TRGOVSKI LIST
Časopis m trgovino, industrijo in obrt.
HaroČnma za ozemlje SHS: letno 190 Din, za Va leta 90 Din, za leta 45 Din, Mesečno 15 Din; xa inozecostvo: 210 Din. — Plača in toži ne v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958
LETO XI.
Tele!oa št. 2552.
LJUBLJANA, 21. januarja 1928.
Telefon št. 2552
ŠTEV. 9.
Komercializacija državnih železnic.
Razprave ožje komisije. — Pravi nameni osrednje železniške uprave. — Stališče gospodarskih krogov. — Borba za ureditev personalnega vprašanja.
V ponedeljek je pričela v Beogradu ožja komisija za izdelavo načrta uredbe o komercializaciji državnih železnic s vojim delom. Po efektnih govorih raznih kritikov na širši anketi dne 5. decembra 1927 sodeč, je bilo pričakovati, da bo vladalo za delo ožje komisije veliko zanimanje. Medtem pa «e je razprava vršila ob precejšnjem desinteresu javnosti, v popolni tišini, 2 neverjetno brzino in površnostjo. — Človek je imel utis, da gre za problem, ki ima ceno komaj par tisoč dinarjev in vendar se je šlo za izpremembo celega upravnega sistema podjetja, ki ima nad 10.000 km železniške mreže in predstavlja vrednost ca 16 milijard dinarjev, ima 5 milijard letnega denarnega prometa ter zaposluje nad 60.000 nameščencev in delavcev. Skoro se nisem mogel ubraniti utiša, da stvar ni več resna, ker je drugače nemogoče, da bi se tako dalekosežen in obširen problem reševal na tako pavšalen način. Ožja komisija v treh dneh svojih razprav ni prišla do drugega, kakor da so posamezni delegati v glavnih po-lezah razvili svoja mišljenja in poglede na najvažnejša vprašanja, ki spadajo v obsežen kompleks problema komercializacije železnic. Do pozitivne formulacije teh idej pa sploh ni prišlo in večina vprašanj je oslato odprtih. V mnogih odločilnih točkah načrta so bila mišljenja deljena, odvojena in bodo kot taka predložena ministru, naj odloči, katero stališče je pripravljen sprejeti.
Toda eno, kar so spravile razprave v ožji komisiji na dan, je važno, namreč, da smo končno zvedeli, kakšne so bile prave namere autorjev načrta Uredbe o komercializaciji, ki je naletel na vsestransko kritiko na decem-berski anketi. Brez ovinkov, lepo jasno in iskreno so priznali, da naj bodo v prvem upravnem odboru sami železničarji, da na privrednike ne reflekti-rajo, odnosno da jim ne zaupajo in da mora vsled tega večina upravnega odbora obstojati iz železničarjev. Upravni odbor naj bi po mišljenju Generalne direkcije bil le nekaka obramba proti političnim uplivom, ki se sedaj pojavljajo v nečuveni meri pri vsakem najmanjšem vprašanju.
Jasno je, da so gospodarski delegati odklonili take vrste upravni odbor, ki ne daje nikakega jamstva, da bodo železnice res upravljane po trgovskih načelih in zahteval, da naj v upravni odbor pridejo predvsem najjačje kapacitete iz praktičnega gospodarskega življenja, ki bodo izvedle v naši železniški upravi sanacijo in racijonaliza-eijo. Ti dve koncepciji sta ostali odvo-jeni rn vendar je od njih pravzaprav odvisen cel problem komercijalizacije.
V teku razprav se je konstatiralo, da bi morala uredba o komercializaciji menjati celo vrsto naših temeljnih zakonov, da se doseže možnost upravljanja železnic po trgovskih načelih. Tako bi bilo treba predvsem iz temelja menjati zakon o državnem računovodstvu in preosnovati celo računsko, finančno in ekonomsko upravo na železnicah. Nadalje bi bilo potrebno, da ae razčisti predhodno vsaj osnovna pravna vprašanja in z zakonom uredi vprašanje garancij napram vicinalnim železnicam in točno določi, katere ob-
veznosti iz splošnih dajatev pripadajo računu vrhovne državne uprave in katere bi imelo prevzedi novo pod-jetje.
Končno se je izkazalo, da obstoja tudi namera ukiniti zakon o saobračaj-nem osobju in ga nadomestiti z raznimi pravilniki. Čeprav se je to motiviralo s potrebo, da je treba iz železniške službe odpraviti elemente, ki niso usposobljeni, je namera vzbudila energičen odpor in pokret v krogih celokupnega železničarstva, ki se s tako reformo, s katero bi se jim lahko tudi odvzele eventuelno že vse pridobljene pravice in penzije, nikakor ne morejo sprijazniti.
Minister se nahaja sedaj v težki dilemi in se bo moral odločiti, ali krene na desno ali na levo, ali sprejme eno ali drugo koncepcijo. Zdi se nam, da je kompromis skoro izključen. Kamor
se bo obrnil, naletel bo na odpor in kritiko. Brzeizgledna je pri naših prilikah tudi njegova borba, da bi se s komercijalizacijo odtegnilo železniško upravo političnim uplivom. Naivno bi bilo pričakovati, da se bo katerikoli ministrski svet odnosno vladni režim odpovedal velikanskemu aparatu, ki ga danes lahko s terorjem in veksa-cijami uporablja poljubno tudi v svoje strankarsko-politične svrhe. Vsak poizkus v tej smeri bi ministra najbrž stal glavo, saj ob uniformo je že itak prišel.
Pri teh razmerah imamo malo izgle-da, da bi prišlo do nekaj res dobrega in pozitivnega in veseli bomo, če se nam posreči doseči pri reviziji uredbe
o	organizaciji prometne službe vsaj to, da dobijo oblastne direkcije prejšnjo svojo autonomijo in kompetenco nazaj.
I. M.
Izpremembe pravilnika o gostilnah in trgovskih
točilcih.
V	številki 1. Uradnega lista z dne 3. t. m. je objavljen pravilnik o gostilnah in trgovskih točilnicah alkoholnih pijač s številnimi dodatki in popravki, ki so bili razglašeni z uredbo notranjega ministrstva v Službenih Novinah z dne 9. dec. 1927. V naslednjem hočemo na kratko podati važnejše izpremembe prejšnjega pravilnika, kolikor se tičejo trgovskih točilcev, t. j. točil-cev alkoholnih pijač stoječim gostom v okrepčevalnicah, delikatesnih trgovinah itd.
Dočim se je doslej podeljevala samo ene vrste osebna pravica za vse točilnice brez razlike, razlikuje novi pravilnik 1. neomejeno osebno pravico za vse vrste obratovalnic in 2. omejeno osebno pravico. Omejena osebna pravica so podeljuje trgovskim točil-cem. Za pridobitev obeh vrst osebne pravice se zahtevajo ti-le pogoji: polnoletnost, državljanstvo, razen če se uporablja načelo reciprocitete, kar mora dokazati prosilec, dobro vedenje, neoporečnost, da ni v konkurzu, ali pod skrbstvom, da ni nalezljivo bolan, da ni bil kaznovan radi tihotapstva ali v zadnjih dveh letih dvakrat policijsko kaznovan, da ni nagnjen na slabe navade, da je izpolnil vojaško dolžnost (pri moških), potrdilo o plačanih davkih. Osebno pravico podeljuje veliki župan na prošnjo, ki je opremljena z dokazili o izpolnjenih pogojih in z navedbo, katere vrste osebna pravica se želi. Razen osebne pravice je predpisano za pridobitev točilne pravice dovolilo pristojnega političnega oblastva prve stopnje za obratovanje. To dovolilo se dobi šele na podlagi mennja komisije 4 članov (uradnik obrtne oblasti, inženjer, zdravnik in organ finančne kontrole) o primernosti točilnega prostora. V Sloveniji smejo trgovske točilnice, ustanovljene pred 15. novembrom 1923, če so se vodile neprestano in so bile kot take zatečene v obratovanju omenjenega dne ter se še danes vodijo — ne glede na število prebivalcev dotičnega kraja — nadaljevati obrt v istih prostorih; vendar pa morajo v treh mesecih po uveljavljenju pravilnika spraviti svoje obratovalnice v sklad s higijensko-gradbenimi policijskimi predpisi 61. 82. Novost v pravilniku so določbe, kaj je smatrati za »oriemalno zanrte« steklenice, v katerih smejo prodajati špecerije in podobne obratovalnice fine alkoholne pijače (likerje in fina vina) brez osebne in točilne pravice in dovolila obratovanja.
V ostalem veljajo dosedanji predpisi.
Vso te važnejše izpremembe in dopolnitve dokazujejo, da so dosedanji predpisi glede trgovskih točilcev ostali v bistvu neizpremenjeni. Osobito te dopolnitve ne vsebujejo neobhodno potrebne definicije ali naštevanja raznih vrst trgovskih točilnic iz pripombe 4. k tar. post. 62 taksnega zakona. Zakon in pravilnik govorita o »okrep-' čevalnicah, vinamah, delikatesnih in ostalih njim sličnih obratovalnicah«. Ne vemo točno, kaj vse so >njim slične obratovalnice«, kljub stališču, ki ga je zavzelo naše upravno sodišče, pa smatramo, da spadajo semkaj vse trgovine, ki so se pri nas običajno ba-vile tudi s točenjem alkoholnih žganih pijač na drobno in to so mešane in špecerijske trgovine.
Nadalje bi pravilnik v prehodnih določilih ne smel preiti mimo ureditve vprašanja, kaj naj se zgodi z onimi trgovci, ki so v zadnjih letih dobili osebno pravico, odobritev lokala in točilno pravico, pa se jim hoče z julijem 1928 zapreti obratovalnica, češ, da so oblasti izdale odobritev na podlagi napačnega tolmačenja predpisov. Kratka odločba o tem bi spravila s svota vse neštevilne tožbe na upravno sodišče, ki jih bodo vložili v kratkem prizadeti trgovci z mešanim blagom in speceristi. Če se je pravilnik izpopolnjeval z raznimi brezpomembnimi a dolgoveznimi določili, bi se to prav lahko storilo in tudi moralo storiti glede tega tako važnega odprtega vprašanja, ki povzroča prizadetim ne samo velike sitnosti, temveč tudi ogromno premoženjsko škodo.
V rokah imamo rešitev velikega župana o nekem prizivu mešanega trgovca, ki ima osebno pravico, odobritev lokala in točilno pravico. Priziv se zavrača med drugim iz razloga, da ne gre za pridobljene pravice. Naše mnenje je, da je pridobljena pravica osebna pravica in točilna pravica in da obstoja tudi v odobritvi lokala »pridobljena pravica«. Izpopolnjeni pravilnik govori o »dovolilu oblastva za obratovanje«. Če se tako dovolilo izda, nastane s tem pravica za obratovanje (obrtna pravica) tako, kakor nastane, če se komu izda koncesijo, t. j. dovolilo m katerokoli drugo obrt. Glede pridobljenih obrtnih pravic pa velja načelo, da se ne morejo odvzeti, ako so bile izdane na podlagi pomotne razlage zakona.
Končno dokazujejo izpremembe in dopolnitve gostilničarskega pravilni-
ka, cia je ministrstvo napravilo staro kardinalno pogreško s tem, da osnutek izprememb ni dalo v izjavo pristojnim gospodarskim korporacijam. Kadar ministrstva tako postopajo, dobimo skoro vedno tak elaborat in tako nepopolne in nejasne predpise, da vzbujajo zmedo in ogorčenje prizadetih, pa tudi pri oblastih, katere morajo take predpise izvajati. Tako je tudi v tem primeru.
Zato vsa prizadeta javnost zahteva, da ministrstvo ta novi pravilnik nemudoma izpopolni, predno pa izpopolnitve objavi, da jih pošlje v izjavo gospodarskim korporacijam. Potem šele moremo upati, da bo naša gospodarska zakonodaja postala taka, kakoršna bi morala v pravno urejeni in gospodarsko napredni državi biti. Pri ureditvi točilnih obrtov gre za gospodarsko zakonodajo pa ne za kake negospodarske policijsko predpise. Tega bi se moralo zavedati pač tudi naše ministrstvo.
Bodoča pridobnina.
Namesto sedanje občne pridobnine, ki se odmerja na podlagi zunanjih znakov v okviru kontingenta, in namesto dohodnine se bo po določilih, katera je davčni odbor Narodne skupščine že odobril, pobiral po izenačenem zakonu o neposrednih davkih davek od podjetij, obrtov in poklicov.
Ta davek se bo z nekaterimi malimi izjemami pobiral od čistih dohodkov davčnemu letu predidočega leta, n. pr. za 1.1929 od dohodkov, doseženih v 1.1928. Pri izračunanju davku zavezanega dohodka se bodo smeli od kosmatih dohodkov odračunati izdatki približno v istem obsegu, kakor so se pri nas dosedaj smeli odračuna-vati za odmero dohodninskega davka.
Za odmero davka bodo davčni zavezanci uvrščeni v razne skupine.
Prvo skupino bodo tvorili trgovci in industrijci ter obrtniki, slednji ako prodajajo, če tudi le deloma, tuje izdelke. Za to skupino bo znašal davek 10% od čistega dohodka.
V	drugo skupino bodo spadali prosti poklici in obrtniki, ki uporabljajo za obratovanje stroje ali zaposlujejo več nego 4 pomočnike. V tej skupini bo znašal davek 8% od čistega dohodka. Vsi ostali obrtniki bodo plačevali 6% davek od ocenjenega ali napovedanega dohodka.
Posebno ugodnost bodo uživali obrtniki, ki nimajo stalne delavnice, ampak opravljajo svoje posle od hiše do hiše. Ti bodo plačevali na leto 60 dinarjev davka, ki 9e za vsakega pomočnika zviša za 30 Din.
Pavšalni davek v izmeri letnih 1000 dinarjev bodo plačevali tudi trgovski potniki izven službenega razmerja.
Poleg 10%, 8% in 6% temeljnega davka bodo plačevali vsi davkoplačevalci kot nadomestilo za sedanjo dohodnino progresivni dopolnilni davek. Ta bo znašal pri dohodkih:
od prvih polnih začetih od nadaljnih od nadaljnih od nadaljnih od nadaljnih od nadaljnih od nadaljnih od nadaljnih in od dohodkov preko
ali
10.000
10.000
10.000
20.000
20.000
20.000
30.000
80.000
Din 2% Din 2-5 % Din 3% Din 4% Din 5% Din 6% Din 8% Din 10%
150.000	Din 12%
Ako primerjamo bodočo obremenitev 8 sedanjo obremenitvijo po občni pridobnini in dohodnini, pridemo v
Pogodbena tarifa med našo državo in Nemčijo.
Jugoslovansko - nemška trgovinska pogodba, ki je stopila 20. decembra p. 1. v veljavo določa, da se naši predmeti, označeni v spodaj navedeni tarifi A, kakor tudi nemški predmeti, navedeni v tarifi B, ne smejo ob uvozu obremenjevati z večjimi carinami, nego so določene v teh dveh tarifah.
V	informacijo interesentov priobčujemo v naslednjem obe tarifi:
TARIFA A.
Carina ob uvozu v Nemčijo.
(V državnih markah za ICO kg.)
Iz tar. št. 7: Koruza za krmo ob kontroli uporabe: 2'50.
Iz tar. St. 11: Fižol, suh (zrel): 2-40.
Iz tar. št. 28: Konoplja, sirova, očiščena, go-(lena, trljena, otresena, izklejena: prosta. (Pripomba: Tulje je carine prosto.)
Iz tar. št. 45: Grozdje, pres.no (namizno grozdje): uvoženo drugače nego v poštnih pošiljkah v teži do vštetih 5 kg; v posodah 15 kg sirove teže ali manj v času od dne
1.	avgusla do dne 80. novembra: 7.
Iz tar. št. 47: Jabolka, presna: nevložena: v času od dne 25. septembra do dne 31. decembra: 2, vložena samo v vrečah v sirovi teži najmanj 50 kg v času od dne 25. septembra do dne 31. decembra: 2-50; drugače vložena: 7. — Hruško, kutine, presne: nevlo-žene: v Času od dne 1. septembra do dne 30. novembra:'2, vložene: samo v vrečah v sirovi teži najmanj 50 kg v času od dne 1 septembra do dne 30. novembra: 2-50.
Iz tar. št. 48: Slive vsake vrste, kakorkoli posušene (tudi razrezane in olupljene): ne-vložene ali samo v sodih ali vrečah najmanj 80 kg sirove teže: 6, drugače vložene: 8.
Iz tar. št. 49: Slive, brez sladkorja vkuhane (pekmezi [mezge]): 5.
Iz tar. št. 83: Les za sode (doge ali deli dna za sode), tudi les, ki se mu vidi po obdelavi, <ia je pripravljen za to, nepobarvan, ne-pooblan: iz hrastovine: 0'30 ali za fm 2’40.
Iz tar. št. 107: Kokoši vseh vrst in ostala živat perutnina, razen gosi: 6.
Iz tar. št. 110: Kokoši vseh vrst (tudi pegatke) in race, zaklane, tudi iztrebljene, nepripravljene: 20.
Iz tar. št. 115: Ribe, žive in nežive, presne, tudi zamrzle: krapi, živi: 25, neživi: 12; ostalo, razen linjev, smojev iz Bodenskega jezera, postrvi ali zlatarčic alpskih jezer: prosto.
Iz tar. št. 136, Jajca perutnine, sirova: 5.
Iz tar. št. 219: Živila in poživila v nepro-dušno zaprtih posodah, kolikor ne spadajo sama po sebi pod višje carinske stopnje: Gosto vkuhani sok iz rdečega paradižnika: 15, sardine in sardele, kamor spadajo tudi fileti iz lijih, v olju, tudi z majhnim dodatkom kapere; sardine, drugače nego v olje vložene 30, sardine, začinjene: 30:
Iz tar. št. 273: Žveplova kislina, angleška in kadeča se (oleum): prosta.
Iz tar. post. 317o: Ferosilicij, ki ima v sebi silicija: preko 50 do 80%: 2, preko 80%: 1.
Iz tar. št. 349: Lesni cvet, sirov, aceton, sirov: 2.
Iz tar. št. 470: Konoplja, grebenana, prosta.
TARIFA B.
Carina ob uvozu v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
(Dinarjev v zlatu za 100 kg.)
Iz tar. St. 223: Kisline: iz 1. Mlečna kislina: 25.
Iz tar. št. 234: 1. Izgotovljena zdravila kakor tudi vsi kemijski in lenkarniški dozirani proizvodi: 230.
Iz tar. št. 247 : 4. Pisala v ostalem lesu, trsju ali papirnati masi, tudi z glavico iz navadne kovine ali kosti, celuloida in podobnih snovi: a) črna: 108, <b) v barvi ali tint-na: 135.
Iz tar. št. 280: Pletenine in prepleteno (na stanu delano) in mrežasto blago iz bombaža:
2.	Nogavice: a) težke nad 700 g po ducatu parov: 400, b) težke 700 g in manj po ducatu parov: 350.
Iz tar. št. 818: Žamet, pliš in tema podobne volnene tkanine: 450.
Iz tar. št. 337: Tkani trakovi: 1. svileni: 1800, 2. polsvileni: iz b) ostale iz umetne svile: 900.
Iz tar. št. 346: Premazane ali napojene tkanine, drugje neimenovane: 1. V kosih, ki se prodajajo na meter: 120.
Iz tar. št. 370: Usnje, strojeno, tudi dalje pripravljeno: 3. Ostalo: a) teletina (boks) vseh vrst, tudi svinjsko: 250; b) drugje neimenovano (kozje [ševro], kozličje fševrotj, safian, antilopno, jelenje usnje itd.): 300; c) lakirano usnje brez razlike: 300.
Iz tar. št. 408: Ščetke in omela: iz 1. Ščetke z nepobarvanim in pobarvanim lesom ali železom: b) iz živalskih dlak, iz žic navadnih kovin, iz železne žice, prevlečene z navadnimi kovinami, iz steklene prejo: 160; iz 2. Ščetke iz kakršnekoli tvarine, imenovane v točki 1: a) z lakiranim, poliranim, slikanim, frezanim ali rezljanim lesom; z navadnimi kovinami, tudi ponikljaniini: .250.
Iz tar. št. 462: Papir za pisma, kuverte iz papirja, dopisnice in karte za pisma, vse to a slikami, obrobki, monogrami, amblemi, okrasnimi črtami, izdelani s tiskanjem, pre-šanjem ali drugače, ali s pobarvanimi obrobki, s prešanimi, naravnimi ali umetnimi cvetlicami, tudi v zvozi z navadno ali fino tvarino: 200.
Iz tar. št. 472: Slike na papirju, izdelane a tiskom ali kakršnimkoli pomnoževalnim procesom (oleografije, litografije, ksilografije, hromolitografije, cinkografije itd), tudi s podlogo iz papirja, kartona, tkanine, mehko vezane ali broširane: 150.
Iz št. 473: Iz 4. Knjige (razen koledarjev, periodične izdaje in muzikalije (note): iz b) v tujih jezikih: a) trdo vezano: 10.
Iz tar. št. 534: Izdelki iz srebra, ne posebe imenovani, tudi pozlačeni: iz 1. Predmeti za nakit: b) brez veze ali v zvezi s poldragimi kameni ali z imitacijo dragih ali poldragih kamenov, s pravimi ali ponarejenimi( koralami ali ponarejenimi biseri: 7000; iz 2. Ostali izdelki: c) brez zveze ali v zvezi z drugo neimenovano tvarino: 2000.
Iz tar. št. 550: Noze in škarje za obrezovanje dreves, grmovja, rož, trte, za striženje ovac, za rezanje pločevino in ostali, drugje neimenovani noži, rezila in škarje za obrtništvo, kmetijstvo in industrijo, tudi v zved z lesom: 35.
Iz tar. št. 572: Noži, žepni nožiči in britve: 1. Samo iz železa ali v zvezi z navadno tvarino, tudi s kostjo in rogom: 120, 2. V zvezi z drugo fino tvarino: namizni noži s ponik-ljanimi držaji iz jekla ali s takimi iz navadnega lesa ali ebenovine s ponikljaniini okovi: 160, ostali: 250.
I Iz tar. št. 588: Izdelki, posebe neimenova-j ni, iz litega železa, tudi v zvezi z lespm ali kovnim železom: iz 2. Obdelani: iz a) stalna kurišča za parne kotle v kosu, težjem od 100 kg: 14.
Iz tar. ša. 595: Posode iz aluminija: 1. Neobdelane: 250, 2. Obdelane: 280.
Iz 658: Neimenovani stroji za industrijo in njih deli: 1. Mlinarski: 15.
Iz tar. št. 665: Električni aparali: iz 6. Radijski aparati in njih sestavine: 230.
Iz ter. št. 669: Izolirani vodi za električni tok: iz 2. Ostali: b) opleteni z drugimi preja-mi nego s svilenimi ali deloma svilenimi: 200, č) oviti z drugo tvarino: 120.
Iz tar. št. 686: Glasbeni instrumenti: 4. Harmonike: a) ustne harmonike: 70, b) ostale: 90.
Iz tar. št. 696: Stenske, namizne in ostalo ure, drugje neimenovane; žepni števniki in avtomatične priprave za merjenje in vpisovanje, obenem z uro — vse to iz navadne ali fine tvarine: 150.	\
Iz tar. št. 700: Otroške igrače: 1. Iz navadne tvarine: 120, 2. Iz fine tvarine ali v zvezi 8 fino tvarino: 250, 3. Iz najfinejše tvarine ali v zvezi z najfinejšo tvarino: 300.
konkretnih primerih, ako vzamemo celotno sedanjo obremenitev z občno pridobnino pri trgovcih s 3% in pri obrtnikih z 1%, do sledečih rezultatov:
Trgovec, ki doseže na leto a) 20.000 dinarjev, b) 50.000 Din in c) 100.000 dinarjev dohodkov, plača sedaj na leto:
ad a) občne pridobnine 600 Din dohodnine	1.627	Din
skupaj 2.227 Din ad b) občne pridobnine 1.500 Din dohodnine .	5.770	Din
skupaj 7.270 Din
ad c) občne pridobnine 3.000 Din dohodnine	13.618	Din
skupaj 16.618 Din
Po novem zakonu naj bi plačal: ad a) davka od podjetij
in obrtov	2.000	Din
dopolnilnega davka 450 Din
skupaj 2.450 Din
ad b) davka od podjetij
in obrtov	5.000	Din
dopolnilnega davka 1.550 Din
skupaj 6.550 Din
ad c) davka od podjetij
in obrtov	10.000	Din
dopolnilnega davka 4.550 Din
skupaj 14.550 Din
Pri obrtnikih se glede davčne obremenitve v bodočnosti kaže sledeča slika:
Obrtnik, ki doseže na leto a) 20.000 dinarjev, b) 30.000 Din in c) 40.000 dinarjev dohodkov, plača sedaj na leto:
ad a) občne pridobnine	200 Din
dohodnine	1.627 Din
skupaj	1.827 Din
ad b) občne pridobnine	300 Din
dohodnine	2.936 Din
skupaj	3.236 Din
ad c) občne pridobnine	400 Din
dohodnine	4.430 Din
skupaj	4.830 Din
Po novem zakonu naj	bi plačal
obrtnik, ki zaposluje več nego 4 po-	
močnike: ad a) davka od podjetij	
in obrtov	1.600 Din
dopolnilnega davka	450 Din
skupaj	2.050 Din
ad b) davka od podjetij	
in obrtov	2.400 Din
dopolnilnega davka	750 Din
skupaj	3.150 Din
ad c) davka od podjetij	
in obrtov	3.200 Din
dopolnilnega davka	1.150 Din
skupaj	4.350 Din
Ako pa dotični obrtnik ne zaposlu-	
je več nego 4 pomočnike, bo plačal:	
LISTEK.
Splošni gospodarski položaj v Južni Srbiji.
(Nadaljevanje.)
Industrija je najnemobilnejša gospodarska delavnost, zategadelj se more brezdvomno smatrati nagnenje k tezau-riranju v obliki, kakor je razvito na na-Sem jugu, za eno najmočnejših ovir za razvoj te gospodarske stroke v Južni Srbiji. Če se vpošteva nadalje, da o tem delu našega naroda tudi ni zmisla za zadružništvo, je lahko razumljivo, da so južnoerbijanska industrijska podjetja malo obsežna in da niti najrentabilnejša med njimi niso mogla najti materielnih sredstev v svoji okolici. V kolikor je večjih podjetij v tej oblasti, nimajo se zahvaliti za svoj obstoj južnosrbijanskemu kapitalu, temveč podjetnim Leskovčanom in njihovim denarnim zavodom.
JužnoerMjanski industrijalec torej ne more pričakovati denarne pomoči iz svoje sredine, temveč mora razvoj svojega podjet;a prilagoditi svojim lastnim ered-
ad a) davka od podjeti j
in obrtov	1.200	Din
dopolnilnega davka 450 Din
skupaj 1.650 Din
ad b) davka od podjetij
in obrtov	1.800	Din
dopolnilnega davka 750 Din
skupaj 2.550 Din
ad c) davka od podjetij
in obrtov	2.400	Din
dopolnilnega davka 1.150 Din
skupaj 3.550 Din
Trgovci in obrtniki vsaj pri nižjih dohodkih z novim zakonom ne bodo ničesar pridobili, odnosno je pri malih obrtnikih razlika jako malenkostna. V višjih stopnjah je nameravana obremenitev res nekoliko nižja, vendar pa še vedno tako občutna, da jasno kaže, da je davčni odstotek previsok. Trgovina, industrija in obrt je bila v povojni dobi z davki tako preobložena, da nujno potrebuje izdatnejšega olajšanja, da pride do sape. Upoštevati bi se moral sedan ji težavni položaj vsaj v toliki meri, kakor pri zemljiškem in hišnem davku.
PET IN POL MILIJARDE DAVČNEGA PREBITKA V FRANCIJI.
Po poročilih francoskega finančnega ministrstva se je vplačalo v letu 1927 40 milijard 191 in pol milijona frankov na direktnih in posrednih davkih. Davčni dohodki so se napram letu 1926 zvišali za 5.636 milijonov frankov.
* * *
PRED SKLEPOM POLJSKO RUSKE TRGOVINSKE POGODBE.
Po vesteh iz Moskve so poljsko-ruska trgovinska pogajanja jako ugoduo napredovala, ker sovjetska Rusija ne stavi več za pogoj junktima o neagresivnem paktu. Pričakuje se, da se pogodba zaključi v mesecu februarju.
* * *
REKORD V OBRESTIH IN DIVIDENDAH V NEW YGRKU.
Že 30. in 31. preteklega meseca so dobili lastniki listin na newyorški borzi za ca 250 milijonov dolarjev na obrestih in dividendah; izplačila, ki bodo dospela 28. t. m., pa cenijo na 750 mil. dolarjev. Z okroglo vsoto ca 1 milijarde dolarjev so dosežena največja dividendna in obrestna izplačila v dosedanji zgodovini newyorške borze. Družbi, ki izplačujeta za leto 1927 najvišjo dividendo, sta U. S. Steel Corporation in General Motors Co, zadnja na primer 42 'A mil. dolarjev,
Dvig tekstilnega eksporta iz Poljske. Po ugotovitvah poljske zveze tekstilnih industrijcev je eksportirala tekstilna industrija v Lodzu leta 1926 4,500.000 kg tekstilnega blaga v vrednosti 43 mil. zla-tov, leta 1927 pa že v prvih 11 mesecih 63 mil. zlatov. Daleko največja nakupovalka je Rumunija, ki je kupila v omenjenih 11 meseoih za 20 milijonov zlatov blaga, torej skoraj za tretjino; na drugem mestu je kljub preloma gospodarskih zvez Litva s 4 milijoni, nato Danska, baltske države, bližnji in daljni vzhod.
stvom ali pa iskati povoljni kredit drugod ali od države.
Iz tega razloga zanima kreditno vprašanje industrijo Južne Srbije bolj nego industrijo v drugih pokrajinah naše kraljevine, ki more vsaj del potrebnega investicijskega kapitala najti v svoji sredini.
Skopljanska zbornica je zategadelj pri vsaki priliki aktivno sodelovala pri reševanju kreditnega vprašanja. O pravilniku o izdajanju industrijskih obveznic je dajala izjave, kadarkoli se je od nje zahtevalo, ter pri vsaki priliki naglašala potrebo, da se ta pravilnik čimprej uveljavi. Ker so južnosrbijanska industrijska podjetja neobsežna in še nerazvita, kar znači, da predstavlja vsako zase relativno malo vrednost in da je vsem potreben nadaljni investicijski kapital in je radi omenjenega pomanjkanja zmisla za združenje neizvedljivo ustanavljanje grup ad hoc, kakor jih predvideva naj-novejši načrt pravilnika o izdajanju industrijskih obveznic, je skopljanska zbornica vedno zahtevala, da bodi minimalna kvota obligacijskega posojila čim manjša, po možnosti 500.000 Din, kar moram tudi pri tej priliki poudariti.
Če so časopisne vesti točne, je ministrstvo financ predložilo ta pravilnik ministrstvu pravde, da ga razmotri in izpopolni iz pravnega stališča. Industriji je kredit nujno potreben, prepričani smo, da ima tujf kapital polno zaupanje v našo mlado industrijo in da bi na podlagi tega pravilnika industrija prišla dosti hitro do potrebnega investicijskega kapitala. Treba bi bilo torej, da se ponovno pokrene vprašanje pravilnika o izdajanju industrijskih obveznic, ker so investicijski krediti čimprej potrebni in ne gre odlagati še dalj s tem pravilnikom.
Mislilo se je tudi na ustanovitev industrijske banke. V principu ni bil nikdo proti temu, če smo prav poučeni, mnenja so bila samo različna v tem pogledu, ali bi bilo ta denarni zavod ustanoviti takoj ali pa počakati, da se naše gospodarske prilike nekoliko urede. Oni, ki so zastopali drugo stališče, namreč niso imeli upanja, da bi se v današnjih gospodarskih prilikah moglo podpisati delniškega kapitala v višini, ki bi odgovarjala cilju take denarne institucije.
Računalo se je pri tem ne samo na podpis enega dela delniškega kapitala od strani države, temveč tudi na. ugod-
nosti v pogledu davčne obremenitve. V tem bi v ostalem obstojala tudi glavna prednost industrijske banke pred obstoječimi denarnimi zavodi; ker pa do ustanovitve te banke ne bo tako kmalu došlo, bi bilo zahtevati od države, da pokaže svojo dobrohotnost že sedaj na kak drug način, bodisi v obliki davčnih ugodnosti za industrijo, bodisi z dajanjem cenenega kredita vsaj onemu delu industrije, ki mu je kredit najnujnejše potreben.
V	zvezi s tem se pojavlja vprašanje, da-li ne bi Državna hipotekarna banka, ki ima dovolj razpoložnih sredstev, mogla priskočiti na pomoč narodni industriji z dajanjem dolgoročnega kredita na podjetja sama. Kratkoročne menične kredite more industrija tudi danes dobiti v poljubni meri; ker pa so industriji potrebni ceneni in dolgoročni investicijski krediti, katere ji more nuditi samo inozemski kapital in pa država potom svoje hipotekarne banke, je treba,., da današnji zbor posveti temu vprašanju čim večjo pozornost. Če so zato potrebne gotove modifikacije zakona o Državni hipotekarni banki, bi jih bilo Čimprej izyesti s sodelovanjem gospodarskih or-
I	ganizacij................ (Dalje	prihodnjič.)
Svetovna produkcija * umetne svile.
Po pravkar objavljeni statistiki Giorgia Mortare iz Milana je svetovna produkcija umetne svile porasla v letu 1927 od 103-1 na okroglo 133 milijonov kilogramov, torej za približno 30 odstotkov.
Naslednja tabela daje pregled o razvoju produkcije umetne svile v najvažnejših produkcijskih državah, in sicer v milijonih kilogramov:
1013 1023 1024 1925	1926
Malija
Vel. Britanija
Nemčija
Francija
Holandska
Belgija
fivica
Druge države
0*1
30
2*0
‘2'0
0‘0
1‘3
01
1'5
4'0
7‘5
5*9
3*5
1*2
30 1*7
31
8'0 13*0 11*8 12*7 10'7 -1.1*8 5*0 7*0 1*5 4*1 4*0 5*0 1*8 2*7 3*2 4*0
16*0
11*6
14*0
G'0
6*5
5*5
4*0
4*5
1927
23*0
17*5
16*0
12*0
8*0
6*0
4*5
8*0
Evropa skupaj 10*0 29*9 45*8 60*3 71*1 93*0
Azija i(Japomska)
U. S. A.
Kanada Amerika
0'0 0*4 0'6 1'2 0*7 16'4 17*1 23*5 0*0 0*0 00 0*6 0*7 16*4 17*1 24*1
2*2	40
28*8 35*0 1*0 1*0 29*8 36*0
Svetovna produkcija 10*7 46*7 63*5 85*6 103*1 133*0
Številke za leto 1927 so prve cenitve, ki pa so izračunane na skrbnih prevdarkih ter dajejo o dejanskem razvoju kolikortoliko pravilno sliko. Kakor je razvidno iz primere s številkami iz prejšnjega leta 1926, je bil razmah produkcije v zadnjem letu posebno jak v Italiji, Veliki Britaniji in v Združenih državah. Prof. Mortara računa produkcijsko kapaciteto sedanjih tovarn na 170 do 190 milijonov kilogramov surove svile na leto. To je limit, ki bo pa v kratkem dosežen in verjetno celo prekoračen s pomočjo novih tovarn, ki se že zidajo. Cene umetni svili so v prošlem letu nadalje popustile, toda radi mednarodnih dogovorov počasneje, kakor leta 1926. Povprečna cena za umetno svilo, ki se je uvozila v Zedinjene države Amerike, je padla od 3-8 dol. za kilogram v letu 1923 na 2-96 v 1. 1924, na 2 57 v letu 1925, na 1-96 v letu 1926 in 1-79 dol. v prvi polovici leta 1927.
Položaj industrije umetne svile v Italiji se označuje za ugoden. Njena proizvodnja je jako napredovala, kakor kaže zgornja statistika. »Snia-Viscosa« je s pogodbami a Courtauld-som in združenimi tovarnami svetlega blaga brez dvoma profitirala. Danes proizvaja znatno boljšo kvaliteto, nego pred letom in dosega tudi boljše cene. Italija izvaža okroglo 70 odstotkov svoje umetne svile. V prvih 10 mesecih leta 1927 je izvozila 12-7 milijonov kg napram 8-7 milijonom kilogramov v isti dobi leta 1926. Glavni del tega izvoza odpade na »Snia-Viscosa«. S. A. Supertessile v Rimu, ki spada v isti koncern Soc. Gen. It. d. Viscosa, namerava svojo glavnico zvišati od 60 na 90 milijonov lir.
čaj in kava.
Ker je poročilo iz Nemčije, se poleg splošnosti upošteva seveda v prvi vrsti ta dežela; pa tudi tako si bomo lahko napravili precej jasno sliko. Na drugem mestu poročamo posebej o dvigu kavnega pridelka od 1926/27 na 1927/28.
V začetku novega čajevega nabiranja (žetve) v letu 1927 na Kitajskem so se bali, da bo ta važni produkcijski okraj popolnoma izpadel iz računa. Pokazalo se je pa, da so bili na-lagatelji v kitajskih nalagalnih krajih vsem težavnim razmeram kos. Vendar je pa naprava kitajskega čaja zelo trpela vsled kitajskih zmed in je bila kvaliteta dosti slabša kot sicer. V izdatni meri so vozili na evropske trge merodajni indijski, ceylonski, javanski in sumatranski čaj. V Nemčiji se je poraba dvignPa za več kot 10 odstotkov, uvozili »o ga leta 1927 ca 51.000 met. stotov, leta 1926 pa 45TOO stotov. Sorazmerno z večjim uvozom je bila tudi nadrobna prodaja ug°d" nejša. Konsum finega in najfinejšega čaja se je dvignil zlasti v zadnjih mesecih.
Zanimivo je primerjanje o razvoju porabe čaja in kave. Pred vojsko (leta
1913) je prišlo v Nemčiji na 1 prebivalca na leto 2-44 kg kave in 60 g čaja. Med vojsko in v prvih povojnih letih se o večjem konsumu kave in čaja ne more govoriti. Sedaj pa opazimo veliko spremembo v konsumu obeh vrst. Leta 1926 je prišlo na 1 prebivalca samo 1 66 kg kave, torej šele 68 odstotkov porabe iz leta 1913; čaja je pa prišlo na 1 osebo 70 gramov, torej 120 % porabe iz leta 1913. To dejstvo je tem osupljivejše, ker se je čaj v primeri s predvojno dobo dosti bolj podražil kot kava. Če vzamemo za ceno v letu 1913 merilo 100, je znašala po izkazu Statističnega državnega urada v novembru 1927 odnosna številka za čaj 198-9 %, za kavo pa samo 147-5 %. Isto sliko nam kaže tudi seznam vele-tržnih cen za kavo (Santos) in čaj (medium) v Londonu; v Berlinu so ga preračunih v nemške marke. Pri kavi je mišljena seveda surova kava.
1 kg 15.8.1914 1.7.1920 3.1.1927 8.12.1927 kave 0-9)0	1*87	1-51	1-25
čaja 0-&3	1-47	1-37	1*74
Povečani pomen čaja kot splošno hranilo nam kaže tudi razvoj uvoznih številk. Leta 1913 je uvozila Nemčija 42.800 met. stotov čaja v vrednosti 8 mil. mark; leta 1927 pa že v prvih 11 mesecih 47.800 stotov v vrednosti nad 17 milijonov mark. Če primerjamo mesečno povprečnost leta 1927 z ono iz leta 1919, pa opazimo po množini dvig 21-8 %, po vrednosti pa dvig 137*9. Uvoz kave pa še dolgo ni dosegel predvojne višine, čeprav je v zadnjih letih trajno rasel. V 11 mesecih leta 1927 so uvozili v Nemčijo 1,156.000 met. stotov kave v vrednosti 250-3 milijonov mark; leta 1913 pa 1,680.000 met. stotov v vrednosti 218-4 mil. mark. Po množini je uvoz kave (mesečna povprečnost) v letu 1927 nazadoval napram letu 1913 za 31-2 %, dočim se je povprečna mesečna vrednost dvignila za 24*7 odstotkov. Sledeči seznam nam pokaže celotno sliko v čistem uvozu:
V 100 met. st. V mil. mark Kava Čaj Kava Čaj
1913	1680	42-8	218*4	80
1925	907	41*5	227*8	14-2
1926	1053	45-9	252*2	16*7
1927 (11 mes.) 1156	47-8	250-3	17-2
Splošno vidimo torej napredovanje čaja, a poraba kave je še zmeraj neprimerno večja kot poraba čaja.
Trgovina.
Trgovski stiki s Francijo. V Parizu se je organizirala pisarna, ki posreduje pri poslovnih stikih med inozemci in francoskimi industrijskimi in trgovskimi tvrdkami vsake vrste. Pisarna se peča tudi z izterjavanjem dolgov, zavarovanji, posredovanji v sporih, pregledovanjem blaga pred predajo za transport itd. Naslov pisarne je: Comptoir des Echanges Euro-pčens — Pariš X 34, Rue Saint-Marc.
II. semenj za semena v Lvovu se vrši 2., 3., 4. in 5. februarja 1928. Semenj priredi uprava Mednarodnega orientalskega velesejma v Lvovu. Prospekt za semenj je interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na razpolago.
Mednarodni semenj v Lyonu. Prihodnja prireditev mednarodnega lyon-ekega semnja se vrši od 5. do 18. marca 1928. Informacije glede železniških popustov za ta semenj, kakor tudi prospekt s podrobnejšimi podatki dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Za poset-nike je dala uprava velesejma zbornici na razpolago tudi nekaj brezplačnih vstopnic.
Seznam mednarodnih sejmov, kojega je sestavila Mednarodna trgovska zbornica v Parizu za čas od januarja do junija 1928 je interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
Olje vseh vrRt ponuja tvrdka Georges P. Trifos — Corfou (Grčija).
Industrija.
Železo iz boksita na Ogrskem. Boksitih trust, ki bo v kratkem otvoril boksit-no cementno tovarno na Ogrskem, bo svoje delovanje zopet razširil. Raziskovanja so ugotovila, da vsebuje boksit 24 do 28 odstotkov železa in da se more dobiti ta količina pri produkciji boksitnega cementa kot stranski predmet. Način dobivanja so natančno določili in so ugotovili da preide ogrski boksit že pri temperaturi 1400° C v stanje, ki omogoča odlo-čenje železa v tekoči obliki. Tovarna, ki smo jo omenili, bo novi način pridobivanja železa že uporabila.
Nemška produkcija surovega železa. Letni zaključek produkcije za leto 1927 je za 35 9% nad zaključkom leta 1926 in je 78"2% producije stare Nemčije leta 1913. V številu plavžev ni bilo nobene bistvene spremembe, od 191 jih je delalo na koncu leta 1926 109, na koncu leta 1927 pa 116. Te-le so številke: Produkcija leta 1926 : 9'64 mil. ton, 26.400 dnevnih ton in 109 plavžev v obratu na koncu leta. Produkcija 1927: 13 10 mil. ton, 35.900 dnevnih ton in 116 plavžev v obratu na koncu leta.
Denarstvo.
Francija vrača Morganovo posojilo.
Kakor poroča Haves, je francoski finančni minister naznanil Morganovi banki, da bo Francija 15. februarja vrnila 8-od-stotno posojilo v znesku 70 milijonov dolarjev iz leta 1920. Odplačilo je zas.igu-rano po dogovoru francoske vlade s švedskim vžigaličnim trustom, tičočim se prodaje 5-odstotnih obligacij v nominalni vrednosti 75 milijonov dolarjev. Odplačilo posojila se bo izvršilo po 110%, kakor je bilo to leta 1920 dogovorjeno. Ameriško posojilo se vrne z ameriškim denarjem, ker so švedsko posojilo financirali newyorški finančniki švedskega trusta. Francija si s tem načinom vračanja prihrani veliko na obrestih.
Ljubljanska borza.
Tečaj 20. januarja 1928	Povpra- ševanje Din	Ponudbo Din
DEVIZE:		
Berlin 1 li		13-535	13-565
Curih 100 fr		1093 —	1096 -
Dunaj 1 šiling		7-996	8026
London 1 funt 		276-85	277-65
Newyork 1 dolar ....	56-68	56-88
Praga 100 kro«		168-15	168-95
Trat 100 lir		299-815	301-845
Univ. prof. dr. M. Škerlj:
II
Študija izredne koristi za vsakega jurista in praktičnega gospodarja.
Stane 15 Din.
Dobiva se v
upravi »Trgovskega lista«.
RAZNO.
Pred padcem riževih cen. Mandžurija, ki je pod japonskim protektoratom, izkazuje letos rekordni pridelek v rižu. Prometne možnosti so pa take, da se more pridelek le težko eksportirati. Ker je premalo železnic, niso mogli izvoziti tudi eksportnih previškov preteklih let, čeprav pridelek ni bil tako bogat kot letos. Sedaj je spoznala Japonska, kako dragoceno ekspertno blago je riž in se je začela pogajati z Morganovo banko glede najetja dolarskega posojila, da se omogoči zgradba železnic v Manžuriji. Kakor beremo, hočejo ustvariti tudi začasno, še pred izgradbo železniških prog, možnosti, da spravijo riž na vsak način v večjih množinah v morska pristanišča. S tem bi se svetovna ponudba na rižu bi-
Groslstl. ki Iščejo odjemalcev med trgovci na deželi, moralo Inserlratl v »TRGOVSKEM LISTU«! ^
stveno dvignila, kar bi vplivalo seveda tudi na cene. To bi ne vplivalo samo na gospodarske razmere v Indiji, temveč zelo tudi v Italiji, koje riž je tako važen eksportni predmet.
Ameriške ceste. V preteklem gospodarskem letu so iz zveznih sredstev napravili v ameriških U. S. A. 8300 milj av-tomobilnih cest takozvanega »higliwayc-oistema. S tem je omrežje takih cest naraslo na 64.209 milj. To je pa toliko kot 103.333 km. Letni stroški Zedinjenih držav za gradbo, vzdrževanje in upravo teh cest znašajo okoli 1,100 milijonov dolarjev. Najznamenitejša med njimi je direktna avtomobilna cesta med New Yorkom in San Francisco.
Najvočji jez sveta. V Abami v Ameriki so zgradili pred kratkim ogromen jez, ki je največja stavba te vrste na svetu. Jez je dolg 600 m in 60 m visok. Višino si lahko predstavljamo, če pomislimo, da sega poleg jeza zgrajena trinadstropna hiša komaj do dveh tretjin visoko. Zajezena voda se nabira v jezero, ki je široko 30 km ter pokriva površino 250 kvadratnih kilometrov.
Rentabilnost kmetskih posestev v Nemčiji. Statistični podatki, katere objavljajo nemški časopisi, kažejo, da je kmečko obdelovanje posestev veliko ren-tabilnejše, kakor veleposestniško in da je v krizah mnogo žilavejša mala posest, kakor velika. Rentabiliteta enega hektarja poljedelske zemlje je n. pr. znašala v Pruski Slezi ji leta 1925/26 pri obratih od 20 do 50 ha 22 mark, dočim so zaznamovali obrati z nad 200 ha v istem času izgube povprečno 9 mark, da so bili torej pasivni. V Severni Nemčiji so donašala mala posestva 36 mark dobička na hektar, velika posestva pa le 15 mark, v Srednji Nemčiji kmetije 73 mark, veleposestva pa 11 mark. Premoč velikih posestev se je pokazala samo tam, kjer so bili kmetje revni odnosno zaostali. Naloga agrarne politike bi zato bila: okrepiti kmetski stan na polju nabave kapitala, izobrazbe in krajevne organizacije.
Drobne vesti. Nemci so dvignili cene jekla za 214%. Glej članek. — Tovarne ki pripadajo nemški zvezi žičnih vrvi, so zaposlene z 80% kapacitete. — Beremo, da bodo premogovniki na Severnem Francoskem znižali ceno premoga za ca 9 frankov pri 1 toni. Angleški izdelovalci koksa so znižali ceno plavžnega koksa na 13 šilingov za 1 tono, pri trimesečnih pogodbah. — V Rio de Janeiro (Brazilija) se pogaja I. G. Farben o zgradbi tovarne za izdelovanje umetnih gnojil; torej bi se umetna gnojila proizvajala v bližini naravnih gnojil (solitra v Chile). Pozneje nameravajo proizvajati z uporabo brazilskega rjavega premoga tudi umetni petrolej. — Cehi so predelali v zadnjem četrtletju sladkorne kampanje za 20 % več pese kot lani in so napravili 21 % več sladkorja kot lani. Domača poraba se je dvignila za 8 %, eksport je pa padel za ca 20 %. Od letošnjega pridelka, ki ga cenijo na približno 12 K do 12% milijona met. stotov, bodo porabili doma okoli 4 mil. met. stotov, in bo preostala za eksport množina 8% do 8% mil. met. stot. surovega sladkorja.— Izdelek o ustanovitvi poštne hranilnice v Oslov, je dokončan in ga bodo predložili plenumu finančnega odbora. Določeno je, naj bo obrestna mera za hranilne vloge samo 3 odstotna; določili bodo tudi maksimum hranilnih vlog in kolebajo med 1,0.000 in 20.000 Kč. — Ravnateljstvo rumunskili državnih železnic bo uvedlo s 15. februarjem nove transportne tarife; razlikovali bodo domače in za eksport namenjene transporte. Tarife eksportnega blaga bodo po količini zvišali povprečno za 10 do 40 odstotkov. — Cslov. trgovska bilanca je bila v letu
1926 z 2579 milijoni Kč aktivna, v letu
1927 pa z 2197 milijoni. V prihodnji številki »Trg. lista« bomo prinesli obširnejši članek o tem. — Na Nemškem so zgradili novo tovarno za produkcijo dušika v Ferne na Westfalskem. Letna produkcija bo znašala 18.000 ton. To je prvo konkurenčno podjetje I. G. Farben. — Ugledna budimpeška impOrtna tvrdka kolonialnega blaga Della Valle in Lustig d. d. je postala insolventna in je zaprosila za uvedbo prisilnoporavnalne-ga postopanja. Aktivom 900.090 peng6 stojijo nasproti pasiva v znesku 1 V. milijona pengb. Prizadete so zlasti holandske, nemške, češke, francoske in italijanske tvrdke. Tvrdka ponuja upnikom 50-od9totno kvoto.
Štev. 4.
i mmmrmmm
«tsaraas
50-odstotni prirastek pri pridelku ka-
te. Holandska '»Vereenigung voor den Goederenhandel« ceni svetovni pride! ©It kave za 1927/28 na 32,600.000 vreč proti
22,900.000	vrečam v letu 1926/27. V sledečem podamo seznam udeležbe najvažnejših producentov kave v omenjenih dveh letih, v milijonih vreč: 1926/27 Brazilija: Santos 100, Rio 36, Victoria 0’9, drugo 08; Colombia 19; Južna Indija 13; 1927/28 Brazilija: Santos 169, Rio 5'3, Victoria 12, drugo 0'9; Colombia 25; Južna Indija 13. V letu 1926/27 je bila Brazilija kot glavni producent kave soudeležena na svetovnem pridelku s 15 milijoni 300.000 vrečami ali s ca 67 odstotki, v letu 1927/28 pa s 24,300.000 vrečami ali s ca 74'5 odstotki. Zlasti velik je prirastek pri vrsti Santos. Columbia je svojo produkcijo precej dvignila, Indija je pa ostala na prejšnji višini.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic, gradbeno odelenje v Ljubljani sprejema do 24. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 2000 m* štukaturnega trstja in 5 komadov žičnih povlačilnikov ter 2 uteži za iste. — Direkcija državnih železnic, ekonomsko odelenje v Ljubljani sprejema do 31. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg belih cunj. — Direkcija državnih železnic, inašinsko odelenje v Ljubljani sprejema do 3. februarja t. I.
ponudbe glede dobave 180 kg klingerit plošč. — Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih direkcije. — Direkcija državnih železnic, saobračajno-komercijelno odelenje v Ljubljani sprejema do 26. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 200 komadov žarnic. — Vršile se liodo naslednje ofertalne licitacije: 3. februarja t. 1. pri Direkciji državnih želez-
nic v Subotici glede dobave pisarniškega materijala; dne 4. februarja t. 1. glede dobave raznega materijala (konoplja, ko-nopnene vrvi, bombaž za čiščenje, žice, krpe /.a snaženje poda, zastave, platno itd.); dne 11. februarja t. 1. pa glede dobave električnega materijala. — Dne 11. februarja t. 1. pri Ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Ze-
munu glede dobave 20.000 kg testenin in 20.000 kg fižola. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dne 14. februarja t. 1. se bo vršila pri gradbenem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave raznega gornjegradbenega železnega materijala. — Pogoji so na vpogled pri gradbenem odelenju te direkcije.
ZAHVALA.
Podpisana se Trgovskemu dobrodelnemu drušlvu »Pomoč« v Ljubljani najtopleje zahvaljujem za točno izplačano posmrtnino po pokojnem sinu Antonu Ravliekarju, lrgovcu v Ljubljani.
IVANA RAVHEKAR.
Bohinjska Bistrica.
ZAHVALA.
Podpisani se Trgovskemu dobrodelnemu društvu »Pomoč« v Ljubljani najtopleje zahvaljujem za točno izplačano posmrtnino po pokojni soprogi Frančiški Križnar.
ANTON KRIŽNAR, trgovec, Stražišče pri Kranju.
Vinocet
Tovarna vinskega kisa,
tl. as o. as,, Esftutoljaraa, nudi
naifineiši in najokusnejši NAMIZNI iCIS iz pristnega vina. ^
Zahtevajte ponudbo 1
Tehnično in higiienieno najmoder-neje Urejena kisarna v Jugoslaviji
Pisarn«i Ljubljana, Dunajska cest« la, II. nadstr.
Telefon itev. 2380.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
UubUana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopiu)
Brzojavke: Kredit Ljubljana	Telefon	itev.: 2040, 2457, 254«; interurban: 2706, 2806
Peterson International Banking Code Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deuiz in valut, borzna naroCila, B predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedepositi ‘td-|5
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
I: >KUVERTA<
UlillllHIlilllllllllllllllllUilllllllilllllllllllilllllll DRUŽBA Z O. Z.
■ | tvornica kuvert in konfekcija papirja
LJUBLJANA
Vožarski pot štev. 1 :: Karlovška cesta štev. 2.
Veletrgovina
v Ljubljani
priporota
Špecerijsko blago |
raznovrstno Žganje, j moko In delelne pri« delke. • Raznovrstno
rudninsko vodo. j
Lastna pralarna sa kavo In mlin sa dllava s , električnim obratom. ^ Ceniki na razpolago 1
* SALDA-KONTE * ŠTRA0E - J0URNALE ŠOLSKE ZVEZKE, MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
nudi po izredno nizkih ccnah
K. T. I
KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE.
V__
Veletrgovina
kolonljalne in Specerljsftce robe
LJUBLJANA
m
ZALOGA sveže pražene kave, mletih dISav ln rudninske vode.
ToCna ln solidna postrežba I
Zahtevajte ceniki
Tudi na obrok«.
Trajno in koristno, primerno darilo ]e
šivalni stroj
mamk. GRITZNER ln ADLER
» ritnih opnmik. — Edino I* pri
Josip Petelincu, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Oglejte si razstavo brez obveznosti nakupa. Večletna garancija. — Pouk v venenju brezplačen.
Malinovec a
zajamCeno pristne, izborne kakovosti. | izdelan samo las pravih gorskih malin, kakor tud! neoslafen MALINOV SOK (Succus), prodala v vsaki množini po zmernih cenah tv oinlca
ALKO"
družba z o. z.
LJUBLJANA, KollzeJ.
RAZGLAS.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
razpisuje oddajo
vodovodne in električne instalacije
za stanovanjsko hišo na Bleiweisovi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki se dobijo od 23. t. m. dalje med? uradnimi urami pri podpisanemu uradu.
Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 31. januarja 12. ure opoldne pri podpisanemu urada*
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ▼ Ljubljani.
Tehtnice
vseh jvrst. izdeluje in popravlja strokovno precizno T in*po najnižjih cenah :
LOVRO ROZMAN - LJUBLJANA
ključavničar in izdelovatelj tehtnic PRED PRULAMl 5
Preselltveno naznanilo
KOMERCIJALNA BANKA 0. D., podružnica Ljubljana
Afilacija banke Čeho-Slovaški Legiji v Pragi s;e Je ,'presellla v novo urejene prostore
na Mestnem trgu št. 5.
Tumi. iMt
i Jnotstai lislf I
.TISKARNA MERKUR
TRG.-IND. d. d. nssms.sjrjss&rss«!-?SJSSi
UUBUANA
GREGORČIČEVA 23
Wa^KmvS»Nni
Um* dr. IVAJ1 PUBS. - Za	i	d	.MERKDS.	IM	h	A.SBVEH,