GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHetoea a—3878 No. 61. — Stev. 61. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, it the Port Offict at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3871 NEW YORK, SATURDAY, MARCH 14, 1936 —SOBOTA, 14. MARCA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. NEMČIJA IN FRANCIJA SE MORATA SPORAZUMETI — ■ - --M----- Španska zopet pozorisce krvavih nemirov NASTOP PROTI IZDELOVALCEM __MUNICI JE Justični department preiskuje mnogo tovarn. — Neregistrirane tvrdke bodo prišle pred sodišče. WASHINGTON, D. C, lo. marca. — Vladni uradniki so povedali, da agenti justienega departments preiskujejo več tovarn, ki -o urejene za izdelovanje vojnega materijala, a!: pa kupcu je jo z orožjem. To preiskavo označujejo kot uvod za sodni jsko postopanje zaradi kršenja nevtralne postave. Agenti justičnega departmenta imajo nalog dognati, ako tovarne izdelujejo aeroplane, topove, municijo ali pa •drugi vojni materija I, ali pa Lra kupujejo in prodajajo. Justieni department bo posebno zasledoval one tvrdke, k: so na sumu, da izdelujejo ali prodajajo vojni materijal, pa se pri uradu za nadzorstvo nni-i lici je niso vpisale. Agenti imajo naročilo, da doženejo, zaka j se to ni zgodilo. Državni tajnik Hull je v decembru objavil svarilo, da bodo imena tvrdk, ki se ne ravnajo po določbah inunieijske postave, izročena generalnem:! pravdnikn. ako se takoj ne pri javijo urad« za nadzorstvo mitnici je. Ker se 30 tvrdk ni zmenilo za to »varilo, so bila njihova imena izročena ju etičnemu department!!. Nekatere tvrdke se namenoma niso priglasile, druge pa r.iso na jasnem, ako spadajo rjibovi izdelki pod predsednikovo označbo "vojni matori-jal". Kršenje te postave ima za posledico globo $10,000, ali pet leta zapora, ali pa oboje. Predsednikov seznam vojnega materijala vsebuje: puške, revolverje, karabinke, strojnice, topove, havbice, možna rje ali municijo za strelno orožje, nabite ali prazne naboje, smodnik, ročne granate, bombe, tor pede, mine, priprave za razstrelile, tanke, oklepne avtomobile, bojne ladje vseh vrst, letala, motorje za ietala in osem vrst plinov. HAUPTMANNA NAJBRŽ NE BO MOGOČE REŠITI Governer ne more dovoliti nove odložitve. — Pa navzlic temu Haupt-mannova samozavst še ni omajana. TRENTON, N. J., Ki. marca. — Predno je v četrtek opolnoči potekel rok, v katerem bi mo-uel governer Hoffman ponovno odložiti Haiiptanannovo usmrti-lev, je governer objavil, da ni-n.a namena tega storiti. Obenem pa je iz zanesljivega vira prišlo naznanilo, da je governer Hoffman samo še poostril preiskavo, s katero lioče pojasniti odvedbo in umor otro-ka Charles Lindbergha. Governerjev časnikarski zastopnik William S. Conklin je rekel, da je governer mnenja, da poteče njegova pravica dovoliti novo odložitev ITaupt-mannove usmrtitve 12. marca opolnoči. Conklin je še posebno ipovdaril, da governer ni ni-ti nameraval dovoliti nove odložitve. Nato pa je Conklin rekel: — Ako se pokažejo novi, presenetljivi razvoji, ki bi se gover-iierju in generalnemu pravdni-i;u VVilentzu zdeli dovolj važni, da bi 'bila preložitev usmrtitve opravičena, tedaj bo governer Wilentzu (predlagal, da gre skupno s Hauptmannovim zagovornikom Fisherjem k sodni Tliomasu AV. Trenchardu i;i skupno predlagata odgoditev. Conklin je rekel, da governerjev namen ni 1 podaljšati PTaupt man novo življenje, temveč je mislil vedno na to, da bi prišla v tem slučaju popolna resnica na dan. Conklin je slednjič še pripomnil, da se bo preiskava nadaljevala. FAŠISTIČNI NAPAD NA VODITELJA S0CIJALIST0V SE NI POSREČIL MADRID, Španska, 1 3. marca. — Po celi Španski prevladuje skrajno napet položaj, ko je po zadnjih volitvah prišlo do resnih nemirov in do bojev med pristaši stranke levice in desnice. Duhovniki in redovnice beže iz dežele. Po glavnem mestu so razširjene govorice, da vsled napada na poznanega socialističnega voditelja, odvetnika Luisa Jiminez Asuar nameravajo socijalisti velike represalije. ARETACIJE NAZIJEV V AVSTRIJI DUNAJ, Avstrija, 13. marca. — Okoli 50 avstrijskih na-xijcv je bilo aretiranih na Koroškem in Štajerskem, med njimi tudi bivši governer Koroške Ferdinand Kernmaier, več profesorjev in odvetnikov. Policija pravi, da je prejela obvestilo, da naziji v Celovcu prejemali denar iz Nemčijo. Italijanska moč v vzhodni Afriki. RIM, 12. marca. — V zvezi s proračunom vojnega ministrstva za 1. 1936-37 so bili objavljeni podatki, ki se tičejo vojne v Afriki: V vzhodni Afriki je zbranih 7 pehotnih divizij; ena divizja alpincev in 6 divizij miličnikov. Tem divizijam je treba prišteti še 27 bataljonov, kar da skupaj 300.000 mož. Razen tega je na bojišču še 36,000 domačinov. Tovornih avtomobilov imajo 11 tisoč. Brzojavne žice merijo skupaj 1892'k m, telefonskih a-paratov je 5501, pošt in poštnih postaj 1800, raznih delavnic za vojaške potrebe pa 799. V vzhodno Afriko je bilo doslej poslanih približno milijon ton raznega blasra. Za prevoz vojakov in gradiva je bilo do 1. februarja potrebnih okoli 400 voženj in so temu namenu služile vse ladje italijanske trgovinske mornarice. Asua je ostal sicer nepoškodovan, toda njegov stražnik, ki mu ga je postavila policija, je bil zadet s petimi krogi jami in je umrl v 'bolnišnici. Asua je bil napaden, ko je zapustil svo je stanovanje. V zvezi s tem je bilo aretiranih sedtan fašistov. V provinci Huelda je nasta* lo veliko -gibanje proti vsem tujcem in ogrožani so bili angleški inžinirji na Zafra železnici. Vsled tega je angleški poslanik vložil pri španski vladi pritožbo in je zahteval varstvo za svoje rojake. Neko nepotrjeno poročilo pravi, da je bilo ubitih mnogo fašistov in monarliistov. Drugo poročilo tudi pravi, da bo v pondeljek, ko se zopet sestane parlament, razglašena splošna stavka. Cela delavska organizacija pa to vest zanikuje. Skupina fašistov je zaman skušala napasti urad ministrskega predsednika Ma imela Azane. Bkstremisti so skušali po žgati neko cerkev v Granadi, toda qxdicija jih je še pravča-sno pregnala. Vlada stranke levice, ki je prišla na krmilo po volitvah IG. februarja, je zaradi nemi rov v velikih skrbeh. Odredila jo vse, da nemire za>duši, ker je bilo do sedaj že ubitih mnogo ljudi in je bila na lastnini povzročena velika škoda. MADRID, Špamska, 12. marca. — Zaradi političnih nemirov beže iz srednje in južne Španske duhovniki in redovnice v velikih trumah proti meji in drugim krajem, kjer upajo liajti zavetja. V Madridu, Sevilli, Malagi in drugih mestih zapuščajo ovoje župnije in samostane. — Samostanske šole zapirajo. Solo. ki jo upravljajo Irci v Madridu, so za vedno zaprli. Odkar je stranka levice iz-vojevala veliko zmago, zavzemajo požigi Cerkva in samostanov vedno večji obseg in je sedanji položaj mnogo hujši kot pa je bil takoj po padcu monarhije. Povzročena škoda je mnogo večja kot pa je 'bila 11. aprila, 1931. Tedaj je blo uničene cerkvene lastnine, ki je predstavljala vrednost več milijonov pesetov. Kolikor kažejo dosedanja poročila, nd 'bilo nikakega nasilja proti duhovnikom in redovnicam, toda bati se je najhujšega in zato vidijo mnogi svojo rešitev samo v begu. V Sevilli so si redovnice nadele posvetne obleke, da so mogle pobegniti. Svetinje in cerkvene predmete so poskrile. Od pričetka nemirov, ki so se pričeli takoj po volitvah, je izgubilo 50 ljudi svoje življenje. Naipadi so 'bili izvršeni na 30 et*rkva in samostanov. V Cehegininu v provinci Mureia je nek duhovnik ustrelil nekega komunista, ki je zažgal njegovo župnLšče. Razširjenje teh poročil je komuniste le še bolj podžgalo. ANGLIJA BO IZDALA VELIKO ZA VOJSKO Za angleško vojsko bo izdanih $246,000,000. Anglija je izpostavljena zračnim napadom. LONDON, Anglija, 13. marca. — Poslanska zbornica je dovolila $240,000,000 za oborožitev vojske leta 1936. Proti-predlog za znižanje izdatkov za vojsko je .propadel s 149 glasovi proti 59. Tekom debat«; je vojne minister Alfred Duff Cooper v poslanski zbornici izrekel svarilo, cla je v sedanjem času An glija mnogo bolj izpostavljena zračnemu napadu, kot kdaj poprej in da je v nevarnosti, da bo zapletena v evropsko vojno. Cooper je zahteval, da zbornica sprejme vojaški proračun in je dodal: "Nikdar ne smemo misliti na to, da nam v nobeni bodoči vojni na kontinentu ne l>o »stavljena naloga, da v zelo kratkem času pošljemo dobro oboroženo vojusko, da se v moderni vojni borimo proti najbolj oboroženi vojski sveta." Z ozirom na Napoleonov izrek: "V posesti kakega sovražnega naroda je Antwerp kot puška, ki je bila Angliji lia-merjena v glavo,'' je svaril Cooper: "Eklina posledica novih iznajdb je, da postaja nevarnost večja kot poprej, kajti danes je dvocevna puška. "Iznajdba letal nas v nobenem oziru ni napravila holj nedotakljive, temveč ravno nasprotno, nedotakljivost nam je vzela. Bolj kot kdaj prej smo del evropskega kontinenta. — Manj kot kdaj prej se moremo zanašati na prednost, da je na -ša -država na otoku." SCHUSCHNIGG NA POTOVANJU Kanclerja spremlja zunanji minister. — Obisk pomeni pripravo za konferenco Avstrije, Madžarske in Italije v Rimu. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 13. marca. — Avstrijski kan eler dr. Kurt Srhiisehnigg in zunanji minister baron Bergel* Waklenegg bosta v potek prišla v Budimpešto. Avstrijski uradni obisk velja ' v prvi vrsti pripravam za konferenco. ki se prične prihodnji teden v Rimu med Avstrijo, Madžarsko in Italijo. Različni avstrijski poskusi stopiti v o-žje stike stike s Čehoslovaško ir: Jugoslavijo so dovedli do ; položaja, da je temeljita poja- i snitev neobhodno potrebna. Pod temi okolščinami je namen Sdhuschniggovega in Berber - AValdenoggovega potovanja v Budimpešto podkrepiti "neomajano pripadanje" Avstrije k bloku treh držav, ki je bil postavljen z rimskim protokolom. DUNAJ, Avstrija, 13. marca. — Kmalu po odhodu čeho-slovaškega ministrskega pred sodnika Hodže z Dunaja je bilo objavljeno uradno naznanilo o izidu (konferenc meti IIo džo, dr. Schuschniggom in drugimi ministri. Uradno poročilo pravi, da je bila podpisana trgovska pogodba med Avstrijo in Celio-siovaško in da so državniki mnogo razpravljali o potrebi, da se Avstrija približa državni Male" aiitante. HITLER JE DAL POVOD, DA JE FRANCOSKI SENAT ODOBRIL FRANC0SK0-RUSK0 POGODBO Francija p3 vsej sili hoče, da bi Liga odredila proti Nemčiji sankcije kot jih je svoječasno uveljavila proti Italiji. — Flandin še vedno upa, da bo prodrl s svojimi zahtevami. — Za pogodbo so glasovali tudi senatorji, ki sicer nasprotujejo boljše vikom. ITALIJANI BOMBARDIRAJO CIVILNO PREBIVALSTVO ADDIS ABABA, Abesinija, 12. marca. — Vlada naznanja, da so italijanski aeroplani, ki so bombardirali Debra Markos, 106 milj severno od Addis Aba-be, ranili dva angleška misjo-narja. V zračnem napadu je bilo ubitih 5 civilistov in 9 žensk ranjenih. S temi je bilo tekom zadnjega tedna ubitih 163 civilistov in okoli 100 ranjenih. Poročila iz Debra Markos pravijo, da sta bila angleška misjonarja ranjena, ko so italijanski veliki Capronijevi aeroplani vrgli več ton bomb z raz-streljivom in plini Vlada potrjuje bombardiranje Trga Alem, glavnega mesta Sidaino. Ubitih je bilo 5 žensk in 12 otrok, ranjenih pa 20 žensk in 12 otrok. Ravno tako so italijanski uničevalni "ptiči" bombardirali več krajev v provinci Gojam. Ti neprestani zračni napadi najbrže pomenijo, da bodo Italijani pričeli prodirati proti Tana jezeru, iz katerega izvira Modri Nil, ki je največje važnosti za rodovitni angleški Sudan, LONDON, Anglija, I 3. marca. — Iz zanesljivih diplomatskih virov se je zvedelo, da je Anglija zavrnila predlog francoske vlade, naj bodo uveljavljene proti Nemčiji gospodarske in finančne sankcije. LONDON, Anglija, 1 3. marca. — Sovjetska Rusija z vso vnemo podpira francosko zahtevo, naj bo Nemčija najstrožje kaznovana, ker je prekršila locarnsko pogodbo s tem, da je poslala vojaštvo v demilitarizirano Porenje. Kaznovana naj bo v vojaškem in gospodarskem pogledu. Rečeno je bilo tudi, da bo poslan Hitlerju nekakšen ultimat naj se premisli, predno bo začel svet Lige narodov raz-praviiati, kakšna kazen naj zadene Nemčijo. Francoski vnanji minister Flandin je zelo samozavesten in je prepričan, da bo prodrl s svojim zahtevami, posebno odkar se zaveda, da je Rusija brezpogojno na ?»tr^ni Francije. LONDON, Anglija, 1 3. marca. — Angleški vladi se je danes posrečilo dobiti za Nemčijo nekoliko odloga, kajti pretila je že nevarnost, da bodo države, ki so podpisale locarnsko pogodbo, storile kak nepremišljen korak. Odločitev glede porenskega vprašanja bo vsledtega za par dni odgodena. Jutrišnja seja sveta Lige narodov bo povsem formalna ter ni pred ponedeljkom pričakovati nobene odločitve. Anglija bo skušala vplivati na Hitlerja, da bo nekoliko popustil v svojih zahtevah: Popustiti bo morala pa tudi Francija. Poročilo o današnji konferenci podpisnic locarn-ske pogodbe pravi, da so se "začeli nazori precej zbliževati". Jutri bosta na seji Lige narodov francoski vnanji minister Flandin in belgijski ministrski predsednik Paul van Zeelan formalno obtožila Nemčijo kršitve locarnske pogodbe. Nato se bo konferenca odgodi-la do ponedeljka v trdnem upanju, da bo Hitler predložil mirovno ponudbo. Uradniki Lige narodov izjavljajo," da je edinole neomajna zvestoba, ki jo goji Francija napram Li-. gi, preprečila oborožen spopad z Nemčijo. V Franciji je dosti vročekrvnežev, ki so zahtevali, naj francoska armada udari, kakorhitro dospe kak znaten oddelek nemških vojakov v Porenje. Francoska vlada je še vedno prepričana, da je mogoče Nemčijo edinole z orožjem ukrotiti. PARIZ, Francija, 1 3. marca. — K mnogoštevilnim evropskim sporazumom in pogodbam je francoski senat dodal še novo pogodbo, ko je potrdil francosko-rusko pogodbo za medsebojno vojaško pomoč. Ravno ta pogodba je dala Hitlerju povod, da je zavrgel versaillsko in locarnsko pogodbo in je z vojaštvom zasedel Porenje. Kar je bilo opozicije proti tej pogodbi, je prejšnji teden izginila, kajti senatorji so prišli do zaključka, da bi vsak glas proti pogodbi pomenil o~ dobravanje Hitlerjevega koraka v Porenju. Ppgodfea je kila potrjena § 231 glassy] preti 51* • £79 W 'A H Tf D -A New York, Saturday, March 14, 1936 Tur r trcrvr Slovene daily in u. '8. rA. "Glas Naroda" {A Corporation) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Frank Sakser, President L. Benedlk, Treas. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 West 184b Stmt. Btrtogh of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voire ©f the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Za eelo leto velja xa Ameriko in Kanado................$6.00 Za pol leta....................$3.00 Za ietrt leta.........:........$1.50 Za. New York za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Za inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta ....................$3.50 Subscription Yearly $G.OO Advertisement on Agreement "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobCujejo. Denar naj se blagovoli poiiljatl po Money Order, pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 POLOŽAJ V EVROPI Nemški kancler Adolf Hitler je prekršil locarnsko pogodbo s tem, e prišle do tega .sklepn, ne bo posebno težko držati Hitlerja na vrvi. S kršenjem locarnske »pogodbe je Hitler posebno Italiji ugodil. Mussolini se je takoj postavil na stran Francije, ki je bila že odnekdaj precej huda nasprotnica sankcij, ki so bile na prigovarjenje Anglije uveljavljene proti Italiji. Takoj nato je pa olajšala Francija trgovske omejitve napram svoji -sosedi. O embargu na petrolej ni zaenkrat nobenega govora več. Franciji je priskočila na pomoč tudi Sovjetska unija. Proti Nemčiji je torej strnjena precej močna fronta, ki se ji bo morala prej ali slej tudi Anglija pridružiti. Peter Zgaga Vesti iz Primorja. Italijanščina v Katoliški akciji na Goriškem Te dni je izdal goriški nadškof Carlo Margotti zelo važne odredbe vsej podrejeni duhovščini glede delovanja Katoliške akcije na Goriškem- Med drugim pravi n j ego v;t okrožnica- "V tekaterik krajih in teb j" v naši ^xofiji zelo mnogo, so nastale težave zaradi jezika, ki naj se rabi na sestankih in pri razpravi po vprašanjih, ki so postavljena na dnevni red. Naravno je, da imajo vsi sestanki Katoliške akcije javni zrmČaj in se morajo zaradi tega registri, dokumenti, pravilniki-zapisniki itd. sestavljati v ita-lijanščni. Kar pa >e tiče razprav in obravnavanja vprašan j na dnevnem redu, sme vsakdo rabiti jezik, ki ga bolje obvlada, voditelji pa bodo poskrbeli, da se prevede v italijanščino vse, kar se na sestanku pove. V o-stalem je jasno, da glede na delovanje Katoliške akcije ne more biti vprašanje o jeziku Zaradi tega bo mogoč** ;n bo treba tudi v župnijah v katerih prevladuje prebivalstvo drugega jezika, ustanavljati in podpirati razne organizacije na osnovi pravil, ki jih je določila sv. stolica za italijansko Katoliško akcijo. "Nastale so tudi težavo o katerih nam zlasti poročajo župniki, seveda predvsem tujerodni, zaradi pomanjkanja sposobnih oseb, ki naj bi v vsaki posamezni župniji prevzele vodstvo po-edinih odsekov organizacije. To težavo bomo skušali premostiti s tem, da bomo poslali v prizadete kraje škofijske funkcionarje, da bodo dajali potrebne smernice in odstranjevali nastale težave." Neznatna kazen Poročali smo zadnjič o majhni aferi, v katero se je zapletla pulska zimska socialna akcija. Preiskovali ! organi so dogn^'i da sta Moscatnl!ijeva in nek' Salombat' prodni i trgovki Jo-sipini Stefanuttjevi 21 kg koruzne moke, ki sta jo prejeli od omenjene fašistična listino?«. Zaradi tega so jima zdaj odvzeli ubožnostni izkaznici, trgovk: pa za tii dni zaprli prodajalno. Spremembe v pokrajinskem upravnem odboru v Puli Te dni so bili imenovani štirje realni člani istrskega pokrajinskega upravnega odbora ter i Iva njihova nom« stnika. Za član." bili imenovani prof. Jan Bisoffi (Bišof) od v. Vik- tor Cloeclietti, dr. Josip Face m in odv. Ivan Filipu! ti. V Komnu — bi bil v hlevu pri Umekovih malo ne umrl siromašni starček Andrej Lavrenčič. Zatekel .->•• je v hlev že ves onemogel in bolan. Naslednje jutro so ga našli ljudje oiiesveščenega Spravili so ga nemudoma v tržaško bolnišnico, kjer pa je kmalu nato umrl. V bližini Perme — je našel Ivan Brega nt iz Pod-gore na bregu Soče napol razpadlo truplo neznanca, v katerem so karabinjerji spoznali -2 letnega Avgusta Zerjala iz Komna. Že rja 1 je že okrog 10. februarja odšel z doma in odtlej za njim ni hilo nobenega sledu. Iz Slovenije» Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti hog* šd tam, je potrebno, da js poučen v vteh stvareh. V »Ud naie dolgoletne ekuimje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila 1» tudi vm potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno tu hitro. Zato eo eaupno obrnite na nas ea vea pojatniU. Mi preskrbimo vse, bodiH proinje ea povtaifia dovolj* njo, potne liste, vieeje t* sploh vse, kar je ea potovanja potrebno v najhitrejšem času, im kar je ghvno. wa najmanjie eiroika. Nedriavljani naj ne odlaiajo do sadnjega trenutka, ker predno ea dobi is Washingtona povratno dovoljenja, MIC-EN-TBY PERMIT, trpi najmanj on mesec. Piiita torej takoj sa breeplačna navodila in meotavlja-ua Yam, d• boste poceni i« udobno potovdk. SLOVENIC PUBLISHING CO. mAXEL BUREAU 216 : 18th Stwt NewYjMft&LX« "NASI NAJLEPŠI KRAJI" Sredd tekočega tedna smo dobili in taikoj razposlali že tretjo pošiljatev knjige, ki vsebuje slike najleipših krajev Slovenije. Na poti je četrta pošiljatev. To zanimivo knjigo bo dobil vsakdo brezplačno, kdor nam požlje do 15. MARCA že vsaj pollertmo naročnino ($3.00) za NOVEGA NAROČNIKA. Sicer pa stane knjiga $1.—. Uprava. SMRTNA 2RTEV PUSTA PTUJ, 26. febr. — V ptujskem okolišču je že v navadi, da pust ne mine brez človeških žrtev. Te žrtve so vedno mladi ljudje, ki so v pustnem času brez meje razposajeni. Komaj smo nedavno poročali o tragičnem naključju, ki se je pripetilo pri posestniku Francu Kek-cu v Savcib, kjer je obležal s prestreljeno glavo posestnikov sin Janez Vičar iz Braslovcev, že nam je javljen nov žalostni dogodek iz Cirkovcev na Dravskem polju. Tam se je v gostilni Jožefe Debanakove zbrala na pustni torek zvečer večja družba fantov, ki so se zabavali preko polnoči. Okrog 1. je večja družba zapustila gostilno, na poti pa sta se sprla sedlar Murko Gaš-par in posestnikov sin Martin Vuk. Vuk je Murka udaril po licu, a ko so po nekaj minutah ostali fantje prihiteli na kraj spopada, je Vuk že ležal na tleh. Murko pa je bežal. Vuk je bil ves krvav in v zadnjih zdihljajih. Prenesli so ga v najbližjo hišo kjer je izdihnil. Poklicani orožniki so ugotovili, da je imel na levi prsni strani malo rano, ki je morala biti povzročena s kakim tako majhnim orožjem, kakor je šilo. Ranjen je bil tudi na desni roki. Udarec s šilom ali kakim podobnim orodjem je dobil naravnost v srce. Ko so Gašpa-rja Murka aretirali je odločno Zanikal, da bi bil ubitega Vu- ka napadel s šilom ali kakim drugim bodalom. MIRNA SVATBA S HUDIM KONCEM CELJE, 1. marca. — V Dra-gučevi pri Sv. Marjeti so obhajali pri viničarju Matiji Dre-vešku poroko domače hčerke Marije. Povabljenih je bilo nad ."10 oseb. Bilo je prav veselo razpoloženje in se je mladina odlično zabavala. Okoli 5. ure zjutraj pa je starešina naprosil fante, naj grede »lomov. Fantje pa se niso hoteli odstraniti in so jih morali naposled vreči iz hiše. Komaj pa so bili zunaj, so pričeli bombardirati hišo s kamenjem ter pobili vse šipe na hiši. Z več kg težkimi kamni so razbili precej opek na strehi, i zrn vali pa so tudi okenske okvire. K«len <»d fantov je celo oddal proti hiši vee strelov iz samokresa, krogle pa k sreči niso zadele nikogar. Ko so si fantje svojo jezo nekoliko ohladili, so naposled odšli. Viničar, ki trpi na pobitih šipah in opekah okoli 1500 Din škode, je vso zadevo prijavil o-rožnikom, ki so pet napadaleev prijavili tukajšnjemu državne mu tožilstvu. e V neki londonski restavraciji sedelo nekaj angleških veljakov, ki so živahno razpravljali o politiki. Pri sosednji mizi je sedel o točan z Južnega morja, ki ga je npki potnik kot služabnik i pri vedel siseboj. Zamorec je živahno sledil pogovoru ter kar iznomnia začel hvaliti Anglijo, i;jeno ustavo in njenega kralja ter dostavil, da takih dobrih ljudi kot so Angleži ni ns-kjer na svetu. Gospodom ni bilo to posebno po všeč i, in eden ga je grdo tia-hrulil: — — Kaj pa vendar blebečete? Kaj veste vi o angleški ustavi In o angleškem imperiju' V \aših žilah ni niti kapljice angleške krvi. — Oho! — se je začudil 'zamorec. — Glede angleške krvi ste pa v veliki zmoti, gospodje. Ali poznate slavnega angleškega kapitana, in raziskovalcu Cooka. Ali vam je znana njegova usoda? Usoda kapitana Cooka, ki je na svojih potovanjih zašel aned ljudožrce, kateri s-o ga pojedli, je bila seveda vsem znana. — No, torej, — se je zarezal zamorec. — Pri tisti slavni pojedini ji- bil tudi moj stari oče. ZLATO BREME Prvi župan avstralskega mesta Sidneva nosi v znamenje svoje županske časti okrog vratu zlnto verigo. Sedanji župan MacKlhone pa pravi, ..la je ta županska verižica /J;>t.> breme, katerega ne bo več zmogel. V t< j verižici je vdelanih težkih zlatih medaljonov. Od leta 11102 pridenejo tej županski verigi zlato medaljo s sliko in podpisom župana, ki odstopi. Ker je bila t;» županska verižica ž«1 poprej zlata in zaradi tega več ;ili manj težka, ni čudno. da jo je 32 zlatih medaljonov v tekli teh desetletij tako obtožilo. Župan MacKlhone, ki mora pri vseh oficijelnih sejah in nastopih nositi okrog vratu medaljone svojih 3.*> prednikov, pravi, da svojega naslednika že danes obžaluje, ker bo vei iga z njegovim medaljononi prihodnje leto še težja. Veriga je danes vredna 5000 funtov Šterlin-gov. ■ Za piruhe! Najlepše Velikonočno Darilo, ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev. Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila. SLOVENIC PUBLISHING CO 216 West 18th Street New York Jožef II. je, kakor znano, rail potoval nepoznan. Nekega dne je dospel v Lvov, najel si je v hotelu sobo in >e dal vpisati kot grof Tloehberški iz eesarje-\ega spremstva. Odšel je v sobo in s«' začel briti. Sobarica je radovedno lazila okrog njega, pospravljala to in ono, končno ga je pa v prašala, kakšno službo ima pri cesarju. Jožef se je mazal z milom dalje in odvrnil mirno: "Včasih g'a obrijein." Med spojim po.-efcom v Moskvi je obiskal Eden Stalina in sta se pogovarjala o vsem mogočem. Med drugim je Stalin vprašal Bdena, kakšno plačo dobiva angleški minister za javna dela. Eden je odgovoril, da znaša njegova plača 2000 funtov letno. "Tu vidite, kako vaša držav na blagajna razsipava denar!" je dejal Stalin. "In koliko prejema vas (ministrski predsednik?" "Približno dvakrat toliko." 4 4 Kakšno razsipa van jo!" meni Stalin. "Poglejte tam našega sod ruga Kalinina. To je nas ministrski predsednik, a dobiva le 30 funtov na mesec." Eden pogleda Kalinina. "To je seveda zelo malo," pravi nato, "a ne verjamem, da bi mu na Angleškem dali kaj več." Slišal :sem modrovati rojaka, ki ni imel ij»osebno dobrih izkušenj v zakonu. Navidez jo modro in pametno govoril, toda kdor je /poznal njega in njegove razmere, je moral vedeli, da mu ne prihajajo besedo iz srca: — O, žena je božji dar. Vsak poročen moški mora biti hvaležen Bogu, ker ga je z ženo oblagodaril. Sicer je pa žena res nekaj iposebnega. Nekaj vzvišenega. Vzemimo za primer očenaš. Bog in žena sta v očenašu, nas moških pa ni. Mi moški nismo tega zaslužili. — Da bi ibila žena v očenašu? — so ise čudili prijatelji rojaku. In vsa'k je potihem zimo-lil očenaš, pa pri molitvi ni nikjer na ženo naletel. — Saj je ni v očenašu, — so mu ugovarjali. — Seveda je, — je trdil svo jo. — Mar ni v očenašu rečeno:. . . in reši nas vsega hudega. Amen. "GLAS N A RV D'A " New York, Saturday, March 14, T 936 THE LARGEST SLTJVENE DAILY IN V. V. V tisti vasi za hribom jt» živel kmet, ki je imel psa. U<1 mladosti je čuval pes hišo in skedenj, sedaj pa je bil star in slab in skoraj ni mogel več lajati. Zato si> ga je kmet naveličal, zavezal psu vrv okoli vratu in ga peljal v gozd. Privezal ga je za drevo in hotel ubiti. Ko pa je videl, kako so ubo-ijniui staremu psu tekle brid-k«» solze po golxMi, se mu je zasmilil. Pustil ga je živega, siiin pa sel domov. rbogi je ostal zapuščen v lesu. Začel je tožiti in objokovati svojo bridko usodo. XtMiadoina prid«'n» iz goščave sil«»n volk. Zi»url*'da psa lir reč«*: ^Pozdravljali, ljubi pes! Že dolgo ti> <*akam. Včasili si me p«ulil <»d hi>»' in skednja, zdaj si mi pa prišel v |K'st. -Zdaj lahko napravim s teboj, kar hočem. Vse ti povi^on^" Pes pravi: 4'Kaj pa boš napravil z menoj, ljubi volk?" *4Xir- posebnega: Požrl te bom s kožo in kostmi!" Pes inn pa reče: "Oj, ti neumni volk! Od samo požresnosti ne veš, kaj delaš! Ali ješ rajši staro slabo pas je meso. kot pa dobro godi-110! Ali bi rad svoje zobe na meni polomil? Moje meso ni vim" vredno kakor stara mrhovina. Zato te ho(Vm nekaj boljšega naučiti: Pojdi in pri-nesi mi dober kos konjskega mesa, nekoliko me porodi, pote m pa lahko z menoj storiš kar hočeš." Volk pa j«' ubogal psa. Sel je in mu privlekel polovico konja. 44Tukaj imaš! Žri, da boš sit." Tako je rekel volk in odšel 7>o svojih potih. Pes pa se je spravil nad meso in vsejx>jedel. (Vz dva dni pride zopet volk k njemu in ga vpraša: 44 No, bratec, ali si se že kaj zredil!" 44Prav malo! Ampak če mi prineseŠ ovco, bo moje meso mnogo boljše." Volk je bil s tem zadovoljen. Teče na polje in se vleže na IZVEŽBANE ŠIVALKE - izvcžlianc na malih in zig-zag strojih, dobe delo pri LEON 11 ATS, 29 W. 35 St.. N. Y. C. (3) NEUMNI VOLK Ruska pripovedka. prežo in čaka, da je gnal pastir ovce mimo. Volk si izbere najbolj tolsto ovco, plane iz zasedo, jo zgrabi in odnese psu. 4 4 Tu imaš ovco, na je j se, da boš prej debel." Pes se je dobro imel. Pojedel je celo ovco in je čutil v sebi nove moči. Zopet pride volk k njemu in ga vpraša: 44No, bratec, kako ti je?" *4Nisem še dober! Te mi pa prineseš še divjo svinjo, potem boni pa tolst kot prešič.'' Volk mu preskrbi še divjo svinjo in mu prinese in reče: "To je zadnje! V dveh dneh pridem in te požrem. Pes si misli: : 44Že prav! Ti bom že pokazal. kako ge grah mlati." < Vz dva dni pride volk k psu, ki se je že lepo zdebelil. Komaj I a j. Dr. Osler je pastavil trditev, da nastanejo najboljša človeška dela v starosti med 30. in 40. letom. Časniki po vsem svetu so pisali o tem, humoristični listi so uri-občevali dovtipe, kako se 60-letni ljudje s kloroformom spravljajo s sveta. Stvar pa je malo drugačna. Dorland je v svoji študiji "Starost duševne virilnosti,, dokazal, da so mnoga največjih del človeškega uma nastala po ljudeh, ki so že davno prekoračili 40 leto. Voči-na največjih del je nastala sploh med 40. in 70. letom. Med 400 veloumi jih ni nič manj nego 90, ki so šele v starosti dosegli svojo največjo popolnost. Povprečno trajanje duševnega delovanja je znašalo pri teh 400 možeh 40 let. Galilei. Bur foil, Goethe, Lamarck, Verdi, Spencer in mnogi drugi so ^roje mojstrovine ustvarili med 70. in 85. letom. Tizian je eno svojih največjih slik iz-telal, ko mu je bilo 58 let. Jefferson jo bil še s 75. letom uspešen igralec in v istih letih je fiaen-del zložil enega svojih nesmrtnih oratorijev. Moltko jo s sedemdesetimi leti izdelal svoj načrt za uspešen nastop Nemcev v francosko-nemški vojni. Tudi najodličnejŠi vojskovodje svetovne vojne so bili razmeroma stari možje. V nasprotju s takšnimi dejstvi pa vidimo, da postavljajo človeka med staro šaro, ko so mu komaj pričeli siveti lasje. Koliko delavcev in nameščencev je, ki so komaj prekoračili srednja leta, ki so nad vse sposobni za svoje delo, pa ga n.-* morejo dobiti, ker so jim lasje osiveli. Treba pa je pomisliti, da je v Ameriki kakšnih 80 odstotkov starejših ljudi in v Fv-ropi le malo manj glede svojega preživljanja odvisnih od drugih. V takšnih razmerah u-tegne imeti splošno naziranje o manjvredni zmogljivosti 60-letnih ljudi res slabo posledice. Ali je tedaj vredno podaljševati življenje? Chapin odgovarja na to kratko: Da, če se človek s tem opogumi za nadaljnje p roduktivno delo. Ne, če izgubi prezgodaj možnosti za delo. "Prosim, naj bo moja sestrična in — gospod pabočnik!'' Pobočnik se je zdrznil, v srcu se mu je vzbu-d lo naj neprijetne jše čuvstvo. "Ali.ste slišali, Dernliof?" "Kakor ukazuje vaša Svetlost." Naklonil se je obema. "Milostiva gos»piea, silno me veseli, da imam za vis-a-vis tako duhovito in toli dobrodelno damo," se je poklonil knez Agati. Vsa srečna nad toliko ljubeznivostjo se je A-gata postavila k plesu. Ali kaj je bilo njenemu plesalcu' Tako hladnega, tako malo prijaznega ni videla še nikoli. "Ali vam ni dobro, prijatelj?" Prestrašil se je. Prestrašil .se je. "Pardon, gospodična Agata, malo raztresen seui. Saj me poznate in mi odpustite današnjo mojo dolgočasnost." Toplo in blago jo je pogledal. Agata se je zasmejala. "Nikakih društvenih naporov ne zahtevam od vas, to veste." Dotikajoč se Verinih rok, čemur se Dernliof pri četvorki ni mogel ogniti, 11111 je bilo jako neprijetno zaradi opojnega parfuma Rusinje. Oddahnil se je, ko je bila četvorka pri kraju. Knez je ponudil Veri roko. "Ali mi privoščite užitek kratkega kramljanja. gospiea. Ampak dostavljam prošnjo, kakor onikrat v kupeju: človok s človekom, brez nadležne etikete." "Prosim, knez." Spretno, a brez vsiljivosti je krenila z njim \ salon. "Kako prijetno je tukaj," je vzkliknil, izpustil njeno roko ter s kretnjo »povabil svojo damo, naj sede na zofo pred palmami. Poizkusila je že zjutraj, kako je možno naj-efektneje sedeti, zato je sedla pod veliko palmovo malialko nekoliko postrani, drapirajoča svojo vlečko z enim samim zamahom. Tudi on jo sedel. "Prositi moram še oprosčonja, ako nisem bil na najinem skupnem potovanju dober družabnik; večdnevni lov me je nekoliko utrudil." "Ničesar nisem pogrešala, knez." "Ali res• To mi je zelo ljrtbo. Kako je sedaj v Peterburgu? Menda bi ga komaj spoznal, ker >em bil že pred šestimi leti tamkaj. Jako dobro se še spominjam družabnih razmer, ki so mi ostale v >duši kot i zre* 1 no -sijajno. Še danes vidim v duliu ono eleganco in graeijo high lifea. ! Toaleta milostive go-podične je prekrasna, gotovo mojstrsko delo najrafiniranejšega francoskega okusa." Vera se je nasmehnila. "Želel bi, da se na vzamejo moji podaniki rsaij nekaj te elegance in toga okusa." Poteni je nadaljeval šaleč se: "Milostiva, prisrčno vas prosim, da se zavzamote nekoliko za naše ubogo malomeščane in jm vlijete malo življenja v žile. To bi bilo lepo, plemenito delo!" "Jako laskavo, mon princ, samo —" napravila je napol otroški, napol trmast obraz — "da mi je stric svetoval malo prej baš nasprotno. Želel je, naj se prilagodim razmeram in naj s-i nosim pripro-tejo." Pogledal jo je z neprikritim občudovanjem: povesila je oči, da jih kasneje s tem večjim žarom zopet dvigne. Ko je njegov pogled še vedno počival na njej, je pogledala iznova v tla, so naslonila nazaj in se začela hladiti s svojo prekiasno čipkasto pahljačo. Spadalo jo v njeno taktiko, da takih intenzivnih hipov občudovanja ni motila in s 'polnimi požirki se je vdala vedno nanovo opojnemu užitku svoje oblasti. 4'Vaš 'gospod stric nima tako zelo neprav," je izpregovoril -edaj knez, "malomeščani, žive-ri v ozkem krogu, so hitro pripravljeni obsojati vso. kar jim j<* novo in tujo in se težko navadijo izvanrednoga. Opraviobe za to je iskati v njihovem ua«"*imi življenja, nedostaje jim pač svobodnejšega tona. širšega obzorja velikega mesta in če kdaj nalet«* nanj, ga ne razumejo. Kakšna razlika : N. in Peterburg! Primera Tabuja človeku posmeh." Naklonil se je nalahno k njej. "In, gospodična, ali mi nočete -priznati da so tudi prav opasna šola — ti pariški in po-terburški saloni?" "Resnično — ne tajim." "Dobro, potom mi boste tudi pritrdili, da ste bili, milostiva gospodična, jako marljiva u-čenka te nevarne šole ter morate v resnici nekoliko presenetljivo delovati na manjše duhove." Sedaj je bila v pravem tiru koketerije; gledajoča ga > polnim pogledom, je samo pokima* la s svojo ■prelestno glavo, z rdečiii usten pa se je vsul očarljiv smeh. {Dalje prihodnjič.) ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja**, "Ob Vardarju*'; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! I IZ BAGuADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu t Goropa; Dražba En Nacr Cena _____________________1.50 KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Niln; Kako sem v Mekko romal; Pri Šamarih; Med Jezidi Cena ........................1.50 PO DIVJEM XTTRDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amadlja; Beg iz ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ........................1.30 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata Aladžlja; Koča v soteski; Miridit; nfaspa«A QO Cena _______________________1.5« SATAN IN IŠKARIOT 12 knjig, § slikami, 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Yuma Betar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh delih sveta; Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West I8th Street Izdajalec; Na lovu; Si»ot n» divjem zapadu; IteKeni milijoni; Dediči Cena -.....................3.5* V GORAH BALKANA \f 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami: V golob-njaku; Mobamedanskl svetnik Cena ........................UB% _i WINETOV x ' j 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina.. Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; Nšo-či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči In Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka C©n» . Ž U T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama dragulje?; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot Cena ---------------L5# "Glas Naroda" New York, N. Y. 92B0IP2 New York, Saturday, March 14, 1936 TWB LH1LGH8T VUOVTBfTŠi ffJILT 1W V.W. 9 Eva? II ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA-^PRIRRDIL: I. H. LETALO VJEn V PRAGOZDU "O, razumem, gospica Mantel je bila brez sredstev in ni mogla več plačati najemnine," pravi Olden, kot bi uganil. "Da, gospod, tako je — najemnika moram imeti in takega, ki more plačati, to ne gre drugače. Drugače, za Boga, drugače bi jo rada obdržala ker je bila zelo pridno in pošteno dekle, kakoršne ne bom več tako kmalu dobila. Zal mi je, da ji je šlo tako slabo. In sedaj bi ji vi dali službo, pa je ni več tukaj — prcžalostuo je to." Gospa Korner je bila v resnici žalostna, da Eve ni mogla več najti, da bi ji mogla pomagati, da dobi službo pri tako odličnem gospodu. Ludvik se od nje naglo m^lovi ker je uvidel, da ni mogel ničesar izvedeti o Evinem bivališču. Ko gre zo|>et po stopnicah, se zmerja, tla je take -»otrt, ker Eve ni našel. 44Xorec; komaj si ušel eni nevarnosti, pa že siliš v tiru go. Vesel bodi, da je mala Eva izginila, ker bi drugače žel napravil kako neumnost." Tako si prigovarja in se sili, da bi bil vesel. Kaj mu je bilo treba Eve! Danes pride njegova sestra Dolly, s katero je mogel tako pametno govoriti o vseh vprašanjih življenja, ki ga je razumela in s katero je živel v najlepšem sporazumu. Tako naj ostane, kajti malo, napol sestradano dekle od včeraj je samo zbudilo njegovo usmiljenje in to je bila njegova slaba stran. Z mirnim srcem ne bi mogel niti gledati trpeti psa ali mačke, še manj pa človeka, in poleg tega še tako ljubko, lepo dekle. Sicer pa od nje ni hotel ničesar drugega, kot ji pomagati, t\a ji ne bi zopet bilo treba trpeti lakote. Tega se mu sedaj najbrže ni bilo več treba bati, ker je našla službo. Sedaj bo skušal celo stvar polagoma pozabiti. Tako globok še ni bil utis, ki so ga nanj napravile one žalostne, modre oči, četudi so bile te oči čudovito lepe, tako lepe, kakoršnih še ni videl pri nobeni ženski. Sedaj torej na postajo po Dollv, potem pa se bo veselil življenja in zopet najdene prostoti. S temi mislimi gre po ozkih stopnicah in zakliče šoferju: "Na postajo." In ko ga šofer vprašujoče pogleda, pravi: "O, tako; vedeti hočete, kako se godi najini varovanki, kaj ne? Meuda ji gre dobro, kajti včeraj je dobila ponudeno službo in je izginila. Svojo dolžnost do človeka sva na njej izvršila in s tem je ta zadeva končana." Olden sede v avtomobil. Pa navzlic svojim trdnim sklepom zanj ta zadeva ni bila končana. Vedno in vedno vidi pred svojimi očmi. Evin obraz, kako pod vplivom vina in obloženih žemclj postaja rdeč in kako so njene biserne oči zopet L dobile svoj sijaj. l,e|K)tiea je bila vendar le, in bilo je čudno,1 da je morala navzlic tej lepoti stradati. To je bil dokaz, da je ostala poštena in se ni hotela prodati. Kako je vendar j prišlo, da si je pravil, da je pustolovka, ki se je samo lilinila'i Saj ni kot taka izgledala. Navzlic svoji priprosti obleki je izgledala kot prava dama. In zopet so bile njegove misli pri njej! Ali se ni mogel odkrižati majhnega, sestradanega dekleta? Sedaj pa je že dovolj! Ali pa bi bilo morebiti mogoče pri prijavni oblasti izvedeti za njeno stanovanje? Saj se je moral* prijaviti in navesti, kam se misli obrniti. To premišljevanje ga navzlic vsem pametnim razlogom razveseli. Da, še danes popoldne bo šel vprašat v prijavni urad, ako bo mogel Dolly za nekaj časa pustiti v družbi Gerta Toringa. Hišna dama, gospa Bauman je zadostovala za častno damo. Olden je bil zopet prav vesel. Ko pride na postajo, mu ni bilo treba dolgo čakati, da je p rišel vlak. In komaj se vlak vstavi, ko se mu že vrže okoli vratu vitko, nežno bitje, smeje in joka je in na vsak način malo iz ravnotežja. Bila je njegova sestra Dolly, krasna plavolaska z žametno rjavimi očmi in z lepo izrezanim obrazom. Tesno jo pritisne k sebi in jo smeje pogleda. "Toda, Dolly, zakaj jokaš? Saj sva zopet skupaj," pravi, ker je njen nasmeh popolnoma utonil v solzah. Pogleda ga in ko ji gleda v oči, si misli: Gert ima prav, človeku se zdi, da v njih plešejo eolnčne luči. Dollv krčevito ihti. "Idi nimam nikakega vzroka jokati, Ludvik? Zaročil ei se, kratko, pa jedrnato, ne da bi me vprašal, ne da bi poznala tvojo izvoljenko in ne vem. ako mi ugaja in če se bom mogla sestrsko postaviti poleg nje!" Ludvik jo zamišljen pogleda. "Sestrsko? Zares, Dolly, na to nisem niti mislil, toda sedaj sem se spomnil, ti in ona — ne, to ne bi sio." Dollv ga začudeno pogleda. " Ne bi Šlo! Ludvik, takoj sem si tako mislila, zelo sem nesrečna, zares, da si se zaročil." In zojiet ji solze teko po licih. Ludvik pa se veselo zasmeje. "Pomiri se vendar, Dolly, je že zofiet vsega konec; iz moje zaroke ne bo nič. Hvala Bogu, sem zopet svoboden človek." Solze ji tečejo po licih in nemirno mu gleda v oči. "Ali še hočeš norčevati iz men«*, Ludvik?" "Ne. ne; vse je kar najbolj resno. Bil sem zaročen in to ti bom pozneje povedal. Za sedaj se samo pomiri, Dollv; nisem vedel, kako — in sem prost, ne vem. kako. Toda sedaj imaš zopet celega svojega brata in se bova pozneje razgovorih!. Sedaj moram najprej pozdraviti gospo Bauman." In zastavni gospej, ki ga je smeje čakala, da pride na vrsto, ponudi roko. * "Bog vas živi, gosjm Bauman, in hvala vam, da ste se z Dollv odpravili na pot, da z menoj praznujete mojo zaroko. Pa četudi ta namen vašega ]wta ne bo izpolnjen, ker je moja zaroka, hvala Bo«ru, šla po vodi, se hoijio vendar veselili svidenja m H^iio mesto zaroke praznovali, zopetno svidenje Za praznovanje sem sedaj zelo dobro razpoložen." Gospa Bauman je dobro opazila, da je skušal Ludvik s svojim govorjenjem pregnati neko zadrego, kajti navadno ni ■lt.il tako zgovoren. Toda bila je toliko izobražena in samo prisrčno: : (Dalje prihodnjič.) Iz Rio de Janeiro poročajo: Pred nekaj tedni je iz Para od letelo v Bolivijo veliko prometno letalo, katero pa ni priletelo na cilj, ampak je nekje izginilo. Brezžične postaje Brazilije in Bolivije so ves ta čas poskušale ujeti kak brezžični znak o pogrešanih letalcih. Zaman! Splošno so mislili, da so letalci s potniki vred že izginili v strašni džungli Matto Grosso. Končno pa je neka brezžična postaja le ujela slaboten brezžični klic na pomoč: "Letalo je moralo pristati v džungli med so brezžične postaje ujete kako novico od pogrešanega letala, da jim groze divji domačini. Zadnja vest pa se je končala z besedami: "Pomagajte! Krokodili ..." Med tem so baterije pogrešanega letala najbr-že bile že izpraznjene in na-daljua poročila so izostala. Naglo so bile pripravljene rešilne ekspedicije. Več letal je bilo pripravljenih za odlet. Iz Ra-bare je odhitel oddelek sa perje v kateri naj ponesrečencem napravi pot skozi pragozd. Dve državi sta napeto pričakovali Santo Jose in Raharo. Smo v uspeha ekspedicij. Tako so ini- mocvirju. moč!" Takoj pošljite po- Sedem mož, kolikor jih ji« bilo v letalu, je torej bilo v smrtni nevarnosti. Od časa do časa 7EMLJEVID1 STENSKI ZEMLJEVIDI Na močnem lmpirju s platnenimi pMgibl ............7.50 POKRAJNl ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija- Dravska Banovina 30 30 .40 .40 ..15 CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI ............. MALI ............... NOVA EVROPA .................60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas. Arizona. Colorado. Kansas. Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming ............ .25 Illinois. Pennsylvania. Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40 nevali dnevi. Naenkrat pa s< je nad letališčem Puerto Sua-rez v Boliviji prikazalo ogromno letalo in se nepoškodovano spustilo na tla. Sedem mož je planilo iz letala, se jokalo in smejalo ter stiskalo roke čakajočim. Rešeni radiotele.irrafi nekje zapazil malo jaso. Bila je majhna in seveda vsa zamočvirjena. Treba je b ilo neverjetne spretnosti, da je z letalom brez Škode lahko pri-tal. Tmeli smo srečo, ker se i»* letalo le malo jtoškodovalo. Takrat nismo niti sanjali, da bomo celih 21 ilni morali preživeti v tistem močvirju. Tudi nismo slutili, da nas obdajajo take nevarnosti. Moja prva talo in nam po majhnih pada lili vrglo živil in orožja. T-e talci so š<> večkrat prišli. to-' starokrajskcni načinu in brezplačno vin-.». i-*'»seli-n orkester, kino. plesi in igre. DIREKTEN EKSPRESNI VLAK IZ PAR.ZA DO LJUBLJANE. ZAGRE. BA IN BEOGRADA Za natLiljna pojasnil* vpražajte svo-jt-g.t lokalnega agenta aii pri Cunard While Star Ltd. 25 BROADWAY NEW YORK Na parnikih, Id so debel« Trie v domovino izleti pw izkušenega tiskani, m 18. marca: Eurofia v Bremen Bercngaria ▼ Cherbourg 21. marca: Paris v Havre 25. marca: MANHATTAN v Havre 27. marca : Champlain v Havre Aquitania v Cherbourg 28 marca: Conte di Savola ▼ Genoa 2. aprila: BREMEN v Braneti i -O H .'{. aprila: Bcrengaria v Cherbourg Ko se je tovarnar vrnil, je hitro poiskal hčerki moža, ženo je mogli več sporazumevati s sve- Pa poslal na kmete. Cez leto dni toni. Končno so veielarle prišli rešitelji. Takoj so začel: delati in nam za naše letalo na- misel j«' bila. da bi začela delo-) nravili ugoden prostor za odlet. Naročilom Je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali Z renta Če pošljete gotovino, rekomandi-rajte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y. vati brezžična postaja. Toda naši aparati niso lioteli uboicati, kar je močno razočaralo. Da bi pa svojim tovarišem ne vzel po-iruma, sem rekel, itir28. maja: mož vesel, da ima podjetno in ^B^NGARIA * ^^^ veselo ženo, svežo in mladostno, •Vnrav je že v letih. Sodnik je bil v zadregi in je sklenil izdati »»ismeno razsodbo. 4. aprila: Norinandie v Havre K. aprila: Washington v Ha ure 10. aprila: Paris v Havre 11. aprila: Rex v Genoa 14. aprila: Europa v Kremen lu. aprila: Aquitania v Cherbourg 18. aprila: I^ifayette v Havre 22. aprila: Bercngaria v Cherbourg 23. aprila: Bremen v Bremen lie de France v Havre 25. aprila: Conte di Savoia v Genoa 2. maja: Normandle v Havre Flu ropa v Bremen Vulcania v Trst G. maja: Washington v navre 8. maja: Bcrengaria v Cherbourg !). maja : Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v Genoa * 13. maja: Normandle v Havre 10. maja: Europa v Bremen 20. maja: Manhattan v Havre 21. maja: Aquitania v Cherbourg 23. maja: Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa 27. maja: Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1 936. — Vreden je 50 centov. NAJKRAJŠI DAN LETA V ALASKI i air- Fotografija je sestavljena iz enajstih fotografij, posnetih v razdobju dvajsetih minut, ter (prikazuje solučni zahod v Ft„ banks, Alaska. Prva fotografija je bila j»osiieta ob »I-selil. dopoldne dne 22. decembra, zadnja pa ob eni popoldne, ko se je skrilo soluce za obzorjem. V ospredju so hiše, pokrite s snegom. BERENGARIA V 2D. maja Rex v Genoa Bremen v Bremen 3. junija: Washington t Havre 5. junija: Queen Mary ▼ Cherbourg Europa v Bremen 6. junija: Paris v Havre Saturnia ▼ Trat 11. junija: lie de France v Hatre Aquitania v Cherbourg 13. junija: Bremen v Bremen Conte d i Savola r Genoa 17. junija: Normandle v Havre BERCNGARIA v Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija: Europa v Bremen Vulcania v Trst Champlain v Havre 21. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. junija: I.afayette v Havre Rex v Genoa Aquitania v Cherbourg 1. Julija: Normandle v Havre Washington v Havre 2. julija: Berengaria * Cherbourg 3. julija: lie de France v navre Conte di Savoia t Genoa 8. julija: Queen Mary v Cherbourg 11. julija: Saturnia v Trat Champlain t Havre 15. julija: Manhattan v Havre Normandle ▼ Hevre 16. julija: Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija: Rex v Genoa ZA. julija: i3. Julija: Europa v Bremen lie de France t Havre Berengaria t Cherbourg 25. julija: Vulcania ▼ Trat 29. julija: Queen Mary v Cherbourg i Wuhingum T Ban*