Stran 2._______ Mariborski »V e S e r n I k« Jutra_________________________ V Mariboru, dne 1. VIII. 1931 Ot futilefam V fHatiiotskem t e d m r l r i r * * W i ALFONZ GILLY, blagajnik »M ariborskega tedna«. DR. FRANJO LIPOLD, predsednik »M ariborskega tedna«. RUDOLF GOLOUH, podpredsednik M ariborskega tedna. JOSIP LOOS, ravnatelj m ariborskega »Putnika« in taj­ nik »M ariborskega tedna«. Gradišče, Kapla in Sv. Duh na Kozjaku Kronika, pravljice in zgodovinske do­ godivščine. Leta 1789. se je ustanovila kuracija pri Sv. Duhu. Župnik Bergenonik in nje­ gov sorodnik, ki je vršil službo m ežnar- ja, sta bila prva učitelja. Poučevala sta vzajemno v leseni mežnariji, ki je stala na m estu sedanjega šolskega poslopja. Učencev je bilo dvajset. Leta 1816., ko je šolm aštroval Janez Vollstuber, so po­ drli leseno m ežnarijo in postavil; zidano, Z dozidavo v letih 1889.-91. je dobila hiša obseg in obliko današnjega šolske­ ga poslopja. Istočasno se je šola razši­ rila v dvorazrednico. V teh letih je pou­ čeval na šoli domačin Karel Kotnik, poz­ nejši nadučitelj v Selnici. Lota 1913. so po vztrajnem prizade­ vanju nadučitelja Alojzija M ajcena za­ čeli graditi novo šolsko poslopje z eno učilnico za tretji razTed in za naduči- teljevo stanovanje. Tej zgradbi je pri­ spevala D ružba sv. Cirila in M etoda 13.000 K, kar bi značilo danes lepo vso­ to 234.000 Din. P o mirovni pogodbi v St. Germainu in z državno razm ejitvijo je ta nova zgradba prešla v avstrijsko last. Sv. Duh in Kapla s svojimi G radišča- ni pa se ne zadovoljujeta le s suhopar­ nimi zgodovinskimi podatki, tem več se ponašata tudi s svojimi pravljicam! In zgodovinskim! dogodivščinami. Na severovzhodni strani pod cerkvi­ jo sv. Duha štrli iz strm ega pobočja temna sikala. Že v sivi davnini so tu okrog pasli pastirčki svoje ovčke. Ne­ kega dne so opazovali, kako se je 'beli golob spušča! iz solnčnih višav in sedel na skalo. S kljunčkom je odk rušil ka­ menček in zletel z njim na vrh gore, kjer ga je odložil. To svoje početje je ponavljal tako dolgo, da so ljudje doume li: »Sam sv. Duh si hoče zgraditi cerkev na ostri gori.« In prišel je zidarski moj­ ster, velik kakor ajd. Hotel je postaviti tako mogočno cerkev, da bi objela ves vrh. Ko so temelji zrasli do višine mo­ ža, se je priplazil zidar V avhar in iz go­ le zavisti zahrbtno zabodel mojstra, da je brizgnila kri do Žlem berskega gradu. Na svetu ni bilo m ojstra, ki bi bil znal nadaljevati njegovo delo in tako so mo­ rali zgraditi manjšo cerkev. Temelji pr­ votne cerkve so današnja zidna ograja. Šele ko bo ajd vstal iz groba, bo zrasla cerkev na starem obzidju. Tako je pri­ povedoval stari duhovski muzikant. V globoki kleti pod ruševinam i Žlem­ berskega gradu je še danes skrit zaklad roparskih vitezov. Čuva ga velikanska kača z zlato krono na glavi. Tu lahko tihotapci poskusijo svojo srečo. Kdor pozna naše sodobne skrom ne in potrpežljive G radiščane te r Kaplčane, pač ne bo verjel, da se je po žilah njih pradedov pretakala kri Matije Gubca. Bilo je 30. m arca 1848. leta. Trušč in hrušč pred cerkvijo je zvabil gospoda fajm oštra iz farovža. »Kaj pa hočete?« Z gorjačami in kosami oboroženi fantje in možje mu pojasnijo, da so sklenili »kmečki punt« in da gpedo v Arvež »davke odpravit«. Župnik jih je svaril, toda puntarji so jo z vzklikom »Le vkup, le vkup uboga gmajna!« mahnili proti Arvežu. Tu se jih je sicer mogoč­ ni rentm ajster do sm rti prestrašil. Miril je nestrpne puntarje s sladkimi obljuba­ mi in jih rotil, naj potrpijo vsaj teden dni, da se bo lahko dogovoril z gospo­ dom ministrom o tej zadevi. Ko so naiv­ ni puntarji na to pristali, si je prestra­ šeni rentm ajster globoko oddahnil in po stal tako blažen in gostoljuben, da je puntarje povabil na dobro južino in par sodčkov piva. Toda kaplski in gradiški puntarji so bili dovolj ponosni, da so se odpovedali skušnjavi in vabilo odklo­ nili. V zadovoljstvu in zmagoslavju so se vrnili na svoja brda. č e z teden dni so imeli novo posveto­ vanje pred cerkvijo. Iz svoje sredine so izbrali najuglednejše in najpogumneiše mož a, V i nai gredo kot d?:utacija v Ar­ vež, da prejmejo iz rok gospoda rent- m ajstra s pečati potrjeni »urbar«. Spo­ četka so se glasno pogovarjali in drug drugemu zatrjevali, da jih čakajo odslej boljši časi. Toda pot se krajša in pun­ tarjem zastaja beseda. Zle slutnje jim silijo v glavo. Tik pred trgom upade že večini pogum. Sam o enemu še bije srce v junaških prsih. »Bojazljivci, počakaj­ te, grem sam in vam prinesem urbar!« Krepko prime za kljuko in odpre v ra­ ta. Namesto rentm ajstra so ga sprejeli vojaki. Odvedli so ga v G radec v pod­ zemeljsko ječo. Njegovi tovariši so za­ slutili nesrečo in pravočasno izginili. Odslej se Kaplčani in Gradiščani niso več postavljali »za staro pravdo« in so nam esto »urbarja« gledali žulje na svo­ jih rokah. č e z tri leta se je zgodil čudež na Po- kržnikovem vrhu. Nekega večera so opazili ljudje zelenkast sij na visoki smreki. Prihajali so od blizu in daleč. Radovedne oči so takoj opazile podobo M atere božje, ki se je bleščala med ko­ šatimi vejami. Novica se je z bliskovito naglico razširila po vseh brdih in začele so prihajati procesije. Neko viharno noč pa je podoba izginila. Krčmar na Kapli je bil slišal o M ari­ jini prikazni blizu Vitanja. Čudež je bil na drevesu. Želeč drugim dobrom, sebi pa najboljše, je hotel izrabiti lahkover­ nost dom ačinov: potresel je Marijino sliko s fosforjem in jo obesil na smreko. Tujski promet v slovenjebistri­ škem srezu S. P. D., podružnica v Slovenski Bi­ strici, je izdala te dni prav ličen pro­ spekt — Veliki vrh — Slovenska Bistrica z okolico. Dobro vedoč, da je le skupna reklama koristna, se je S. P. D. odločilo, da združi vse, kar je v slovenjebistri­ škem srezu zanim ivega in lepega za le­ toviščarja in planinca z izdajo nekakega vodiča po skupini Velikega vrha 1347 m. Mesto Slov. Bistrica samo je kakor nalašč ustvarjeno za letoviščarski kraj s svojo krasno lego. milim podnebjem, velikim kopališčem (30 kabin) ter ugod­ nimi avtobusnim i in železniškimi zveza­ mi. M estna občina s pravilnim razum e­ vanjem krasi m esto z nasadi. T reba pa bo skrbeti tudi za to, da se tujec ugod­ no počuti, da tudi ostane — in ne sam o da pride. Potreben bi pač bif večji, mo­ deren v rt z vsaj enkratno godbo na te­ den. P otrebno pa je neobhodno večje število tujskih sob. Na Pohorju samem pa so letoviščar- ske postojanke: Šmartno, Tinje in Sv. Trije kralji. Šm artno s svojim desetlet­ nim tujskim prom etom se stalno razvija. Posebno važnost pa daje Šm artnu »Po­ čitniški dom kraljice Marije«, katere vodstvu se je zahvaliti tudi za krasno avtomobilsko cesto na Šm artno. Cesto bo pa že v najbližji bodočnosti treba po­ daljšati do Sv. Treh kraljev ter Areha, tako, da bo nastala zveza z ostalimi po­ horskimi cestami. Komaj 5* let pa traja tujski prom et na lepem Tinju. S prva bolj rodbinsko le­ tovišče M ariborčanov, postaja vedno bolj priljubljeno za Dalmatince. Tudi število sob (15) še zadostuje. Kakor Šm artnu, tako tudi Tinju, manjka še ko­ pališče, kateri bosta pač m orali zgraditi prizadeti občini ne sam o s tujskim de­ narjem, tem vač tudi z žrtvijo. Sv- Trije kralji z enoletnim prom etom pokazujejo v najboljši meri, kako po­ trebna je bila ta nova postojanka kot zvezna za ostalo Pohorje, kakor tudi za letoviščarje, kot visoko zračno letovi­ šče (1200 m). Velik moderen »Planinski dom« nudi vsakem u najrazvajenejšem u planincu in letoviščarju pravi m ir in planinsko lepoto. Z doma so krasni dalj­ ši izleti do sosednjih postojank, ki so po tri ure oddaljene. Najlepši enodnevni iz­ let pa je od jutranjega vlaka iz Slov. Bistrice ob riži mimo rim skega kam no­ loma, treh slapov »Šumov«, starega gra­ dišča do »Planinskega doma« (3 ure), nato mimo razglednika (25 min.) ter Č r­ nega jezeTa (45 min.) Bajgota v Ruše (v celem 6 ur). H valežna je tudi ista tu­ ra iz Ruš na večerni izletniški vlak ob nedeljah im praznikih iz Slov. Bistrice- mesto. VHOD K »MARIBORSKEMU TEDNU«. Simbol novega Maribora: stolp na Ma­ riborskem otoku. Dekliška meščanska šola v Cankarjevi ulici glavno razstavno poslopje.