ijef
osri
foptijmo
in
285
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^^^	SLOVENIAN M OKNI Hu
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSFAFKK
CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, DECEMBER 8, 1944	LETO XLVII — VOL. XLVII
Ingleški tanki in bombni-i pritiskajo na Srke
I Atene, Grčija, 7. dec. — Angleška pehota, katero so j ] Izpirali tanki in bombniki, topništvo in oklepni vozovi, si j, 1 ^irala pot od hiše do hiše okrog Akropole, kjer so se uta- i i |ri'l uporni partizani. Danes se poroča tudi o bojih po J ^ kjer so se pograbili grški nacionalisti in partizani. !\
i Angleški bombniki so metali 1 bombe na partizanske pozicije j v parku vzhodno od Akropole in: ^ topništvo je metalo izstrelke v J druge partizanske pozicije. ' I Splošno mnenje je, da če ne ^ bo ta civilna vojna v Grčiji ž kmalu končana, da se Grčija 1 dolgo ne bo mogla dvigniti iz ka. j osa, v katerega jo je pahnila £ nemška okupacija.	j ^
Angleški general Scobie poro. j 1 ča, da je odpor partizanov v Ate-1N nah in Pireju vedno'šibkejši.1 Mnogi okraji so danes že poči- i ščeni partizanov. Angleško po-1* veljstvo zatrjuje, da je bil zajet = nek nemški častnik, ki je vodil C grške partizane v teh bojih. i
General Scobie je poslal parti-1 i zanom v utrjenih pozicijah v j y Atenah ultimat, da se morajo' r podati do polnoči. Ker se temu' 1 niso odvzali, so se prikazali nad, j partizanskimi pozicijami angle-j s ški bombniki in začeli metati (] bombe danes zjutraj ob 8:15. j fc Dim in plamen je kmalu švignil proti nebu. d Angleški tanki, ki stoje eno (] miljo od središča mesta, so stre- j l ljali 75 palčne krogle v parti-iri zanske pozicije zadej za moder- § nim stadionom. n -o-
Iz raznih naselbin j 5
I c
Tower, Minn. — Dne 8. nov. c je v bolnišnici v Minneapolisu . umrla Frances Gornik, roj. Sla- g be v Logatcu in stara 67 let. Po- \ kopana je bila v Towerju, kjer ; je imela svoj dom. Tukaj zapu- [ šča tri sinove, kakor tudi tri po- j ročene hčere v St. Paulu, drugo v Minneapolisu in tretjo v Em- ^ poriji, Kans., in 13 vnukov.
Buenos Aires, Argentina. —' ] V Lomi Negri se je poročila Olga1; žlemberger, doma iz Nemške1 vasi pri Trebnjem na Dolenj-j ] skem, z Josipom Gasperinijem iz Trente, Primorsko. — V bolnišnici je umrla Karolina Ličen,1 stara 45 let in doma iz černič na; Vipavskem. Bolehala je več let:' na jetrih in umrla po operaciji. ] Zapušča moža in tri hčere.
Klein, Mont. — Po daljši bo- < lezni je 13. nov. umrl Matt Bro-' zičevič, star 70 let, rojen v Jugo.j !|slaviji. Zapušča hčer in sedem sinov (tri pri vojakih in eden teh | se je udeležil pogreba).
Butte, Mont. — Dne 17. nov/ 1 je tukaj umrl Valentin Popish (Papež), star 58 let, doma iz Lo-; i pate pri Hinjah. Tu zapušča več 1 i vnukov ,v starem kraju pa dve • sestri, če sta še živi. V Ameriki1 > je živel 40 let.	•
3 Bu.enos Aires, Argentina. —1
-	V Tropezonu je 3. avg. umrl Jo-5 že Frandulič, star 43 let in doma
-	iz Jame!j na Krasu. Bolehal je
-	osem mesecev — malo prej si je
-	zgradil čeden dom. Zapušča ženo in dve mladoletni hčeri. — V umobolnici v Open Dooru je, umrl Rihard Prinčič, star 35 let J
e in doma iz Morskega križa naj si Primorskem. Bil je samski, k Strabane, Pa. — Dne 26. nov. v je tukaj umrl Frank Bole, star k 64 let in rojen v Slavini na Nosi tranjskem — po domače Slugov. )- Zapušča hčer, bi-ata in več nečakov.
on gisoBovi;
Jk Frank Zupan
1^'aj je umrl, kmalu po- c
l''. ko je bil pripeljan v bol-
flco, Frank Zupan star 74 J
| stanujoč na 1753 E. 39. 1
j je bil iz Javorice na (
Irskem. V Ameriki je bi- c
P<i 40 let in je stanoval pri 1
|| ini Ferenčič nad 20 let.
iJe član društva sv. Nikola- c
F' 22 HBZ. V stari domovi- 1
I^Pušča ženo, sina in hčer. ^
jas> odkar je bival v Ameri- s
tJe delal na rudi ob jezeru. v
Ip> bo v soboto ob 8:30 iz r
povega pogrebnega zavo- «
1V cerkev sv. Pavla na 40. f".	z
L Rudolph Zakrajšek	\
1^ smo že včeraj poročali	^
|>rl Rudolph Zakrajšek,	"
l50 let. Rojen je bil v Cle-	!.
iz poznane pionirske
L'"6 Zakrajšek, po domače	^ 'm Bolehal je zadnjih |j Mesecev. Stanoval je v
domu na 4608 Superior	n
zapušča tukaj so- ]' i,0 Bertho, hčer Florence I sina T/Sgt. Roberta ne- r 1 Italiji, brata Franka, se-Ipftiino Gregoric in Rose I t ter več drugih sorodni-lj ^°greb se bo vršil v poniji zjutraj on 9:15 iz Za- j |v °vega pogrebnega zavo-I. Cerkev Brezmadež. Spo- j 1 l!1 na Kalvarijo v družin- ] Bodi pokojnemu : I. blag spomin, preosta- j I a izrekamo naše sožalje. ,
N LOKAR BO j |JNlK GUVERNER-JUUSCHETA
ni novi guvetner države ■ ijj ^ank Lausche, še obelo- < f\, Sv°iega kabineta, pa je ' I j0' da bo njegov osebni taj- j L olln E. Lokar, ki je zdaj . ik^ izvršni tajnik v županja Uradu.
L 11 Lokar jez Lauschetom, ; 1r Je ta v političnem življe-je njegov bailiff na1 lj|1 in okrajni sodniji ter je Lvse Lauschetove politične'
JSe,
--o-
| ^Uclid dobro dela
■L. Rednem Euclidu pridno Im Jo vojne obveznice. V Prodaji so že presegli ano kvoto, samo bondi
I Ju	'
i . so še nekoliko zadej. m. °Vensko sekcijo vodijo litijo sledeči: načelnik je 1; Intihar, ostali pomočili : Anton Strnad, Joe I,'.Albina Vesel, Mrs. Sve-|5ary Yapel, Frank Segu-li^dy Yerman, Louis Mo-jv fiances Modic. Jw^i vojaki bodo imeli k;°sti pri ulični |<Vj stvo clevelandske ulične Ji^'. da bodo imeli vrnivši L1 Prednost za službo. Vsak pil.130 dobil pri skušnji v točk nad drugimi. Vsak Iv>1 vojak, ki bo pa hotel lit bo dobil začasen do-1 železnice.
Zahteva postavo, ki bi prepovedala delavcem zapustiti delo
Washington. — J. A. Krug, načenik urada za vojno produkcijo, je apeliral na kongres, naj napravi postavo, ki bi prepovedala delavcem zapuščati vojno i industrijo ter iti na delo v manj j važno industrijo. Ta postava' naj bi prepovedala manj važnim industrijam najemati delavce, j Dalje naj bi ta postava prepovedala civilnim industrijam najemati več delavcev, kot jim je pa določeno od komisije za delovno silo. Ta komisija ima sicer že take določbe, toda za seboj nima postave, da bi jih izsilila. !
Rekel je, če bi imele vojne' agencije tako oblast nad delavci1 kot jo imajo nad materialom za1 industrijo, bi bil problem delovne sile takoj rešen.
-o-
M ustoličenju novega guvernerja Lauscheta ne )o nobenih svečanosti
John E. Lokar, tajnik župana ; Lauscheta in njegov kampanjski ] nanager tekom volivne kampa- i lje, nam je povedal, da bo usto- ] ičenje guvernerja Lauscheta po- -čolnoma preprosto, brez vsakih1 ] svečanosti. Ne bo nobene para-| le, nobenega plesa in nobenega i -janketa.
Ustoličenje se bo vršilo v pon- j leljek 8. januarja okrog enajstih , lopoldne v Columbusu v državni j liši. Zaprisežen bo po predsed- j j liku najvišjega državnega sodi. : iča, nakar bo imel novi guver-ler svoj govor na narod.
Za to priliko ne bo izdanih ali razposlanih nobenih vabil, nam ie povedal Mr. Lokar, niti ne bo Janih nikakih vstopnic. Vsak je iobrodošel k ceremonijam, reven ali bogat in vsak bo imel priliko seči guvernerju Lauschetu v roko. To bo prvič v zgodovini dr- j žave Ohio, da za ustoličenje ne bo izdanih nobenih vabil in nobenih vstopnic.
Kdor Clevelandčanov bi hotel takrat v Columbus se lahko odpelje zjutraj ob sedmih (cleve-landski čas) iz Terminal postaje. Vlak pripelje v Columbus ob 10:30 dopoldne. Isti vlak odpe-; lje iz Columbusa ob 5:20 popoldne, ter dospe v Cleveland ob 8:05 zvečer.
-o-
Ameriške čete so stopile i na Ormoc, zadnjo postojanko Japoncev na Leyte
Filipini, 7. dec. — Ameriške čete so invadirale Ormoc, ki je zadnja močna postojanka Ja-! poncev na otoku Leyte. Tako naznanja gl. stan generala Mac-1 Arthurja. Poročilo tudi zatrjuje, da so se spustili na Leyte japonski parašutarji. Toda Ame-rikanci so jih kmalu izsledili in pokončali. To je bilo prvič, da so poslali Japonci parašutarje v boj.
To zadnjo invazijo je izvedla 77. divizija, ki je zdaj prvič stopila v boj na Filipinih.
-o-
Poroka Mrs. Ana-Savnik iz 7507 Aberdeen Ave. naznanja, da se i bo v soboto 9. decembra poročila j v cerkvi St. Francis ob desetih ■ njena hči Dorothy z Pfc. Frank Sztul iz 1089 E. 77. St. ženin je prišel domov na dopust s Pacifika, kjer je služil pri 37. ohij-ski diviziji. Na poročno potovanje bosta odpotovala v Miami, Florida, želimo jima vse najboljše.
JAPONCEM SO SKLATILI 63
BOJNIH LETAL
Naši letalci so napadli Mukdeim in druge tarče po Mandžuriji
Washington, 7. dec. — Velika skupina super bombnikov B-29 se je danes dvignila z baz v Aziji ter poletela nad Mandžurijo. Ameriški letalci so bombardirali japonsko vojn0 industrijo. Pri tem so jih napadli japonski letalci in posledica je'bila, da je danes 63 japonskih letal manj.
Ameriški letalci so izvršili napad pri belem dnevu in ob lepem vremenu tako, da so bile tarče vidne in bombe so jih dobro pogodile.
Radio iz Tokia je priznal ta bombni napad trdeč, da je bilo uničenih 15 ameriških bombni-1 kov.
Danes sta se dvignila z baze na otoku Saipan dva ameriška bombnika in sicer 7 ur narazen. Oba sta poletela had Tokio na poizvedovanje. Gredoč sta pa vrgla Japoncem za spomin nekaj bomb za komat.
Istočasno pa poroča admiral Nimitz iz Pearl Harborja, da so japonska letala včeraj obiskala ameriško letalsko bazo na Saipa-nu. Bombe so uničile en super bcmbnik na tleh, dva pa poško-
Hnval«
i Ruske kolone so samo 35 milj ie od avstrijske meje
Lodon. — Prednje straže ruske kolone, ki prodira zapad-no po južni Madžarski, so obšle spodnji del Blatnega jezera in so oddaljene od avstrijske meje samo 35 milj še. Istočasno se pa poroča iz Berlina, da Rusi ogrožajo Budimpešto od treh strani.
Največja nevarnost preti madžarski prestolnici od armade maršala Tolbukina, ki prodira zapadno ob reki Donavi. Nemci so se že umaknili iz Erosi, ki je samo 13 milj pod Budimpešto.
Radio iz Moskve je danes apeliral na Avstrijce, naj organizirajo odpor proti Nemcem, ker se od ure do ure bolj krči razdalja ruske armade od avstrijske meje. "Uprite se vsakem ukazu, da se preselite v Nemčijo! Organizirajte odporno silo!" se je glasil apel iz Moskve.
-o-
Rdeči križ bo zaprl urad na 55. cesti
Rdeči križ sporoča, da bo v soboto zaprl svoj urad v knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. Od pondeljka naprej se morajo obrniti vsi tisti, ki so biti prizadeti v katastrofi plinarne in ki dobivajo kako podporo od Rdečega križa; na Mfsš Cecile T. McKay, 1227 Prospect Ave., kjer je gl. urad Rdečega križa.
Razne vesti od naših borcev v službi Strica Sama
Vojni oddelek sporoča, da je bil 12. novembra ubit v Franciji Pfc. Ludwig F. Laurich, sin Mr. in Mrs. Anton Laurich iz 15702 Saranac Rd. Služil je pri obrežnem topništvu. Pohajal je v CollimvOod višio šolo in potem je bil uslužben pri White Motor Co. V armadi je bil od februarja 1943. Februarja letos je bil poslan preko morja. Poleg staršev zapušča ženo Frances, brata Antona in Johna ter sestre: Mrs. Ann Kovach, Mrs. Antonia St. James in Mary. Naj mirno počiva v tuji zemlji, preostalim izrekamo naše sožalje. V torek ob 9:30 bo darovana zanj sv. maša v cerkvi Marije Vnebovzete. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. ki ta »b Mr. in Mrs. Frank Stepic iz 22701 Vera Ave., Warrensville Heights, O. sta bila obveščena, da je bil 16. novembra ubit v Franciji njun sin Pvt. Henry J. Stepic. Služil je pri pehoti od marca 1943. Preko morja je bil poslan letošnjega avgusta. Poleg staršev zapušča sedem bratov : Pfc. Albert in Pfc. Edward, oba v Belgiji Johna, Louisa, An. I thony, Franka in Josipa ter sestre: Madeline, Mrs. Sophi« Nosse in Mrs. Mary Cesek. Naj mu bo lahka tuja zemlja, pre-I ostalim naše sožalje.
tna ki Ko
! Louis J. Sadler, sin Mrs. Vic toria Carson iz 6024 St. Claii ' Ave., ki je bil poročan med ra njenimi 19. septembra v Fi-an ciji, je za ranan&i umrl drug
•	dan. Ranjen je bil štiri dni prei ■ svojim 19. rojstnim dnem. V ar J madi je služil od oktobra 194;
•	in je dobil treningo v Fort &nox Ky.
| Pvt. Frank J. Yane, sin Mrs.'v ! John Yane iz 23901 Aurora Rd.,' r Bedford, O. je bil ranjen v|r Franciji 10. avgusta. Toda na 9.; s oktobra se je vrnil zopet na s fronto in je sedaj v Luxembour-'t gu. V armadi je od 13. julija 13 1943. Prej je bil zaposlen v Gra-! phite Bronze Co. Star je 30 let j, in doma ima ženo Kathleen. ^
Pitt Ra Rs	v
Pvt. John Sodeč, sin Mrs. " Margaret Sodeč, 1134 E. 168. St. t je doma na dopustu za 15 dni.! V soboto se bo vrnil nazaj v taborišče Livingston, La.
PU Ki' K*
Iz taborišča Hood, Texas, se , je oglasil Pvt. Bob Meglich, sin . Mr. in Mrs. Joseph Meglich, ] 1003 E. 64. St. Staršem sporoča, j da je prejel Ameriško Domovi- , no, katere je bil silno vesel. Ko ; je čital novice od doma, se je po- ' čutil kot bi bil na slavnem St. ; Clair ju.
Vojni oddelek je obvestil Mrs. Ruth Miller, da je bil 16.
■	novembra ubit v Nemčiji njen
■	soprog Sgt. Edward M. Miller,! , sin Mrs. Agnes Miller iz Bed-, . ford Heights. Doma zapušča'
■	tudi sina Davida, star -2 leti. i Star je bil šele 22 let in je slu-i žil v armadi dve leti. Preko -j morja se je nahajal 18 mesecev. Zapušča brate: Sgt. Peter je v Indiji, Josepha, Franka, -
- Ralpha in Pavla ter sestre: f'j Mary, ki je bolničarka v St. -'Alexis bolnišnici, Mrs. Emily, -', Sterba in Mr. Josephine Ozi-i|mek. Naj mu bo lahka tuja i1 zemlja, preostalim naše soža--'lje. Pogrebna maša za mir in 3 pokoj njegove duše bo darova-:, na jutri ob devetih v cerkvi sv. Imena na. Broadway.
Nemci pripravljajo silno obrambo Kolina ob Reni
Pariz, 7. dec. — Ameriški tanki so se danes približali na tri milje in pol Saabruckenu. Istočasno pa ameriško topništvo že osem dni neprestano pošilja salvo za salvo v to nemško mesto, ki ga imenujejo "mali Pittsburgh." Poulični boji se vrše še vedno v Saarlauternu, ki je drugo največje mesto za Saabruckenom.
Nemške pozicije pred Kolinom11 so bile že drugo noč močno razsvetljene, kar znači, da sovra- I žnik mrzlično dela na obrambah -pred Kolinom. Nemci priprav- ' Ijajo obrambo ob reki Erft, ki teče 8 milj od Kolina in je 100 čevljev široka.
Ameriška 1. in 9. armada sta zdaj ob reki Roer in manj kot 22 milj od Kolina. Preko te reke se Amerikanci še niso podali.
V	Dunkirku se še vedno naha-	' ja nemška garnizija. Danes je	1 bilo slišati od tam silne detona-	1 cije ,kar znači, da Nemci uni-	1 ču je j o pristanišče in da se name-	i ravajo podati.	<
Nemci vedno bolj izgubljajo tla v Alzaciji in Lorraini. Tretja ' ameriška armada ima že več Po- ' saarja v svojih rokah, kot je \ ostalo Nemcem francoske Alza- j cije. Tukaj imajo Nemci V rokah samo še mesto Colmar. Ame. ' rikanci imajo zdaj v svojih rokah več kot 700 štirjaških milj ( nemškega ozemlja. To s0 si osvojili v tej ofenzivi, ki traja • danes ravno en mesec.	]
-o-
Ameriški letalci so v treh letih uničili	i
sovražniku 29,316 letal
Washington. — Ob tretji ob- i letnici napada na Pearl Har-bor je ameriško letalsko poveljstvo izračunalo, da je ame- • riška zračna sila uničila sovražniku 29,316 letal. V treh letih so izvedli ameriški letalci nad sovražne tarče 1,566,329 poletov ter vrgli sovražniku za vrat 1,202,139 ton bomb.
V	istem času so pa Amerikanci izgubili 13,491 svojih le- ■ tal in 86,580 mož, med katere štejejo ubite, ranjene in pogrešane.
-o-
Krompirjeva letina je letos manjša
Washington. — Uradne številke kažejo ,da bo znašala letošnja letina krompirja v Zed. državah nekaj nad 387 milijonov bušljev. To je za 15% manj kot lansko leto. Kar vlado najbolj) skrbi je to, da ne bi farmarji prenaglo pošiljali krompir na trg. Potem ga bo dovolj za vse okraje. Vlada bo podpirala cene do aprila tako, da tisti, ki bodo držali krompir do takrat, ne bodo na izgubi.
-o--j
Na gl. letno sejo! i
V	nedeljo popoldne ob eni se bo vršila glavna letna seja samostojnega podpornega društva Presv. Srca Jezusovega, člani so vabljeni vsi, če jih le ne zadržuje delo ali bolezen. Seja se vr-
:. ši kot navadno v sobi št. 3 staro poslopje SND na St. Clair Ave.
Tretja obletnica
i V soboto ob 7:30 bo darovana , v cerkvi Marije Vnebovzete ma. ša za pokojnega Antona Z ust v spomin 3. obletnice njegove smrti.
-o-
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
Okraj Cuyahoga bo morda že ta teden dosegel
predpisano kvoto g
| !	^ '1 ^J
Načelniki kampanje za 6. vojno posojilo poročajo, da so včeraj prodali še enkrat toliko vojnih obveznic kot druge dneve. Ljudje so jih več kupili v spomin tretje obletnice napada na Pearl Harbor.
Do včeraj je bilo prodanih v okraju Cuyahoga vojnih bon-dov za $172,387,209, dočim znaša predpisana kvota za okraj $219,618,000. Pričakuje se, da bo okraj že do konca tega tedna dosegel predpisano kvoto, dasi bo trajala kampanja še ves drug teden.
NAŠI IN^NIRJI POPRAVLJAJO ZDAJ LONDON
London. — General Eisenhower je določil 3,000 ameriških inženirjev iz armade, ki jih je dal na razpolago angleški vladi, da pomagajo popraviti razbiti London.
V	Londonu samem čaka več kot 70,000 poslopij na popravila. Poprave bodo stale več kot $140,000,000.
-o--
Maše za pok. vojaka
V	soboto 9. decembra bodo darovane v cerkvi sv. Vida ob devetih tri sv. maše hkrati za ■ pokojnega vojaka Edwarda Kuž-riika v spomin 30 dnevnice. Sorodniki, prijatelji in znanci so prijazno vabljeni.
Vabilo na sejo
Društvo Slovenec št. 1 SDZ vabi na letno sejo v nedeljo 10. decembra ob 8:30 zjutraj v SND na St. Clair Ave. Volitev odbora za prihodnje leto in druge važne zadeve bodo na dnevnem redu.
I
i ...
Pozor, društva!
Na svojih letnih sejah med drugim tudi sklenite, da bo dalo vaše društvo letni oglas i v Ameriško Domovino. Tak I oglas je priobčen vse leto po j enkrat na mesec ,včasih tudi > večkrat in stane za vse leto samo $5.00.
V takem letnem oglasu ima društvo imena svojih uradnikov ter čas in prostor mesečnih sej. Važno je, da vidi ; članstvo vsaj enkrat na mesec ' v dnevniku imena in naslove , društvenih uradnikov ter čas I in prostor sej. i Društva naj nam tudi spo-. roče imena novih uradnikov, r da jih priobčimo zastonj" na - prvi strani. Obenem nam naj I pa sporočijo, če hočejo imeti v Ameriški Domovini letni ? i oglas, i __
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEndcrson 0C28	Cleveland 3, Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3 50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents.
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879.
No. 285
Fri., Dec. 8, 1944
ško silo. Na Kitajskem so komunisti na pasivni rezistenci in čakajo ugodne prilike. Z eno besedo: po vsej Evropi so komunisti na pohodu. Edino v Angliji in v zapadni hemis-feri, to je v ameriških republikah nimajo še moči, dasi se trudijo na vso moč, da bi jo dobili.
Vsega tega so krive demokracije, ki so se igrale z rdečim ognjem, zdaj se pa trudijo na vso moč, da bi ga pogasile. Ali se jim bo posrečilo pogasiti požar? Morda . . .
............ . ' 1 I
Newburške novice
..............—........—■—•——•—u
Tudi ameriška malha ima dno
Tukaj je, kot razvidimo iz časopisja, angleška misija, ki se pogaja za posojilo po vojni v vsoti 5 bilijonov dolarjev. To posojilo naj bi pomagalo Angliji na noge po vojni. Posojilo bi morala dati naša vlada in kot se govori, ne bo dosti zaprek, da dobi Anglija to posojilo, pod gotovimi pogoji, seveda.
Angleški argumenti za to posojilo so dvojni: prvič, da more samo ekonomsko močna Anglija sodelovati pri vzdrževanju svetovnega miru in drugič, da more ameriško blago najti dober trg samo v propesritetni Angliji.
Brez dvoma sta oba argumenta konkretna in logična. Toda vprašanje nastane: v koliko bo Angliji teh pet bili Johnov dolarjev pomagajo, da se ekonomsko zopet dvigne? Ako se bo izkazalo, da ta vsota ne bo zadostovala, ali bodo Angleži pričakovali nadaljnega posojila iz istega žepa?
Dalje moramo vedeti, da ni samo Anglija, ki nas bo vprašala za posojilo. Prišla, bo Francija. Za koliko bo vprašala Francija? Prišla bo Italija. Za koliko bo vprašala Italija? Pa ne samo te, ampak na ameriško bisago se bodo obrnile tudi druge dežele, ena za večje, druga za manjše posojilo.
Mi, Amerikanci, imai)io ogromne stroške s to vojno in še večje bomo imeli. To ni nobena tajnost. Tajnost je edino to, kako bomo to plačali in kdaj? Iz našega posojilnega sklada črpajo zavezniki naprej in naprej in bodo še črpali, vsaj do konca vojne. Velik delež imamo pri Relifnem skladu Združenih narodov. Kake štiri bilijone, morda celo pet, bomo morali vložiti v svetovno banko za stabilizacijo valute. Plačati bomo morali ogromne vsote kot povračilo produ-centom žita, da ga bodo mogli ceneje izvažati na svetovne trge. Ogromne milijone bomo morali dati za vzdrževanje cen farmarskih produktov.
Vse to bodo naši stroški, pa pri tem še lie računamo milijonov ali bilijonov, ki bodo potrebni za rehabilitacijo naše lastne dežele. *
Vzpričo vsega tega moramo računati, da so tudi naši viri izčrpl jivi, da ima tudi kredit naše vlade svoje meje. Naš kongres, ki mora dovoliti večinoma vsa taka posojila, bo moral končno prijeti svinčnik v roke in začeti računati, da bodo naši izdatki pričeli biti manjši kot pa dohodki. Zadnjih dvanajst let nismo niti enkrat še balancirali proračuna dežele. Tako ne sme iti naprej, ker tudi ameriška malha, ki je sicer v resnici dobro nabasana, ima dno.
Problem bi bil rešen
V Ameriki je preveč jajec. Dosti preveč. Lansko leto je vladna živilska administracija izdala apel na kokoši, naj nesejo kar se da. Pa so ubogale na celi črti in nesle, nesle, in nesle, da ima danes vlada, ki je garantirala farmarjem ceno jajcem, na rokah milijon zabojev jajec in skoro sto milijonov funtov posušenih jajec, dočim jih je kak milijon zabojev že spremenila v umetna gnojila.
Sicer se je nekdo potegnil za kokoši in dokazuje, da je bil apel narejen na kokošjerejce, ne na kokoši za več jajer;, da so torej putke pri vsem tem popolnoma nedolžne. Toda to dejstva ne spremeni in v deželi je preveč jajec, pa niso za to nič cenejša.
Istočasno pa vlada v deželi pomanjkanje cigaret. Ntekdo je prišel na krasno idejo, ki bi problem rešila, to je, da bi bilo jajec manj, cigaret pa dovolj. Ta brihtna glava namreč predlaga, naj bi vsak prodajalec cigaret ponudil osebi, ki bi hotela kupiti zavojček cigaret — eno jajce. Pozabil je sicer povedati, ali naj bo jajce na trdo ali na mehko kuhano, ali pa n?j bo v surovem stanju. Pa to nazadnje nima pomena, jajce je jajce in če bi ga kadilec vzel mesto cigarete, bi bilo kmalu jajec manj, cigaret pa dovolj za najbolj sitne. Predlagatelj tudi ni povedal, kaj naj "opal-dar" napravi, če bi kupec ne hotel vzeti jajca mesto cigarete, to se pravi, ali naj mu ga vrže v glavo in ga tako prisili h kupčiji, ali ga naj dene nazaj v zaboj.
Na vsak način je pa to dobra idpja, ki bi, ako bi se izvedla, rešila dva najbolj važna problema.
Komunizem dviga glavo
"Ko bodo komunisti videli zmago zavezniškega orožja na obzorju, tedaj se bodo dvignili in skušali dobiti oblasti v roke v vseh deželah." — Tako je našemu uredniku zagotavljal nek odličen rojak pred več kot desetimi meseci.
Danes vidimo .da je ta rojak videl v bodočnost. Skoro po vseh deželah dviga komunizem glavo ter skuša priti do, oblasti, ponekod fudi z silo, kot vidimo to v Grčiji. Komunisti so na pohodu v Franciji, v Belgiji, v Italiji, v Grčiji in v Jugoslaviji. Zaenkrat niso zmagali še nikjer, ve se pa danes se ne, kako se bo izteklo. V Belgiji jim je zmešala račune Anglija, ki je stopila na pomoč domači vladi s svojo armado. V.Grčiji vidimo isto. V Italiji je Anglija prepovedala grofu Sforzi, ki ima za seboj levičarje, prijeti vlado v roke. V Franciji so,.komunisti še dokaj mirni, toda pripravljajo se na pohod.
Tudi se ne bomo nič čudili, ako bodo hoteli komunisti prijeti Nemčijo v roke, kadar se enkrat zruši pred zavezni-
Advent pomeni prihod. Kdo pa ie imel priti, da je cel svet pričakoval njegov prihod? Celo Janez Krstnik je poslal svoje učence povprašat : "Ali si ti tisti, ki ima priti, ali naj drugega čakamo?" Janez je v'e-del, da je Jezus "ta pravi." Učence ,je poslal le radi njih samih in da polagoma obrne pozornost od sebe na Mesijo. Torej Bog, Sin božji, je tisti pričakovani skozi tisočletja. Koliko let je preteklo od naših prvih staršev, Adama in Eve, pa do Kristusovega rojstva, to morda nikdar na tem svetu ne bomo vedeli za gotovo. Stari zakon sicer govori o nekaterih osebah, po katerih se more dognati, da je preteklo najmanj štiri tisoč let. Znanost o preiskavi zemeljskih plasti in raznih okamenelih stvareh, ki se dobijo v teh plasteh, pa kaže na veliko daljšo dobo, mogoče petdeset tisoč in večletno dobo. Adam in Eva nista imela koledarja, da bi ga bila obesila na steno, tudi njih nasledniki niso šteli leta, kot jih mi.
Ni na tem, kako dolga je bila doba. Glavno je, da se zavedamo, kdo je tisti, ki je prišel na svet odrešit ljudi. Božič je spomin na rojstni dan Kristusov.
V današnjih dneh postaja Božič dan dobrih jedil in darov. Celo verni ljudje govorijo preveč le o telesnih dobrotah in premalo o dušnih dobrinah. Je že iprav, da .je dan veselja. In ni napačno, da tudi telo čuti velikost božje ljubezni. Vendar mora' biti duša prva. Zato tudi otrokom govorite v adventnem času o božji ljubezni in rojstvu Kristusovem, da jim misel na Božič ne bo predstavila le trebu-žastega, rdečeličnega, belobra-$atega moža. Naj Božič vselej pomeni betlehemski hlevček in dete Jezusa. In, mesto preobilnih raznih nepotrebnih darov, napravite doma jaslice, ki naj krasijo vaš dom od Božiča pa do Treh Kraljev. Pa, četudi nimate malih otrok, vsi smo otroci božji, tako hoče Jezus, ki pravi: "Ako ne postanete, kot mali otroci, ne poj-dete v nebeško kraljestvo." Saj ravno zato je prišel Zveli-čar kot dete na svet, da bi ga čim prej vzljubili. Predstavimo si to na Božič z jaslicami. * * *
Zopet eden. Zate in zame je morda novica, da je zopet eden naših fantov padel na bojnem polju, nekaj kar smo pričakovali in nas ne gane tako globoko v srce, kot tam, kjer ga bo manjkalo, kjer bo vsak kos njegove obleke le žalostni spomin, da ga več videli ne (bodo na tem" svetu. Prav tako bo na domu Frank Štepi-ca v WaiVensvill'e ^Heights, kjer šo prejeli žalostno vest, da je padel njih sin Henry nekje na Francoskem. V bližnji pri-hodnjosti se bo vršila slovesna črna sv. maša zanj. Naj mu bo Bog milostljiv. Svoje mlado življenje je žrtvoval za ohranitev prostosti in svoboščin, katere smo v Ameriki vživali do sedaj in jih želimo ohraniti tudi za naprej. Naj počiva v miru. Naše globoko sožalje naj bo tukaj izraženo družini
Frank štepica.
* * - *
Sorodniki sledečih vojakov ;o prošeni, da nam dajo prave naslove. Poslali smo jim knjižice, pa so zavitki prišli nazaj : Charles Telatko, Albert Lipnos, John Grill, George Hri-
bar, Joseph Cigoi, Joseph Lu-kač, Carl Hrovat, Frank Vene, Frank J. škerl, Norman Fink, Martin F. Hrovat, Frank Hrovat, Frank R. Blatnik. Ako nam dajo domači prave naslove, jim bo mogoče poslati za Božič mali spominček in pismo,
kakor smo poslali tudi drugim. * * *
Neki vojak na fronti je stokal : "Vojna je skoraj tako huda, kot je treniranje v kempi." * * *
Stari župnik v bližini nekega poletnega zatekališča (summer resort) je bil sit novodobne ženske mode in kratkih hlačic, v katerih so nekatere prihajale v cerkev. Tako piše Fr. Lord. Zato je rekel kaplanu, naj pazi in zabrani ženskam v tako nedostojni obleki vstop v cerkev. Neke nedelje je zopet prihajala taka žival in kaplan jo je ustavil pred vratmi. Ko ga zagleda, hiti k njemu in z vso vljudnostjo reče : "O Father, dobro, da vas vidim. Res ničesar nimam za na glavo in nisem vedela, ali smem gologlava v cerkev ali ne." — "Ja, saj pravim!" bi bila vzkliknila moja mati v
tem slučaju.
* * *
Naše društvo sv. Rešnjega Telesa je v nedeljo imelo letno sejo, na kateri so bile izvoljene sledeče žene: predsednica Mrs. Frank Gliha, podpreds., Alojzija Srebrnak, tajnica Mrs. Jacob Resnik, blagajničarka Mrs. Joseph Jakič. Društvo je tudi naročilo devet petih sv. maš tik pred Božičem kot prošnjo za mir.
To društvo je zelo agilno in veliko stori za oltarne potrebščine, skrbi za host je, rože, za mašno obleko in druge take reči. Zato smo dolžni ženam te bratovščine veliko in iskreno
zahvalo. Bog povrni.
* * *
Stric pečlar: "Praviš, da je otrok že šest tednov star. Pa mi nisi povedal. Ali že kaj govori?"
Ponosni oče: "O ne. Zdaj še ne govori."
Stric pečlar: "A tako! Je
moškega spola."
* *
Nekaj nerazumljivega je to, da tisti, ki najbolj vpijejo "demokracija, demokracija!" na vse viže delajo za porušitev vse prostosti in prave demokracije v svrho popolne diktature. V tem se vidi njih neiskrenost in
pa koristolovstvo.
!|! * *
PATHFINDER, tednik iz Washingtona pravi, da bo Angleška zopet začela podpirati Mihajloviča v Jugoslaviji mesto Tita. Angleška najbrže spregleduje, da ruski medved steguje svoje kremplje predaleč. Za Slovence in Slovenijo bo v tem nekaj upanja. Bodo morda končno res prišli do samo odločitve po tej vojni. * * *
Ubogi Ikes. Strašno je hud, ker mu je kongres določil samo $40,000 za telefon, ko je
vendar prosil za $375,000.00. * * *
Mary Annette Zupančič je ime muli hčerki družine August Zupančiča iz Indianapolis. OČe je moral iti k vojakom. Zato je mati, rojena Debelak, prišla stanovat k staršem Mr. in Mrs. John Debelak tukaj Miss Mary Annette bo torej spadala na dva kraja, v Cleveland in Indianapolis.
* * *
"Imel je tako značajnost," praVi nekdo, "ko sem ga prvič
videl, sem gledal doli nanj. Ko pa sem ga zadnjič srečal, sem gledal gori k njemu."
Nekdo je zračunal, da človek, ki zakolne desetkrat na dan, bo koncem svojega 60 letnega življenja imel 182,500 (sto in dva in osemdeset tisoč petsto) kletvin na vesti. Morda si tudi ti eden tistih, ki se pogosto poslužuje hudičevih molitvic. Opusti to nespamet.
# * *
"Mama! Daj mi dajm, da grem v šou!" je kričal devetletni smrkolin svoji materi. "Ako mi ga ne daš, bom butal s glavo v steno." Mati: "Kar butaj." Ta mati je bila pametna. Ni se pustila pregovoriti, ker je imela vzrok, pa magari, če buta trmoglavi sinko z glavo v steno. Stavim, da tej materi ni bilo treba dvakrat reči "nak," če je videla, da je "nak" prav. Disciplina na domu je
vredna več ko zlato.
* * *
Na- dražbi je bil tiger. Več cirkusmanov ga je hotelo imeti in so torej ponujali lepe vsote zanj. Neki človek pa je šel vedno preko njih in nazadnje tudi tigra dobil. Eden izmed cirkusmanov ga vpraša:" "Saj nimaš cirkusa. Zakaj ti bo tiger?" — "Veste kaj," je odgovoril mož, "žena mi je umrla pred par tedni in mi je tako dolgčas."
S: * *
J. B. Hemmeon, metodistovski pridigar, pravi: "žalostna istina je, da niti eden izmed deset tisoč protestantov ne pozna resnic in pa prakse (življenja po veri) katoliške cerkve." K temu bi mi dodejali, ne le protestanti, marveč tudi 25 procentov katolikov tega ne pozna. Vsi tisti, ki so življenje po veri opustili, so to storili zato, ker niso poznali ne nauka ne prakse. New York Sun je zapisalo katoliški cerkvi : "Ne čas, ne kraj nimata kakega zadržka. Katoliška cerkev še vedno prešinja ves svet s svojim naukom in svojimi običaji." Pa misli Adamič, da jo bo on podrl s svojo oslarijo, ki jo razpošilja med svet.
* !|! *
Bral sem, da je v Združenih državah vsak dan pet tisoč auto-mobilov vrženih v staro šaro. Hargole, če bo šlo tako naprej,
bo kmalu tudi moj na vrsti.
* * *
Sredi razvalin neke bombardirane katoliške cerkve na otoku Ley te stoji podoba presvetega Srca Jezusovega nepoškodovana po'koncu. Ali ni tako tudi z Nje. govo ustanovo? Vse naokoli je zmešnjava, kaos. Le papež, vidni poglavar Kristusove cerkve, še vedno trezno misli in deluje z vsemi močmi za povrnitev miru in reda na svetu.
Poziv na sejo
članice društva Collinwood Hive št. 283 Maccabees se prav vljudno vabi, da se v polnem številu udeležijo letne seje ,katera se bo vršila v pondeljek dne 11. decembra t. 1. Na dnevnem redu bo več važnih zadev in seveda tudi volitve odbora za leto 1945.
Predsednica bo otvorila sejo točno ob sedmih zvečer, torej pridite ob času. Na svidenje!
Tajnica.
vsaki mesec poslat asesment v vse ali pa tiste, ki niso Placa ' suspendirat.' Asesment bom F birala že od šestih naprej v P . | deljek 11. decembra in potem di med sejo. Le pridite vse.
Mary Otoničar, taJ111 ' Z
JS/S <v«
^	ma®10*0 !">
OCVIREK—	.u %
V torek večer, ko smo ^ ie peharje, da bi nastavili W ^ ca žu, nam je naša Johana pviP0 ^ 4 dovala, izkušnje iz svojih nj® fled let na' Miklavžev večer oz«r ^ ice drugo jutro. Miklavž je Pn" f. ] otrokom polne
sklede oren«; fig. Ko so se otroci vese1 ^ < p pih darov in so se začeli P1'1.1' | i m ljati na trenje, so pristop'11 ^ k>v. in ukazali: "No, zdaj ste se. Itqn hov in fig že nagledali, ki ^ se mž njimi!" Pa so ji*1 , % pobrali ter iz njih spekli n ^ potico. Tako je bilo takrat. nes je pa na svetu vse	[1
Tudi naš Jimmy je dobi' ^^ t m ampak njegova mama je n ^ f4vi po druge v štacuno, če Je , gV( 'fti; speči potico. Jim se jedrz ^ i! ^ jih postavnih pravic. J3^ 1 ostal v prepiru nevtralen, P'_ ^ ti, dobil pri Jimu nekaj Johani pa velik kos P°tice" Uj
se mora! ^Uj -----tre.
^ ®ji i
--------M6'1 !v°
"Ali si bil ti že kdaj «a ^ |je Siji?" vprašam .Franceta, .J^ zvesto poslušal roman o (0 1 pohodu v gozd.	„ jjjse § g,
"Nak, tiste časti pa ^ vji ^ imel, čeprav-bi rad	l»e ,
tisti kraj, katerega "^^ili '(fo vlačiš na dan in ga tako if 0 ^ kot bi bil res kinč nebesni ^ "Saj tudi je, ti rečem- ^ ce |o] sveta sem videl, saj sen1 ^ ^jj ta tam v Ribniški dolini 1« llljn p j6 ^ ki, bil sem na Kurešžku ; p io je sv. Ahcu, bil sem na v* či in celo na Trško g°r°. sti ^ \ j, enkrat zlezel, ampak vSl ^ ji, ki sicer niso, da bi J1'1. ^ i'op( tadlal, niso nič proti n^j siji. Res je, da se vi TOjjrfl13 H Ložani nekaj bahate s sv • -e o it ^ cirkom in Jože Lekša« ^^n Iq gf dan priveril, da bolj r0pl j,jeŽ° ^ ga kraja ga ni kot so v pj i^. Klanci, pa vse tisto n1 'j,, f ^ meri z našim krajem, gjjyi 1 jg Oče nebeški posadil Jlie ^v" :;o j co in špičasto Stražišče 1 ^ ^ lašč za nas. Zato ni 'p pre Blaževa Malka ka rtu< ^ ^ tam izza ovinka	f i
Jerneja zvonik, ko Je * vič iz Amerike." |?„ ]ji r ' It j e "Zakaj je pa tuli'3" S^, vedel France. , uaW-
"Zakaj neki? Od ^ ^ brž. Pa ti tega ne ,0k»U ^t; pasti, ki še nisi bil . j^š ^ Amerike, čakaj, tu^ ^ ^ ^ lil, razen, seveda, če * jp 1 ^ c prej nacejali v Grah«^^ zii« i, ^ ste izgubilzi pravi obči' ^ movine mili krtu. . jj^*' l)a'j
"Vidiš; naša MenišiJ^-er! zgodovino, čeprav m j.0d:l lolj pisana, ampak gre in* lt0t roda po ustnem i^oc> Le, ^ .^dlj pri tem vsak nekaj ^^ $ ^ naša zgodovina v lie:,k0 " 1 Se Saj si menda slišal, .	*
si krepki Meniševcl	t(ey
Turke, ali ne,?"	,
"Aha ,sem!" . Vtl S "Vidiš, takrat si J # ^ največ zaslug nek r'"' o j (najbrže je bil iz	^ o!
ki je šel na Turke s ** ^ ^ mo, pa ne od gnojih ^r^ od okovanega tajsia- t f zamahnil na levo,	j ^ n
desno, pa je ležalo * g0 R ^ listja in trave. 'Drufc - ^ ucvrli nazaj proti ši so jih podili d okonJ	^
niso mogli vjeti." ^ "Od hudilca so bih.
kejMenisevci/'jep^.^ ^
ce, "pa orjaki so	>
so kar s premami oP -	^
sebe."	.veI^ < K
"Orjaki? VWs**ggfi.ft S bili, ti rečem. Danes	,
koliko bolj pri tleh. ilto . jf
je Bog . nalašč	i ^
ustvaril ,da nas ložJe .J h
Podružnica št. 25 SŽZ
Podružnica št. 32 SŽZ
članicam naše ..podružnice naznanjam, da se bo vršila naša letna, seja v pondeljek 11. decembra ob sedmih zvečer v navadnih prostorih in ne 4. decembra kot je bilo pomotoma poro-Č-ano v dopisu v Zarji. Zato ste vabljene vse članice, da se gotovo udeležite te seje v pondeljek 11. decembra.
To je glavna s$ja, kot sem že omenila in zato je nujno potrebno, da ste vse članice navzoče, saj veste, da se na tej seji dela načrte za prihodnje poslovno le. to in seveda tudi volitev odbora bo na dnevnem reru. Izvolite si tak odbor, da boste zadovoljne z njim in da boste tudi sodelovale z odborom, ker drugače je nemo. goč napredek podružnice. Da bo pa tudi malo zabave, bomo imele na tej seji tudi izmenjavo darilc v vrednosti 25 centov. Katera izmed članic ima na rokah pisemski papir od naše Zveze, sedaj lahko dobi pri tajnici še božične znamke "Christmas Seals", katere lahko porabite na božičnih karticah in v o š č i 1 n i h pismih. Na svidenje na seji,
F. Perme.
Najboljšo vojno bojuješ tedaj, če se boriš zoper svoje lastne slabosti.
članicam naše podružnice naznanjam, da se bo vršila glavna letna seja naše podružnice v pondeljek 11. decembra ob osmi uri zvečer v novi šoli sv. Vida.
Ker je ta seja važna, zato je dolžnost vsake članice, da se ude. leži vsaj enkrat na leto seje svojega društva, da s tem pomaga do boljšega napredka. Na tej seji bomo volili tudi odbor za leto 1945. Izvolite si odbor, da vam bo vsem povolji in ki bo v resnici gledal za napredek naše podružnice in naše organizacije Slovenske ženske zveze.
Ravno ta mesec je tudi rojstni dan naše organizacije odkar je bila ustanovljena, zato je tudi dolžnost vsake članice, da bi pridobila tudi kakšno novo članico.
V	letotšnji kampanji bo kampanjska načelnica- naša glavna blagajničarka Josephine Mus. tar, naša nekdanja Cleveland-čanka poznana kot Menartova Josie iz Norwooda. Zato pa glejmo, da ji bomo šle kolikor mogoče na roko in ji pomagale pridobivat novih članic. Za mesec december je za vsako podružni co določeno število 5 novih članic.
Sporočam tudi vsem našim članicam ,da smo bile na zadnji seji sklenile, da bomo napravile za naše gosestre ,ki so bile pri zadete v strašni katastrofi 20. oktobra, katera je zadela našo naselbino. V tej nesreči je 44 naših članic izgubilo svoje domove — ostale so brez doma in obleke in rešile so si le golo življenje ,tri članice so pa zgorele v strašnih plamenih.
Zato pa vas vse članice že sedaj opominjam in vabim, da se boste gotovo udeležile naše zaba> ve, ki se bo vršila 17. decembra ob pol treh popoldne v cerkveni dvorani sv. Vida. Prosim vas, se-zite po vstopnicah, da nam bo tako zagotovljen boljši uspeh, čisti preostanek bomo razdelile našim članicam kot božični dar. Naj ne bo članice ,ki bi ne dala 50 centov za svojo sosestro in s tem razveselila svojo prijateljico in znanko za praznike. Imejmo sočutje z njimi. Vsaka naj si sama predstavlja, kako bi se počutila ,če bi bila v taki nesreči. V pondeljek bom imela tudi vstopnice s seboj, zato pa le glejte, da mi jih boste pomagale razprodat.
Na rokah ima tudi še precej-žnjo zalogo pisemskih zavojčkov in kartic in vam članice priporočam, da bi jih pokupile. Imamo tudi božične znamke, ki jih lahko prilepite na pisma in tako te kartice ali pisma lahko pošljete vsaki svoji prijateljici in bo še lepše kot kakšne druge vrste kartice, ki niso tako pomenljive. S tem tudi pomagate dobri stvari, ker bo šel ves čisti pribitek v šolninski sklad. Prosim vas, sestre, pokupite te zavojčke, saj stane vsak samo en dolar in imate za ta denar 42 kartic in papirjev 'is, pisat.
V	imenu prizadetih naših članic se moram tudi zahvaliti naši gl. predsednici ge. Marie Pri-sland za tako plemenit dar Slovenske ženske zveze za naše prizadete rojake v času plinske katastrofe. Vem da bodo tudi znali ceniti Vašo dobrodelnost.
Končno prosim pa še vse tiste, ki ste zaostale z asesmentom, da pridete gotovo na to sejo in poravnate ,saj je to vendar vaša dolžnost in ob enem tudi samo vam v korist. Nikar ne glejte nekatere, da bi vas vedno zakla-dala. Saj veste, da jaz moram
nt z" ači nP°1
. pO»-
mtu'i
jnica-
XXII. , Pred vojni sodiščem.
i» J'e uri kasneje sem sedel v H i^voie v preiskovalnem za-| Qe Bila je mala izba naše t i8tlice s križi v oknu, z eno stolom in slamnjačo na ^m posteljnjaku. Razgled iklav 16 odPiral Proti jugo-zapa-. 0v& 'a Pobočje Valerianske Go-'^(jil ^ malo me je mikal lepi •roif fe<1' Vrgel sem se na trdo
■ines® iCe ter Jokal od žalosti in
ioV ji " Kako preživim sramoto, Ulj le ^kot podel ponarejevalec . rsy ' Pred velikim sodnikom, j mat , Majorjem in pred svoji-e0re !0variši častniki? Kako bo ,aj pi ^ačalo? Z degradacijo?
niai bibilo hujše ko smrt! Kaj ,iJljrii |tfimu rekel moj boter Zur-t ps In Verena? In moja V ^ mati? Ah, to bo njena orel", •
ll0ral »lučne misli so me tirale jjotel '^vi obup. Nič več mi ni ajSv< '.^r življenja, in sodim, da ,, jei j1 kaj zalega storil, če bi, pa se' I* Voltairjanci, ne bil ve-oVi pl 1 v Boga in posmrtno živ-, pl ie' A milost božja ni pullbi bil toliko padel. To ^ "sujem molitvi svoje ljube ■ f®; zakaj jaz sam sem bil l! čas le preveč zanemarile" ,Svoje verske dolžnosti, kar Ki iezdaj v nesreči jasno sto-itioj^ feed oči. Po pravici bi bil v tem spoznal vzrok, da eBog obiskal s tako bridko itV^^Sjo. A v svoji togoti Pj upiral njegovi kaznuj o-^ ter imel to nezgodo za ' .. | ^zasluženo usodo. e'1 ' ^ekaj me je v mojem sr-t)i'c.j -koliko tolažilo: Zidova ne-i' Njpgovo pričakovanj« i P ? korenito varalo. Menica, oV>!j Je imel v rokah, je bila sen1 rj«o sem priznal ponaredbo, ti ^ ,11 brez vrednosti. In zdaj ^ p denar, ki mi ga je bil J Posodil. Lopov se je trd-c^1 >šal, da bom prej voljan j? J ™ zločin, nego pa priznal >.)e;.t |r dejanje, ki ga je on oči-lllt'rO i Slnatral za zlobno pona-njeŽ . Vedel je, da tako sam i v P ^ičitn. Kakšna sreča, da if''1, vkljub naglici, s ka-Je menico pisal, vendar i Udaril, da jo je izdal
°'ko ))0riame' in cla se jaz msem ■> K „ pgovoriti, da bi jo prepi-
f j* Baruha J Žid bi bil sicer
išlf iv0ma vtihotapil tisto ni-
b' r A6 za božjo voljo je ostal Očtino se mu je morali*. if^ti resna nesreča, sicer - ?aH jfJSaj pisal. Vse je mora-{ p' skupaj, da je moja ne-
1 -j! U v u noč- Trudnost m ' J r. sta me naposled uspa-^ ko sem se predramil, t« 3.ial dan skozi krjže v ok-n>, i s velikih posledic v mo-^ lovljenju!
f0'')i «.oli desete ure je prišel po-v%oral z dvema možema, "V |'1!i so me v izbo, ki jo je ^ i> > ^ajor ali polkovnik, ka-)est ^ je mudil v vojašnici. ; našel velikega sodni-I feei'serja v uradni opravi, v plaš&u iz svile, ogr-j-eV' y čez pleča. Sedel je za
V'" C mizo in imel Pred sabo
'■0p< k]111 Papir. Poleg njega je '•^f ^ °berstlajtnant von Mail-^iit že postaren mož finih,
i V'!i potez v obrazu' ki
L» i '.>e ^ekaj časa ostro motril ' jO I io ^očnik, ko sem stopil v vi.	Vrli major von Bach-
| f i 'itk.' je s svojim poštenim pH obrazom žalosten i^it1 |0 . Predse. Nanj sem se il f? ie |. 2anašal; zakaj Keyser-j,iti»	moje dejanje skrajno
[jo^ j,,0' kakor sem koj opazil, j L bil0 tudi lahko umeti: jjcftll1 !i|	in-ožji rojak se je
^!|VSebno prizadet. Pogle-S k w tako svarljivo s svo-$ tj^limi, umnimi očmi, da li| Llrezalo do dna duše. Zdaj ' 2a vselej pokopano vsa-^je, da kdaj privoli v
Junaštvo iti zvestoba
Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije.
ZAPISNIK
'moramo napram našim prilet-j jnim možem biti bolj bratski in
--pa širokogrudni in to nam bo
III. redne konvencije Slovenske pomagalo tudi pri priclobiva-
možke zveze, ki se je vršila dne 23. septembra 19Uh, v Slovenskem društvenem domu, v Eu-clidu, Ohio. ,
mojo poroko s svojo hčerjo!
Postaviti sem se moral ob dolenji kraj zelene mize in odgovarjati na vprašanja, ki so mi jih stavili veliki sodnik in oba višja častnika. Veliki sodnik je moje odgovore sam zapisoval. K sreči je bilo zaslišanje kratko. Takoj sem priznal, da sem 5ico na menici spremenil v 8, a zatrjeval sem odločno, da sem to storil v dobri veri, prepričan, da s tem ustrežem' Redingovim nameram, kar bi on gotovo potrdil, ko. bi bil navzoč. Saj nisem hotel dvigniti svote zase, ampak da po njegovem naročilu nabavim voz in konje.
Moj odgovor je*na majorja von Bachmanna ugodno vplival. Oberstlajtnant me je od časa do časa pozorno motril skoz naočnik, poigravajoč se z njim, a z njegovega mrzlega obličja nisem mogel nič razbrati. Veliki sodnik je slonel nad zapisnikom in očitno ni bil zadovoljen (z mojim odgovorom.
Vprašal me je, čemu stotnik von Reding rabi tak voz in štiri konje, ki trdim, da sem jih po njegovem nalogu moral v taki naglici zanj kupiti in plačati.
Odgovoril sem, da tu gre za skrivnost, ki je zdaj pod nikakimi pogoji ne morem izdati, ko bi me tudi življenje stalo.
Vprašanje: Če morem o za-trjevanem Redingovem nalogu podati pismeno naročilo ali ustno pričo?
Odgovor: Ne. Stotnik Reding pa vse potrdi, čim se vrne. Ali pa naj gre sel do njega, da pošlje pismeno potrdilo.
Vprašanje: Kje pa je Reding?
Odgovor: Ako se mu med potoma ni kaj zgodilo, je mogoče o njem poizvedeti v Etampes-u. Plemiška družina, ki sva jo ote-la. ob požaru njenega gradu, ga je nenadoma in nujno povabila k sebi. Sodim, da ni ni-kaka brezobzirnost, ako v tem svoje mpoložaju družino imenujem. — Povedal sem ime gospoda marquisa od ValdouJe-ur-ja.	*	i
Vprašanje: Če morem na svojo čast zatrditi, da so bili voz in konji nabavljeni kako z ozirom na to družino? Odgovor: Ne. Nikakor ne. Tu je dejal veliki sodnik: "Tedaj hočem jaz povedati, čemu so. nabavljeni — za enako smešno kakor nevšečno odpe-ljavo dekleta! Mlekarico v Tri-anonu je vzel na muho ta čedni pošten j akovič. In za ta podli ljubavni posel je rabil denarja, in ker ga sam nima, se je vrgel »na ponaredbo menic! Po mojem prepričanju ni ponarejeno le število na menici, ampak sploh vsa menica. Vi- ste odsotnost gospoda Redinga zlorabili, da se na njegov račun previdite z denarjem, ter ste nameravali pred njegovim po-vratkom z njegovim denarjem in s čedno ljubico že davno priti čez hribe in doline."
"Gospod stric —!"
"Jaz nisem vaš stric — sicer je sorodstvo kdo ve v katerem členu! Sploh pa se zahvaljujem za to, da me še kdaj strica imenujete! Ovrzite mojo obtožbo, če morete!"
"Gospod major, vi ste mi vedno bili očetovski prijatelj: ali me res smatrate za sposobnega takega zločina, kakršnega mi očita gospod veliki sodnik?"
"Hm, na to zdaj ne morem odgovoriti," je dejal von Bach-
mann. "Ovrzite res nezaslišano
obtožbo gospoda velikega sodnika. Povejte nam naravnost in razločno, čemu ste kupili voz in konje. Tako bo uganka najbolje rečena."
(Dalje prihodnjič)
(Nadaljevanje)
K točki 5 se spremeni v toliko, da se doda, do 50 članov do enega delegata, ne pa za 50 enega delegata, kot je bilo do sedaj. Točka 10: Novoizvoljeni gl. odborniki zasedejo svoja mesta na prvi seji glavnega odbora, ne pa kot do sedaj s prvim dnem januarja, člen 5: Prvi gl. podpredsednik, se črta ven "delegacija izvoli na redni konvenciji novi odbor," ker je to ža povedano drugje, člen 5: Glavni zapisnikar, se spremeni v "glavni pomožni tajnik."
Plače gl. uradnikov, pod istim členom. Odbor za pravila priporoča, da se zviša plačo gl. predsedniku od $50 na $60, a vse drugo ostane pri starem. Zbornica po krajšem razmo-irivanju sklene, da to ni logično. I. gl. podpredsednik inja na leto $15, dočim ima zapisnikar pa $10, to je, ako se računa, da ima na leto za urediti dva zapisnika in od vsakega 5 dolarjev. Razlika med tema dvema je pa že precejšnja. Zato zbornica sklene, da ima I. gl. podpr. $10 letno, II. gl. pod-pr. pa $5 letno, zapisnikar pa 3 dolarjev od vsakega zapisnika, kar znaša v normalnih ozi-rih $16.00 letno.
Točka : "Dnevni red konvencije," se-, spremeni v točki 8: Volitev predsednika konvencije in drugih potrebnih konven-čni'h uradnikov. Točko 13 pa se črta.
Pod točko: "Nadzorni odbor" se spremeni, namesto da se glasi, v marcu, juniju, septembru in decembru, da se glasi: v aprilu, juliju, oktobru in januarju.
Nagrobni govor. Tozadevno se čita tri razne obrazce tega nagovora, ki so pa vsi predol-g«, in je še najbolj prikladen dosedanji. Tozadevno pa. je poverjena naloga bodočemu gl. odboru, da tak nagovor uredi primerno in bolj v kratki obliki.
Pri točki: "Pravice članstva" se pa razvije živahna razprava tikaj OCci se smrtnine ali pogrebnih stroškov, ki so od $25.00 pa do $100. K besedi se priglasi Jože Grdina, ki pravi, da je treba to točko revidirati tako, da se sprejme v S. M. Z. starejše može pa za manjšo smrtnino. Odbor za pravila tega priporočila nima, dasi ga je Grdina že pri odboru za pravila predlagal, kot je tudi že predlagal pri podružnici št. 6, ki je to sprejela. Odbor za pravila pobija in zavrača, da bi se prejemalo starejše v SMZ, češ, da je preveč riskirano. Grdina vztraja pri svojem in predlaga v imenu podružnice št. 6, da se sprej me v SMZ-može do 70. leta in to po sledečem načinu: Za čla ne, ki bi zdaj pristopili, naj bi se plačevalo v starosti do 50 leta od 25 dc sto dolarjev, dočim se zdaj plača to do 55". leta; od,50. pa do 65. leta pa od $12.50 do $50; od 65. pa do 70. leta pa od $2.50 do $10. Vse razmeroma tako kot je že določeno v pravilih, kako naj se plača za pogrebne stroške. Dokazuje, da s tem ne bi bilo nobene rizike, ker bi plačevali vsi enako po 25 centov mesečno, a dobili pa bi manj ti, ki so več stari pristopili. To bi bilo sorazmerno' najbolje, da bi se tako slovenskim možem omogočilo v organizacijo, ki naj bi potem potom svojih podružnic skrbela, za dostojen pogreb teh mož, ki jih več od teh ni zaradi kakih neprilik v društvih, radi depresije, ali pa kjer so društva, v katerih so bili, razpadla. Navaja, da če hočemo napredek naši organizaciji,
nju mlajših in le na ta način se bo organizacija širila. Dokazuje, da je ravno to, da se podružnice ne morejo uspešno ustanavljati, ker se starejših jne more sprejeti, ki so nekateri dobri organizatorji, a jim pravila branijo pristopiti v organizacijo.
Opozicija se izgovarja, da že zdaj plačujemo preveč pogrebnih stroškov, ker se je pre več stare jemalo v organizacijo. Nato Grdina odgovarja, da je logično to res; ampak krivda je v tem, ker se je takoj v začetku jemalo notri vse, ne-glede na starost in se je vsem obljubilo po pravilih tako visoke pogrebne stroške; takrat je bilo premalo previdnosti, ampak če se to zdaj sprejmfe v tej obliki in po tej starosti, ter z tako svoto pogrebnih stroškov kot ji'h je predlagal, pa ni nobene rizike.
(Dalje prihodnjič) Protect Your Home from
TUBERCULOSIS
Why Pay More?
CLEVELAND TRUST PERSONAL LOANS
AR[ LOW-COST CASY TO ARRANGE
h
DELO DOBIJO DELO B0BSJ0
BUY and OSE Christinas Seals
MALI OGLASI
Lepa prilika
V bližini Lake Shore Blvd. in 185. cesta je naprodaj 6 sob bungalow, z sončno sobo, cena $7,800.
6 sob bungalow, parna gorko-ta, cena $8,500.
6 sob in sončna soba, gara, lastnik se bo takoj izselil, cena $8,700. i
J. Knific
740 E. 185. St. (nasproti Muskoka) IV 7540 ali KE 0288.
& YEARS OF BANKING USEFULNESS * 1894-1944 *
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske ze i oskrbnice
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo.
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Clevelandska izbira za
50 let Vprašajte svojega MONCRIEF trgovca
The Henry Furnace Co.
MEDINA. OHIO
Ključi in pa ključavnice
Popravljamo in postrežemo Mi odpremo vsako ključavnico
Art Malloy
4.311 E. 55. St.
(Dec. 8, 9, 15, 16)
Soba se odda
Oclda se moškemu ali ženski opremljena soba blizu Eaton Axel t & Fisher Body tovaren. Vprašajte na 13709 Argus Ave.
(287)
Vas muči naduha?
Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo ža to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., PIl C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30
dopoldne do 10. zvečer. _Zaprta ves dan ob sredah.
Točna postrežba!
Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-	(Fri. x)
Dekleta
Predznanje ni potrebno Za sortiranje v oddelku za prikrojevanje Fina plača od ure
Lampl Sportswear
2570 Superior Ave. - 2. nadstropje.
(286)
MALI OGLASI
Priporoča se
Frank E. Strumbly
General Building kontraktor Gradimo nove hiše in izvršujemo vsakojaka popravila
Highland Rd. Highland* Heights, 0. Hllcrest 225-W-5
(Fri. Dec. 8)
Hiša naprodaj
Proda se hiša 6 sob za eno družino, 4 sobe spodaj, 2 zgo-rej, dvojna okna, mreže. Nahaja se na 1384 E. 31. St. Pokličite LA 6635 po 6 uri zvečer. Dajte svojo ponudbo. (287)
Stanovanje iščejo
Radi bi dobili stanovanje 4 ali 5 sob, med 60. in 79. cesto. V družini sta dva otroka v starosti 4 in 10 let. Kdor ima kaj primernega naj pokliče po 5 popoldne EX 2086.	(286)
Naprodaj
je studio couch, ki se odpre, za 2 osebi, j ako poceni in peč na premog za gretje. Zglasite se na 1164 Norwood Rd. popoldne, v	(285)
Zgradite ali kupite hišo
Zakaj bi plačevali najemnino? Pridite k narn, da vam pomagamo zgraditi ali kupiti hišo. Mi imamo na stotine načrtov, iz katerih lahko izberete.
Mavec & Co.
Gradbeniki in prodajalci zemljiš
17110 Lake Shore Blvd.
IVanhoe 4900
(Fri. Mon.—x)
Hiše poceni
V Collinwoodu 6 sob, parna gorkota, $3,900.
Za 2 družini, zidana, 4 in 4, $5300.
Za 2 družini,'5 in 5 sob, $5,-500.
Za 3 družine, 3 garaže, $6,-000.
Mnogo drugih ugodnih nakupov. Zglasite se pri nas. J. Knific
740 E. 185. St. (nasproti Muskoka) IV 7540 ali KE 0288
Plačajte
račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros.
6424 St. Clair Ave.
(2. & 8. each month)
KUPITE IN PRIHRANITE
pri
Northeast Sales & Service
Roper, Grand, Norge—plinske peči. Kombinacijski grelci na premog, plin in na olje. Oddajte vaše naročilo za lednico in pralni btroj sedal!
Northeast Sales & Service
JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185. St. odprto do 8 zvečer
POZOR!
HIŠNI GOSPODAKJl
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih. zglasite se pri
I.EO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740
Beer by the Case
Schlitz — Lejusy — Standard se dobi pri
EMERY'S BAR
961 Addison Rd.
Farma naprodaj
V Thompson, O. se proda farma, ali pa se zamenja za hišo dveh družin v Clevelandu. Obsega 25 akrov, ima hišo 6 sob, hlev in druga gospodarska poslopja. Vse v prvovrstnem stanju. Proda se vse skupaj z orodjem in živino. Za na-daljna pojasnila vprašajte ali pišite: John Matko, 6529 Juniata Ave., Cleveland 3, O.
(286)
Harmonika naprodaj
Proda se že rabljena kro-matična harmonika na 120 basov in ena na 12 basov tudi kro-matična. Zglasite se na 6607 Edna Ave.	(286)
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite Številke na me-U'U brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem ozirv
Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile.
EDWARD A. DISS
Lekarna—farmacija in optomelristične potrebSčinc.
7102 St. Clair Ave.
Ml imamo v zalogi pasovi za pretrga-nje. za moške in ženske.
Gospodinjo se išče
Sprejme se gospodinjo za poln čas in za vse gospodinjstvo v župnišču sv. Križa, 170 E. 191. St., Euclid, O. Pokličite KEnmore 0764.	(286)
BLISS COAL CO.
PREMOG IN ORVA
Zastopstvo
WHITING STOKERS
22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808
Kupimo licenco
Kupi se licenco D-5 ali D-3. Ako je potrebno se kupi tudi s poslopjem vred. Pokličite KE 5711.__(287)
Stanovanje se odda
Odda se stanovanje 5 sob odraslim ljudem na 6930 Hecker Ave. zgorej. Vprašajte zadej spodaj na istem naslovu. (286)
SHIPPING CLERK za pomoč v skladišču Izvrstna prilika z dobro plačo na uro
Lampl Sportswear
2570 Superior Ave. 2. nadstropje.
(286)
ženske
Operatorice na električnem šivalnem stroju na bombaževih oblekah Lahko veliko zaslužite z našo veliko plačo od kosu
Dobra plača na uro garantirana
Lewis Knitting Mills
2570 Superior Ave. 5. nadstropje
(286)
Ženske
ZA LIKANJE
Predznanje ni potrebno Delo na bombaževih oblekah
Lahko dosti zaslužite
z našimi finimi
plačami od kosa
Carl Knit
2570 Superior Ave. 2. nadstropje.
(286)
ženska za čiščenje POLN CAS PLAČA Zglasite se v 5. nad. Employment office Wm. Taylor Son & Co.
(287)
Stanovanje se odda
Odda se 4 sobe, kopalnica in furnez, garaža. Vprašajte na 1221 E. 72. Place ali pokličite EX 3895.	(286)
MOŠfcl
Tool & Dye Makers Strojni popravljači
Lathe Delavci Kleparski delavci Inšpektorji Time Keepers ŽENSKE Assemblers Inšpektorice
Dnevno in nočno delo; plača od ure, overtime in plača od komada. 10 ur dnevno, 5 dni v tednu.
Stalno delo sedaj in po voj-
ni.
MERRYMAKERS CAFE
4814 SUPERIOR AVE.
Vedno vesela družba
Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila
The Bishop & Babcock Mfg. Co.
1285 E. 49 St. — od St. Clair
(286)
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
nik Willy pripovedoval, da ste tudi vi videli v Wilson Castle nekega tujca semintje hoditi. Upam pa, da ste si z večjo mirnostjo opazovali onega, kot pa služinčad. Kaj pa je vendar z onim tujcem?"
Stari' duhovnik je resno zmi-gnil z rameni.
"To je precej kočljivo vprašanje Mylord!" odgovori on, "priznati pa smem, da je oni mož napravil tudi na mene nekak nenavaden vtis, in obžalujem, da se nam ni posrečilo ga prijeti. Ko bi mi vsi ne vedeli, da je vaš častiti oče, dobrotnik Sir Sam, že davno mrtev, potem bi bili vsi prisiljeni na nje-
ŽENSKE SUKNJE
Naročite si fini FUR-COAT ali Sterling suknjo iz čisto volnenega blaga direktno iz tovarne po veliko nižjih cenah kakor kje drugje na WILL-Call pri
BENNO B. LEUSTIG-U ENdicott 3426	1034 Addison Rd.
^•iiiiiiiHiiiiHiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii!^:
SLOVENSKA GOSTILNA
FRENCHY'S CAFE
317 E. 200. St.
VINO, ŽGANJE IN PIVO Pivo lahko vzamete domov
JOE LAUSIN, lastnik .........................................................................................
DR. P. B. VIRANT - OPTOMETRIST
PREGLED Oči — PREDPIS OČAL
Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto: 9:30 do 12:30
15621 Waterloo Rd.	Cleveland, Ohio
v poslopju North American Banke
Za sestanek pokličite IVanhoe 6436
V BLAG SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠI BLAGOPOKOJNE HČERKE IN SESTRICE
ROSE SPEH
X
ki je do urizadeti nesreči v Bogu preminila dne 8. decembra, 1940.
Naj ji bo ohranjen blae spomin.
MATI. BRATA in SESTRE
Cleveland, O., 8. decembra. 1944.
RODNEY ADAMS HEATING SERVICE
Ali imat« grelno opremo za zimo, nov furnez na plin ali premog inštaliran? Mi tudi zacementiramo in popravimo vsak furnez. Izboljšajte svoj grelni sistem z pihalnikom. Imejte enakomerno toploto, če intšali-rate Minneapolis Honeywell termostat. Naše delo je izvršeno po ekspertih.
Ustanovljeno 1908
Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi
21601 Westport Ave,
KEnmore 5461
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 St. Clair Avenue
NAZNANILO IN ZAHVALA
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem
in znancem, da se je ločila od nas in odšla v večno življenje naša dobra in nepozabna mati
Helen Mahne
ki je zatisnila svoje mile oči 15. novembra 1944, ter odšla, pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče, k svojemu Stvarniku. Ob omrti je bila stara 62 let,
Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti za lepe cerkvene obrede Rev. R. Matusek, Rev. V. Volin ter Rev. Juliju Slapšaku. Za ganljiv gevor ob krsti se zahvaljujemo Rev. R. Matusek, ki je govoril v angleščini ter Rev. Juliju Slapšaku, ki je govoril v slovenskem Jeziku. Enako iskrena zahvala za molitve na domu ter za spremstvo na pokopališče.
Ifkreno zahvalo naj sprejmejo članice podružnice St. 47 Slovenske ženske zveze, Garfield Heights, sv. Reš. Telesa in društva Tabor £NPJ, za molitve v cerkvi, na domu ter za veliko udeležbo pri pogrebu. Lepa hvala nosilkam krste, ki so pokojno našo položile k večnemu počitku.	„
Najlepšo zahvalo naj sprejmejo številni darovalci za sv. maže, ki se bodo brale za mirni pokoj duše ranjke ter za vence in cvetlice,, s katerimi so tako lepo okrasili njeno krsto.
Zahvalo izrekamo pogrebnemu zavodu Louis Ferfolia za vzorno vodstvo pogreba ter vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu. Iskrena hvala vsem skupaj za tolažilne besede, vsem, ki so čuli in molili ob mtrvaškem odru in vsem, ki so se udeležili zadnjega sprevoda.
Ti pa, draga nepoznana naša mama, počivaj mirno v ameriški zemlji in večna luč naj Ti sveti. Do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali:
JOHN. MIKE, PRANK, MRS. MARIE PODUSKA, MRS. ROSE
HONCIK, MRS. IVAN HOSPPODAR in HELEN, otroci. Cleveland, O , 8. dec. 1944
^
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
JUMMIIXIIUI WHIIIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIH'
Jay in Nab sta mislila, da imata kako prednost od drugih, da bosta ona dva gospoda-i rila z ukradeno stvarjo, toda j prokleto sta se vrezala; ker ostali, ki so bili z oropanim blagom natovorjeni ,niso hoteli nič stran dati. In raditega je nastal strašni pretep med črnci pri svitu požrešnega plamena.
Zaman je bil Paddytov doneči glav v vrvež upornikov. On ni mogel nič preprečiti, on ni mogel nobenega pregovoriti, da bi se vrnil nazaj k njemu.
Strašno upitje, tuljenje naokoli gorečih, podirajočih koč, se je razlegalo po celem otoku, kot bi se na njem odigravala strašna krvava bitka.
Nab in Jay sta si prilastila, že več delov oropanega blaga.
Sedaj so pričeli črnci njih ukradeno blago spravljati na varno. Oni so imeli namen, da zapustijo otok na splavu, kateri je ležal pri obrežju. Drugi splav pa je upotrebil Freddy Becker sam na drugo stran obrežja.
Z vso hitrostjo so črnci vlekli težke zaboje k obrežju. Delali so na vse pretege in vpo-trebljali svojo moč, katero niso prej nikoli kazali pri delu.
Bil je strašni prizor. Črnci $0 se mučili na vse pretege, da spravijo ponoči vse blago na varno. Samo na prostoru, kjej so bile goreče koče, je bilo svetlo, vsi drugi deli otoka pa so bili zagrnjeni v temna nočna okrilja. Spodaj na obrežju in vodi pa je bilo zopet svetlejše od bliščečih se zvezd.
Stari Paddy je gledal vse to početje s krvavečim srcem. Ker vse to se je zgodilo v odsotnosti gospodarja. Zavedal se je. da bo padla vsa odgovornost na njega. On je sedaj obžaloval, da ni takoj v začetku razcvita ustaje naznanil cele zadeve svojemu gospodarju, tako dobremu in pravičnemu gospodarju.
Vroče solze so zalivale staremu zamorcu oči, toda ne rad bolečin, z vrvjo povezanih udov, ampak od bolečin, kar je mogel pred seboj gledati brez, da bi mu bilo mogoče kaj odvrniti. Še večji strah pa ga je navdajal za Mrs. Becker, za dobro gospo, katera je za vse tako po materinsko skrbela za jed in pijačo. 2p so se mu pričele vsiljevati strašne misli, da je Mary prav gotovo našla kruto smrt v goreči koči speča.
On pa ni imel moči, da bi se količkaj mogel premakniti tako trdno sta ga Nab in Jay privezala k drevesu.
"Mrs. Becker!" zavpije on s hripavim glasom, medtem, ko so se uporniki odstranili z oropanim blagom k obrežju, "ali še živite, Mrs. Becker, usmilite se me! Prosim, dajte mi kako znamenje, če še živite?"
Ah, nobenega odgovora.
Stary Paddy je sedaj obupal nad rešitvijo Maryjino. Bolj in bolj se je rušilo goreče poslopje, tudi ona koča se je pričela rušiti, v kateri je spala Mary. Starega črnca je ta strašni prizor tako potrl, da je z očmi zamižal, ker ni hotel več dalje gledati nesreče.
Načrt obeh črnih podležev, zapeljati še druge v to nehva-ležnpst, se njima je posrečil izpeljati. Vse oropano blago so spravili na varno in pokončali naselbino.
Z žalostnim srcem je stari Paddy pričakoval povratka Mr. Becker j a na otok. Vse težko započeto delo je bilo uničeno.
Vse pa bo že kako prenesel, samo če bo le Mary pri življenju našel.
Toda Paddy pa je že skoraj pričel obupavati nad njeno rešitev, ker ura za uro je potekal čas. brez da bi se kje prikazala iz goreče koče.
"Moj Bog, moj Bog, usmili se ubogega hlapca," mrmra starec, "jaz te ne prosim za moje življenje, ker stari Paddy je pripravljen, če ga pokličeš, da odide v večnost; jaz te prosim samo za življenje naše dobre Mrs. Becker! Kaj si bo moj gospodar mislil o meni, ko se vrne in ne bo več našel svoje soproge? On bo svojega delayca Paddyta držal za nezvestega služabnika. Usliši mojo prošnjo gospod, in ohrani Mrs. Becker pri življenju!"
Vse navzkriž ležeče tramov-je prejšnjih koč, je še vedno gorelo in pokrivalo prostor, kjer je prej poslopje stalo.
Ako se Freddy Becker kmalu ne povrne zapade tudi Pad-„ly strašni smrti, ker njegova moč ga mora kmalu zapustiti. Poskušal je na vse načine, da bi si oprostil že napol onemogle ude močnih vrvi, toda vse zaman.
Še se je začul sem in tje divji glas črncev od obrežja, kjer so bili zaposljeni pri nakladanju blaga.
Na prostoru pa, kjer so koče stale, je zavladala tihota, samo semintje se je še začulo nalahno prasketanje ugašajočega ognja, in samo mirnemu zraku se je bilo zahvaliti, da se ni ogenj razširil na bližnja drevesa in na ta način uničil celi
otok.
Srečanje pri rovu.
Jozua je zaman čakal na moža, od katerega se je govorilo, da obiskuje vsako noč Samov rov. Vendar pa je Jozua zaprisegel, da ga mora na vsak načinov svoje šake dobiti, in Jozua je tudi držal v takih slučajih svojo besedo.
Nekega bližnjih večerov, ko je zapustil Wlison Castle, naleti na starega Abrahama Braddock.
Ko ga je zagledal, je stopil k njemu.
Stari dušni pastir iz Wilson Cityja vzame svoj, starega modela klobuk raz glave in pozdravi posestnika srebrnih rudnikov.
"Jaz sem jako vesel Mylord,
ia imajo ubogi rudarji zopet 3elo tukaj, in zato sem že večkrat za to dobroto boga zahvalil," reče Mr. Braddock.
"Jaz pa mislim, da bi boljše storili, če bi se meni zahvalili," odgovori Jozua v neprijetnem tonu, "jaz sem mogel velikanske žrtve doprinesti, da sem zopet upostavil rudnike."
"No ja, no ja gospod, zato pa vam bo bog blagoslovil srečo. Mi ljudje moramo na božje blagoslove zaupati. Ali hočete sedaj zvečer še kaki izpre-hod napraviti?"
"Ja, ja, to je moje mnenje. Hm, ravno sedaj mi' je prišlo na misel, da mi je stari služab-'
:a misliti. In poleg tega mi pa, »ride na misel izpoved stare-j ;a Zeliščnega Jožeta, ki je bil e blizo smrti."
"Kako pa ste prišli sedaj do ega starca, Braddock?"
"Kadar mislim jaz na Sir ■ >ama, kar se jako pogosto zgo-! li, mi pridejo vedno zadnje
besede starega Jožeta
se]," nadaljuje Braddock. 1
namen je bil že dolgo M}'1
da vas o ti stvari obvesttfV^
akoravno one besede <ie
„„ nobefle
nevrjetno zvene, se 11U ^ človek na svojo zadnjo ur0 ^ izrazi kaj takega, kar i"11 mogoče odgovoriti)
(£1jnstmag Suggestion* |
M
Gloves	Slips
Purses	Hose	j|
i
Perfumes	Robes
IP
Cosmetics	Gowns	||
Facinators	Pajamas
Manicure Sets	Sweaters
Handkerchiefs	Bed Jackets
I »
Cjldina j
Sidal £ltet> *
6111 St. Cair Ave. HEnderson 6800 jj
X*
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO/S BASEMENT
Največji basement center za darila v Ohiju'
Za slehernega moškega na vasi listi za
x' >