem že pomrli, ta novih in boj mlodihpa še nismo proizvedli in naredli, če bi moja Mica mlajša bila, bi gviš-no še kokšnega generala rodila. Tejko o tem in jaz kaj drugega ne vem. Ko sem jaz v bivši jugo vojski sldok bija, blo skoro vse vojna tajna oziroma skrivnost in so nas navodne sldoke vlekli za nos. Gnešji den je hvala Bo-geci skoro vse javno, seveda je nekaj zadev še skritih in javnosti prikritih. Tak je tudi prav, da bipred teroristi obarvali čimveč naših glav...
Gledam na vuro, ki kože, da je ob šestih popudne, dež se je buja in jaz sem si gumjaste črevle obuja. V daljovi se jasni in megle trgajo, meni pa vseeno živce strgajo. V gorici bi trebalo škropiti na travniki kositi in še marsikaj drugega postoriti.
Te pa srečno do drugega tjedna in do našega župnika žegna. Niče ne škodi, nič ne hasne, bi reka sodid Juža, ki mi glih zaj čez plot kože rdečega puža.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
SOBOTA, 10. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
NEDELJA, 11. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji
dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
PONEDELJEK, 12. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahber-ger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00
Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
TOREK, 13. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje).
SREDA, 14. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30,
13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
ČETRTEK, 15. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja
v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka).
PETEK, 16. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture._12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-ted-nik.si
Horoskop
OVEN
Nepričakovano bodo prišle nove možnosti in priložnosti za boljše delovno mesto. Čas vam je naklonjen, zato se ne odločajte prehitro. Prespite vse skupaj in se v miru odločite, katero ponudbo boste sprejeli oziroma katera je boljša za vas. Partner bo potreboval več pozornosti.
BIK
Bolj boste nervozni v teh dneh, kot bi si želeli. Poskušajte zmanjšati stres na minimum. To se bo odražalo tako na poslovnem polju kot v osebnem življenju. Posvečajte se ljubezni in sami sebi. Moč poiščite v svoji notranjosti. Nič ne bo narobe, če se odločite za kakšen mali flirt.
DVOJČKA
Vašo domiselnost in vaše ideje bodo opazili vsi okoli vas, ravno tako tudi vašo prodornost. Izkoristite ta svoj talent na poslovnem polju, saj vam s svojimi domislicami ne bo težko priti na površje pri svojih šefih. V ljubezni zajemite zrak in pojdite v napad.
RAK
Čeprav vas dajejo "živčki«, se še vedno zelo dobro držite in počutite. Poskušajte zanemariti stres, ki vam preti v službi. Najboljše za vas bi bilo, da si privoščite nekaj dni oddiha in pogledate življenje tudi z lepše, bolj srečne strani. Amorček dela sto na uro, prisluhnite mu.
LEV
V	službi boste postavljeni pred pomembno odločitev, ki vam bo morda spremenila življenje
v bolj pozitivno smer. Ne bojte se, dobro ste pripravljeni, kljub vsemu pa si vzemite čas za premislek. Zvezde vam bodo v tem tednu naklonjene tudi glede ljubezni. Sprejmite povabilo.
DEVICA
Pri napredovanju vaše kariere vam bo v teh dneh primanjkovalo tako samozavesti kot motivacije. Veliko energije, moči in naporov boste morali vložiti, da boste vsaj malo zadovoljni, pri tem pazite, da se ne naprezate preveč, ker lahko na koncu še zbolite.
TEHTNICA
Imate kar nekaj zanimivih poslovnih idej. Spravite jih na plan. Seveda to ne bo šlo od danes do jutri. Treba bo vložiti kar nekaj truda in potrpežljivosti. Ne sanjajte samo o sanjski figuri, ampak naredite tudi kaj za to. Spravite se že enkrat v fitnes, rezultati bodo osupljivi.
ŠKORPIJON
Pred vami je prijeten teden. Zvezde vam ne bodo naklonile samo dobre volje, ampak tudi veselje do življenja. V ljubezni se vam bodo izpolnile vse vaše želje in sanje, zato si le vzemite več časa za svojega najdražjega in mu pokažite, kako močno ga ljubite.
STRELEC
S svojo trmo delate življenje težko tako sebi kot drugim. V službi boste naleteli na neodobravanje glede novih projektov ali dogovorov. Potrebno bo veliko kompromisov tudi z vaše strani, da se bo vse uredilo. V domačem krogu ali v ljubezenski zvezi preti prepir.
KOZOROG
V	službi boste poleg dobrih argumentov potrebovali tudi veliko dobre volje, moči in potrpežljivosti. Šef ne bo ravno najbolj navdušen nad vašimi novimi metodami dela, čeprav se bodo pokazale kot zelo odlične. Tudi v domačem okolju boste potrebovali močne živce.
VODNAR
V	službi bodite v naslednjih dneh malo bolj pozorni z nadrejenimi. Delajte bolj kot ne v
rokavicah, ker boste samo tako dosegli svoje, sicer boste potegnili »ta kratko«. Težave se bodo pojavljale tudi v domačem krogu, v ljubezni pa se skoncentrirajte na svojega dragega.
RIBI
Prijeten teden, vse bo delovalo tako, kot bi si lahko le želeli. Zavihajte rokave in s svojo pridnostjo in močjo pričnite nov poslovni projekt. Verjemite v sebe in svoje sposobnosti. Do konca leta boste že lahko želi rezultate. Sprostitev poiščite v objemu ljubljene osebe.
Iščete svoj stil
Za sprehod po mestu je krilo zamenjalo hlače
Marjanca Koderman je doma iz Ptuja, poročena, mama dveh otrok, ki se je posvetila družini. V prostem času rada kolesari, bere, se ukvarja z ročnimi deli. Njena velika želja je, da bi družina enkrat zaživela skupaj, da mož ne bi več delal v tujini. Gospa Marjanca se je prepustila ekipi Iščete svoj stil na željo hčerke. Ko smo ji polepšali dan, je bil tudi praznik njene mame. Praznovala je okrogli rojstni dan.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Marjanci Koderman ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu ter nanosu kreme za njen tip kože so ji priporočili skrbno čiščenje kože in uporabo primerne zaščitne kreme, zlati še poleti in pozimi.
V	Frizerskem salonu Stanka je za Marjančino novo pričesko poskrbela lastnica salona Stanka Peršuh. Njena želja je bila, da bi dolžina las ostala nespremenjena. Uporabila je tehniko striženja, s katero je povečala volumen, odstranila je poškodovane konice. Pri izbiri barve je upoštevala barvo oči in ten kože, izbrala je toplo rjavo barvo. Pri oblikovanju pričeske je uporabila Welline produkte.
Vizažistka Minka Feguš je make up začela s pudrom v kremi, ki ima tudi kratek čas obstojnosti. Oči je poudarila v bež-rjavem tonu, z rožnatim ličnici, v enakem tonu je oba-
KOLEKTIV SALONA
îïîosKO m tensKo Fïîïzeïîscvo 2
SlDmšktiva 22 9
Marjanca prej ...
Foto: Črtomir Goznik
. in pozneje
Foto: Črtomir Goznik
10 % popust v juniju
rvala tudi na ustnice. Pri ličenju je uporabila izdelke Avon.
»Gospa Marjanca je zelo aktivna, saj svoj prosti čas rada preživi v naravi, tudi vožnja kolesa ji niti malo ni tuja. Lahko bi rekli, da je »športni« tip mame. Vsekakor pa je mene pot peljala v drugo smer, z željo, da gospe Marjanci pokažem, da je včasih tudi dobro, če hlače ostanejo v omari, da se na sprehod v mesto odpravi v krilu in brez kolesa. Ne bi pa bilo primerno gospe Mar-jance stlačiti v kakšen »resni« kostim za zrela leta, saj bi ji ta izbrisal nasmeh z obraza, ji vzel veliko mero njene po-
zitivne energije, ki jo sicer oddaja navzven. Pokukala sem v Murino trgovino, trdno odločena iskala krilo, ki pa po svojem kroju ne sme biti »strogo«, temveč razigrano. Našla sem dvodelni laneni komplet v barvi peska, ki ga je sestavljala jakna s kratkimi rokavi in do gležnjev segajoče krilo. Zelo diskreten, vendar pomemben detajl na zgornjem delu so bili »gumbi« iz blaga v obliki cveta. Krilu so bogastvo in razigranost vsekakor dali vstavki na dolžini, ki so ga razširili, in veliko okrasnih šivov, ki so se ujemali s šivi zgornjega dela. Trgovina Alpina je imela na
Sanolaborjev kotiček
Prodajalna Sarolaborse rabaja v Splošni bolnišnici drJožeta Potrča na Ptuju poleg Internega oddelka.
Spoznajte bogato ponudbo v naši prodajalni In ugotovili boste, da raznovrstne Izdelke za zdravo življenje labi uporabljate tako zdravi, kot malo manj zdravi v vsakem trenutku vašega življenja. DODATKE K PREHRANI, BREZGLUTENSKO PREHRANO, ORTOPEDSKE PRIPOMOČKE, ORTOZE, ORTOPEDSKO OBUTEV, KOMPRESIJSKE NOGA^CE ZA KRČNE ŽILE, INKONTINENCA, STOMA, DIABETES, OSKRBE RANE, ZA OTROKE IN NOSEČNICE, OSEBNANEG^ ZADOBRO SPANJE, OBLAČILA IN OBUTEV,
Vaše zdravje je naša prva skrb- naj bo tudi vaša.
Da bi lažje skupaj prišli do cilja, smo vam pripravili nekatere ugodnosti.
■POPUST ZAUPOKOJENCE
■POPUST ZADIABETIKE
■POPUST ZA ČLANEMEDOBČINSKEGADRUŠTVE INVALIDOV PTUJ ■MOŽNOST PLAČILAS KARTICAMI ■NAKUP NA VEČ OBROKOV
Vsak torek našo prodajalno obišče eden strokovnjak:
■ORTOPED
■FARMACEVT
■FIZIOTERAPEVT
■ALTERNATIVNI STROKOVNJAK
Pokličite In rezervirajte svoj termin!
Prodajalna Sanolabor Potrčeva 23^25 2250 Ptuj Tel;027491562 Email: edlta.mablc.sp@slol.net
svojih policah ponovno aktualni model zaprtih sandalov z nižjo peto in okroglim sprednjim delom ter z zanimivim detajlom v obliki metulja, ki se je ujel s cvetovi na jakni. V Alpini sem našla tudi manjšo športno elegantno torbico v odtenku čevljev. Nakit v kombinaciji rjavih in belih perl pa se je bohotil ob vratu in na roki. Nakit je iz trgovine IN. Verjamem, da bomo še kdaj gospo Marjanco srečali v krilu, saj je v teh oblačilih kar blestela. Drugače pa naj ohranja športni stil z dodatkom elegance pri kombinacijah s hlačami in krili. Glede na njeno temno barvo las in njeno polt pri izbiri barv ni ovir, pri umirjenih barvah pa naj poskrbi za kakšen detajl, ki jo bo povzdignil. Ta je lahko v obliki nakita, rute, šala, pasu ali pa čevljev in torbice,« je o Marjančini stilski preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličkovič.
V Športnem studiu Olimpic bo gospa Marjanca vadila v hišnem programu s poudarkom na oblikovanju telesne postave in znižanju telesne teže. Brezplačno ga bo obiskovala mesec dni, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Marjanca v lanenem kostimu iz ptujske prodajalne Mura, čevljih in torbici iz Alpine ter nakitu iz prodajalne IN.
Ptuj • Pomladna vetrnica 2006
Migajmo skupaj
Društvo prijateljev mladine Ptuj letos že dvanajstič v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj in Kinološkim društvom Ptuj pripravlja tradicionalno prireditev za otroke in starše pod naslovom Pomladna vetrnica. Letos bo potekala v soboto, 10. junija, od 16. do 19. ure na prostoru Kinološkega društva Ptuj.
Otroke in starše bomo letos z motom Migajmo skupaj povabili k sodelovanju v različnih gibalnih igrah, saj si prizadevamo spodbujati zdrav način preživljanja prostega časa. Prav zato smo se
tokrat povezali s Športnim društvom Juhuhu, ki ima
bogat program tovrstnih dejavnosti za najmlajše. Prireditev bo kot glasbena gostja obogatila Damjana Golavšek, nastopili bodo tudi plesalci
Plesnega centra Mambo in Plesne šole Power Dancers. Odvijale se bodo številne ustvarjalne delavnice, v katerih bodo sodelovali prostovoljci in strokovni sodelavci različnih ptujskih zavodov in društev. Prireditev bo povezovala gospa Pomladna vetrnica osebno, vsi obiskovalci pa se bodo lahko tudi letos posladkali z brezplačnimi palačinkami.
Otroci imajo seveda prost vstop, vstopnina za odrasle pa je 700 SIT. Obiskovalce vabimo, da pridejo na prireditveni prostor peš in s kolesi ter da s sabo prinesejo odeje in blazine za udobno sedenje.
Prijazno vabljeni!
Organizatorji
Pomladna vetrnica
glasbena gostja
Damjana Golavšek
Dboto, 10. junija 2006, med 16. in 19. uro na prostoru Kinološkega društva Ptuj
Otroci imajo brezpiačen vstop, vstopnina za odrasleje 700 SIT. Na prireditev pridite peš ali s kolesi! S sabo prinesite odeje za udobno sedenje na travi! V primeru dežja prireditev odpade.
Podlehnik • Policisti za 7. ribiški pokal Haloz
Prehodni pokal odromal v Lenart
Kljub intenzivnemu dežju je tudi 7. tekmovanje policistov v ribolovu za pokal Haloz v torek, 6. junija, lepo uspelo, saj se je povabilu podlehniških organizatorjev odzvalo 72 policistov z območja Policijske uprave Maribor; domačinom je za las ušla 4. zmaga.
Pred pričetkom tradicionalnega tekmovanja v lovu rib s plovcem je zbranim, aktivnim in upokojenim policistom, zaželel dobrodošlico, dober prijem in prijetno počutje direktor policijske uprave Maribor mag. Jurij Ferme. Po jutranjem okrepčilu so prizadevni organizatorji, člani policijskega športnega društva PP Podlehnik v sodelovanju z ribiško družino Ptuj izvedli žrebanje startnih mest; okoli 9. ure pa se je 72 policistov, tokrat oboroženih z ribiškimi palicami, odpravilo ob ribnik, kjer so dokazovali svoje ribiške veščine, iskali športno srečo, "ribarili v kalnem" in si mirili živce vse do
12.30.
Kot je povedal predstavnik organizatorjev Miran Brumec iz PP Podlehnik, je bil kljub razmeroma težkim pogojem zaradi neprekinjenega dežja ulov dokaj dober. To se je izkazalo po končanem tekmovanju, kjer je med tehtanjem uplena šlo za miligrame. In pokazalo se je, da je domača ekipa PP Podlehnik, ki je doslej v ekipni konkurenci trikrat zapored osvojila zmagovalni pokal, tokrat z 8150 grami ulovljenih rib dosegla drugo mesto, saj so bili nekoliko uspešnejši člani ekipe PP Lenart, ki so ulovili 8275 gramov, tretje mesto pa so osvojili člani ekipe Policijske uprave
Foto: M. Ozmec
Glavni organizator Miran Brumec (na levi) iz PP Podlehnik je bil posebej zadovoljen z dobro udeležbo policistov.
Maribor - IPA Štajerske - s 7600 grami rib. Tudi v konkurenci posa-
Foto: M. Ozmec
Čeprav je vso dopoldne intenzivno deževalo, so policisti vztrajali in lovili do konca.
meznikov so tokrat slavili Le-narčani, saj je imel največ ribiške sreče in najtežji 5800-gramski ulov Miran Tuš iz PP Lenart, drugo mesto si je s 4750 g prilovil domačin Miran Brumec iz PP Pod-lehnik, tretji pa je bil Robert Mesiček iz ekipe PU Maribor - IPA Štajerske. Velja poudariti, da je tudi letos tekmovanje potekalo po pravilih Ribiške zveze Slovenije, da so tudi policisti ulovljene ribe hranili v mrežah ter da so jih takoj po tehtanju vrnili v vodo. Ob zaključku 7. tekmovanja policistov PU Maribor v lovu rib s plov-cem so najbolje uvrščenim čestitali ter izročili pokale in praktične nagrade komandir PP Podlehnik Marjan Ferk, glavni organizator Miran Brumec ter gostitelj ribnika Stanko Skledar.
M. Ozmec
Središče ob Dravi • 60 let po vstopu v šolo
Srečanje za dušo in srce
V Središču ob Dravi je pred 60 leti v šolo »pod čapljami« vstopilo 52 učencev. Na praznovanju obletnice se jih je zbralo 23.
Najprej so se odpravili v OŠ Središče ob Dravi, kjer jih je toplo sprejel ravnatelj Franc Šulek. Ob kavici so poklepe-
tali o šoli nekoč in danes, nato pa so si ogledali, kako je opremljena in urejena središka devetletka. Na stalni razstavi
iz zgodovine šole so naleteli na orumenele fotografije, na katerih so našli tudi učence svoje generacije. Predstavni-
Foto: Hozyan
Šestdeset let po vstopu v 1. razred so se sošolci ponovno zbrali v šoli in na družabnem srečanju.
kom šole so jubilanti hvaležni za izkazano pozornost in gostoljubje. Pred svojo šolo so naredili tudi spominski posnetek na letošnje srečanje.
V spomin na srečanje jim bo ostal tudi lesen obesek, ki ima na eni strani središki grb, na drugi pa poleg letnic 1946-2006 še besede - Srečanje za dušo in srce. Sošolci so se na srečanje pripeljali iz vseh koncev Slovenije, nekateri pa se srečanja letos, žal, niso mogli udeležiti. Pogrešali so tudi svoji tovarišici Dragico Pajek in Lojzko Panič, ki sta bili zaradi bolezni zadržani. Na njiju jih vežejo lepi spomini, saj sta bili v tistih otroških časih njihovi zaveznici. Veselo druženje in obujanje spominov se je nadaljevalo na kmečkem turizmu Hlebec na Kogu, kjer so si popoldne zapolnili z obujanjem spominov, zapele pa so jim tudi ljudske pevke Gmajnarice.
vki
Od tod in tam
Sv. Tomaž • Zlatoporočenca Debevec
V začetku junija sta slovesno, z zlato poroko, obeležila 50. let skupnega življenja Ivan in Marija Debevec od Sv. Tomaža 43. Ivan je bil rojen leta 1929 v Podpeči na Notranjskem. Po zaključenem šolanju je bil mladi policist razporejen na delovno mesto v Prlekijo. Pri Sv. Tomažu je srečal Marijo Munda s Koračkega vrha, s katero sta se 4. februarja 1956po-ročila. Skupen dom sta si ustvarila pri Sv. Tomažu. Marija je bila gospodinja, skrbela je za manjšo ohišnico, tako da ji dela ni nikoli zmanjkalo. Potem ko se je Ivan leta 1976 upokojil, sta imela zakonca več časa za različne izlete, ki se jih z veseljem udeležujeta. Zelo rada se odpravita tudi v bližnje toplice. V posebno veselje pa jima je ukvarjanje z vinogradom. Se danes številna dela rada opravita sama, saj ju zdravje zaenkrat še dobro služi. V zakonu se jima je rodila hčerka Milena, ki živi na domačiji in jima priskoči na pomoč, če jo kdaj potrebujeta. Danes sta jima v ponos vnuk in vnukinja, še posebno veliko veselja pa imajo vsi s pravnukom Dinom.
Obred zlate poroke je potekal slovesno v ormoškem gradu, opravil ga je župan Vili Trofenik. Po uradnem delu pa je sledilo veselo druženje s sorodniki in prijatelji, pri čemer se zlatoporočencema in gostom ni mudilo domov.
vki
Ptuj • Zlatoporočenca Kovačec
Foto: Langerholc
V soboto, 18. maja, so se v poročni dvorani na Ptuju poročili štirje mladi pari, opravili pa so tudi obred zlate poroke. Po petdesetih letih skupnega življenja sta si prstane ponovno izmenjala Martin in Terezija Kovačec iz Aneželove ulice 2 na Ptuju. Prvič sta se poročila 5. maja leta 1956 na Polenšaku. Zlati ženin je bil zaposlen na železnici, nevesta v Delti. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, v jeseni življenja ju razveseljuje šest vnukov in trije pravnuki. Se vedno sta zelo aktivna, nevesta je do nedavnega še pridno šivala za družinske člane, skupno skrb si delita za vrt, zlati ženin Martin pa za dušo izdela še kakšen izdelek iz lesa.
Ob zlatem jubileju zakoncema Kovačec čestita tudi uredništvo Stajerskega tednika.
MG
Podgorci • Tudi letos peli in plesali
Foto: arhiv KD Podgorci
Kulturno društvo Alojza Žurana iz Podgorcev je minulo soboto v kulturni dvorani v Podgorcih pripravilo prireditev z naslovom Podgorci pojejo in plešejo. Tovrstno srečanje ljudskih pevcev, godcev in folklornih skupin so prvič organizirali lani, letos pa so k sodelovanju povabili nekaj skupin, ki jih na podgorskem odru še ni bilo mogoče srečati. Poleg ljudskih godcev in folklorne skupine iz domačega kulturnega društva so nastopili še Ljudski pevci - Fantje iz Preske iz Dolnjega Boštjana, Ljudske pevke Trstenke in Ljudski pevci Kopači iz Podlehnika, Vaški pevci in godci iz Bukovcev, Ljudske pevke iz Osluševcev ter Folklorna skupina iz Markovcev (na fotografiji). Kulturna dvorana je bila ob tej priložnosti polna do zadnjega kotička, izkupiček prireditve pa bodo organizatorji namenili obnovi zaves v dvorani.
ns
Beograd • Obiskali smo slovensko veleposlaništvo
Niso cvetja obiskuje največ Slovencev
Sindikat družbe Radio-Tednik Ptuj je pripravil dvodnevno strokovno ekskurzijo v Beograd, kjer nas je sprejel veleposlanik RS v SČG dr. Miroslav Luci, obiskali smo tudi HiSo cvetja, Kalemegdan in druge znamenitosti nekdanje jugoslovanske prestolnice.
Kljub slabemu vremenu je dvodnevna strokovna ekskurzija sindikata družbe Ra-dio-Tednik Ptuj 2. in 3. junija uspela, saj smo po dolgem ~asu spet videli glavno mesto nekdanje Jugoslavije Beograd. Po deževni poti in vmesnem postanku v bosanskem Orašju, ki je zadnja leta postal prava meka za poceni trgovske nakupe in žal tudi razne prekupčevalce, nas je v Beogradu pričakalo sonce ter cela vrsta presenečenj. Poleg številnih novih zgradb so bodle v oči predvsem nekdaj strateško pomembne stavbe, ki so po bombardiranju Natovih letal ostale razdejane do današnjih dni. Po avtobusnem ogledu pomembnejših in znamenitih
zgradb smo se podali peš po centru starega dela Beograda, po Ulici kneza Mihajla, kjer je na srečo vse ostalo tako, kot je bilo.
Za nepozabno doživetje je poskrbel veleposlanik RS v Srbiji in Crni gori ter Romuniji, sicer nekdanji ptujski župan dr. Miroslav Luci, ki nas je s soprogo Ireno sprejel v svoji rezidenci, v čudoviti vili pod Dedinjami. Skupaj s Ptujčanom Marjanom Petkom, ki je Lucijev osebni voznik in varnostnik, ter z nekaj Beograjčani so nam pripravili tudi čudovit večer ob gurmanskih užitkih srbske kuhinje in ptujskih vinih. Ker smo želeli začutiti tudi večerni utrip tega blizu dvemilijonskega mesta, smo
Srečanje Štajercev sredi Beograda; nepozaben sprejem pri veleposlaniku Miroslavu Luciju (v sredini) v njegovi rezidenci.
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 www.belcont.si
NAŠA IZVEDBA- VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
poslovna skupina
priznaaie za aajboliše dosežke r gradbeaištm:
•	ZA MONTAŽO PVC OKEN IN VRAT
•	ZA PROIZVODNJO
Priporočamo se s svojimi izdollci in storitvami:
f	okna
V	vrata
r	garažna vrata
|i"	industrijska vrata
r senčila V zimski vrtovi r Izolacijske steklene fasade
se podali v znamenito Ska-darljio in obujali spomine ob starogradski glasbi.
Naslednji dan smo obiskali še Hišo cvetja v znameniti Užički ulici, kjer 26 let po smrti kljub nekaterim prerekanjem še vedno počiva
nekdanji predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito. Od lokalnega vodiča smo izvedeli, da v Hiši cvetja že od leta 1992 ni več častne straže, 12. maja letos pa so odstranili še simbolično pregrado z rdečo vrvico. Izvedeli smo
tudi, da je med obiskovalci Titovega groba daleč največ Slovencev, najmanj pa Črnogorcev, izredno veliko pa jih je bilo predvsem v dneh okrog 25. maja, Titovega rojstnega dneva.
-OM
KAKOVOST JE PRVA
DANA BESEDA OBVEZUJE
K OBSTOJEČIM VODJEM TEAM-A, KOT DODATNO POMOC VABIMO K SODELOVANJU SODELAVCE NA DELOVNO MESTO POMOČNIK V TERENSKI PRODAJI NA PROMOCIJAH.
STE DINAMIČNI, VEŠČI UPORABE SVOJEGA ZNANJA V PRAKSI IN VAM TERENSKI PRISTOP TER PRIJETNO DELOVNO OKOLJE VELIKO POMENITA, POTEM VAS VABIMO, DA SE NAM PRIDRUŽITE.
PROŠNJO POŠLJITE NA NASLOV BAVARIA WOLLTEX COMPANY ZIDANŠKOVA 17 2314 ZG. POLSKAVA
VODJA TELEMARKETINGA »KLICNI STUDIO«
V REDNO DELOVNO RAZMERJE SPREJMEMO SODELAVCA-KO. OD KANDIDATA PRIČAKUJEMO:
IZKUŠNJE PRI VODENJU LJUDI SAMOSTOJNOST KOMUNIKACIJSKE SPOSOBNOSTI POZNAVANJE RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV STAROST NAD 30 LET
NUDIMO VAM:
UVAJANJE V DELO SAMOSTOJNOST PRIJETNO DELOVNO OKOLJE
OSNOVNO PLAČILO IN DODATNO STIMULATIVNO NAGRAJEVANJE IZOBRAŽEVANJA DOLGOROČNO SODELOVANJE
VAŠE DELOVNE NALOGE BODO:
INŠTRUIRANJE OPERATERJEV PRIPRAV IN ORGANIZIRANJE DELA VODENJE EVIDENC USPEHA IN PRIPRAVA POROČIL RAČUNALNIŠKA OBDELAVA PODATKOV
V KOLIKOR MENITE, DA STE PRAVA OSEBA NAM POŠLJITE SVOJ ŽIVLJENJEPIS, PROŠNJO IN SLIKO V ROKU 5 DNI NA NASLOV: BAVARIA WOLLTEX COMPANY D.O.O. ZIDANŠKOVA 17 2314 ZG. POLSKAVA S PRIPISOM: VODJA TELEMARKETINGA
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
AKCIJA - 15 %. Pregledi in meritve strelovodov, elektroinstalacij. Naro~ila na tel. 041 739 197 ali fax 02 775 0530, Elektro Ivan~i~ s. p., Ulica 5. prekomorske 9, 2250 Ptuj. Popust velja do 30. 6. 2006.

NUDIM skupinske in individualne in{trukcije iz matematike in fizike. Aksiom, Tea Stefanovi~, s. p., Kraigherjeva 24, Ptuj, tel. 031 371 187.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagi~, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61,779 22 61.
www.tednik.si
tednik@tednik.si
IZVAJAMO vsa soboslikarska in pleskarska dela, barvanje fasad, napuš~ev itd. Ivan~i~ Dragan s.p., Žabjak 61, Ptuj, tel. 041 895 504.
POPRAVILO TV-, video- in radio-aparatov, servisiranje PC ra~unalni-kov. Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
NEPREMIČNINE

Hizidkghiie, lakovano iMie,œna: 21,3 itiio SIT
Mb: 02/ 22 999 22 Ptuj: 02/ 77 777 77
luna-mb.si sirius-nep.si
HIŠA za stanovanje ali vikend, 17 arov zemljiš~a v Gradiš~ih (panorama - razgled), prodam, www.fewo-slo.de, GSM 041 390 136._
OPREMLJENO pisarno s parkirnim prostorom v centru Ptuja oddam v najem. Tel. 031 382 976._
V NAJEM ODDAMO pritli~je eno-nadstropne hiše. Cena 60.000 SIT Ostalo po dogovoru. Telefon 783 12 11.
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v ulici 25. maja 3 za enosobno z dopla~ilom v Ptuju. Telefon 051 416 310._
KUPIM gradbeno parcelo na obmo~ju ob~ine Hajdina, cca. 10 arov. Telefon 041 947 402.
INSA^
nepremičnine
info: EUROPARK Maribor
V ČUDOVITEM OKOUU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od S1,3m2 do 87,47m2, dvigalo, možen nakup
garaže, vsi priključki, CK, takoj vseljivol CENA:od 18 mio SIT (2-sob. stan. 51,3m2)
tei.: 33 15 800 041/617 169 www. i n sa . s i
INSAd.o.o., Mariboreka cesta 40, Šentilj v SI.Goricah
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in ~rne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM silažni drobilec zrnja na traktorski pogon. Tel. 782 17 81.
KUPIM bikce simentalce. Tel. 031 443 117.
PRODAM tribrazdni plug in 100 kg golic. Tel. 031 222 887.
KUPIM traktor Tomo Vinkovi~ 727 ali 730, zelo dobro ohranjen. Tel. 02 763 34 21.
KUPIM traktor, trosilec gnoja, cisterno, obra~alnik, bo~ne kose in prikolice. Tel. 041 679 937._
PRODAM traktor in prikolico znamke Ford, (oldtajmer) v dobrem stanju s priklju~kom za dvigovanje lesa in nakladanje gnoja. Tel. 758 03 61 ali 051 430 036.
BUKOVA drva z dostavo prodamo. Tel. 031 532 785._
PRODAM pujske, doma~e zajce in 120 kg svinjo. Tel. 031 267 725 ali 766 38 91._
PRODAM je~meno slamo, žetev 2006, na cca. 1 ha. Tel. 740 80 67.
PRODAM vrtni traktor (kosilnico). Inf. na tel. 040 469 060._
PRODAM svinje doma~e reje, težke od 130 do 150 kg. Tel. 041 579 080.
PRODAM mlade koze ter kozo, staro eno leto. Telefon 769 22 71, 041 844 933 po 20. uri, cena po dogovoru.
PRODAM luš~eno koruzo ter odojke od 20 do 30 kg. Telefon 031 652 922.
SVEŽE jagode dobite vsak dan pri Zelenikovih v Stojncih 122/b pri avto-pralnici Siget. Telefon 041 715 348.
DOM-STANOVANJE
V	NAJEM oddam opremljeno garsonjero na Ptuju. Tel. 041 753 277.
V	NAJEM dajem kamp prikolico na slovenski Obali. Tel. 031 583 321.
ODDAM apartma v Medulinu za 4 do 5 oseb, ogled na internetu na portalu apartmani Istre. Tel. 041 426 496.
V	PTUJU IŠČEM dvosobno stanovanje do vklju~no prvega nadstropja. Telefon 031 727 624, 051 238 289.
V	NOVEM poslovno-stanovanjske-m centru na Hajdini oddam v najem lokal velikosti 25 m2 (pisarna ali trgovina). Telefon 041 640 763.
MOTORNA VOZILA
PRODAM renault clio 1,2, letnik 98, ugodno. Tel. 041 778 432.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
PRODAM lepo spalnico, omaro, omarice, elemente, zamrzovalno omaro in še kaj. Tel. 772 08 51.
PRODAM rolerje štev. 44, ugodno. Tel. 041 334 159._
VGRADNO pe~ico s steklokera-mi~no ploš~o, Gorenje, novo, zapakirano, ter vgradno korito, za pol cene prodam. Tel. 02/778 87 51.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
RADIOPTUJ
tui.àpiettc www.radio-ptuj.si

Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRAIA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vei vrst
Ivan Arnuš s.p.
Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02/78afl0-81, Gsm: 041/390-576
DELO
IŠČEMO POMOČ in družbo za nego starejše gospe na Ptuju. Kli~ite na telefon 02 775 37 41 ali 051 348 278.
SPREJMEM KV kuharico in natakarico. Okrep~evalnica Pri Jožici, Leo-poldina Klane~ek, s. p., Obrtniška ulica 7, Ptuj.
RAZNO
PRODAM spalnico in zamrzovalno omaro Gorenje. Telefon 783 12 11.
r^aza
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• prilogo
V junijski Številki revije SAD ialiko med ostaiim preberete o rjavčku, - škodijivcu v nasadih, o vzdrževainili ukrepili pri sorti zlati delišes,
predstavljene so različne sorte češenj, podrobneje so opisane bolezni oidij, botritis in grozdni sukači, v prilogi
Vrtnine pa o pišemo o opravilih v juniju in o vzgoji rukole.
Revija Sad - 17 let z vami. Naročila: 040 710 209.
Športna šola JuHuHu - Tabor v Malih
Moravcih
Za nepozabno počitniško doživetje
Med otroci bi se redko našel kateri, ki ne bi poznal Športne šole JuHuHu in njihovega priljubljene maskote Juhi. Mladi in usposobljeni u~itelji in animatorji so že ve~krat dokazali, da jim delo z otroki ni tuje in da znajo pripraviti družabne in športne dogodke, na katerih se otroci zabavajo in sprostijo.
Po tem ko so v slabem letu dni, odkar je bila šola ustanovljena, izvedli že več športnih prireditev za najmlajše, pa so se tokrat odločili, da tudi v času poletnih počitnic ne bodo sedeli križem rok. Konec junija in v juliju namreč Športna šola JuHuHu pripravlja Juhi tabor, namenjen otrokom med 6. in 12. letom starosti. Tabor bo v Malih Moravcih, za otroke pa bodo tudi tokrat skrbeli izkušeni in usposobljeni učitelji. Trudili se bodo, da otrokom pričarajo nepozabne počitnice. To pomeni, da bodo organizirane številne prostočasne aktivnosti: plavanje, lov na lisico, učenje tujega jezika, učenje taborniških veščin, jahanje, tekmovanje v mnogoboju, urjenje na spretnostnem poligonu in kino večeri. Otroci bodo prenočevali v šotorih, v primeru slabega vremena pa v koči. Tabor bo potekal v treh terminih, in sicer: od 26. do 30. junija, od 3. do 7. julija in od 10. do 14. julija. Cena štiridnevnega tabora je 25.000 tolarjev V ceno je všteta hrana, bivanje in plačilo vstopnin. Izpolnjene prijavnice za tabor pošljite na naslov Športna šola JuHuHu, Kvedrova ul. 4, 2250 Ptuj ali na e-mail: JuhiTabor@gmail.com. Več informacij o taboru pa je dostopnih tudi na elektronskem naslovu www.JuHuHu.si ali na telefonski številki 031/663-777.
Dva izmed prijavljenih udeležencev tabora pa bomo razveselili tudi v uredništvu Štajerskega tednika. Od kupončkov, ki jih boste na naslov Športne šole JuHuHu poslali do 21. junija, bomo 22. junija izžrebali dva srečneža, ki jima bomo vstopnice za tabor v vrednosti 25.000 tolarjev podelili brezplačno. Kupončki, ki jih lahko pošljete v žrebanje za brezplačni vstopnici, bodo objavljeni v časopisu Štajerski tednik. (MZ)
g
Ime in Priimek: Naslov:
ime in Priimek starša:_ Telefon:
Starost otroka:
Kuponček Izrežite In ga pošljite na ŠPORTNA ŠOLA JuHuHu, Kvedrova 4,2250 Ruj, najkasneje do 21.06.2006. Rezultati žrebanja bodo objavljeni v Štajerskem tedniku 23.06., Nagrajenci pa bodo o nagradi obveščeni tudi po pošti. Nagrade nI Izplačljiva v gotovini.
Petek, 9. |uni|
12.00
19.00
20.00
20.00 20.00
20.00
Ptuj, galerija Magistrat, Mestna hiša, Mestni trg 1, otvoritev fotografske razstave Tanje Verlak, vodi stalen dialog z domačo pokrajino skozi medij fotografije, Ptuj 1979 - Slovenija
Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, osrednja slovesnost ob 30-letnem delovanju Folklorne skupine Bolnišnica Ptuj in predstavitev njenega jubilejnega zbornika
Ptuj, Refektorij minoritskega samostana, koncertni večer, Tina Žerdin, harfa, Zdenka Gorenc, mezzospran, Ioannis Vagenas, violina Ptuj, KPŠ, potopisno predavanje Ekvador
Cirkovce, v večnamenski dvorani, jubilejni koncert ob 75-letnici FS Vinko Korže Cirkovce
Vurberk, na gradu, predstava na prostem, Gospa ministrica, komedija Dramske sekcije KD Grajena
Sobota, 10. |uni|
8.00 do 11.00 Ormož, jedilnica Doma za starejše občane, muzejska delavnica za
najmlajše (v spremstvu staršev) 10.00 Borl, grajsko dvorišče, četrti ovčji kozji bal
11.00 Ormož, zbiranje pred Avtocentrom Ormož, Hardek, kolesarjenje po ljuto-
mersko-ormoških goricah 11.00 Središče ob Dravi, Sokolana, srečanje ob XXII. dnevu upokojencev občine Ormož
12.00 Tržec, prostori prostovoljnega gasilskega društva Tržec, etnografska razstava iz haloške robe, razstavo si lahko ogledate do nedelje, 11. junija, do 17. ure
14.00 Sveta Trojica v Slovenskih goricah, pri kulturnem domu na Šenekarjevem
travniku, tekmovanje koscev 15.00 Slovenja vas, nogometno igrišče, 4. tekmovanje moških in ženskih članskih ekip za pokal Slovenije vasi 16.00 Bistrica ob Dravi, dom kulture, 8. srečanje starejših folklornih skupin Slovenije
16.00 Ptuj, prostori Kinološkega društva, 12. Pomladna vetrnica Migajmo skupaj 16.00 Velovlek, pri gasilskem domu, tekmovanje v mokri hidrantni vaji za pokal
Spodnjega Velovleka 18.00 Ptujska Gora, cerkev, letni koncert Moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk, gostujoči mešani pevski zbor iz Šempasa pri Novi Gorici 19.30 Juršinci, kulturni dom, jubilejni koncert ob 10. obletnici delovanja MePZ KUD dr. Anton Slodnjak Juršinci, gostje večera MePZ Franceta Prešerna Videm pri Ptuju
20.00 Vurberk, na gradu, predstava na prostem, Gospa ministrica, komedija
Dramske sekcije KD Grajena 20.00 Ormož, dom kulture, Medobmočna revija komornih skupin 20.00 Ormož, zbiranje na avtobusni postaji, Pohod ob polni luni 20.00 Ptuj, na gradu v Viteški dvorani, jubilejni koncert slovenskih pesmi v izvedbi pevcev Ptujskega noneta pod umetniškim vodstvom prof. Maksimilijana Feguša
20.00 Maribor, SNG, drama, Živalska farma, MalOd, za abonma Drama sobota 2 in izven
20.00 Sveta Trojica v Slovenskih goricah, proslava s podelitvijo priznanj ob zaključku krajevnega praznika
-	Ptuj, CID, zbirajo prijave za tabor Veržej - Jaz v svojih očeh ter taborjenje s športnimi aktivnostmi v bližini Term Ptuj
-	CID Ptuj vabi k sodelovanju mlade, ki bi želeli voditi ulične delavnice med poletnimi počitnicami
-	Ormož, izlet na Pokljuko - Viševnik in ogled tabornega mesta, organizira PD Ormož, dodatne informacije na telefon 041 698 741
Nedelja, 11. |uni|
7.00 15.00
15.00
Sveta Trojica, cerkev, Velika Nedelja - trojiška nedelja - žegnanje Krčevina pri Vurberku, Mohorkova graba, tradicionalni letni koncert Moškega pevskega zbora Grajena in Glasbene šole Decima Cirkovce, dvorana OŠ, prireditev ob 35-letnici delovanja Folklorne skupine OŠ Cirkovce
Ponedel|ek, 12. |uni|
16.00 Ptuj, v Stari steklarski delavnici, Slovenski trg 1, Mihčev festival 2006
KINO Ptu|
Petek, 9. junij, ob 19.00 Zadeni kot Beckham. Ob 21.00 Misija nemogoče 3. Sobota, 10. junij, ob 19.00 Opazujemo te. Ob 21.00 Misija nemogoče 3. Nedelja, 11. junij, ob 19.00 Opazujemo te. Ob 21.00 Misija nemogoče 3.
KOLOSEJ Maribor
Petek, 9. junij, ob 16.50, 19.10, 21.30 in 23.50 16 ulic. Ob 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 in 23.45 Divjina (sinhronizirano v slovenščino). Ob 17.00 Melissa P. Ob 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 in 00.30 Omen 666. Ob 16.20, 18.50, 21.00 in 23.10 Očka, ne ga srat! Ob 21.55 in 00.00 Koliko me ljubiš? Ob 17.10, 19.25, 21.45 in 00.05 Možje X: Zadnji spopad. Ob 15.30, 18.40, 21.50 Da Vincijeva šifra. Ob 19.00, 21.20 in 23.40 Razvajene Parižanke. Ob 15.50, 18.30, 21.10 in 23.55 Misija: nemogoče 3. Ob 16.30 Ledena doba 2 (sinhronizacija).
Sobota, 10. junij, ob 14.30, 16.50, 19.10, 21.30 in 23.50 16 ulic. Ob 13.00,
15.10,17.20, 19.30, 21.40, 23.45 Divjina (sinhronizirano v slovenščino). Ob 15.00 in 17.00 Melissa P Ob 12.50, 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 in 00.30 Omen 666. Ob 14.00, 16.20, 18.50,21 in 23.10 .00 Očka, ne ga srat! Ob 21.55 in 00.00 Koliko me ljubiš? Ob 14.50, 17.10, 19.25, 21.45 in 00.05 Možje X: Zadnji spopad. Ob 12.20, 15.30, 18.40 in 21.50 Da Vincijeva šifra. Ob 19.00, 21.20 in 23.40 Razvajene Parižanke. Ob 13.10, 15.50, 18.30, 21.10 in 23.55 Misija: nemogoče 3. Ob 14.10 in 16.30 Ledena doba 2 (sinhronizacija).
Nedelja, 11. junij, ob 14.30, 16.50, 19.10 in 21.30 16 ulic. Ob 13.00, 15.10, 17.20, 19.30 in 21.40 Divjina. Ob 15.00 in 17.00 Melissa P Ob 12.50, 15.15, 17.30, 19.50 in 22.10 Omen 66. Ob 14.00, 16.20, 18.50 in 21.00 Očka, ne ga srat! Ob 21.55 Koliko me ljubiš? Ob 14.50, 17.10, 19.25 in 21.45 Možje X: Zadnji spopad. Ob 12.20, 15.30, 18.40 in 21.50 Da Vincijeva šifra. Ob 19.00 in 21.20 Razvajene Parižanke. Ob 13.10, 15.50, 18.30 in 21.10 Misija: nemogoče 3. Ob 14.10 in 16.30 Ledena doba 2 (sinhronizacija).
Ponedeljek, 12. junij, ob 16.50, 19.10 in 21.30 16 ulic. Ob 15.10, 17.20, 19.30 in 21.40 Divjina. Ob 17.00 Melissa P. Ob 15.15, 17.30, 19.50 in 22.10 Omen 666. Ob 16.20, 18.50 in 21.00 Očka, ne ga srat! Ob 21.55 Koliko me ljubiš? Ob 17.10, 19.25 in 21.45 Možje X. Zadnji spopad. Ob 15.30, 18.40 in 21.50 Da Vincijeva šifra. Ob 19.00 in 21.20 Razvajene Parižanke. Ob 15.50, 18.30 in 21.10 Misija: nemogoče 3. Ob 16.30 Ledena doba 2 (sinhronizacija).
www.tednik.s
i
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdeni<a Antonoviča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
g
litiiiiiiriJiHiPiiiiP
Co2/2280110
Razlagova 24, Maribor
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
f
Šenpatrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 e-mail: avto.zebec@siol.net
GOTOVINSKI ODKUP VOZILI KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
J I i
ZNAMKA	LETNIK	SIT CENA EUR		BARVA
ALFAR0ME01B61.9JTD	1999	1.490.000	0.217,86	KOV. SREBRNA
AUDI M AVANT 1,9 TDI	2002	3.290.000	13.728,93	KOV SREBRNA
BMW SERIJE B:B20I	1990	350.000	1.460,52	KOV ČRNA
FIAT BRAV01,9 JTD	2001	1.290.000	5.383,07	KOV ČRNA
FIAT MULTIPLA 1,6	1999	1.470.000	6.134,20	KOV SREBRNA
FIATPUNT055S	1990	270.000	1.126,60	ZELfNA
FORD ESCORT 1.B	1998	890.000	3.713,90	KOV SIVA
FORD FDCOS KARAVAN 1,8 TODI	2003	2.190.000	9.138,71	RDEČA
FORD MONOED KARAV. 2,0 OTI	2001	1.790.000	7.489,54	T MODRA
HONDA ACCORO 2,01	1995	590.000	2.462,83	KOV SREBRNA
MERCEOES BENZ CKARAVAN 220 COI	2002	3.890.000	16.232,88	T MODRA
NISSAN TERRANDII 2,70	2000/2001	3.290.000	13.728,93	KOV BORBO RDEČA
RENAOLT GRAND SCENIC 1,9 DCI	2004	4.890.000	17.087,27	KOV SREBRNA
RENAOLTlAGUNA1,gOCICDNCOROE	2000	1.890.000	7.852,25	KOV SREBRNA
VW PASSAT 1,9 TD1130 KM LIMOZ	2001	2.790.000	11.642,46	MDBRA
Cena v EUR je obračunana po centralnem paritetnem tečaju 239,640
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.nilklavz@email.sl
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA
LETNIK CENAsr
BARVA
ALFAR0MEai56 1,6	1998	1.100.000 4.590,21 RDEČA
AUDIA41,9TDILIMUZ.	2001	3.090.00012.894,34 SREBRNA
AUDIA42,aUMUZ.	2001	2.990.000 12.477,04 KOV. SIVA
BMW318ÍLIMUZ.	2002	2.950.000 12.310,13 RDEČA
CITRDENZX1,8i	1994 290.000 1.210,14 KOV ZELENA
FIAT PANDA 1,3 D MULTIJET	2004 1.890.000 7.886,83 KDVČRNA
FORD MONDEO 2,0 IDI KARAV	2001	1.990.000 8.304,12 SREBRN
HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI	1996 470.000 1.961,27 BELA
MITSUBISHI PAJERD 3,2 Dl-D	2000	4.190.000 17.484,56 KDV ZELENA
OPEL MERIVA 1,7 DTI	2005	2.890.00012.059,75 KOV SIVA
PEUGEOT 307 1,6	2002	2.140.000 8.930,06 KDV ZELENA
PEUGEOT 307 2,0 HDI KARAV	2004 2.750.000 11.475,54 KDV ČRNA
TDYDTAYARIS1,0	2004 2.090.000 8.721,41 KDVČRNA
VWGOLFICABRIO	1987 540.000 2.169,92 KDV MODRA
VW PASSAT 1,9 TDILIMUZ.	1997	1.598.000 6.668,33 SREBRN
Cena v EUR |e obračunana po centralnem paritetnem teiaiu 239,640
Na zalogi preko 40 vozil.
Vse za gradnjo iz Metalke
-10 % POPUST za gradbeni material, okna Jelovica, Knauf, tiakovce, laminat, stenske obloge ...
Opečni izdelki, betonski izdelki strešni opečni nosilci rešetkasta armatura montažna ali lahka konstrukcija montažne opečne preklade opečni zdrobi.
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7. tel: 02/749 18 00
MfMifM^ IRGOVim
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA dr. denl. med. Zvonko Notesberg
lionovo 1, Ptui (ob Moribonki cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH
možnost obrobnega odplaííla

www.smigoc.si
SAM>N
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faits: 02/ 775 41 O
Prodaja vozil
Znamka
Letnik
(SIT)
Cena
JS-
FMrPUNT0 55 S0LE	1999
VOiyOV702,0T4WD	1998
OPEl VECTRA 2,0 16VDI	1999
BMW 5231	1997
ŠKODA FABIA 1,2 HTP COMBI	2004
CrrROEN5!SANTIAl,9TD	1998
RENAUH TWINGO 1,2 OPEN	2005
CrTROEN XSANTIA 1,8 16V SX	1998
KIASEPHIA1,5GTX	1997
DAEWOO NEXIA 1,5 GL	1996
KIASEPHIA1,51S	1999
HA PRIDE 1,3 WAGON	1999 PEUGEOT 206 XR 1,11 PRESENCE 1999
PEUGEOT 1061,4 XR	1996
VOLKSWAGEN GOLF m 1,4 a	1996
DEAWOOMAnZSE	1998
ŠKODA OCTAVIA 1,6	1999
FORD FOCUS 1,6 WAGON	2002
KIASEPHIA1,6	1999
ŠKODA OCTAVIA 1,61SLX	2000
OPEl VECTRA 1,8 16V CD	1997
CITROEN XSARA 1,41 COUPE	2000
MAZDA323C1,5I	1996
MERCEDES BENZ A160	1999
Intormativni preračun po centralnem
690.000	2.879,32
1.650.000	6.858,33
1.290.000	5.383,07
1.830.000	7.636,45
1.850.000	7.719,91
1.190.000	4.965,78
1.730.000	7.219,16
930.000	3.880,82
420.000	1.752,63
320.000	1.335,34
790.000	3.296,61
480.000	2.003,00
1.020.000	4.258,38
580.000	2.420,30
530.000	2.211,65
530.000	2.211,65
1.080.000	4.506,76
1.820.000	7.594,73
560.000	2.336,84
1.420.000	5.925,55
890.000	3.713,90
1.180.000	4.924,05
740.000	3.087,97
1.730.000	7.219,16
paritetnem tečaju 239,640
KOV. SREBRNA KOV ZELENA BEU
KOV. ZELENA KOV ZLATA MODRA ČRNA BELA
KOV MODRA KOV MODRA KOV ZELENA BELA
KOVVIŠN[A BELA
TEM. RDEČA KVO.SREBRNA KOV SREBRNA KOV SREBRNA KOVVIJOLA BELA
KOV ZELENA KOV VIŠNJA KOV ČRNA RDEČE
1 EUR
CD CD
■D
CD
C
■
cc
Uspeh z 90-dnevr ločevalno dieto:
JERNEJ ŠUGMAN
Kako skrbita zase "E-pluso
HUJŠANJE Ji' NI NUJNO bO
ODPRAVIMO KAR DOMA
Nič več nasvetov
PORAVNAVA d.o.o. - vodilno odškodninsko podjetje v Sloveniji
Oškodovancem na i^zpolago 24 ur na brezplačni številki 0801314 in v 15 pravnih pisarnah po Sloveniji
Učinkovito in hitro zastopanje pri izplačilu zavarovalnih odškodnin v primeru prometne nezgode ali nezgode na delovnem mestu je glavna dejavnost največjega odškodninskega podjetja v Sloveniji, podjetja Poravnava d.o.o. Ustanovitelja in družbenika, Rok Snežič, univ.dipl.prav., in mag. Nenad Đukić, sta idejna snovalca odškodninskih družb v Sloveniji. S to idejo sta se vrnila domov po krajšem bivanju v ZDA. Tam obstajajo tovrstne pisarne že vrsto let in odškodninsko pravo je na zavidljivi ravni.
Tudi vlogo tistega, ki se trudi ozaveščati širšo javnost o njihovih pravicah v primeru škodnega dogodka, skuša Poravnava, d.o.o., odigrati v našem prostoru.
mag. Nenad Đukič, MBA
Rok Snežič, univ. dipl. pravnik
Strokovnost je najpomembnejša
Vsi zaposleni so dobri poznavalci odškodninskega prava, saj so po večini diplomirani pravniki in magistri znanosti. Zaposleni (teh je okrog 30) se stranki posvetijo od nezgode pa vse do izplačila zavarovalne odškodnine. Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov.
Poravnava, d.o.o., beleži največje število odškodninskih zahtevkov, vloženih na vse zavarovalnice v slovenskem prostoru. V najkrajšem času do najvišje denarne odškodnine je Poravnavin slogan, od katerega ne odstopa. Dokaz za to so številne zadovoljne stranke, kajti uspešnost podjetja je 95%.
Če oškodovanci pred leti niso vedeli, na koga se obrniti po pomoč, da bi jim od zavarovalnice uspelo iztržiti primerno oškodni-no, so danes v neprimerno boljšem položaju. Podjetje Poravnava, d.o.o., jim nudi celotno storitev od nezgode do izplačila odškodnine. Za svoje storitve podjetje zaračunava 10 % provizijo, a šele ob izplačilu odškodnine.
■ Previdnost ni odveč
Oškodovance je tukaj treba opozoriti, da nekatera »kvazi« odškodninska podjetja, ki se v zadnjem letu pojavljajo kot gobe po dežju, zaračunavajo tudi smešno nizke provizije (2-5%), vendar sta tudi pri njih višina in sama odškodnina zelo vprašljivi. Podjetje Poravnava, d.o.o., ne prevzema odgovornosti za ostala »kvazi« odškodninska podjetja. Preden se odločite, komu zaupati vaš odškodninski primer, seje priporočljivo pozanimati o številu zaposlenih in njihovi izobrazbi, tradiciji podjetja in uspešnosti podjetja. Mnoge odškodninske družbe žal delujejo nekorektno in celo goljufivo do oškodovancev. Zato pozornost in informiranost nista odveč.
■ Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov
z letom 2005 seje podjetje Poravnava, d.o.o., še bolj približalo oškodovancem in prvo v Sloveniji ponudilo storitev obisk našega pravnega svetovalca na vašem domu kjerkoli v Sloveniji. Tudi ta storitev je za oškodovanca brezplačna do izplačila odškodnine. Radarje za odškodninski zahtevek treba narediti izvedeniško mnenje, ki ga lahko poda le zapriseženi izvedenec medicinske stroke, založi denar za izdelavo mnenja podjetje Poravnava, d.o.o., in ga stranka poplača šele ob izplačilu odškodnine. Tako je naša stranka lahko vsak pomoči potreben državljan.
Najdete nas v 15 večjih mestih v Sloveniji: Ljubljana, Zaloška cesta 69 (dvorec Sela v Mostah), Maribor, Sokolska ulica 46 (pri kranjskem Merkurju na Studencih), Celje, Ljubljanska cesta 20 (garažna hiša Spar), Kranj, Maistrov trg 11, Koper, Vojkovo nabrežje 32 (stavba Intereurope), Ptuj, Vodnikova ulica 2 (glavna pošta), Trebnje, Baragov trg 1 (center). Krško, C.K.Z. 135c (Job center). Murska Sobota, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Postojna, Velenje, Črnomelj, Kočevje.
m
USTANOVA DR. ANTONA TRSTENJAKA TRUBARJEVA 3, 1000 LJUBLJANA
Na podlagi 20. člena statuta Ustanove Antona Trstenjaka in sklepa uprave z dne 12. 5. 2006 [tipendijska komisija Ustanove dr. Antona Trstenjaka razpisuje:
RAZPIS ŠTIPENDIJ IN SOFINANCIRANJA PROJEKTOV ZA LETO 2006
1.	[tipendije so namenjene za sofinanciranje:
-	podiplomskega študija (specializacija, magisterij, doktorat)
-	inovativnih projektov (znanost, gospodarstvo, kultura, {port)
2.	Za sofinanciranje podiplomskega {tudija in projektov se lahko prijavijo vsi kandidati z območja Prlekije, Slovenskih goric in Haloz. Kandidati so lahko tudi iz drugih krajev, če je osnovni cilj {tudija ali projekta koristen za hitrej{i razvoj Prlekije, Slovenskih goric in Haloz.
3.	Prijava za razpis mora vsebovati:
-	prošnjo (kratka strokovna predstavitev kandidata, stro{kovnik in vi{ina sredstev)
-	kratek življenjepis
-	program študija ali projekta
-	dokazila in reference o študiju in delu
Opozorilo: Vsa priložena dokumentacija naj bo predstavljena kratko, jasno in pregledno.
4.	Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli kandidati z nadpovprečnimi {tudijskimi rezultati in večjo koristnostjo za razvoj in promocijo Prlekije, Slovenskih goric in Haloz.
5.	Ob 100. obletnici rojstva akademika Antona Trstenjaka se podeljujejo tudi 3 posebne {tipendije, ki bodo podeljene preko Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem.
6.	Prijavo na razpis s prilogami je potrebno oddati najkasneje do 30. junija 2006 na naslov:
Ustanova dr. Antona Trstenjaka, Trubarjeva 3, 1000 Ljubljana (razpis 2006). Rezultati razpisa bodo znani do 30. 10. 2006.
7.	Z vsemi kandidati, ki bodo izbrani na razpisu, bodo podpisane pogodbe o sodelovanju in pogojih porabe sredstev za leto 2006.
Predsednik [tipendijske komisije: Dr. Franc Mihalič
Izvr{ni direktor:	Predsednik uprave:
Du{an Gerlovič, prof., spec.	Mag. Milan Lovrenčič
ASTROLOGIJA -VEDEŽEVANJE
www.videnja.com
090/142 805
24 ur na dan za uporabnike Mobitel in Debitel Cena za kile 180 sit / 0.5 min (0,75 €) z DDV-jem Ollineblle d.o.o. PE Cesta ob Železnici 4, Žalec
KREDITI
Do7 let za vse zaposlene, upokojence ter na osnovi vozila, do 50 % - stare obveznosti niso ovira. Leasingi za vozila stara do 10 let. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOM! NUMERO UNO - Kukovec Robert, s. p., Mlinska ul. 22, 2000 Maribor. Tel. 02 252 48 26, fax: 02 252 48 23, mob. 041 750 560, 041 331 991.
Koga imaš rad, nikoli ne mine, le daleč je.
ZAHVALA
Dne 31. maja smo na zadnjo pot pospremili drago mamo in babico
Marijo Klane~ek - Ljubec
IZ PTUJA
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za lepo odpete pesmi, pogrebnemu zavodu Komunala in za odigrano Tišino.
Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev Ptuj za nego in podarjen žalni šopek.
Žalujoči: hčerka Marica z Majo, hčerka Anica z Andrejo in sin Franci z družino
Uspe{no in izvozno usmerjeno podjetje z dolgoletno tradicijo na področju proizvodnje očal znanih blagovnih znamk (Dior, Gucci)
vabi k sodelovanju sodelavce
na naslednjih področjih:
1.	TEHNOLOG II - 2 izvr{evalca
2.	KONSTRUKTOR II - 2 izvr{evalca
3.	TEHNOLOG ORODJAR II - 2 izvr{evalca
4.	ORODJAR I - 3 izvr{evalce Pogoji za zasedbo:
-pod 1:
-vi{je{olska oz. visoko{olska izobrazba tehnične smeri (proizvodno stroj-
ni{tvo ali gospodarsko inženirstvo),
-aktivno znanje angle{kega ali italijanskega jezika,
-3 leta delovnih izkušenj na področju predelave termoplastov, kar pomeni:
-	poznavanje termoplastičnih materialov,
-	poznavanje orodjegradnje za termoplastično predelavo,
-	poznavanje strojev za predelavo termoplastičnih materialov, --samostojnost in samoiniciativnost.
-pod 2:
-končana srednja, vi{ja ali visoka {ola strojno tehnične smeri, -zaželene delovne izku{nje na področju 3D konstruiranja izdelkov in briz-galnih orodij na programskem paketu CAT A V5 - CAD/CAM oziroma podobnih orodjih,
-pasivno znanje angle{kega ali italijanskega jezika, -samostojnost in samoiniciativnost.
-pod 3:
-končana srednja ali vi{ja {ola strojne tehnične smeri, -pasivno znanje angleškega jezika, -zelo dobro znanje računalni{tva,
-zaželene izku{nje na področju izdelave brizgalnih orodij za plastiko ter izdelavi CNC programov s programskim paketom CATIA ali podobnimi programi,
-samostojnost in samoiniciativnost.
-pod 4:
-končana poklicna ali srednja {ola orodjarske smeri, -zaželene izku{nje pri izdelavi brizgalnih orodij za plastiko ter izdelavi CNC programov s programskim paketom CATIA ali podobnimi programi, -samostojnost in samoiniciativnost.
Va{e ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev
pričakujemo v 15 dneh po objavi na naslov:
CARRERA OPTYL, proizvodnja očal, d. o. o.
Ljutomerska 38/a
2270 Ormož
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 12. junij 2002, ko je bil dan, ko so se končale naše zadnje upajoče sanje, ko je ugasnila luč življenja in se prižgala luč spomina, nate, naš dragi mož, skrbni oče in dedek
Franc Berani~
13. 4. 1945 - 12. 6. 2002
APAČE 211, LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU
Srečna, ker si bil z menoj, nesrečna, ker si me prehitro zapustil, ljubi mož. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite pri njegovem grobu in prižigate svečko.
Žalujoči: žena Anica, sinova Danijel in Dubravko ter
vnuka Kornelija in Tilen
Ni te več na pragu, ni te ve~ v hi{i,
nih~e ve~ tvojega glasu ne sli{i. Zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
8. junija 2006 je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, sin in brat
Janko Cimerman
IZ PRVENCEV 31
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečke!
Tvoji najdražji
Pšenično zrno umre, da vzklije novo življenje...
ZAHVALA
Tiha bolečina spremlja spomin na 22. maj, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, sin, brat, stric, svak, boter in prijatelj
Anton Gašparič
1959 - 2006
Globoko se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih bolečine in žalosti stali ob strani. Hvala za izrečene besede sožalja, za topel stisk roke, za darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo bratu patru Martinu, bratu Slavku z družino, svaku Marjanu z družino, dr. Brigiti Baklan, osebju Onkološkega inštituta Ljubljana - dr. Marjeti Volk s sodelavci. Posebej hvala zboru sv. Viktorina za odpete pesmi, g. nadžupniku Mirku Pihlerju za opravljen obred, govornikom, godbeniku za odigrano Tišino ter Pogrebnemu podjetju Ptuj.
Z bolečino v srcu: žena Jožica, sinova Martin
in Danijel
Skozi vse življenje svoje boriti ste se znali, a v tihem, sončnem maju ste utrujeno zaspali.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Ane Majcenovi~
IZ PARADI@A 91, CIRKULANE
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sosedom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter nam v trenutku bolečine in žalosti stali ob strani.
Zahvala g. župniku Emilu Dreuu, govornikoma ge. Tončki Zumbar in g. Miru Lesjaku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči njeni najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne odide, le daleč, daleč je. V boleči praznini živijo hvaležni spomini.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija
Jožeta Rižnerja
IZ VIDMA PRI PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrazili sožalje in nam stali ob strani.
Posebej se zahvaljujemo g. patru Emilu za opravljen cerkveni obred, g. patru Andreju za opravljeno sveto mašo. Iskrena hvala g. Alojzu Seguli za izrečene besede slovesa, hvala tudi bivšim sodelavcem KZ Ptuj, sodelavcem Perutnine Ptuj, Osnovne šole Videm - Sela - Leskovec, Radia-Tednika Ptuj, Društvu laringektomiranih Slovenije, ge. Dragici iz Hospi-talije in Gasilskemu društvu Videm.
Zahvaljujemo se tudi pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene žalne storitve.
Žalujoči: vsi njegovi
Ko je listje zašelestelo in rožice ovenele, zlato srce onemelo. Tiha misel zablestela nad večernim krajem, duša odblestela z zlatim je sijajem. Tiha - kam odšla je duša zastrmela, kakor da je ptica večer preletela.
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka, brata, strica, botra, svaka in dobrega soseda
Otmarja Bra~i~a
roj. 30. 10. 1943 - 30. 5. 2006 IZ KICARJA 104, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, darovali za sv. maše, cvetje, sveče in nam izrekli pisna in ustna sožalja.
Posebej izrekamo zahvalo osebju Internega oddelka Bolnišnice Ptuj, sodelavcem podjetij: Komunala Ptuj, Miral, s. p., iz Vidma, TMD Majšperk, ge. Veri za izrečene zadnje besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Dušan in Danijel, sin Robert z družino, hči Marija z družino ter vnuki Polona, Jan in Miha
Skromno in pošteno si živel, v življenju skrb in delo si imel, skozi vse življenje boriti si se znal, a v tihem, sončnem maju si utrujen zaspal. Na tvojem dvorišču vse že zeleni in cveti,
le hiša samotna, otožna stoji. A naše srce trpi, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta ter dedka
Slavka Rajspa
S KUKAVE 28
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečeno ustno in pisno sožalje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala g. župniku, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem za odpete pesmi, govornikoma za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošema, podjetju ILKOS in ADK, Domu starejših Idila ter družini Horvat in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: njegovi najdražji
Soviče • Kruta zgodba mačka Pepija
Preživel s sedmimi metki v glavi
V ponedeljek, 5. junija, popoldne smo z Veterinarske bolnice v Ptuju prejeli sporočilo, da so pravkar pregledali mačka s hudo poškodbo glave, v kateri je še vedno tičalo 7 svinčenih metkov zračne puške. Ker je bila poškodba očitno storjena namerno, so o tem želeli obvestiti tudi javnost.
Zgrožena lastnica muca Pepija, Ivanka Furek iz Sovič 79, je bila še čisto iz sebe:
»Ko sem okoli 13. ure odšla na polje, je odšel od doma tudi moj muc Pepi. Kako uro in pol zatem pa sem na bližnjem travniku zaslišala njegovo mijavka-nje, ki ni bilo tako kot njegovo običajno javljanje, da je v moji bližini. Zelo počasen je bil, komaj je premikal noge, zato sem stopila do njega. Na glavi sem opazila nekaj krvavega, vendar sem sprva mislila, da se je stepel z mački, saj je sedaj njihov čas. Ko pa sem ga dvignila v naročje me je oblila ledena polt. Iz krvavečih lukenj na glavi so štrleli svinčeni metki zračne puške. Grozno.
Brž sem poklicala na Veterinarsko bolnico Ptuj in jim to povedala. Zelo vljudni so bili z mano in mi svetovali, naj muca čimprej pripeljem do njih. To sem tudi storila, a vožnja do Ptuja je bila prava večnost. Ker je muc klonil z glavo, sem se
bala, da mu bodo morali dati milostno injekcijo ali da bo zaradi poškodb na glavi morda sam poginil. Doktor Senčar, ki ga je v ambulanti prednostno pregledal, mu je takoj dal injekcijo proti bolečinam, prav tako zgroženo skimaval z glavo, a obenem obljubil, da bo storil vse, da bi ga rešil. Hudo ranjenega in skoraj nezavestnega muca sem s težkim srcem pustila v ambulanti. Kasneje sem izvedela, da so ga še isti večer operirali in da je operacija uspela.«
Ali morda sumite, kdo bi lahko streljal v mačka, kdo bi lahko storil to nezaslišano dejanje?
»Zaenkrat še ne. Ker je dr. Senčar zadevo prijavil policiji, je naš rajonski policist gospod Brumec takoj ukrepal, prišel na informativni pogovor in ogled terena ter začel zbirati obvestila. Sicer pa osebno menim, da je to storil kakšen brezvesten otrok, mladostnik, torej lahko sumimo na nekoga, ki ima pri
Foto: M. Ozmec
Dr. Emil Senčar iz Veterinarske bolnice Ptuj je po pregledu muca Pepija operiral.
Foto: M: Ozmec
Ob prvem pregledu so iz Pepijeve okrvavljene glave še vedno "štrleli" svinčeni metki.
Foto: M. Ozmec
V sredo je Pepi že varno zapredel v naročju gospodarice Ivanke.
hiši otroke in zračno puško. Upam in želim, da bi ga policija izsledila. Kaj takega se ne sme več pripetiti, ubogi muc, uboga žival, kaj je storila komu, da je doživela tako zverinsko mučenje. Tudi sama sem čisto na tleh, trpim, hudo me je prizadelo, tako da ponoči ne spim.«
Ogorčen je bil tudi Emil Senčar, dr. vet. med., z Veterinarske bolnice v Ptuju:
»V naši ambulanti sicer skoraj vsak dan doživljamo najrazličnejše poškodbe živali, tu in tam v kakšnem delu telesa mačke ali psa po naključju najdemo tudi kakšen metek od zračne puške, a kaj takega, kot se je pripetilo mucu Pepiju iz Sovič, še nisem videl. Takoj po pregledu v naši ambulanti smo hudo poškodovanega muca stabilizirali, saj je bil zaradi udarcev nabojev v glavo nevrološko moten. Ugotovili smo, da je imel v prednjem delu glave, tik ob očeh, drug ob drugem 7 svinčenih nabojev zračne puške, nekaj jih je bilo vidnih na pogled, nekaj ne, da bi ugotovili dejanski obseg poškodbe, pa smo opravili še rentgenski posnetek glave.
Na srečo se je izkazalo, da nobeden od nabojev ni prebil lobanjske kosti, zato smo jih kasneje z operativnim posegom brez težav odstranili, muca pa hospitalizirali, tako da je pri nas ostal še nekaj dni na terapi-
ji. Moram reči, da je bila kljub nezaslišanemu dejanju brezvestnega človeka do neke mere še sreča v nesreči, ker nobeden od metkov ni zadel očesa, saj bi to lahko bilo za muca usodno. Ker je bilo očitno, da je bil muc ustreljen v glavo namerno, sem zadevo prijavil policiji, o dogodku pa sem obvestil tudi Društvo proti mučenju živali iz Ptuja.«
Tudi predsednica tega društva Kristina Pšajd je takoj reagirala, si najprej ogledala poškodovanega muca ter pojasnila, da bodo v sodelovanju s policijo ter bližnjima šolama poskušali odkriti storilca tega nečloveškega dejanja.
»Zgrožena sem nad dejstvom, da je današnja družba, ki se šteje za zelo pametno, napredno in razgledano, tako "bolna", kajti takšnega grozodejstva ne more početi zdrav človek,« je poudarila Pšajdova.
Ko smo v sredo dopoldne ponovno obiskali Veterinarsko bolnico v Ptuju, je bil muc Pepi že v varnem objemu svoje gospodarice Ivanke in ji kljub še ne povsem zaceljenim ranam na glavi pridno predel. Dober znak, smo si dejali in se skupaj z Ivanko veselili sporočila dr. Sen-čarja, da bo po vsej verjetnosti z mačkom Pepijem vse v redu. V glavnem, kajti ko je "škljocnil" fotoaparat, je muc trznil ter glavo sunkovito zasukal vstran. Kot
da bi se hotel izogniti še kakšnemu metku. Zagotovo bo potrebno še veliko časa in ljubezni, da bo spet tako, kot je bilo pred krutim dejanjem brezvestnega človeka. Naj ga peče vest, saj se je spravil na nemočno žival, jo morda celo privezal ali spravil v kakšno cev, da ni mogla pobegniti, kajti metki v glavi so bili drug ob drugem.
Zagotovo vam je kruta zgodba mačka Pepija segla do srca, morda je celo vzbudila gnev nad brezvestnim storilcem nezaslišanega dejanja. Če želite, da se kaj podobnega ne bi več pripetilo, če želite ubogim živalim pomagati, bodo v Društvu proti mučenju živali Ptuj s sedežem v Ulici pohorskega bataljona 8 veseli, če jim sporočite kakršen koli drug primer mučenja, zanemarjanja ali trpinčenja živali. Za vse podobne primere brez odlašanja pokličite predsednico društva Kristino Pšajd, GSM 031 733 454! Več o njihovi dejavnosti in aktivnostih pa lahko najdete tudi na njihovi spletni strani: http://www.geocities.com/ dpmz_ptuj.
M. Ozmec
Crna kronika
Izsledili požigalca vojaškega skladišča
V prejšnji številki Štajerskega tednika smo poročali o požaru na objektu bivšega vojaškega skladišča ob Potrčevi ulici v Ptuju, v katerem sta objekt in inventar skoraj v celoti zgorela, gasilci pa so ga pogasili proti jutranjim uram. Po nestrokovni oceni znaša materialna škoda okoli 7.000.000,00 tolarjev. Pri ogledu so policisti ugotovili, da je ogenj izbruhnil v zgornji etaži objekta in da je bil namerno povzročen. Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor so še istega dne izsledili in prijeli dva mladoletna Ptujčana, stara 18 in 16 let. Pri postopku z osumljenima so ugotovili, da sta po požigu izvršila še nekaj kaznivih dejanj: vlomila v kiosk v Trstenjakovi ulici na Ptuju, pri katerem sta povzročila za okoli 150.000 tolarjev škode (policisti so ugotovili, da sta pred tem, v maju, vlomila že dvakrat), poškodovala novogradnjo v Maistrovi ulici in povzročila za okoli 100.000 tolarjev škode. Zaradi navedenega so ju s kazensko ovadbo privedli preiskovalnemu sodniku ptujskega sodišča.
Umrl v prometni nesreči
4. junija ob 4.20 se je na regionalni cesti I. reda izven naselja Placar zgodila prometna nesreča, ko je 29-letni voznik osebnega avtomobila v blagem desnem ovinku zapeljal z vozilom v levo na banki-no, nato pa v obcestni jarek, kjer je trčil v betonski prepust. Zaradi poškodb je umrl na kraju nesreče.
Ptuj
Predavanje varuhinje bolnikovih pravic
V slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju bo v sredo, 14. junija, ob 19. uri predavanje Magde Žezlina, varuhinje človekovih pravic. Ob tej priložnosti bo predstavila svoje delo oziroma pristojnosti, ki jih ima kot varuhinja bolnikovih pravic, vrste pritožbenih možnosti, zakonsko ureditev inštituta varovanja bolnikovih pravic v Sloveniji in izkušnje kot varuhinje bolnikovih pravic iz Maribora.
MG
STE BILI POŠKODOVANI
Napoved vremena za Slovenijo
če Barbara (11.) deži,	2OT
bodo jeseni grozdja polne kadi.
Danes bo povečini sončno, popoldne bodo le posamezne kratkotrajne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, ob morju okoli 12, najvišje dnevne od 17 do 22, na Primorskem do 24 stopinj C.
V soboto se bo od severovzhoda pooblačilo. Krajevne padavine, deloma plohe, bodo že zjutraj zajele SV Slovenijo in se nato širile proti zahodu. Zvečer bo na Primorskem zapihala burja. V nedeljo bo na Primorskem povečini sončno. Drugod bo sprva pretežno oblačno, dež bo dopoldne povsod ponehal. Pihal bo severovzhodni veter.
^mtÂïïKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
p^raVna^ v prometni
—v	NEZGODI?
^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 tel'I^.SÎ 080 1 3 1 4
ODŠKODNINE ODKUP DELNIC
STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
Hiuim In «Gilli. II.O.G. ^
PE PTUJ, Trstenjakova 5 iii.ni».mi.«u.i
'^^■OSO 10 17
ABA
PTUJ
B>il|lntniuit.|l.
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
ŠtuM 26a I SmerGrajena^ Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
Klas GM
PODVINC115, PTUJ
TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
PRODAJA IN MONTAZA
JELOVICA