288. številka.
tfl
Ljabljana, v soboto 17. decembra.
XXV. leto, 1892.
a!~ r^A6^ i^&t&M P™*«'.1«' P° P««« P"j«m»n " ifitro-OBerike deteSe « «« leto 15 gld.,       pol let* H el<1., .a Četrt  leta 4 *ld    « leden
mame l gld. 40 kr. — Za Ljubljano bris potiljanja na dom aa «e lato 18 gld., aa tetrt lata S gld. 80 ■-- ...... .     -        ■      " ' .     m m m K'a" as
Zar oananila plafinj
Dopisi
■* je£*n me^° 1 «ld- W kr- ^ pošiljanj« na dom računa a« po 10. .kr.
ali veokrat tiska.
Slovenščina in Celovški mestni magistrat.
Celovec, 16. decembra.
Naše vrlo slovensko katoliško politično in gospodarsko društvo za Koroško v Celovcu,*) ki je bilo zaradi nemške arogantnosti primorano, pravdati se z našim mestnim magistratom, je naposled ven-dar-le prišlo do svojih pravic. Treba pa mu je bilo hoditi skozi 21/., leta trnjevo pot pravde ter je bilo prisiljeno moledovati od Poncija do Pilata, predno je doseglo to, kar bi se mu bilo po državnih osnovnih postavah moralo priznati takoj že v prvi instanci, to je od c. kr. deželne vlade koroške same.
To naše društvo je Celovškemu mestnemu magistratu takoj s početkom svojega ustanovljenja jelo dopisovati slovenski; — da drugače biti ni moglo, to se ume samo ob sebi. Vse uloge sprejemale so se brez ugovora, kolikor časa je služboval kot magistrat ni vodja g. Bratuš, ki je bil popolnoma vešč slovenskemu jeziku. Ko pa je ta mož stopil v pokoj, pričela se je od strani njegovega naslednika, ki je vešč le samo nemškega jezika, takoj gonba na to slovensko društvo. To je važno zlasti zategadelj, ker trde naši Nemci, da so se slovenske uloge na mestni magistrat jele pojavljati stoprav v najnovejšem času
O priliki, ko je po občnem zboru meseca maja 1890. leta društveni tajnik naznanil po posebni ulogi novo pristopivše društvenike, zazdelo se je mestnemu magistratu naenkrat potrebno, to ulogo zavrniti (odlok mestnega magistrata od 3. junija 1890, št. 6671) z naročilom, da jej je treba dodati nemšk prevod. Društveni odbor je na to po svojem podpredsedniku takoj ukrenil vse potrebno ter se zoper ta nepostavni ukrep z ulogo od dne 13. junija 1890 pritožil na c. kr. koroško deželno vlado v Celovcu, katera je pa z odlokom od 13. julija 1890, štev. 1032 to pritožbo odbila ter ustregla zahtevi mestnega magistrata, ukazujoč, da je društveni  odbor  obvezan,   dodajati  svojim slovenskim
*) V „Slov. Narodu" St. 282 od 10. t. m. ste po pomoti v poročilu mej domačimi stvarmi navedli „Družbo sv. Cirila in Metoda". Pis.
ulogam tudi nemške prevode. Ta svoj ukrep podprla je c. kr. deželna vlada koroška z motivacijo, da ni nikjer kakega ukaza (sic!), po katerem bi se mogel mestni magistrat Celovški siliti, da naj bi vsprejemal uloge, pisane v slovenskem jeziku, ter jih tudi v tem jeziku reševal, — in ker je bil od nekdaj pri mestnem magistrata Celovškem uradni jezik nemški, kar priča tudi rezultat ljudskega števil jenja iz 1. 1880., po katerem se nahaja v Celovcu 17.119 prebivalcev nemške in 629 {?!) slovenske narodnosti.
Zoper ta odlok obrnil se je odbor gorenjega društva v postavno določenem času dne* 5. avgusta 1890 s prizivom do ministerstva, katero je rešilo to pritožbo že dne* 9. septembra 1890, štev. 17919 v tem smislu, da je mestni magistrat Celovški obvezan slovenske uloge brez ugovora sprejemati in stvarno reševati, ni pa ugodilo tudi prošnji, dn bi se slovenske uloge morale od strani mestnega magistrata tudi slovenski reševati; to pa zaradi tega ne, ker v prvotnem magistratovem odloku ni bilo govora o tem, kako naj se na slovenske uloge odgovarja, ampak samo o tem, da je treba slovenskim ulogam priložiti nemško prestavo.
Zdaj je bil ogenj v strehi. V nemštvo zagrizeni mestni očetje so v seji metiega odbora dne 23. septembra 1890 že hudo ropotali ter se grozili nad tem ministerskim odlokom. Te prazne a zelene jeze konec je bil pa ta, da so storili sklep, pritožiti se zoper gorenji mini^terski odlok na c. kr. upravno sodišče, katero je pa pri obravnavi dne 4. julija 1891 to pritožbo mestnega odbora Celovškega kratkomalo zavrnilo kot protipostavno in nedopustno. Pri tej obravnavi zastopal je vis. ministerstvo: c. kr. minist. svetovalec pl. Pas-cotini; mestni magistrat Celovški: odvetnik dr. Magg, in slovensko katol.-politično ter gospodarsko društvo pa odvetnik dr. Lenoch na Dunaju. O tej obravnavi priobčil je wSlov. Narod" svojeeasno obširno poročilo.
Razsoden človek bi b<I sedaj mislil, da je ta zadeva s tem ukrepom c. kr. upravnega sodišča ko-nečno dognana in da se bode mestni magistrat Ce-
lovški udal tej postavni zahtevi. Ali kaj še! Kdor je tako mislil, se je motil.
Ulogo slovenskega katol.-političnega društva od 4. decembra 1891, s katero so se naznanili na shodu v Prevaljal) društvu na novo pristopivši udje, vrnil je mestni magistrat Celovški z dopisom od dnč 5. jan. 1892, štev. 18034, v katerem se društvo z nova pozivlje, ila naj vsled sklepa občinskega sveta Celovškega od dnč 22. dec. 1891, št. 1179., sub. praes. 4. decembra 1891, štev. 16761., v slovenskem jeziku vloženi in ob jednem vrnjeni ulogi doda nemško prestavo. Zoper ta nepričakovani in docela predrzni odlok mestnega magistrata Celovškega vložilo je društveno predsedništvo dne 18. ja» nuvarja 1892 z nova pritožbo, in ker mu je došel ta odlok pisan v nemškem jeziku, je ob jednem porabilo to priliko, prositi slavno c. kr. deželno vlado, do katere se je s pritožbo obrnilo, da ukaže mestnemu magistratu Celovškemu slovenske uloge tudi slovenski reševati, kar se po državnih osnovnih postavah storiti mora.
Kakor ni bilo drugače pričakovati,  je c. kr. koroška deželna vlada ugodila z odlokom dnč 9. febr. 1892, što v. 153.  le prvi točki,  da mora mestni magistrat slovenske uloge brez zadržka sprejemati, ni pa pritrdila tudi drugi točki, v kateri se je prosilo,  da naj se mestnemu  magistratu  ukaže, slovenske uloge tudi slovenski reševati. Ker se društveni  odbor s  to  razsodbo  ni   mogel zadovoljiti, obrnilo se je društveno predsedništvo dne* 5. febru-varija 1892 v drugič s prizivom do vis. c. kr. ministerstva, in to je sedaj z novega odredilo, daje mestni   magistrat   Celovški zavezan, v   področji   izročenega   mu delokroga slovenske   uloge  ne samo sprejemati, marveč jih tudi v tem jeziku reševati. Ob jeđnem dostavil se je pa tudi mestnemu   županu   dr.   P o s c h u   še posebni vladni ukaz, v katerem se mu naznanja, da  je   občinski   svet   prekoračil svoj uradni  delokrog  s tem,   ker  seje vmešaval   v   politično   opravil stvo mestnega magistrata.
LISTEK.
Postscriptum.
Gospod urednik! Sedaj pa vidita moj nesrečni prijatelj Juatus iu njegov indiskretni berač, kaj 80 pravi po nepotrebnem pačiti latinske prislovice. Šestnajst Nežic in sedemnajst Mar:pure čuti se prizadetih in v skrajno nemilost prišla je po nedolžnem dolga vrsta tistih nesrečnežev, ki se hodijo gret v Vašo redakcijo in na katere vse vsled tega leti sum, da se skrivajo za tistim nedolžnim psevdonimom. Sinoči mi je k u za l Justua strog Vaš poziv, o katerem kličete „ad audiendum verbum* njega in njegovega berača. A zgrevana grešnika se ne upata na dan in mene je naprosil JustuB, da naj Vam stvar pojasnim. Po krivem se mu očita netaktnost, tako trdi revež iu jaz mu verujem. Slovesno mi je prisegal, da ni nobenega določnega Ženskega bitja v mislih imel, ko je /»menil tista morska vrtinca z dvema domačima ženskima imenoma, in da je le latinski fiestomer kriv, ako si je izbral ravno Nežico iu Marjauico. Zatrdil je tudi, da še nikdar ni dobil košarico niti od kake Nežice niti od Marjanice, da mu je bila tedaj tuja vsaka nakana osvete. In vidite gospod urednik, jaz mu to kakor rekoč verujem, saj še v moji zbirki košaric, v kateri so za-
stopaua po večjem imena vseh navadnejših svetnic, nisem zasledil teh dveh imen! Dovolite tedaj, gospod urednik, da po naročilu svojega prijatelja ,urbi et orbi* razglasim to njegovo sloveBno izjavo iu pojasnilo in da to storim Bad captandam 1 ene-votentiam* v obliki poBlBcripta k tistemu nesrečnemu gledališkemu pismu. Saj veste, da so dame posehue prijateljice postscriptov! Ne? No tedaj Vam pa moram hitro povedati, zakaj jaz tako sodim, da ne boste še mene imeli za obrekuvalea ženskega spola. Zadnjič trdil je neki profesor v damski družbi, da dami sploh ni moči spisati pisma brez poatscripta. Neka prisotna mlada gospa se j« tej trditvi hudo upirala in konec debate bila je stava, da bo tista gospa pisni« profesorju pismo brez postseripta. In res dobi že priboduji dan pr* fasor drobno pisemce, v katerem je njegova nasprotnica z veliko zgovornostjo pobijala n;egove nazor*. Sklenivši pisemce in podpisavši se »Vaša udana N. N.* — pa je zapisala še: No, kdo je sedaj stavo dobil, jaz ali Vi ?
Toliko v obrambo mojega prijatelja. Sedaj pa ima ta-le postscriptum tudi fie — postscriptum, kateri je zapisala Vaša najnovejša sotrudnica, ljubezniva neznanka Ipliigenija Vi, gospod urednik, ste bili toli Indiskretni, da ste poslali propi« uje-nega pisma Vašemu podliBtkarju Ju.itusu v „kompetentno rešitev", on pa, ki se aedaj Se ne upa ua
dan, odstopil je stvar zopet meni, proseč me, da jo porabim pri obrambi njegovega gledališkega pisma. Vi lite, ta posteriptum pa zopet nekaterim našim prijateljem moškega spola ne bo povšeči, tistim namreč, kateri, kakor bi dejal, le navidezno hlače nosilo Naša ljubezniva Iphigenija piše namreč nekako takole: Prav ste storili, ako ste grajali naše narodne dame, obiskujoče nemško gledališče. A kje je iskati zaduji vzrok tej narodni nedoslednosti? Pri Van, mogočnih gospodarjih sveta in strogih kritikih nežnega spola! Zavijate oči, liki farizej in vzdihujete tu doli pod črto: Hvala Bogu, da nismo taki, kakor oaše žene in dekleta. Jaz pa pravim, če ste res taki narodni radikalci, Čemu pa potem ne vzgajate tudi svojih žena, hčera, sestra, tet in tašč v strogo narodnem duhu? Čemu jim ne ucepito nekoliko tinte neusmiljene narodne zavesti, katere imate sami Ime kar tako na debelo? Čemu pošiljate svoje hčere v nemške učne zavode, čemu jim dovoljujete, da v lastni hiši prezirajo svoj krasni domtči jezik in čemu jih celo sa m i spremljate vsaj do vrat nemškega gledališča? Tu pogrešam jaz tiate doslednosti, na katero ete biro patent vzeli vi zastopniki takozvantga krepkega spola II c Rhodus, hic salta, tako ae glasi tudi nek latinsk pregovor. Ako si sam narodnjak, tedaj mora biti tudi  tvoja rodbina: toliko upliva mora
Odlok c. kr. m i n i ste rs t va v tej zadevi, katerega je društvo prejelo od mestnega magistrata Celovškega dne 12. t. m., se glasi nastopno: Št. 16.797.
Slavnemu predstojniŠtvu katoliško-politiČnega in  gospodarskega društva za Slovence na Koroškem.
Visoko c. kr. ministerstvo za notranje zadeve je z odlokom od dne 3. novembra t. 1., št. 10.402, na pritožbo katoliško političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem razvelj avilo razsodbo c. kr. deželne vlade z dne 9. februvarija t. I., štev. 153 predsed., in poslednji zaukazalo, da naj ulogo imenovanega društva z dne 4. decembra 1891 od strani mestnega magistrata v Celovcu v slovenskem jeziku rešiti naroči, kerje slovenščina na Koroškem sploh in tudi v Celovcu deželnonavaden jezik in je torej omenjeno društvo v pogledu na člen 19. državnih osnovnih postav o splošnih pravicah državljanov opravičeno, tirjati od politične oblasti 1. stopinje, da jej uloge reši v tem jeziku.
To  se  naznanja   slavnemu predstojniŠtvu društvenemu vsled odloka c. kr. deželne vlade z dne 7. t. m., št. 1731./ predsed. z dostavkom, da bo slovensko rešitev dotične uloge pozneje prejelo. Magistrat v Celovcu dne 9. dec. 1892.
Župan : Dr. P o s o h 1. r. To razsodilo c. kr. ministerstva za notranje zadeve, ki se je mestnemu magistratu Celovškemu po slavni c. kr. deželni vladi koroški dostavilo pretekle dni, razgrelo je do cela vse takoimenovane „Parteitagovee". — Oba nemsko-liberalna časnika koroška, tuko „Freie Stimmen" št. 148. od 10. t. m. kakor „Villacher deutsche Allg. Zeitung" štev. 111 od 11. t. m. bruhata pa v posebnih uvodnih člankih ogenj in žveplo na tiste slovenske rodoljube, ki so se drznili kaj takega od mestnega magistrata nemškega (?!) Celovca tirjati, in penita se jeze na ministerstvo, ki je razsodilo na podlagi člena 19. drž. osnovnih zakonov v prizivu ugodnem smislu.
„Taaffe milSS fallen ! Und er wird fallen, wenn die beiden Parteigruppen in den Tagen der natio-nalen Noth festzu einander halten und der Regierung alles, \vas sie verlangt und bruucht, rundvveg verweigern!• Tako modrujejo „Freie Stimmen", ki so prinesle prve tri besede natisnjene z debelimi črkami in ki zajemajo ob jednem dobrote iz vladnih jaslij samo za to, da hvalijo na vse pre-tege dobrotnega deželnega očeta, modrega Schmidt-Zabierovva. — V jednakem smislu se gorenjemu listu tudi pridružuje znana „Villacher Deutsche Allg. Zeitung", katere robato pisavo je nedavno obsodil Beljaški poslanec, dr. Steinvvender, sam, in katera mej drugim piše: „Welche deutschen Abgeordneten vverden in \venigen Tagen die Stirne haben, das Budget-p r o v i s o r i u m dem Bedriinger der Deutschen zu bevvilligen! Taaffe ist an
imeti vsak mož v svoji rodbin*, ako je rea — mož. Ne Bodite torej vi »nezmotljivi'' narodni možje, da ne boste sojeni, in spominjajte se besed, katere je nedavno zaklical v državnem zboru grof Taaffe nemški levici: „Denken Sie datilber nach".
Tako piše Iphigenija — in jaz molčim, kajti sapo mi je zaprla ta Vaša sotrudnica gori v Olimpu, položivši prst na skelečo rano našega narodnega življenja. Juatus II.
Pesmi v prozi.
(Češki apisul Jar. Vrchlicky.) (Konec.)
Žalostno pismo.
Nedeljski popoldan . . .
Kako ga umoriti? Trenotek gledam skozi okno na odhajajoče tramvaje in parnike. Tudi to postane dolgočasno. Ne vem kako, a zaidem v spalnico. Okna vodijo na dvorišče. Pogledam tja in tu ozrem v drugem nadstropji pri oknu nasprotne kuhinje — celo dramo.
Sedela je tam kakih petdeset let stara žena, služkinja, pestunja ali gospodinja v slikoviti kmečki obleki z belo „golobioko" na glavi, sedela je pri oknu in težko, s trudom pisala. Gotovo neko pismo.
Razločil sem tudi velike črke „Svabaha* — a nič več.
Žeua je pisala počasi in trudeč se. Hipoma
der aussersten Grenze der schiefen Ebene ange-langt. Er milSS fallen, und er wird es, wenn die deutschen Abgeordneten sich so verhalten, dass sie sich vvurdig zeigen der hohen Ehre, das deutsche Volk zu vertreten".
To zrno seveda ni padlo na nerodovitna tla. Poslanec Steinvvender s tovariši zahteval je nad vlado zaradi te trohice narodne jednakopravnosti kar naravnost „preki sud* ter je imenoval v svoji sveti jezi skrajno neumnost tisti nesrečni § XIX. osnovnih zakonov. In ko je ta dika koroških poslancev tako sijajno pogorel, tedaj je moral v ogenj Celovški poslanec, kateremu je pa zopet zbornični sklep, da se debata konča, sapo zaprl, tako, da je zamogel sprožiti le še fulminantno interpelacijo. Celovški mestni zastop pa je imel v tej stvari dne 13. t. m. debato, katera je neovržno dokazala, da so Celovški mestni očetje vredni drugovi tistih žur-nalistov, kateri a la „Deutsche Allgemeine Zeitunga psujejo koroške Slovence z „windische Strolche*, »vvindische Ilunde" i:d., kateri naš jezik na Koroškem postavljajo na isto stopinjo s potujočimi afriškimi Suahelci. Dvignil se je v tisti seji dr. Hibler in jel je govoriti o slovenskih „Hetzerjih", zlorabeći h gostoljubnost nemškega Celovca in o državnih zakonih, braneč i h nas hujskače. Da, da, gostoljubnost in pravicoljubuost naših nemških so-deželanov nam je de v gorkem spominu od dne Celovškega Parteitaga sem! Konečno sprejela se je z velikansko navdušenostjo resolucija, katere jedro je kratko in malo to, da se mestni zbor in magistrat Celovški ne bosta udala ministerski naredbi. Vederemo !
Mi na vse to ne bomo zgubljali veliko besedij. Kar se nam je v tem slučaji pripoznalo, to ni ni-kaka koncesija, marveč to se nam je moralo dovoliti po zakonu, ker se nam nikakor odbiti ni moglo. Sedaj pa vse Slovence nujno pozivljemo, da se te pravice tudi v polni meri in pri vsaki priliki poslužujejo. Da smemo to brez ovir storiti, v to nam je porok ta najnovejši ministerski ukaz. — Slovenski jezik mora postati jednakopraven z nemškim jezikom po vseh slovensk ih krajih koroške dežele. Tako v uradnijah, kakor pri občinskih zastopih mora doseči Slovenec svoje pravice v domačem jeziku; tega je le tirjati treba.
To pa ne velja samo za Celovec. Tudi v Beljaku, Podkloštru, Rožeku, Borovljah, Velikovcu, Hiberku, Železni kaplji, Spodnjem Dravobregu itd. bode treba jednakomerno postopati, da pride naš mili slovenski jezik do svoje zakonite veljave.
Naj se še tako osorno repenčijo naši narodni krvniki, naj nas psujejo po pobalinski liberalni nemški listi, kateri so zgubili že zdavna vsak Čut za resnico in pravico, in naj se na glavo postavljajo „nemškegaa Celovca nemški gospodarji — vse to nas ne sme strašiti. Trdno in odločno stojimo ob braniku naših narodnih pravic, odločnost in vztrajnost dovedla nas bo konečno le do zaželjene in pravične zmage. V to pomozi nam Bog in sreča junaška I
je zavzela vso mojo pozornost. Njen v polni luči k meni obrnjeni obraz je bil bolestno zategnjen. Vsak hip je prenehala pisati zastirajoč čelo in obraz s surovo, izdelano roko. Kaj je delala mej tem? Plakala. Iu kako počasi je sestaljala svoje žalostno pismo, in zopet jokala in pisala polagoma in a trudom.
Nekoliko korakov naprej pa je hrumelo življenje velikomestnega nedeljskega popoldne. Prenapolnjeni tramvaji so drdrali po cesti, kočije in drožke so se prehitevale, parniki iu vlaki so bobneli iu piskali odhajajoč na razne izletne kraje. Morda je tudi gospo la te Žene odšla kam in ona, kateri so izročili dom, porabila je prosti popoldan tako, sedela je v kuhinji in pisala iu plakala — Bog sam \e, kaj je pisala in čemu je plakala. Nesrečna pa je bila gotovo. Ali je pisala sinu, ali možu, od katerega je živela ločena, kdo ve to. Sin ali mož se je morda zabavljal ta hip bolje uego ona.
In nisem mogel dalje gledati žene z belo „golobioko", s trdima, izdelanima rokama, pišočo tako težko in s trudom žalostno pismo neznanega mi obsega — čutil sem njeno nesrečo, spustil sem raje zastore in se zatopil v morje teme in sanj . ..
Odnesite te črepinje!
Na moji mizi je stala krasna vaza.
Malo in neprevidno dotakueoje — in ležala je
Državni zbor.
Na Dnnaji, 16. decembra.
Danes je bila sadnja seja v letošnjem letu. Poslanci se vrnejo domov, a zadovoljni n« morejo biti, kajti minulo zasedanje je bilo tako v goppo-darakem, kakor v političnem »žiru jako neplodno. Ni je stranke, da bi bila kaj dosegla, splošno nezadovoljnost pa povečuje še nejasni parlamentarni položaj. Grof Taafi* je poslance že večkrat presenetil s čimnr koli; morda porabi božične praznike v to, da si sagotovi za prihodnje zasedanje trdno parlamentarno večino — a kakšno, tega ne more nihče slutiti.
Posl. K o z 1 it w a k i poroča za gospodarski odsek o vladni predlogi, a katero se vlada pooblašča urediti začasno trgovinske razmere mej Avstro-Ogersko in Špansko. Poročevalec naglasa, da se v Španski javlja neka negotovost glede" principa carinske politike, kar otežuje izdatno sklepanje po* godeb. Veleuplivna na trgoviosko politiko špansko utegne postati prememba v Španskem m nisterstvu. Dočim je bil prejšnji ministerski predsednik odločen zagovornik varnostnih carin, je Sagaata, sedanji ministerski predsednik, bolj popustljiv, ako tudi ni pričakovati, da bi se on in liberalna atrauka u ne-mala za svobodno trgovino. Žileti je, da bi vlada mogla toliko uplivati na Špansko, da bi se ta pridružila srednjeevropski carinski zvezi.
Posl. Stalitz povdarja z zadoščenjem, da se je poročevalec oziral na potrebe Trsta ter upa, da bo zbornica blagohotno uvaževala to, kar misli v kratkem nasvetovati glede neznosnih razmer v Trstu.
Posl. Kozi o ws k i pravi, da je gospodarski odsek prepričan o veliki važnosti Tržaške luke za vso državo in da bo vedno drage volje storil vse, kar bi moglo Trstu biti v korist.
Zakonski načrt vzprejme se na to brez daljše debate.
Posl. dr. Kathreiu poroča o zakonskem načrtu glede podpore prebivalstvu v tistih krajih, kjer je sila, in nas vetu je v to svrho 150 000 gld.
Poslanca Plass in Oarnbaft priporočata razne okraje, da se nanje vlada posebno ozira.
Posl. V. Pfeifer izreka svoje globoko obžalovanje, da se tudi to pot za Kranjsko ni zgodilo ničesar. Kranjska bo vedno in dosledno zanemarja. Že pred nekaterimi leti zavladala je v deželi tako splošna beda, tolika Bila, da prebivalstvo ni več premoglo gotovega denarja čisto nič ter je bilo primorano plačevati vse in natura. Valed tega pa je zopet prišlo v konflikt b finančno oblastjo in imelo novib troškov. (Ćuite! Čujte! na desni.) Tudi lani se ni storilo nič za Kranjsko, zato je iskreno želeti, da se pomožna akcija razširi tudi na zanemarjeno Kranjsko. (Dobro! Dobro! na desni.)
Zbornica vzprejme po kratkih govorih poslancev Do t z in Muth ter nekaterih pojasnilih vladnega zastopnika vso predlogo.
Posl. Gnievvosz poroča o predlogi, s katero se dovoli oproščeuje pristojbine češkemu deželnemu
Dalje v prilogi.
na tleh. Pest črepinj. Zaklical sem skozi odprte duri: Odnesite te črepinje!
V tem je ostalo moje oko na nekaterih od njih. Na kakih treh so bile še celd lepe arabeske, na jedui razcveta mandljeva vejica z odletajočim žoltim metuljčkom, na drugem jednudoevnica s smaragdnimi krili letajoča nad trnjem, na tretji ne vem že kaj.
Žal mi je bilo slikanih podobic, izbral sem nekoliko črepinj in jih zaprl v pisalno mizo. Ostale so odnesli.
Čez leta sem urejal svoje papirje. V množici ormenelib listov in staromodnih slik naletel sem tudi na koščke razbite vaze, ogledal sem jih zopet in najedenkrat uvidel, da bo popolnoma banalne stvari, vrgel sem jih na tla in zaklical kakor nekdaj skozi odprte duri: Odnesite te Črepinje:
Potem sem se zamislil.
Kako pogostokrat  nas vara poslednji blesk krasote, morda tudi dobrega in koristi! Pene . . .
In jaz sem videl, kako se nad vesmir iz raztrganih megel nad troskve planetov in nad ohladnevšo našo zemljo sklanja v Žarkih nekdo in slišal sem, kako po prostoru odmeva strašni glas sodbe :
Odnesite te črepinje! V. W.
nioga .,rtav*»»r*ke.m.ii Narodu>ć st. 288, đnć 17. decembra 1892.
posojilu za podporo po ujmah oškodovanemu prebivalstvu.
Zbornica vzprejme predlogo.
Poal. dr. Rus s poroča o predlogi glede po-dJrtovU«i»i» telefonskih naprav, katero predlogo vznr,ejme^sboruica. pp kratki debati in takisto, tudi nekatere manj važne predloge.
Daljša debajta »o, je unela o poročilu pravo »odnega odseka gledd rodbinske pogodbe Knezov I^iBC,h,ten8t,einov iz I. 1842. Posl. Kron awe t ter .m, Predlog« odločno upiral in tudi primemo oži gpsal, način, ksfco ee je spravila v zbornico ter sploh, vao njeno tendenco. Podpiraj ga je posl. Va,šttty, dočim, se je pravosodni minister grof Schbnboru potegoval za predlogo, katero je zbornica tudi vzprejela.
Ko so še nekateri poslanci stavili razne interpelacije, zaključil je predsednik dr. S molka sejo, že.leč poslancem prijetno Božične praznike.
PoiHI^iU .t*<.1t;«s\
V L ! u b : i a u j,, 17. decembra Državni zbor.
Včeraj je bila zadnja seja državnega zbora pred božičnimi prazniki. Prihodnja seja bo najbrž dne 8. jauuvarja 1893. I Gospodska zbornica ee snide v ponedeljek ali v torek, da dovoli budgetni provizorij in reši nekatere druge nujne predloge Splošno se Bodi, da misli vlada tritedenske počitnice porabiti v to, da reši zamotani parlamentarni položaj. Levičarji omahujejo.
Predvčerajšnji govor Plenerjev v debati o bud-getnem provizoriju naredil je na vse poslušalce utiH, da želi levica zopet začeti nekaka pogajauja z vlado Da je na tem uekaj resničnega, svedočijo razni izreki poaamnih levičarskih veljakov. Tako je posl. dr. Kop p ua nekem shodu na Dunaju izustil pouiembue besede: Levica sedaj ne more začeti prave politične opozicije, ker jej ne nasprotuje prava političnu večina. Bolj odkrito in manj zavito govoril je štajerski grof StUrgkh na nekem volilskem shodu na Dunaju, rekši: Razmere bo sedaj take, da uam je skrbiti za ohranitev popolne sumostal uosti, od vlade pa ;e zavisno, katere taktike se nam bo lotiti. Prvi pogpj porazumljenju je jasen vladni program, dokler ni tega, tudi na konsolidi-ranje parlamentarnih razmer ni misliti. — Levičarski veljaki torej nikakor ne mislijo resno na opozicho nego Žele porazumeti se z vlado, saj jim je na bilo tudi skrajno neugodno, da so zmagali pri "opozicijskem, fondu iu pri dveh drugih priiikah. Oni so želeli osiati v manjšini, a hodomušni Mladočehi so )im pomagali do večine in tako napravili nasprot stvo mej vlado in leučarji večje, nego je bila tema obema všeč. No, grof Taaffe bo že našel pota, ki vodijo k porazumenju.
Češki minister.
»Hlas Naroda," oficijelno glasilo staročeške stranke, naznanja iz ha č zanesiiivega vira, da je grof Taaffe .a sedaj opusti! na mero poklicati v vlado češkega inmiHtia-ro|a>ui in to preložil na ugodneiši čas. Isti liat javlja tudi, da {edini resni kamini t za mesto češkega ministra je grof Kari Bouquoy. Ta je ne samo odličen govornik in ugleden aristokrat, ampak tudi naroden Čeh, torej najbolj sposoben za ministra.
Hrvatski deželni zbor.
V zadnji seji budgetuega odseka interpeliral je posl. Jellaćič hana Khuena lledervdrvja o ustanovitvi hrvaške hipotekama banka iu vpraša, za pogoie, pod katerimi je vlada dovolila ustanovitev. — Ban je na Interpelacijo takoj odgovoril) ali ue-zadostuo. — V javni roj odklonil je dr. Frank v daljšem izvrstnem govoru državni proračun,, ua kar mu- je !">an odgovarjal. I) 1 ta Še ni končana. V prihodnji seji bo vlada predložila budgetni provizorij, ker predloge o proračunu ni moči rešiti pred prazniki.
Ogerski škof in cerkvena pot i tika.
V konferenci ogerskih škofov, vrS vši 86 te dni v Budimpešti, bile so predmet obširnim razpravam vladne cerkveuopolitične namere. Škofje bo ukrenili, da bodo vse vladne predlogo tsodili izključno z dogmutičnega stališča, le zoper recepcijo židovske vere ne bodo ugovarjal«, zlasti zato ne, ker se je to faktično že zgodilo, kajti država je priznala zakonsko pravo zidov. Židovski zakoni so tako veljavni, kakor vsi drugi, židovska vera pa uživa tisto državno varstvo, kakor \se druge Zoper zakon o preRtopu katoličanov k židovski veri in zoper civilni zakon ukrenili ro škofje delovati z vso silo in sicer zato, ker sta zoper dogmatične določbe.
TiiaBsje države.
Srbske razmere. Mestni prefekt BeligraJBki  imenoval  je vsled nezaupnice, izrečene po vladnih  mahinacijah občinskemu načelništvu, novo provizorično občinsko ua-čelništvo, a državni svet je proglasil vse to posto panje nezakonitim in je razveljavil. Volitev v občinski
zašto p se baje radikala niti udeležiti ne mislijo, kar pa ni posebno verjetno. Vladne kroge je ukrep državnega soveta silno raztogotil in oficijozna ,Za stava" ga napada brezobzirno trdeč, da je Srbi]i potreben pošten državen sovet, ne pa radikalen konvent.
Frememba ustave v Bolgarski, Vlada je že izdelala podrobni načrt zakona o premembi ustave ter ga v zadnji seji skupščine zaupno razdelila mej poslance, dočim se je ^ele v današnji seji oficijelno predložil. Stambulov ukrotil je tudi to pot uporne poslance Poklical jih je drugega za drugim k sebi in jim prigovarjal, naj ae pismeno zavežejo glasovati za vladno predlogo. Na ta način pregovoril je Stambulov 245 poalani-ev, in ker šteje skupščina vsega vkupe 293 zastopnikov, je premembi ustave, oziroma Stambulovu, zagotovljena dvetretjinska večina.
Francoska kriza. Francosko  ministerstvo  prestalo  je nevarno krizo, ali tako težko, da nikakor nima upanja zmagati, *.ko bi se to ponovilo.   Poslanec Pourqu6ry nasvetoval   je  v zbornici,  da  je  povečati pravice preiskovalne komisije, voljene gledd [»anamske afere. Vlada 8e ;e temu naavetu odločno upirala, češ, da bi imela potem komisija večje pravic« nego j>ra\o-sodni miniHter.  Predsednik komisiji, Bnsson, je za ht'val, naj i«e glasovanje preloži, a  vlada  se tudi temu nasvetu ni udala.   Pri glasovaniu odklonila je zbornica   proti   vladi  na|>erjeni   predlog   b večino šestih glasov. Z večino glasovalo je tudi osem mi nistrov  Splošno se sodi, da bo vlada razpustila poslansko zhormeo
l*aj>e» proti /ratnasonom. Papež Leon XIII. izdal je posebno okrožnico na italijanske škofe, v kateri z nova obsoja Frama-sonstvo, trdeč, da je zakrivilo vsa zla naše dobe: civilni zakon, konfiskacije cerkvenega imetja, brez-versko šolo , sovraštvo mej narodi in mej stanovi, socijalno demokracijo in še nekaj drugih. Mnogo-stransko se sodi, da je ta ofensivni korak dokaz za to da je opešal vpliv tistih visokih duhovnikov, kateri so simpatizirali s francosko republiko in sicer da se je to zgodilo vsled panamske afere. Vatikan jo pri panamskem podjetji izgubil nekoliko milijonov frankov ; nevolja nekaterih duhovnih diplomatov je torej prav upravičena.
Nemški državni zbor. Vojaško predlogo odkazal je nemški državni zbor v zadnji svoji seji posebnemu odseku v posvetovanje in poročanje in se potem razšel. Prihodnja seja določena je na dan 10. januvarija. Stranke še niso odnehale od svojega nasprotstva zoper predlogo. Konservativci se ji protivijo še najmanj, le dveletnemu službovanju se upirajo, druge stranke pa hočejo dovoliti le to, kar je neobhodno potrebno in nič več. Vlada želi napraviti kompromis, a proti temu so baje najvišji krogi, kateri sodijo, dajo boljši odkrit konflikt, kakor jalov kompromis.
Dopisi.
■ #. Ziiffrt'l»uv dne 15. deeen.bra. [lav. dopis.] (Kriza — ka-li? Deželni zbor in interpelacija d m. Franka) Kakor povsod, tako smo imeli tudi v nas neka o krizo, vsaj govorilo se je o tem skoro mesec dnii in tudi sedai Ae nismo prepričani o svoji zmoti, navzlic temu, da je energični naš ban vso stvar resko dementiral, tako, kakov zna pač samo on. — Dne" 22. novembra so „Narodne Novine", naš službeni organ, o čigar verodostojnosti dvomiti je toliko hudodelstvo, kakor veleizdaja ma-djarsko • hrvatskega bratstva, prinesle presanimlvo notico, katera je duhove silno razgrela Oi imenovanega pa do dausapjega dne uzdržala h«; je ko • rica o nekem novem madjnri,kem at* ntatu in o Uri i iu ker se ni nič zgodilo, iz česar bi bilo moči oklepati na neresničnost teh kouib'nacij, intemelitnl je v sre.io poslanec dr. Frank našo slavno vlado. Dobil je sicer takoj odgovor, ali taksen odgovor, ki le še potr j n slutn!<» njegovo in razburja vse razsodno občinstvo. — „Nuiodue Novine" ro naznani'e omenjenega dne, da ae je mej madjarski m i mi ni« tri po;uvilo brezobzirno prizadevanje, uveljaviti nekatere namere, čemur pa se je odločno ui»rl hrvatski minister lin bro Josipov ;c, ker jezmatral te namere ue varnimi in škodljivimi za inteiese in položaj Hrvatske in Slavonije. To naznanilo je vzpodbodlo dr. Franka, da je v nvoii interpelaciji vprašal bana: 1. v čem je obstajalo to brezobzirno prizadevanje madjarskih ministrov in kateri so bili ti miniatri in 2. kaj se ie zgodilo, da se je zaprečilo to brezobzirno prizadevanja ? — Dr. Frank je svojo interjudacijo jako dobro utemeljil in s tem napravil aenzaci|alno stvar, za katero se zanima sedai sleharm človek v iiojedni kraljevini. Kako razumevajo inadiarski oblastniki razmerje mej Hrvatsko in MadjarBko,  ni uikaka tajnost.  Saj ga
ni zakona, da bi ga ne bili kršili Madjari, samo če je njim to ugodno, saj krše* dan na dan zakon vseh zakonov, nagodbo. Vae zaklade, katere so dobili Madjari v svojo upravo, izpraznili so do dna, ne zmeneč se, ali je zaklad njihov ali ne. Iz zemljiŠČno-odvezoega fonda tro jed ne kraljevine potrosili so Madjari v svojo haseu milijone in milijone in niti bornih preostankov ne marajo vrniti lastnikom.
V madjarskem miniBterstvu pojavilo se je brezobzirno prizadevanje, naperjeno proti interesom Hrvatske, io to prizadevanje imelo se je tako izpeljati, da se je zgrozil celo mirni in objektivni Maljama, hrvatski minister Josipovič. Naravno je, da je šlo zopet za kako brutalno nasilstvo, da je šlo zoper imetje in čast trojedne kraljevine, a kaj so ukrepali madjarski ministri, tega ni moči uganiti pri agresivnosti madjarskega elementa. Minister Josipovič je postopal lojalno in pošteno, ko je grozil, da odstopi, če se ministerstvo ne uda njegovi želji. Da se nekaj pripravlja, ae je vedelo. Ko je madjarski ministerski predsednik v državnem zboru razvijal svoj program, n i se držal doslej veljavne navade glede Hrvatske, ampak je niti omenil ni iu ne besedice ni črhn 1 o svojih nazorih glede hr-vatsko-madjarskih razmer. Že to je bilo sumno. Iz tega se da sklepati, da se dr. VVekerle ni hotel engaževati na nobeno stran, ker hoče imeti proste roke — da bi nas trdo prijel, kadar bi bila prilika zato ugodna! Ban je o tem skrivnoRtnem prizadevanju madjarski! ministrov gotovo dobro informiran, ker ni dvoma, da je postojial solidarno s hrvatskim ministrom. — Ban ni vedel, kai bi odgovoril na izvajanja Frankova; pravil je sicer, da ni odgovorim za neslužbeni <lel „Naroduih Novin" in da mu ni nič znano |o kakem neiporuzumljinji mej madjar-skimi in hrvatskim ministrom, oziroma mej tem in banom, ali utiBa Franjovega govora ni mogel iz-briaati. Vsakdo ie prepričan, da goje madjarski ministri neke nakane zoper Hrvatsko in da se je temu ustavil hrvatski minister Joaipovič — a kdo bo zmagal, tega ne vć nihče povedati. Joaipović je sicer pošten človek, ali človek je slab in jionuHt-1 j i v ....
Doirače stvari.
— (Dies irae, dies illa!) Sinočni „Slo-venec" ginljivo toži o porazu tistega občinskega odbora, katerega so nekateri „odlični" zastopniki naše „katoliške" stranke nahujskali, da je pod krinko § 19 tisk. zak. zatajil vsak čut dostojnosti in hvaležnosti. Mi smo ob svojem času prorokovali, da bo tisti Bpopravek", kateri je „Sloveuec" tako slastno izkoristil, prouzročil mu še jako nevesele dneve in nismo se motili. V svoji včerajšnji številki piše „Slovenec": „Iz Poljan se nam poroča, da so imeli minolo sredo občinsko volitev, pri kateri je dosedanji odbor ostal v manjšini. Kakor znano, je bivši občinski odbor v Poljanah poslal udanostno izjavo prevzvišenemu knezoškofu. To je bila najhujša krivda, katero je zagrešil in ki ga jo pokopala. A padel je častno, kajti nasprotniki si niso ravno z najlepšimi sredstvi pridobili zmage. — Kot posebnost omenimo še to, da ima naj vm č z a-s lug za poraz m A ž, ki so knezoškofu poslali udanostno izjavo, poljanska d u-hovščina, in nič se ne bomo čudili, ako bomo čitali v bližnji prihodnjosti, da je na predlog gospoda občinskega odbornika in Župnika J. Ha-movša bil častnim članom poljanske občine izvoljen gosp. — dr. Ivan Tavčar!" — Temu otožnemu poročilu, na katero smo navlašč čakali, pristavljamo sedaj to-le: ,, Slovem-eva" gospoda naj ne slika hudiča na steno, kajti prav lahko se zgodi, da so bo ob kratkem izpolnilo tisto, česar se tako strašno boji. In ako bodo pri tem soglašali s svojimi čupljani tudi gg. duhovniki Poljanski, katere „Slovenecw-poštenjak tako periidno denuncira, tedaj bodo o tem pokazali zopet le kar so pokazali /.»■ pri volitvi, da imajo namreč več čuta za jmštenost, dostojnost in hvaležnost, nego so ga kazali — j>od-pihovalci propalega občinskega zastopa. Nam pa je poraz   teh   ljudi   najlepši   popravek   njihovega |>o-
pravka.
— (Izredni občni zbor Dra-natič-nega društva.) Opozarjam • š" jedenkfat vrh Slane „Draui. društva" na d.,naftni izredni občni zbor, ki bode ob 7. uri v čitalnici v prostorih „1>i um društva". Glede važnosti dnevnega reda se je nadejati prav obile udeležbo. Posebna vabila na ta zhor niso bo razpošiljala.
— (Kes po s t. a I ic a e.) Iz škofjeloke se nam piše: Evo Vam drastičnega komentarja k „Slovenčevim" poštnim člankom. Tukajšnja mestna občina vložila je dne 20. septembra t. I. na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu prošnjo, da naj se za Škofjeloško poŠto, ki ae imenuje Še vedno le „Bi-schoflak", dovoli nemudoma dvojezičen pečat. Na to, vsaj po nazorih .Slovenčevih" predrzno nadlegovanje uzornega in Slovencem toli blagonaklonjenega ravnateljstva prejela je mestna občina sedaj doslovno nastopni odgovor: Rešuje cenjeni dopis z dne 20 septembra t. L, št. 1394 uBojamo se odgovar|at< slavni mestni občini, da žel|i občinskega zastopa glede" upeliave dvojezičnega pečata pri tamošnjem poštnem uradu temeljem dotičnih določil za sedaj ni moči ustreči, ker je dosedanji poštni pečat še popolnoma poraben. C kr. poštni nadravnatelj: Pokornv a. r. — Vedno ista pesem! Naš mestni zastop sklenil je v svoji sen z dne 15. t. m., da se pritoži zoper to rešitev na trgovsko ministerstvo, ob jednem pa da »e ponudi na občinske stroške preskrbeti dvojezični pečat. Tako naj bi se postopalo povsod. Radovedni smo, kak razlog bodo potem navedli za odklonitev naiprimitivnejše zahteve narodne jednakopravoosti.
— (Slovensko gledališče) Opozarjamo še jedenkrat na jutrajšnio predstavo Weilenove pa-trijotične drame „Edda", katera se je nekdaj s prav dobrim uspehom predstavljala na sloveuskem odru. Prihodnji slovenski predstavi bodeta v s r e d o 21. t. m. in v ponedeljek 26. t. m. (sv. Štefana dan ) V sr_:do 21. t. m. predstavljala se bode v drugič Ipavčeva lirična opera „Teharski plemiči", na kar opozarjamo posebno vnanje rodoljube, da se pravočasuo oglase za prostore, ako žele Blišati to zares lepo domačo skladbo.
— (Novo leto in družba sv. Cirila in Metoda.) Prijateij uašega lista nam piše: Tudi pri nas udomačila se je nepotrebna navada, pošiljati prijateljem io znancem za novo leto prazne vizitnice. To je gola foimaliteta, katera prouzroča pošiljateljem doveli suhoparnega dela in stroškov. B i-1 i ne bilo koristneje, ako bi se ti izdatki naklonili kot novoletno darilo družbi sv. Cirila in Metoda ter bi se tudi prijatelji in znanci pozdravljali na ta način z dobrodelnim činom? Imena daro-va tel je v naj bi se pravočasno naznanila v listih in s tem hi bili dotični darovatelji oproščeni vseh novoletnih vošil. Priporočamo ta nasvet v resen pretres tudi slavnemu vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Podporno društvo za uboge učence in u ■ - n k e na c. k r. obrtnih strokovnih šolah v Ljubljani.) Kakor smo že poročali našim čitateljem, se je nedavno pod predsedstvom načeimka šolskega odseka imenovanih zavodov, gospoda župana G ras se Ilija, ustanovio društvo, kateremu je namen, podpirati uboge učence in učenke obeh obrtnih šol v Ljubljani. Prvi občni zbor novega druStva se bode vršil v ponedeljek, dne 19. t. m. ob 6. uri zvečer v mestni magistratni dvorani. Na duevnem redu je v prvi vrsti volitev odbora. Zaradi res hvalevrednega smotra tega podpornega društva opozarjamo naše čitatelje, posebno pa one ie obrtnih krogov, na prvi občni zbor njegov, feeleČ društvu, da najde obilno prijateljev iu podpornikov
— (Iz 0. k r. mestnega šolskega sveta.) O seji c, kr. mestnega šolskega sveta Ljubljanskega z dne 19. novembra letos sinu prejeli nastopno poročilo. Na znanje so se vele stvari, ki so bile od zadnje seje sem rešene kureutniin potem. Izpraz-njeuo mesto Člana komisiji za oproščevanje od uko-viue ua mestnih ljudski') šolah se je poverilo ob-čiuskemu svetovalcu uotaiju Ivanu Gf o golil Vso ostaio 8ejo je izpolnilo čitanje poročil c. kr. okrajnih Bolskih nadzoruikov. profesorjev Leveč iu \Vall-nei o , udskih šolah \ mestnem .olskem ok1 a ji Ljubljanskem in pa pripadajočih izkazov o formalnem opravilnem ravnanji v šolskih stvareh ieta 1891/92; po kratkih razgovorih o pusamičnostih je m>stui šolski svet ua znauje vzel poročili, kateri je predložiti še deželnemu šolskemu oblastvu
— (O Ipavčevi lirični operi Jehar-s ki plemiči") nahajamo prav laskave ocene v nekaterih vnanjih listih. Praška „Poli ti k" pravi, da je bil to sijajen večer; ko se je predstavljala prvikrat, pravi Iriumi' narodne slovenske umetnosti, ter da sme slovenski narod biti opravičeno I m.o os. ii. Nadaljuje, rekoč, da je opera imela sijajen uspeh, da je glasba prav iničim i vseskozi narodna.
Ta dan, da je bil sarea dan časti za slovensko muzo itd. — Graški nemško - konservativni list „Grazer-Tagblatt" pravi mej drugim: V popolno razprodanem gledališči predstavljala se je prvikrat opera v 3 dejanjih „Teharski plemiči" od dr. Ipavca. Imela je zares sijajen uspeh. Glasba je mična i povsem na narodne slovenske napeve se naslanjajoča. Vprizorjena je opera izborno, dekoracijo Teharskega kraja dal je dež. odbor zgotoviti na Dunaj i, kostumi so lepi in posebno bogato p reze a t u je se Celjski grof 8 svojim spremstvom. Predstavljala se je opera prav dobro in je bila predstava skrbno pripravljena. Dalje popisuje ovacije, katere so se delale skladatelju in pravi, da se bode opera gotovo de mnogokrat ponavljala z istim uspehom.
— (Predavanje v Rudolfinumu) Dne 21. t. m. (prihodnjo sredo) zvečer o pol šestih napravi muzejsko društvo za Kranjsko predavanje v bralni sobi Rudolfinuma. Gosp. prof. V. Vosa bode govoril o predmetu ^Zgodovinski razvoj in sedanji stan našega znanstva  o kranjskih rudnikih.*
— (Osnovalni občni zbor pomočniške zadruge kovinskih obrtov v Ljubljani) vršil se je v nedeljo 11. t. m. ob 9. uri dopoludne v navzočnosti magistratnega tajnika in zadružnega komisarja gospoda Iv. Sešeka v magistratni dvorani. Navzočih je bno 55 članov. Po pozdravu začasnega načelnika gosp. Leop. Stibila prešlo se je k volitvi, ter so bili naslednji gg. voljeni: Predsednikom: gosp. Vek. Lenček, v odbor pa gg. Breakvar, Doktoric, Harbih, Seljak, Tratnik in Vrbovec. Delegovana k mojsterskim sejam sta gg. Lenček in Stibil. V razsodišče bili so voljeni gg. Breakvar, Furlan, Sattler in Stibil, kot namestnika gg. Rebek in Seljak. Novoizvoljeni gosp. predsednik se je zahvalil za obilo udeležbo ter zaključil zborovanje.
— (Vinar in belič.) Dolge razprave, katere so prinašali uekaten slovenski listi, kako nam bode imenovati novi drobiž ali nemški „Heller", rešil je te dni državni zakonik. Tam nahajamo v slovenski izdavi drž. zakona, s katerim se ustanovlja kronska vrednota, za nemški „Heller" slovenski „vinar" ali („belič"), pristavlien v oklepu. Teh dveh izrazov bo nam bode torej prijeti, oziroma prvega, ki se povaodi nahaja v zakonu na prvem meBtu, ko se „belič" nahaja le na nekaterih mestih in še tam le v oklepih. Ta dva izraza sta tudi že v narodu zuana in vdomačena in se ue bode težko privaditi jih, kar bi bilo vaekako težje pri novo skovanih, narodu povsem neznanih izrazih.
— (Poštne pošiljatve ob božičnih praznikih) Naprošeui smo, da priobčimo sledeče: Ker se bode za Časa praznikov promet z zavoji (zavitki) pri vozni pošti gotovo jako pomnožil, zato se bode čas uradnih ur pri tukajšnjem prejemu in oddaji* vozilih zavitkov od 19. — 24. grudna od VIII ure zjutraj do 7. zvečer podaljšal. P. n. občinstvo se uljudno opozori radi hitrejega prejema voznih zavitkov, lete* že zjutraj ali pa vsaj kmalo popoiudne k oddaji prinesti, da se zamorejo še istega dne odpraviti Rudi ložjega in bitrujega poslovanja bi bilo jako umestno pošiljatv*, glede na velikost, težo in daliavo, primerno zaviti in naslove jasno in naravnost ua zavitek zapisati. Če bi tega ue bilo mogoče, tedui naj se nanj našije ah pa trdno prilepi, nikakor pa ne samo pripečati. Isto tako se strankam priporoča, uai bi ua natančno napisane poštne spremu ce tudi potrebae znamke prilepili. V času najživahneišega prometa t. j. od 22. do 25. grudna premesti se oddaja tovornega blaga v klanico na desno poštnega dvorišča, kamor bode p. n. občinstvu VHtop ne glede" na dohod in odhod pošt od VIII. ure zjutraj do 7. zvečer dovoljen iu ravno b tem je oddaja pošiljatev jako olajšana.
— (.Glas iz občinstva.) Poroča se nam, da jo vsled polzkih potov iu hodnikov ob hišah padlo že več osob. Posebno na sv. Petra cesti je ob nekaterih hišah prav nevarno hoditi. Naj bi vender vsak hišni gospodar storil svojo dolžnost in dal nasuti pot ob hiši s peskom, žaganjem ali pepelom. Pojedincu to pač ue prizadeti" mnogo truda in stroškov, odvrne pa se lahko man* i katera nesreča. Mitgiatrat storil je svojo dolžnost na potih, ki spadajo v njegovo področje, uai zahteva to strogo tudi od hišnih posestnikov.
— (Novi novci.) V načrtu zakona, ki ga bode vlada predložila te dni državnemu zboru, bode se postavil ro« za stare srebrne tolarje po 2 gld in zu komade po  V« gld  do koncu meseca
junija 1893. Do tistega časa se bodo ti novci potegnili is prometa Potem pa bode vlada v drugi polovici bodočega leta takoj pričela izdavati nove srebrne krone.
— (Ženske podružnice družbe a V. Cirila in Metoda.) Jako tolažljiva in vesela prikazen v našem narodnem gibanji je živo zanimanje, katero kaže narodno ženstvo zadnji čas za dražbo sv. Cirila in Metoda. Podružnice snujejo se druga za drugo in potem tekmujejo mej saboj. Danes ima Vrhniška podružnica že naznanjeno ustanovno veselico, ki se bode gotovo obnesla prav dobro. Ženska podružnica v Ajdovščini imela je v nedeljo dne 11. t. m. svoj prvi občni zbor, pri katerem se je zbralo mnogo odličnega narodnega ženstva in narodnjakov iz Ajdovščine in okolice. Podružnica šteje že 70 članov. Predsednica je gospa Terezija Ga brije lčič. Nabrala se je že lepa vsota. Jutri v nedeljo 18. t. m. pa ima Ženska podružnica v Tolminu svoj prvi občni zbor, ter bode gotovo tudi ona vredna vrstnica svojih sestric po Slovenskem. Naj bi povsod, kjer še ni podr užnic, se vzdramile naše Slovenke in jih osnovale sebi na čast in domovini na korist!
— (Iz narodnih društev.) Postojnska Čitalnica priredi društveni večer,  dne   18. decembra t. 1. v svojih prostorih.  Vapored: „1. Mladostno veselje"   poje zbor gospodičen s spremlje-vaojem  na glasovirji.   2. „V slovo", tenor solo s s premij evanjem na glasovirji  poje  gospod Anton Strniša. 3  „Blazuica v prvem nadstropji", vesela igra v jednem dejanji. 4. Tombola. Začetek ob 1/18 uri zvečer.   Ustopnina prosta.   Posebna vabila na zunaj se ne razpošiljajo.  — „Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu" priredi otročičem, obiskujočim slovenski otroški vrt pri sv. Jakobu, božičuico v nedeljo dne 18 decembra 1892. ob 3. uri popoiudne v prostorih „Slo-vanske Čitalnica" (ulica S. Franeesco 2). Ustopnina 10 kr. za vsacega, izvzemši otroke. Bogati vspored obseza 17 točk, govore, petje, deklamacije  in razdelitev  obleke io daril.  —  Božičnice v Goriških učnih zavodih „Slogitiih" bodo: v nedeljo dne 18. t. m   v čitalnični dvorani; v Bredo dae 21. t. m-v otroškem vrtu v Pevrai;  v  četrtek dne 22. t. m. v LoČniku;  v  petek  dne  23.  t. m.  v novih „Slogimh" zavodih v ulici Barzellun    Vsp.ired velike „Božičnice" v čitalnici obseza petie, deklamacije, prizore in veselo igro „Maček v žaklju".
— (Vipavsko železnico) meri šest in-ženerjev na Goriškem, trije od Gorice do Dornberga in trije od tam do Ajdovščine. Na Kranjskem pa vse spi — pravi nN. Soča", kateri smo povzeli to vest.
— (Ljudsko šolstvo na Kranjskem.) Ljudskih šol na Kranjskem je zdaj 305, in sicer se razdele tako le po posamičnih okrajih: Črnomaljski ima 20 šol, Kamniški 28, Kočevski 34, Kranjski 34, Krški 24, Litijski 21, Ljubljansko mesto 6, Ljubljanska okolica 27, Logaški 20, Novomeški 31, Postojinski 36 iu Radovljiški 24 šol. Osem razredov ima 1 šola, po pet razredov 3, Štiri-razrednic je 32, tri razreduic 27, dvorazreduic 61 iu jednorazrednic 181. Učiteljev in učiteljic je 552. Stroški za učiteljske plače, pokojnine itd. znašajo nad 300.000 gld. na leto.
— (Osebna vest.) Okrajni živinozdravnik v Kočevji g. Ivan Kirschik imenovan je deželnim okrajnim živiuozdravoikom za Štajersko.
— (Lokalna železnica čez Radgono v Ljutomer.) Dne 10. t. m. konstituirala se je na Dunaji delniška družba za lokalno železnico iz Radgone v Ljutomer. Družbina glavnica znaša 575.000 gld. v 2875 delnicah po 200 goldinarjev. Prijoritetnih deluic, ki se obrestujejo po 4x/«°/o» sme izdati družba za 275,000 nominalne vrednosti. Ko so bila dovršena upisovanja in druge lormalnosti volil se je upravni odbor, v katerem je pet članov. Jednega g. dr. Wa nn iscb a iz Gradca, imenoval je deželni odbor štajerski, ker ima dežela 850 gla-vinskih delnic, drugi štirje pa so se volili, namreč g. J. Kukovec iz Ljutomera in višji nadzorniki južne železnice gg. J. Vojteh, J. NeBsIer in F. pl. Benagel. Konečno potrdila se je z južno Železnico sklenjena pogodba.
— (Nesreča.) Finančni stražnik Korsič ponesrečil je v Srednjem na Goriškem, ko je šel v službo minuli teden po noči. Ker je bil svet zmrzel, spodrsnilo se mu je, da je padel čez neki rob in se Bmrtno ranil. Polomila se mu je tudi puška in Bablja.
~~"""""       J05~ Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemu Naroda" St. 288, dne 17. decembra 1892.
— G o r i S k i občinski z a h t o p io b I o-ve ofičiria.) Po smrti tajnika Favetti-a razpisala ■e je služba mestnega tajnika v Gorici. V razpisu se zahteva znanju italijanskega in nemškega jezika. O slovenščini, ki je je/ik 700O prebivalcev Goriškega mesta in jezik večine prebivalstva dežele, pa ni govora v razpisu. Tajniku Goriške me-tne občine torej ni treba znati jezika, ki je priznan kot deželni jezik in občinski zastop ignorira slovenščino, kakor da Gorica leži tam doli kje v sredini apeninskega poluotoka. Goriški Slovenci bodo gotovo energično protestovali proti takemu preziranju njihove narodnosti in bodo dejamki pokazali, kako potrebno je znanje slovenščine tajniku mestne občine Goriške. To postopanje Goriškega občinskega zastopa pa je zopet dokaz, da so nasprotniki naši povsod jednaki in da le odločnost nafta jih mora prisiliti, da nam odnehajo korak za korakom glede naših narodu:h pravic.
— (Ljudska kuhinja v Gorici.) Z no vim letom ustanovila se bode v Gorici v ulici Leoni V hiši g. Marije Marizza ljudska kuhiuja. Na ćelu vodstva je baronica Rassauer-Mannelli, vodja je g. Evgen pl. Pavletič. Ubožno ljudstvo dobivalo bode za štiri krajcarje porcijo takozvane miuestre, za še*t krajcarjev pa minastro in kos kruha, za blagodejno napravo došlo je že mnogo darov. Želeti je, da bi se dobra mis-d tudi posrečila in da se zavod vzdrži.
— (Tat v cerkvi.) V Trstu prijeli so v Četrtek zjutraj 19letnega delavca Pttroviča iz Ko-perskega okraja v Novomestni župni cerkvi, kjer je uloinil po noči tri nabiralnike milih darov. Skril se je bil v neki spovednici iu po noči izvršil tatvino. Ko se je zjutraj hotel splaziti iz cerkve, zapazil ga je cerkovnik in ga dal zaprrti. Našli bo pri drznem tatu za 62 gld. drobiža, katerega je hotel odnesti.
' — (Telefonska zveza mej Reko in Budimpešto.) Iz Reke se poroča, da se tamošnji Župan razgovarja z Ogersko vlado, da se izvrši telefonska zveza mej Reko iu Budimpešto. Obstoječe telefonske proge mej Trstom, Gradcem in Dunajem in Dunajem in Budimpešto bi se v to svrho porabile.
— (Razpisani službi.) Izpraznjeno je mesto davčnega kontrolorja v X., oziroma davčnega pristava v XI. čin. razredu pri davčnih urad h na Kranjskem. Zahteva se zuanje obeh deželnih jezikov. Prošnjo je podati v Štirih tednih predsedstvu finančnega vodstva v Ljubljani.
Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!
____I
(Proganjanje Rumunov na Oger-skem.) Rumunski župnik dr. Lucaciu, ki je bil še le nedavno obsojen na leto dni zapora, ker je „hujskal proti madjarski narodnosti" je na novo obtožen. Imenoval je namreč znano dinamitno afero v Feregelvu komedijo, katero je vprizorila vlada sama. Za to ga toži državni pravdnik Debreczinski zarad obrekovanja. Tudi urednika „Tribune" A. Bal te s in N. Pop tožena sta zarad „hujskanja". Vseh treh ugovore zavrnila je kralj, kurija.
* (Roparski napad na Vaazarvja) Te dni presenetil je v Budimpešti ogerskega primasa Vaszaivja s svojim obiskom mlad mož v pouošeni obleki ter mu z revolverjem prij«zno namigni), naj odšteje večjo svoto denarjev. Primas se, uj oštevale neugodne okolščine, ni doBti branil, nego izročil nadobudnemu možu, kolikor je imel pri sebi gotovine na kar ie obiskovalec hitro oddal. — L'ati sicer de* montirajo to vest, a vislic temu se uzdržuje tako, da je prav verojetna.
* (Darilo laškega kralja.) Kralj Umberto podaril je zadrugi poljedelcev v Raveni ki je prevzela izBUŠenje močvirjev ob ustji Tibra, vsoto nO.000 lir Zadruga, kateri razne banke neso hotele dati kredita, pridobila je tako vsaj del potrebnega kapitala, da more pričeti delati.
* (Pravda Verga-Sonzogno- Mascagui) Znano je, da je sodišče prisodilo Vergi, pisatelju novele, po kateri je izdelan libreto s'avuo znane Mascagui-jeve opere „Cavalleria rustičan a", da ima pravico na četrtino vseh tantiem, kar jih je že dobil in jih bode še uobil skladatelj Mascagni, oziroma založnik njegove opere Sonzogno. Zdai so se pogodili pisatelj Verga in omenjena dva tako, da založnik Sotizogno plača Vergi takoj a to tisoč lir, vrhu tega pa še vsako leto po šest tisoč lir, dokler ta vsota ua doseže druz h sto tisoč lir. Ako pisatelj Verga torej živi de 17 h t dobil bode sa avoj libreto lepo vsoto dvestotisoč lir. To je za malo novelico viekako jako lep honorar, o ka-
terem se morda Vergi še sauialo ni, ko jo je pisal.
* (Literarno sleparstvo.) V E linburgu na Škotskem zasledili so te dni rafioiranega ponarejale* avtografov in ga deli pod ključ. Mož je bil prej pisar pri nekem beležniku, kjer je zasledil ne* kaj rokopisov znamenitih angleških pesnikov in pisateljev ter si ta zaklad osvojil in ga za dobro ceno prodal. Videvši, da je prodajanje takih antikvitet kaj koristno, lotil se je tega posla z veliko energijo ter začel ponarejati rokopise v toliki množini, da je ž njimi prepiovii ves svet, kjer govore" angleški. Vsled te obilice avtografov padla je njih cena tako zelo, da je postala pozorna policija in spretnega ponarejalca prijela.
* (Drugi in zadnji del.) Gledališki intendant Nanški' je bil ljubljenec ruskega carja. Vzlic veledušuosti carjevi bil j« Nariškin vedno v denarnih stiskah. Nekoč posvetil je zbirko svojih dovtipov carju in ta mu je v priznanje dal knjigo, v katero je bilo vezanih 1000 papirnatih rubljev. Pri prvi priliki vpraša car Nariškin« : Kako ti je všeč moje delo? Nariškin odgovori: Tako zelo, da komaj pričakujem nadaljevanja. Car mu je res dal zopet tako rubeljsko knjigo, a na platnicah je bilo citati: Drugi in zadnji del.
* (Novi gledališki sedeži.) Te dni razkazoval se je v društvu inženerjev in arhitektov na Dunaji neki novi gledališki sedež, ki je tako narejen, da se v slučaji nevarnosti ali na konci predatave, ali kader se sploh hoče, zapre tako, da skoči skupaj sedalo in naslonjalo, ter da nastane popolnoma prost prehod. Sedeži se zapro na ta načm mehaničnim potom vaak posebej, ali pa se tudi električnim potom zapro vsi na jedenkrat v 8luča|i nevarnosti. Treba je v to svrbo le pritisniti na gumb n. pr. v sobi, kjer je ognjegaano nadzor stvo in na mah se odpre toliko prostih prehodov, kolikor je vrat sedežev v gledališči. Isto tako pa si vsak gledalec lahko sam zapre svoj sedež na ta način, uko hoče. Z vporabo teh sedežev se lahko vsako gledališče izprazne tako h tro, kakor doslej ni bilo mogoče.
* (Močan tabak.) Na Francoskem obsodili so nedavno v Roueuu necega Bailleula, ki je bil že večkrat kazuovan, ua osem mesecev ječe in 300 frankov, katere ima plačati tabačni režiji. Prodajal je ponarejen tabak za nosljati, o katerega sestavi se je sam izrazil tako-le predsedniku: Vzamem tri četrtine zmletega čreslja in četrtino zmletih posušenih jabolčnih krhljev. Da ta zmes postane pikantna, namočim jo z amonijakom in potem paifu-miram z gumijevim oljem. .Torej ni prav nič tubaka vmes " zavrnil ga je predsednik. — »Niti trohice," odgovoril je hladno zatoženec.
* (Dinamit mej premogom) Na kolodvoru v Vojanovi na Poznanakem pripetila se je čudna nesreča. Ko je kurilec z lopato metal premog v kurilni prostor stroja, razletela se ie zadnja stena stroja in je kurilca zagnalo [»reko tenderja v sneg, kjer ie mrtev obležal. Strojevodja je le lahko poškodovan. Kot uzrok nesreče se navaja, da je mej premogom morala biti dinamitna patrona, o kateri se ne \e, kako ie orišla tja.
* (Sedem usmrteuj ob jednem.) Na dvorišči jetnišnice Svngros v Atenah usmrtili so minuli teden sedem roparjev, ki so bili udje velike razbojniške čete Assimakopulove. Kralj ni hotel po-milostiti nobenega, ker se razboj niš t vo silno širi po Grškem. Tudi nadalje hoče kralj strogo izvrševati zakon, da se zatre razbojništvo.
* (Transport psa.) Iz Ascbaffenburga se poroča, da je iz Solnograda došlo tja v po sebnem vagonu truplo psu, katero je odposlala v Solnogradu hivajoča kneginja Arenberg v svojo domovino v Gent. Vagon sjiremljevali so štirje liv rirani strežaii, ki so morali paziti na to dragoceno mrhovino. OkiČen je bil vagon znotraj primerno, kar je veljalo 600 mark.
Književnost.
— Veseli otroci, že naznanjena in za božično darilo najpripravneja knjiga, izišla v zalogi kujigotržnic« J. Giontini v Ljubljani, stane 40 kr.
— ^Učiteljski Tovariš", glasilo Slo%en-skega učit. društva v Ljubljani, prinaša v štev. 24 nastopno vsebino : Vabilo k občnemu v bom „Sloven-skega učiteljskega društva v Ljubljani". S. Rutar: Goriški Kras. — J. Marn: Knjiga Slovenska. — Književnost. — Naši dopisi: Iz Dola. — Iz Polhovega Gradca. — Društveni vestnik. — Vestoik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
— „K me to valeč" i1 ust rovan gospodarski ltBt s prilogo „Vrtnar" ima v št. 23 nastopno vae-bino: Napajanje govedi; — Konjerejčeva opravila meseca decembra; — Stari vinogradi hirajo in se sušijo, napravimo si nove! — O pomenu iu porabi umetnih gnojil; — Vprašanja in odgovori; — Gospodarske novice; — Uradne vesti c kr. kmetijske družbe krsoiske; — Tržne cene; — Zimska tehan-tovka; — Gnojenje z apnom na vrtu; — Rezatev cepičev za spomladansko cepitev; — Domovina vrtnih rastlin; — Vrtnarske raznoterosti.
— Pjesme pukovnije ŠJok če v i č o Bosno j 18 78. Nadporočnik Zaruba nabral je zbirko narodnih pesmi, katere so popovali vojaci hrvatskega polka Šikčeviča aa časa Bosenske okupacije. V teh priprostih narodnih pesmih opevajo se vsa važnejša dejanja okupacije od prehoda čez Savo pa do bojev pri Rogatici, katerih se je udeležil hrvatski polk. Jezik pesmi je jedrnat in utegne zanimati posebno one, ki so morda sami takrat bili priče jednega ali druzega dogodka, ki se opeva v tej knjižici. Izšla je knjiga v lični obliki iz Lauboerjeve tiskarne v Oseku.
— „Neodvislost". Tako Be zove nov list, ki ga bode izdajalo češko dijaštvo. Naloga novemu listu bode, nepristransko razpravljati o politiških in socijalnih odnošajih avstro-ogerskih Slovanov in pospeševati sjioznavan je slovanskih narodov mej saboj. List bode radikalen, tako stoji mu na čelu tiskano. Urednik mu je g. A Hajn. Cena listu za celo leto je 6 gld.
— „Russia — note di v i a g g i o" je naslov jako zanimivi in obširni knjigi, katero je izdal nedavno znani dalmatinski pisatelj Josip Modric. Pisatelj ima tudi mej Italijani prav dobro ime in je njegova knjiga nasla jako laskavo oceno v nepristranskih italijanskih listih. Njegovi potopisi se odlikujejo po posebni živahnosti in lepem jeziku. Da je kot iskren Slovan si postavil za posebno nalogo i/, pod l)i t i predsodke, katere ima ueslovanski svet o veliki slovanski državi, to segrazume. Najbolji dokaz za izbornost te knjige je, da bode skoro prevedena v pet jezikov, to ie na ruski, češki, hrvatski, francoski in nemški jezik. Knjiga je precej obšina in obsega 550 strani v veliki osmerki. Prav toplo jo smemo prinoročati vsem, ki so zmožui italijanščine.
Telegrami „Slovenskemu Narodu":
Ptuj 17. decembra. Pri dopolnilni volitvi v okrajni zastop volile obline narodna kandidata. Izvoljena posojilnični tajnik Gre-gorič in Korenjak.
Dunaj 17. decembra. Po daljšnjih pogajanjih dogovorili so levičarji in nemški na-cijonalci nekak modus vivendi v vseh principijelnih vprašanjih ter bodo to slovesno naznanili, čim se zopet snide državni zbor. — Vlada najbrž sedaj ne bo sklicala češkega deželnega zbora. Grof Buquoy, presumptivni Češki minister, nagovarja baje grofa Taaffea, naj razpusti dr/avni zbor, Česar pa Taaffe ne mara storiti, ampak misli z levico začeti nova pogajanja na temelju pozitivnili predlogov. Ako bi ne bilo pridobiti levičarjev, razpustili bi vlada državni zbor.
Beligrad 17. decembra. Bivši ministerski predsednik Piročanac izdal brošuro, v kateri razpravlja federativno združitev balkanskih držav, dokazujoč, da je to mogoče jedino le, če bi se tudi habsburška monarhija federativno organi/ovala. Le v tem slučaji bila bi habsburška monarhija vredna zaupanja balkanskih narodov, dokler pa bo v veljavi dua-lizem, ni misliti, da bi balkanske države iskale ožje zveze z Avstrijo.
Narodno-gospodarske stvari.
— Sejniske pristojbine v Zagrebu Ob svojem času, ko so se uvedb redni tedenski sejmi v Zagrebu, sklenil ie mestni zaatop, da ue bode plače vati nikakoršnih sejmskih pristojbin. Ta sklep se je zdaj razveljavil in naznanja Zagrebški mestni magistrat, da bode od 1. januvarja bodočega leta naprej plačevati določene sejmske pnstojbme pri Zagrebftih tedeuskih sejmih.
— Lokalna železnica iz Križa v Belovar. Te dni podpisala se je v Budimpešti pogodba za financiranje lokalne železnice iz Križa v Belovar. Kavcija za pravočasno dovršitev zgradbe te želez-n ce se bode položila v nekaterih dneh in se bode pričelo grad ti železnico v mesecu aprilu bodočega leta.
— Nova železnica iz Soluna v Manastir. Te
dni se je odprl prvi del te nove železnice, namreč 97 kilometrov dolga proga iz Soluna v Vartikop. Ker je svet najirei zelo gorat, bode se vsn železnica mogla izdelati še le v poldrugem letu io izročiti prometu. Ker so kraji, preko katerih vodi nova železn'ca, jako rodovitni, bode promet blaga dovolj živ.ihe«.
— Nižidersko jezero na Ogerskem — katero je deloma jako plitko iihiihmuvh ogerska vlada izsušiti pojiolnoma. Pridobilo bi se rodovitne zemlje kakih 120 000 oral, ki bi bila vredna mnogo mi. lijonov goldinarjev. Stroški so proračun jeni na 5 milijonov goldinarjev, a bi se bogato poplačali s pridobljenimi zemljišči.
Razširjeno domaće zdravilo. Vedno večja pot prasevanja p<> ,,Midl-ovem francoskem žganja in soli" dokazuje uspešni upliv tejra zdravila, zlasti koristnega ko-bolesti utelujoče, dobro znano antirevmatično zdravilo. V steklenicah po W> kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo Iekar A. NOLb, c. in kr. dvorni založnik, na D UNA JI, Tuchlaubt-n 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pod-piioui. Manj od dveh steklenic se ne' pošilja.     4 (42—17)
Za rekonvaleaoente ln malokrvne ljudi priporočamo kot krepilno, probavljanje, tek in hranitev pospeševalno sredstvo Kvvizdin železniški konjak od F. Job. Kwizde, ukrožni lekar, Korneuburg pri Dunaji.
Božični telegram!
Ker je .sezona že pri kraji, SZX13/tn.O znižane cene v
zimskih zgornjih, suknjah, jopicah, vrh-nlh suknjah, rondah (hrezrokavnih plaščih za
gospe), ovratnikih, dežnih plaščih, angleških opravah, Španskih telovnikih, bluzah za gledališče in prevezah (charpen)
najprikladnejše božično darilo
priporoča (1354—1)
Anton Schuster
„pri Tončku" v Ljubljani, Špitalske ulice št. 7, I. nadstr.
štev. 23.  Deželno gledališče v Ljubljani.   Dr. pr. 500.
V nedeljo, dne 18. decembra 1892.
Igrokaz v Štirih dejanjih.   Spisal Jos. Weilen. Preložil Jos. Cimperman. Režiser g. Ignacij Borštnik.
Začetek točno ob   ,8. uri, konec ob 10. uri zvečer.
Dramatieno društvo.
Pri predstavi Bvira godba slavnega domaČega pefipolka bar. Kuhn 6t. 17.
TTstopia.in.ai: Parterni sedeži I. do III. vrste 80 kr. IV. do VIII. 60 kr. IX. do XI. vrste 50 kr. — Balkonski sedeži I. vrste BO kr. II. vrste 50 kr. in III. vrste 40 kr. — Galerijski aedeži 30 kr. Dstopnina v lože 50 kr. — Parterna stojišča 40 kr. Dijaške ustopnice 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. — Sedeži se dobivajo v Čitalnični trafiki, Selenbnrgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici.
Prihodnja predstava bode v sredo dne 21. decembra.
Blagajnica.      odpre ob 7. url * veder.
'■"Ujel :
10. decembra.
Pri n«ll«ii Miill.-r. Weaseli z Dunaja. — St-ydler, Schedlwy iz Gr dca. — Reiner, Cramer iz Trsta. — Hranili iz Zagreb**. — Casper iz Kočevja.
Pn feinuia : Pl. Malberg, VVeckher z Dunaja. — Pokornv iz Celja. — Golob, Globočnik iz Kranja. — Dr. Detrancheschl iz Gradca. — Jenčič i« Maribora. — Werth-heimer iz Budimpešte.
Pri   KiMirl|Mk«>ui   rteMtarju:    Kropf,   Mlakar iz
Celja.
tJiitrll ko v ■,|Hfi»IJaul:
14. decembra: Vincenc Zabukovec, gostilničarjev Bin, 5 meaeoHV, Vegove ulice at. 9, pljučnica.
In, decembra: Kunibert Drenik, zaaubni uradnik, 58 let, Na Bregu fit  20. oirpnjenje pljuč.
Meteorologično poročilo
Caa "r" Ln,3tra
v mm.
7. zjutraj 73ti 8 mm, '2 popoi. 739 8 mm. 9 zvečer   744 4 m«
Temperatura
Vetrovi
Ni- IO
M.
krina v
o) lil.
—6 0" €  brezv. megla
-fl o-C si svz. jaano 0 00
—3"5* C   brezv. megla
MrtMlnja temperatur* —2*8°,   ta   14°  pod uoriualom.
IZ^azLeL^esica, borza
dne" 17 decembra t. I.
včeraj — danes
Papirna renta ...   gld.    97 75     — gld. 9785
Srebrna renta..... „      97 35     —    , 97*40
Alata renta......,     116 10     —   „ 11625
B°/o marčna renta   ...     „     10ii55     —    „ 100*86
Akcije uarodne banke .   .     (     9H0 —     —   p 980 —
Kreditne akcije   ....     ,     314'—     —   , 31525
London........120*—     —   . 12005
Srebro    .   .      .   .   .   .     ,      —•        — —•—
Napol......... 9 57'/, —   „ 957'/.
C. kr. cekini...... fi6tf     —    ,        5 68
Nemške marke..... 59 —     —   „ 59-Oi!1/,
4      državne aretke iz 1  lMf»4   .     250 gld.    141 t;l(i. fiU k'
Državne srečke iz I. 18»>4 100   „      1m8 .   — ,
Ogerska zlata renta 4'/,.......113 „   80 ,
Ogerska papirna renta .r»' „......100 „   40 „
Dunava rag. srečke 5°/0   ...     100 gld.   liiR „   75 ,
Zemlj. obč. avstr. 4'/,°/0 zlati zaat. liBti .   .   118 ,   50 ,
Kreditne srečka......100 gld.   194 .   — ,
Rudolfov« srečke...... 1 o   „      24 .   50 a
Akcije anglo-avstr. bauke .   .   .     120   .     14-t .  60 „
Tramway druflt. vel j. 170 gld. a. v.....240 „   — „
Zahvala.
Povodom bolezni in smrti nase nepozabne soproge, oziroma jedine hčere, goape
roj. Gerdešič
prejeli smo v besedi in pismih ođ blizo in daleS mnogo, mnogo dokazov srčnega sočutja. Naj bode za nje, kakor tudi za podarjene krasne vence in za impozantni, predragi pokojnici prirejeni sprevod k poslednjemu počitku vsem in vsakomur, posebno prerasti ti kapiteljski duhovščini in č. oo. frančiškanom, vsem gospodom c. kr. uradov, častitim damam in tudi onim, kateri so prihiteli iz Kostanjevice in iz Trebnjega, in slav. ^Dolenjskemu pevskemu društvo" za ganljivi nagrobnici b tem izrečena naša iskrena zahvala! (1356)
Novo mesto dne 15. decembra 1892.
Josip Gerdeelč, c. kr. okrožnega sodišča predsednik, Amalija Gerdeilč, stariši. — Karol
Grebeno, c. kr. sodni pristav, soprog.
Službe išče komptoirist
54 let star, oženjen, slovenskega in nemškega jezika vešč, z lepo pisavo; služboval je tudi več let v odvetniških in notarskih pisarnah. Spričevala na razpolago. — Natančneje se poizve pri upravnistvu tega lista. (1344—3)
FRAN KAISER
puškar v Ljubljani
(Odlikovan v Gradcu 18Đ0. leta, v Trstu, Gorici in Zagrebu 1891. leta)
priporoča mnogovrstno
zalogo orožja in raznih lovskih potrebščin, kakor tudi pušk lastnega Izdelka
ter izvršuje vsakojaka  popravljanj* točno in po najnižjih cenah. (949-18)
N
O
J5
m ■a
4> 5
mjemrja
kateri je kot zdravilni vreleo le več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih tllhisl in prebav/11, pri protinu, želodčnem iu me-hurnern kataru. Izvrsten je za otroke, pre-(2-9>      bolele iu mej nosečnostjo. I.
Najboljša tlijelftićna in omfavaln* pijana. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj.
Naznanilo.
Vai gospodje,   kateri  ho  prejeli od rajnega gospoda Komela pl. Sočebrana, c kr. maiorja v p.,
od njega spisane voiaske knjige, se uljudno prosijo,
naj pošljejo kupnino ali pa neprodane knjige njegovi goneč udovi Idi Komel pl. Sofeebran kot deti nji (Graz, Grazbachgasse it. 40), atcer bodo eodno tirjani. (1339-3)
I    Kazenski zakon
S ,n Kazenski pravdni red
ya
gospode juriste in druge
dobivata se -v slovenskem jeziku (v usnje vezano)
v „HaTodni Tiskarni" v Ljulljani.
Cena 3 gld. in 2 gld. 80 kr.
Praznična darila
trajne vrednosti
iz založbe
Ig. pl. Kleinmayr-ja & Fed. Bamlerg-a
v Ljubljani.
BALADI IN ROMANCE. Napisal A. Aškerc. i>na broširani knjigi 1 gld. 30 kr., v izvirne platnice elegantno vezani pa 2 gld.
Askero nam jo epik, kar nam je Oregorćić Krik. črrata in korenita je niegova be«eda, niumivi, rasnoličaa in prav narodna Je pesniška oblika njegovih balad in romane. A kar je ie več rredno, to je jedro, ki tiči v tej slati lupini, to je njegovo moiko, elito, nesebično domoljubje, to eo nauki, katere je pesnik zajel iz svojega naroda in ■ katerimi vnema svoj ideal: aa dom in svobodo. In kar ie povišuje njegovo vreduoit kot pravega klasika, to J« neupogljiv pogum, ■ katerim ga navdaja »avest resnice in pravice
POEZIJE S. GREGORČIČI!VE. Drnga pomnožena izdava. Elegantno vezana knjižica se zlatim obrezkom stane 2 gld., nevezana 1 gld. 20 kr. Po pošti 10 kr. več.
Ime Oregorcioevo samo dosta priporoča. Oposarjava samo. da Je cena tej isUnilo elegantni knjigi selA niaka, in uverjena sva, da bode vsakdo, če ima io tudi prvi natis, radostno posegel po nji, taj pa je tudi drugi natis z mnogimi krasnimi, micniml, v sred segajooiml pesmicami pomnožen.
STRITARJEVI ZBRANI SPISI. 6 zvezkov mehko vezuiuh stane 15 gld., v platno vezanih 18 gld. 60 kr., v V« nanje vezanih 20 gld. 70 kr
Jos. Stritar je nas najodllćnejsi kritik ln jeden najznamenitejših naiili pesnikov. Kar nam podaja v zbranih spisih, to Jn tako dovršeno, da lil ne smela hiti nobena slovenska rodbina bres ujih.
LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI. Uredil Frančišek J^evec. 5 zvezkov (3 bo že izšli). Vseh 5 zvezkov stane mehko vezanih 10 gld. 50 kr., v platno vezani 13 gld. 50 kr., v pol francoski vezbi 14 gld. 50 kr., v telečjem uanji, jako fina vezba, lf> gld. 50 kr.
Izdaja Levstikovih abranih spisov je vibudila po slovenskem svetu
občo pozornost, katere je tudi du cela vreilua. V Levstikovih poezijah ■<> sastopane vse vrsta pesništva : od neane erotično pesenoe in voeole otroške igre do vsnesene himne in vuličastoe ode, od zvenečo ubrii-nuga ooneta in poboane cerkvene pesmi Uu mručne balada in jasne romance, od prekrasne Marijine legende, božične kantate in tuiftne basni do pereče satire iu imeli vsbujajočo parodije. Taksno abirke Slovenci doslej gotovo se uiio imeli.
GOBEC. Spisal A. Funtek. Poleg narodne pravljice o Vrbskem jezeru. Cena mehko vezani knjižici 1 gld. 20 kr., elegantno vezani z zlatim obrezkom 1 gld. 80 kr.
A. Funtek, ki Je v svojem ,,/ilatorogu" prinesel nazaj na domača, Ua pravljico s triglavskega pogorja, isbral si je tudi sam lepo po-etičuo pripovedko o uastauku Vrbskega JHstl zu snov svojega prvega daljšega pesniškega proisvoda. Kakor tam, odlikuje ga tudi tu lepi gladki jezik in brezhibna peiniika oblika.
,,Oodoe" Je tudi po svoji elegantni zunanji opravi dobro doilo praznično darilo.
ZLATOROG. Planinska pravljica, spisal R. Bautn-bach. Z dovoljenjem pisateljevim in založnikovim poslovenil A. Funtek. Cena elegantno vezani knjižici 2 gld., po pošti 10 kr. več.
Anton Vuntek, dobro poznat po svojih izvornih pesnilklh prola-voiliii, podaril Je slovenskemu narodu ■ tvojim prevodom Daumbao uhove poezije ,,Zlatorog", ki se je kot pravljica do denainjega dno ohranila pri vaah pastirjih v dolih triglavskega pogorje, prekrasno darilo. Knji/.ica, kaj bogato in iiajolegantneje opremljena, bode gotovo aelo ohradoHtlla vsa rodoljubo, ki imajo arce ia cnrisel aa ta peaniiki umotvor, čegar dejanje se vrit na naiem romantičnem Oo-renjekem.
NARODNE PESNI KOROŠKIH SLOVENCEV. Nabral J. Scheinigg. 8°, 462 stranij. Cena mehko vezani knjigi 1 gld. 70 kr., elegantno vezana stane 2 gld. 45 kr.
Slovsnoi smo hvalo dolžni prof. Hchniniggu, da je abral pesmi koroških svojih rojakov. Poučna Je ta zbirka sa> jesikoslovea in na-rodoslovoa, velik pa je tudi nje literarni pomen, asks>j narodne popevke imajo sa slovstvo stalno klasično vrednoat.
OD PLUGA DO KRONE. Spisal J. BedSnek. 8°, 17 pol. Mehko vezan stane roman 1 gld. 50 kr., v platno 2 gld.
Obširen sgodoviuskl roman, zajr-t ia kranjske po vestni no. — Pisatelj Jakob Kmiiimk opisuju v Istem aivljenje slavnega moža Jurija Vage, kl se Je porodil v drugI polovioi minulega stoletja pod slamnato streho na Zagoriol v moraviki supnlji tar sa po Isredni učenosti ln nsdarjenoitl svoji vzpel na častno mesto o. kr. podpolkovnik* pri topništvu, cesar ga Je pa povišal sa barona.
Za mladino:
ODKRITJE AMERIKE. Predelal II. Majar. Tri|e deli, 436 stranij. 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani 1 gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 63 kr.
Ta knjiga je lep dar slovenski mladini. Vsak pisatelj nase mladine ln književnosti naas bode zategadelj hvaležen frsnčitkatiskemu patru 11 ri/.oi/niiu Majarju, da Jo lepo knjigo Osnipnjovo priredil slo-votiskl mluiliiii
KNJIŽICE S PODOBAMI v slovenskem jeziku v četvrtini, in sicer: Pepelka, SneffUl-člca, Trnjeva rožica, po 50 kr.; v osraerki: Pepelka, Rudeča kapica, Obuti maček, po 25 kr.; in v mali obliki: O deželi lenuhov, Sneguldlcl, Prltlikovci (Palčku) ln Robinzonu po 15 kr.
Bukvama Ig. pl. Kleinmayr-ja & Fed. Bamberg-a
(1857—1»
95
Prodaja hiše.
III** št. 42 v »podaji Alihl, prav blizu dr-Samega kolodvora, z drema stanovanjema, tremi skladišči, dvema kletoma, skednjem, šupo, drvarnico, smrn, sadnim ▼rtom in vrtom za zelenjavo, kakor tndi z njivami in travniki zraven ležečimi, ki je posebno prikladna za atavhifice, prod« ae> tat proste rok« poil ugodnimi ShiroJI. (1259-6)
Povprašati je pri Petra Lasen I k u v r jiiMjiiui.
Posredovalnica G. FLUX °
na IliM'iiii ni. O
priporoča in nameččuje posle vsake vrste, možke in ženske,
osobito take, ki imajo letna spričevala. - (Na zunaj pismeno.) (1355) „
v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
no i/.Slo in se dobivajo po fjsr- aniisanl ceni +mj sledeče
knjiga •
Blodne dude. llkoman- ^*ki ■»•»»• v.».-uv i:..n<.» t
•'••i.: strmi     Cena 70 kr.
Preluail Ivan tiomik. Mul* ostnerka,
Atol Iti ainrktri Roman. Ruski spisal J. S. Ti»rKnnnv. IPLU-L   1LL   »1110 VI.   Preiol1i  Uuu c.ornik.   Mala, osmcrka,
_3157 itraat.   Can* fiO kr.
TTm fl sTISl Spisal Andr« Thourlet, poilovenil Vinko. — Mala WUUAUOh   oamorkn, 143 atrani.   Cena 2) kr.
VllATIslrl VaT*/\a^Ml1r Bplsal Krnil« 8ouv«strn, prerel V 1J.*3I1SJU PrOUniK. Mul.o.lcr. - Mala oemerka, 88 _ etrani.    Cena lft kr.
TVn «t*XTTl 1 aa*     Bptaavl  i.u.loTlk   HalG»y,   poslovenil Vinko. — Mala MW1W *mmm*   osmerka, »5 etrani.   Cena K. kr.
U ii.X it)lU»lie aume. nii P,„|Tidov,,ld. M*la osmerka, „   H4 struni    Cena Ki kr.
Časnikarstvo  in   naši časniki.
S|n-il m*. Si.it nominii ttmbra.   Mala «■.....tk.i, 19 pol,   (Jena tO kr.
Tin YiT/*OT7Sb"i     1'ovest.   Spisal A. S. 1'uskin, poslovenil J. W.
Mi v • ■ **•*«    Mula osmerka, 121 utrnili    Cena 25 kr. fLTf%\T    Boman.   Spisal Tnr«enev, poslovenil   M.   Malovrh. — Mala —^ * *'   oimorka, 32 p<M.    Ceua 70 kr.
1 *■ ^  lr* v čuta.«?,  petileniktat.  spisal Ostali«
Mcmlfa, provol Vinko. — TJlomcI. Spl»»l Sovnitan. — nilaeatro« »i riiclrek. Kalirortuka pnveet. Spisal llret Harte, poslovenil Vinko. — ITnlveno ftlvljeilje. CeSkl apiial Btrotipainlokv, nreloiil Vinko Cena 40 kr.
Krnncoikl   spisal l\onč liBfi'livre.    1'imloTonil a * , Staf nomlnia nmhra.   Mula oamerka, r>3ft atrani.   Cen* r>o kr. IVaU   ZhOgftT    BlTOOTtnikl ro«»B. Spisal CharlnsNodlor,
Pariz v Ameriki. Em""
strani.   Ona 2'» kr.
poslovenil .1. Kriimik.  M .1 i osmerka, 198
tov, poilovotiil J. V. Mali
Junak našega časa. 1
Otmerks, 204 etrani.    Ona 40 kr.
Selski ž\Tpn\k. --<>man' ^puai d. i *
Onu 25 kr
Vinko. — Malu   oimerka,   203 struni.
Knez Serebrjani. JSE&tTČiTV'* 1
aoo ntr.inl.   Cona 70 kr.
Za dragocenim korenom. 5
poslovenil  J. I'.   Mala ostnerka,
000 strini,   Oona 70 kr
'OVeSl     iz /IV
jenja kitajskih
poRozdnikov  Spisal A, .1. Mitkiimov. Poslovenil J. V. Malu osmorku, 141 atrani.   Cena 30 kr. T1«ta   TtrtVOatl     M<>| knjlg-nml In ljudmi. Čoški spisal »       j*W V CBW,   s Čeh, pMiot(i \_ Skatar. — linktnr ii o I-
inian ItiiAična povest. Hueki spisal M. llojan, preložil I. J. Štefanov. Cena 25 kr.
V Isti ealogl sta izila In se dobivata po anlaoksll  celil   se sledeča zvi'zkn :
I.   i.ii'».i'k. ki   i'i dr^sjri - rjr tvfi; 3..   npieul  d r. Ribi A, — Žl-
.Troto^lsiJ«, spisal lUjo Itoi. — Pieoom, Fieaoilja. s* 15. Prosereri, epinal  J*>. Lnvslik. — Telečja i>oć:«ia.lcs»., novelu, upisni .1. Jurčič. — IT. Z.Z      lr.L    •- •_ lil. spisal dr. Blbtft, — Flama Iz I3.mo5.jo, episal  dr.   <'«le»tin. — Tršt^ro z gioadjom z3.ct   li-ju^otii. spiial  dr.  J. Voinjak. — Čo. [jATB. "bcšLc, novelica, episal J. Otfrinec.   Cena 15 kr. V. Bvezel*. ki uliBe^a: ^£s»,t«l Z£Ztlioals, roman, francoski spisal Viktor Cherbulfec, poslovenil Davorin Ilustnik.   Cena 25 kr. Za nI ..i zvezka naj se priloži io 10 kr. peitniiio, aa posamezne zvezke pa 5 kr.
Zobni zdravnik
SCHWEIGER
stanujo (1348—21
v htttefu ,,Pri nali«
II. nadstropje, It 25—20.
Ordinujo vsak dnu od 9.—12. uro dopolu-dne in od 2—fi. ur* popoiudne.
Ob nedeljah in praznikih od '/,10.— */, 1. uro.
I
Božična darila I
v raznih predmetih trgovine m knjigami, umetni jaklml izdelki m muzikalijami. ■ papirjem, pisalnim i risalnim orodjem, k ..kor tudi ■ glasbili v največji Izbori iu po najnižjih cenah.
«8 Mične novosti b>
v papirnih konfekcijah, blagu is usnja, poezijah, fotografijah, albumih. Igrah, knjigah S  slikami,   spisih  za mladino,   slovenskih iu nemških, lišpn za božična drevoaca,
"V fca.x-ta.li. sa. Božič ia ITovo leto.
Velika zaloga
koledarjev za leto 1893.
Vnpre.jeuiajn ne pri meni naročila na WolfoV
slovar v predelavi prof. M. Pleter Sni ka, ki bodo izhajal v 20 zvezkih po f>0 kr. (i;j49—2)
7- velespoPtovanjem
J. Giontlni
trgovina 8 knjigami in papirjem v Ljubljani.
ti
.^r.i
Za Božić in Novo leto
priporoča
vl^ltnice
in
vodilne karte
Narodna Tisiarna"
Kongresni trg št. IZ.    v Ljubljani.    Vegove ulice it 2.
i
!
I
Lepa, suha koruza
drobno in «lel»elozriiata, ie zopet zadubiti na debelo in «lr»l>iio
t Treo-tovem magacinu za žito
XjjTjLTDl3a.nl, G-ieLcil&če, D^limslca, cesta. št. ©
kateri priporoma tudi sojo (232—40)
zalogo Radanjske In Radgonske kisle vode.
l
't.
luiroulno društvo u Ivljoiji t Londona.
FtllJaU u Av.trljo: FU1J.1. sa Oger.ko:
Dunaj. I, &iselastrasse l Pesta, Fraoz - Josefsplatz
it. 1, v bifti drttfttva. St.    in ti, v hifii društva.
DniStvena aktiva dne 80. junija 1H!H...........frank. 117.fi'0.7^7 —
Letni dohodki na premijah in obrestih dnu 80. junija 1H91 ...      „      90,795.Vft9'—
Izplačitvo zavarovalnin in rent in lakuptiin itd. za ohatuuka društva (1848)................. s     249,oll.4l9 —
V poalednjej dvaiiajfltuitisočne$ poaleviiluej perijotli uložilo se je pri
drnitvu za.........* .   .'........ «1,372.000 —
novih ponudb, vsled česar 7.hh«u Hkuptii zneaek za nbutauka
drufitva na tiluženih ponudbah........... n   1.728,184.!inft-—
Prospekte in tarife, iih podlagi   kHterih izduja družba ptilice, kakor tudi o", rttzce za
predlogo daje bruzpiaeiut
(jlavna agenturu v I.jubl.juui, na Tržuškej cesti št. 3, II. iiadstropje
pri   < »llialtl  ^tl^KOllO-tll. (840—10
F. S. ROJNIK,
(133U-2)
ki FRIDERIK HOFFMANN
(.121 — 11;
Dunajska cesta št. 16
priporoma svojo bogato zalogo Nvlearaifclh iepiilli ur In alaiii, arehru, liale. Jekla in iiilielj«a in sicer le dobre do nujhol|ne kakovosti, kakor tudi vsake vrste NteiiMklh ur iti b.i<llliillt«>v
po najniži i h Cftmh ter prevzame popolno garancijo.
zzzz Popravljanja ne iziu-miijejo točno in dobro.,
LJUBLJANA, vogel Gospodskih, ulic in Križevniškega trga,
priporoča o priliki
božičnih praznikov
po najnižjih cenah svojo veliko zalogo svežih (frišnih) rozin, cifoeb, grozdića (Weinbeerl) rožičev, man-deljev, fig, kakor vseh drugih za ta čas potrebnih špecerijskih rečij; potem najfinejše vrste kav in riža; salon petrolej po 18 kr. klg.; isto tako naznanjam čast. p. n. občinstvu, da imam pristnega medu, in veliko zalogo naj-fineje moke, a da je pT cena zelo nizka. ~<sm
i
I
i
goldinarjev
atane pri meni en tnodroc na peresih (Pedermatratse) Ti modroel ho atdidno iz tmjholjse tvarine narejeni, imajo po HO dobro vezanih, moćnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so a iin;iii afrikoin tapecirani in močnim plHtneuim cvilhom preoblečeni ter 10—15 let nobenih poprav ne zahtevajo. £jsv~ Pri naročilih z dežele naznani naj ne vselej nattančnia mera ponteljo v itt»tr»n|l Itičl. "SSjsj — Ako se torej dohi za 10 gld. dober tapeciran modrou na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke, kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo.
ANTON OBREZA, tapecirat v Ljubljani, Šelenhurgove ulice 4.
Lastnikom hotelov, vi), kopelij in lavndov popust od cene.
Žicaste iimnice za «Mt»k4» posteljo navadne velikosti po 9 uriti* 1><> M«>lcl«>v ; t afrikom tapecirane in s cvilhom preoblečene po 15 Kiti. 1714—46)
RS
iZi
5^
J5S
Isti
8
t
5364
53
20
4994
7072
02
3^4^043325015^5^^273
Kupujem sodčke
sa žganje, 100, loO do 200 litrov vcehine Kdor jih ima ali v«'- zanje, naj nazntni v toku omilili «lnl| (134t>-2>
J. Mtačeli-u, na Mestnem trgn v Ljubljani.
Gostilno
v Ljubljani ali bližnji okolici želi izvrstna kuharica in gostilnićai ka
v najem ali pa na račun prevzeti.
Položi se tudi, Ce treba, kavcija. Ponudb« s pogoji hh| se upravniStvu „SloveiiMkega Naroda" poslati raHjo. (1346—3)
•Pravi saklad
za nesrečne žrtve samooskrnmhe (onanije) in tajnih razpaStiostij je izborno delo
^ Dra Retau-a
hebeohrana
Češko izdanje po 80, nemški izdaji. Z 27 podobami. Cena 2 gld. a. v. Čita naj je vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisoč« bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Verla£S-Magazin R. F. Bierey v Lip-skem (Saško), Neumarkt 34", kakor tudi v vsakej knjigami. (1089—4S»)
Dr, Rose životni balzam
je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztapljajoče (1109—11)
domače sredstvo.
Velika steklenica 1 gld., mala
50 kr., po posti 20 kr. več. Na vseh delih zavoj n ine je moja tu dodana, zakonito varovana i varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseh lekarnah A v stro - Ogrske.
Tinn se tudi dobi
P
rasico domače zdravilo.
To sredstvo pospešuje prav izOornn, kakor sve-dofiijo mnoge skušnje, čistenje. zrnjenje in lecenje
ran ter poleg tega tudi blaii bolečine. V škatIjieali p« 35 kr. in 25 kr. Po posti 6 kr. vee. Na vseh delih zavojoine je moja tu dodana zako-u it o varstvena znamka.
O-lavna zaloga
B. FRAONER, Praga,
*l. 203-204, Mala sirana, lekarna ,,pri črnem orla", fjBjS"* Po 6 t na razpošiljatev vsak dan. "VfJ
Uradnik
j izurjen v trgovakera knjigovodstvu in v korenpou-[ denol, lAee v tej ali jridnaki stroki ali sploh primernega poala ia opoludanake sali ve*«™« are. — Ponudbe pod naslovom: C K. postu reatante Izubijana. (1343 2)
Ullad mož
star 26 let, bivši podčastnik, prijetne unanjoati, veač knjigovodstvu, z lepo, hitro pisavo, nemščino in slovenščino zmožen v besedi  in v pisavi,  ki je doslej pcalnval v neki tovarni kot knjigovodja in dopisovalec, Išče kot
komptoirist
v
ob jednem knjigovodja* iiiKKHiliienr ali pa pri kakem graščinskem o»krbnlit»u takuj silnšbe.
Prijazno   ponudbe  naj   so   dopošljejo upravniStvu »Slovenskega Naroda" pod ,,I86U". (1338-2)
S V AMERIKO-
VOŽNJI LISTKI
J^jS (7-48) pri y uixoaemMko-uiii«arlAlci pa*
robrodnl družbi.
I Kolowratring 9    T^TTFsT A T IV Weyringerga8se 7- \\) \j       A #1 j
Prospekti in pojasnila točno in zastonj. ITaJkraJie, nsvjoeneje ln najhitreje potovanj«.
Zobni zdravnik iz Berolina
UNIV. MED.
Stari trg št. 4  Laj ubij a na   I. nadstropje
ordinuje od 9.—12. nre dopolndne in od 2.—5. are popoiudne; ob nedeljah od 9.—11. nre dopolndne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopolndne. (120—48)
I DR VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPISI
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina:   Životopis  dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka  pa  ni! — Maščevanje   usode. — Razni  spisi: Iz  državnega  zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je 1 gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v „NARODNI Tiskarni" v Ljubljani.
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo
inSulifiiilce
čistilne mline za žito izbiralnice rezalnice za krmo mline za sadje tlačilnice za sadje
tlačilnice za grozdje in vino
kakor udi vHakovrat ne druge imiNinc in razni Mt.r*o|i sett. kmotljMtvo, vluurstvo in  smljursi vo itd. itd. nove izvrstne konatrukcije razpošilja
najoeurl* (302—1«
IG. HELLER, DUNAJ
2/2 Praterstrasse 78.
IltiNtruvu.nl katalogi in salivalna pisma v hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jezika se pošiljajo na zeljo zastonj in fraukovanu.
Stroji bo dado na poskušnjo — jamči se sanja — pogoji so ugodni hit Cene      se znova znižale!!!
r i
Za sezdno 1892—1893
ponuja umJceneje v novem blagu in v veliki izberi došle slavnoznane
nepremočne ruske juftovine v celih kosah, kakor tudi v uvaljanih skoraj ih, čižmah in
oglavjlh
zaloga usnja JULIJA MOISES-A
SSSS v Ljubljani, Prešernov trg. -
ffkT" Vnanja naročila izvršujejo se najtočneje po poati ali železnici
proti povzetju. (1114—12)
Kdor izbira, je v zadregi!
Da se ta zadrega pristedi slehernemu, sestavlja
skladišč W>   „Zum Liebling"
"božiču e kolekcije
ki sodriujejo najlepše igračke za otroke vsake dotte.
Kolekcija ia 1—Sleta« dečke Kant- cela «1«!. iS.25.
1 pet, ki mm od sebe hodi (pneumatično). 1 muzikalna žoga.
1 lokomotiva, ki sa sama od sobe premika. 1 kaleidoskopičiia aveaduu iifrn 1 italijanska rožnica aa pripeti. 1 dunajakl generalni omnibua. 1  kri. uri „Wiirnt.il-.
1 meato aii v.is a figurami, ki an postavljajo. 1 pastirski roi< * okovom oil med(. 1 kompauija vojakov
Vae vkup v elegantnom  omotu samo gld. 8.2A.
KtdekeijM sa S—Štetne alecke ■tune «ela »lil. 8.50.
1 originalni prominjujoči ao diorsma s godbo. 1 runk.l poitna kouintka it/rt.
1 izboren telefon z prevodnimi vrvicami za ve6 metrov.
1 pokalni snmokres z godbo.
1 životno kolo z živimi podobnmi.
1 goali z lokom.
1 sldro-omarico z kamni, iz katerih ae sestavljajo hliloe.
1 / ili.ivn.i društvena- ali strpljivostna igra. 1  „Lc li .ll.i magio", juko /111, l v 11 > > 1 tm I m i « ki boben r. botcoin.
Vae vkup v eluguntniim omotu 1.« «1.1. :tr>0
Kolekvlju sa S—KMftne sleeke stane cela 5.BO
1 magična lateroa, megleno podobe, v elegantnem
kartonu z orlginuluiini alikami. 1 aručna pištola ■ tarčo in gumnuto puaieo, ki
ae vele 1 zračnega tlaka opne na tarčo. 1 veliko životno kolo s živimi podobami. 1 velika mntamorfoznu igru a (i predlogami. 1 Aarodejna   omarica z aoiizačuimi umetoljnlmi
čini
1 elegantna pisalna garnitura <>d koati v etuviju-1 velika dirkalna i«ru z načrtom in jookovoui. 1 globua aa iolsko rubo,  zajedno piaaluo orodje. 1 avinčnik a peroauim držalom od aluminija. 1 knjižnični podstavak a 4 boložuioaral.
Vae v ologuntiiom omotu le gld. S.fto.
Kolekrlja sa ■—Sletntt dekleti;« stane cela gl«l. '£
1 barka Noetova ■ mnogimi ljudmi ln živali.
1 pelenček » čipkami in trakovi.
1 in.trku z naravnim glaaom.
1 j .irfnjo na koleaoih z naravno kožo.
I aervice od porcelana.
1 napoljsku glaaboua žogn.
1 ekutljii a popolnim kuhinjakim poaodjem.
1 poličinel, ki ovili.
1 neruzruina punčika od knv6uka.
1 kompletnu goapodnraku oprava od nnravnogri inaa.
Vse vkup v elegantnem omotu aumo gld. iS.89.
Kolekciju na a—5le»u« tlekletia Mtane vela S.AO.
t kruna punčika proilatavljajoča primu baletiatioo
1 elnguntni piauiiio z dobrim glneom.
1 veliko kubinjako oirnjižče z poaodjem.
1 kniiga z lepimi pnilobaml in pripovedkami.
1 Krobeluova igra za atrpljivoat, uli da »o e čim
ukvarja. 1 iio mi/iiiir a tolkačem. 1 igra h kockami.
1 Biln* vatveuo kuhinjako poiodje od koaitr a.
1 .....       n j   kozarica z raznim aurvioe-om   za hiino
gospodarstvo. 1 Vallki Milim,' /.i kavo z prednlčkom. Vso vkup v elogantneui  innotu sumo gld. S'SO.
Kolekcija xn IS—KMetn« deklvtn ntune vsa siti. 5.50.
1 i'li>L(:iiitii) ridioul, torbica aa delo, iz pliša ■ aa-
mntežuiin zaklepom iu evilenim pndiivom. 1 vidika kaseta iz fino svile a koitono opravo. 1   ulegautua   punčika   ppriucesiuja"    a  klubu-ki>m.
1 portomonnaie „Alfenide" s verižico.
1 praktična piaaina koačenu garnitura.
1 Krobelnovu žola za opravila.
1 turški dejeuner-aurviuo z skodelico.
1 voltku knjiga sa poezijo iti dnevnik.
1 velika  aupestnioa iz aluminija a obeskom v
obliki srčka. 1 poučua knjiga a pravljicam! Iu podobami. Vso vkup v tdotfuntuem omotu samo gld. S.SO.
ti
Na zahtevanje aa ti predmeti zamenjujejo tudi x drugimL
A. Friedmann'ov magacin „zum Liebling
na Dunaj i IZ/2, Praterstrasse 26.
Iluctrovanl oenlkl tndi o vaeh drugih Hipnih predmetih se pošiljajo (1307—r>) brezplačno in frankovano.
VIZITNICE
priporoča
»Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
Baucon Andr.
■tolar, Dunajska cesta it. 7 (FrOhlichova bila), II. dvori-Me, priporoča se Častitemu občinstvu tu in na deželi za vsa stolarska dela in poprave po nizkih cenah; prevzema v popravo vsa v njegov obrt spadajoča dela. __(616-22)
Bilina F. & Kasch
Židovske ulice št. 1, priporočata svojo bogato zalogo vseh v rut rokovic, tako od usnja (lasten izdelek), kakor tndi od druzega blagu. Ki-mrgične obveze (le lasten izdelek), j uničeno najboljše vrste, z raznimi kirurgičuimi pripravami. Velika izbora kravat, t 1 aru i ko v, glavnikov, krtač, mila in parfumov. Vse po najnižjih cenah. __(569-23)
Binder Karo.
Stavbeno in pohiino mizarstvo s parom, Parno ulice, priporoča se čast. p. n. občinstvu in gg stavbenim podjetnikom za obilo naročeva-nje vseh v njegov obrt »padajočih del, katere izvršuje po najnižji ceni. Načrte in tro-ikovnu preudarke pošilja brezplačno. 570-2*3)
Blumauer L.,
jermen ar in sedlar, Seleu-burgove ulico, priporoča čast. p. n. občiiiBtvu svojo bogato zalogo raznovrstnih konjskih oprav, sedlov in jermen po nizki ceni. Izdelovanje vsakovrstnih jermen za stroje. _____(571-23)
Brata Eberl
tovarna oljnatih barv, lakov in tirnežov, slikarija vsakovrstnih napisov, pleskarsko podjetje /.a stavbe in hišno Opravo, za Frančiškansko cerkvijo št. 4 v hiši g. G. Vilbarju. Velika zaloga no-rimberških copičov, priznano najboljšo vrste, kakor tudi VBeh drugih v to stroko spa-dajočih predmetov. Nizke ceno, točna in dobra izvršitev. — Posebno opozarjamo p. n. občinstvo na najine, v deželnem muzeji v o url ■. eni oddelku razstavjetio izdelke. __ (572 23)
Detter Fran
Stari trg št. 1 (naspr iti železnemu m ostu), priporoča svojo veliko zalogo razno- j vrstnih limb šivalnih strojev po uizki ceni; različne kmetijske stroje, kakor: mlut.il-mce n.t vlačilo (GOppcI) in i na roko, slamoresnice, žito čistilne in odbiralue stroje, odtrgar-o -za koruzo robkati, stiskalnico (preše) za vino in aadje, blagajnice, varne pred tatovi in ognjem. (62w-22)
Drenik Marija
-v Zvozili*4, v hiši „Matice Slovenske*, prodaja raznovrstnega blaga za ročna dela in vezenine po najnižji ceni,
Eerilo iti kravate za gospode, [delovanje nogo vic mi stroj. Predtiskarlja in vezenina za Ba perilo. Mnogovrstno ko-fiarice in paifumcrija. ___(628-22)
Friscli ivan
jermenar iu sedlar, Marijin, trg, priporoča svojo veliko nalogo angleške opravu za konje in kočije, sodlov za vojake in zasebne jezdecu, kovčokov za potovanje iz usnju in lesa za gospode in dame itd., raznovrstna jermena za daljnoglede, stroje. Velika zaloga listini iz usnja za mali iu veliki denar, za vizitniče, auii dke in tobak itd. itd.__(614-22)
Kajzalj P.
Stari trg Št. 13, trgovina s atekiom in porcelanskim blagom. V zalogi so vedno najrazličnejše svetilke, cerkveni avečuiki, podobe v okvirih itd., barveno Hteklo za božjo krame. Prevzema v to stroko spadajoča um učil ■. pri stavkah, katera izvršuje točno tal ceno Največja izbera ku-kiajskega orodja. (618-22)
Herceg Jot.
brivec, Stari trg it. 4, priporoča se čas ti t emu p. n. občinstvu za cenjena naročila. Naročila za brijanje se vsprejeniajo tudi za na dom ter ae ista vestno in točno Isvrte.__(615-29)
Hoffmann Frid.
urar, Dunajska cesta št 16, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih srebrnih in zlatih iepnih ur, francoske in amerikanske buditelje, nre z nihalom, Btenske ure itd. Popravo se izvršujejo natančno pod poroštvom. (608-22)
Hoffmann N.
Mestni trg št. 12; izdelova-telj kirurgičnib instrumentov, nožar in orožar; odlikovan z diplomami, svetinjami itd.; izdeluje po naročilu vsa v njegovo stroko spadajoča dela ter prevzema tudi popravljanje in brušenje nožev. Prodaja na debelo iu drobno.(574-23;
JaxT.~
na Marije Terezije cesti, priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih šivalnih strojev in I »ići k lov po nizkih tovarniških cenah Pru zema tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. Ceniki pošiljajo so na zahtevo zastonj. (ti 11-22)
Jesenko B.
Stari trg, priporoča svojo bogato zalogo narejenih obla« čil lastnega izdelka za moške in dečke po najnovejši šegi iu nizki ceni; velika naloga zimskih sukenj, srajc, jopi-čev, spodnjih bi " ter kravat itd. (575-23)
Kenda H.
na Mestnem trgu, priporoča krasno okičeno klobuke za dame po gld. 1 80, 250, 3-50, 4-80, 5-50, 680v Ilustrovuni cenik Iranko. Cisto svi usti ton lani po 65, 80 kr., gld, 1*10, 1*30, čisto svilnati Barab vseh barv po gld. 1-10; čisto svilnati Mcrveilleux po gld. 1 65, 1-20; čisto svilnati žepni robci po 88 kr.; čisto svilnati črn Diagonal in Bro-cat za jopiče in cele ohl. ke po gld. 120, 1-65. (612-22)
Klauer J.
trgovec ua Glavnem trgu („pri voglu"), priporoča veliko svojo zalogo špecerijskega blaga, kakor tudi vsake vrste žganja, ruma in likerov, posebno pristni sli vovec, tropinovuc in brinje-vec. (576-23)
Košir A.
Jermena! in sedlar, Kolodvorske ulice poleg južnega kolodvora št. 24, priporoča so častitemu p. n. občinstvu
a izdelovanjo vsih v njegovo stroko spiulajočih del. I/.do-lu jo jermena za stroje iz najboljšega usnja. V zalogi ima vodno vso opravo za konje, jezdece itd., sedla od gld. 12, jezdna oprava od gld. 28 naprej Tudi so na raapolago kovaški in druge potne torbice za gospo io gospode po ni/.ki h cenah.
_ (627-22)
Ravnihar J.
Židovske ulice, pripmoča veliko svojti /ulogo obuval za gospode, gospe in otroku; dobro in trajno blago, lastni izdelek ter po nizkih cenah. Zunanja naročila izvršujejo ae točno iu vestno. 580-22)
Fajdiga Filip
mizar v Slonovih ulicah, priporoča svojo veliko zalogo raznega pohištva; vsprojoma vsa v njegovo obrt spadajoča dali, katera izvršuje točno hi ceno. (578-23)
Kunst Al.
Židovske ulico št. 4, velika zaloga obuval lastnega iz-delka za dnine, gospode in otroke je vedno na izboro. Vsakeršna naročila izvršujejo bo točno in po nizki ceni. Vso more se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ae uzorec uposlati. (607-22)
Podkrajšek Marija
Spitalske ulico, ima v vedni zalogi vsakovrstne suho veu-ce iu cvetlice, šopke za cerkve, nagrobne veuco iu trakove, otročje oblačila, čipko, čepice, predpasnike, oprtnike iu sploh lišp za šivilje in krojače. (631-22)
Lassnik Pet.
trgovec, Gledaliike ulice, pri-poroča svojo bogato zalogo vsakovrstnih mineralnih vodi in vrelcev, špecerijskega in materijalnoga blaga, barv, lakov, čopičev, tu- in inozemskih vin, posebno najfinejši cipro, malaga, maršala, mal-vasina in rusterski samotok; najboljši ruski čaj, rum, co-gnat*, tropi novec, brinjevec, sli vovec in druga najboljša žganja po nizkih cenah in točni postrežbi. (65S-21)
Mikusch L.
Mestni trg št. 15, priporoča veliko zalogo dežnikov in solnčnikov lastnega izdelka po najnižjih cenah. Preobleke in popravila izvršujejo se točn ' m ceno. (613-22)
MUlIer J.
fotogratično-artistični zavod v Frančiškanskih ulicah Št. 8, priporoča svoj atelier za vsa v lotosi -a eno stroko spadajoča dola, kakor: portrete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobe, pisave, načrte itd. Momentne fotografije za otroke, povek-šanja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejemlja vsa v fot ngrančn o stroko spadajoča dela po najnižji ceni. __(577-23)
Nolli F. S.
stavbeni iu galanterijski kleparski mojsior v Ljubljani, izvršuje vsakovrstna pokrivanja streh in zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Na izbere je bogata zaloga različne kuhinjske iu hišne oprave. Posebno so priporoča za vodovodne naprave in vse v to stroko spadajoče poprave, napravo kooeljskih sob, klosetov itd. Vsa dela in dotične poprave izvršuje najceneje, Proračuni pošiljajo se na zahtevaiije brezplačno. _ 578-23)
Pakič M
na raznih razstavah odlikovana, 1. 1822 ustati, tvrdka v Ljubljani ima vedno največjo zalogo raznovrstne garantirano pristne žime, večinoma lastnega Izdelka, morsko trave (fv-ijrras , škafov, če-brov, brent, finih in navaduih košar, jerbaBev, sit, reščet t it; ili kletk, peharjev, stru-ei'iie, m in slain-pod veznic itd. in kupuje vsako množino verbovih libio(protja aa pletenje, konjskih m kravjih repov, kozine itd. Izdolova-telj raznih obrazcev 1'uppen-Biiste; za šivilje iu krojače iu pletenih koveegov za potovanje. Hkatije s patent, zaporo za poštne posiljatve itd. (629-22)
Pibroutz P.
modistinja, Mestni trg št. 3, priporoča svojo veliko zalogo Dunajskih klobukov in slamnikov za dame, tmkov, peres, cvetk, modrcev tur vsakovrstnih volnenih, cviruatih in svileuih rokovic. Prevzema tudi vsa popravila ter jih izvršuje točno in ceno. (656-21)
Ranzinger R
špediter na Dunajski eesti št. 15, prevzema vsakovrstne izvožnje in dovnžnje na c. kr. državni iu c. kr. priv. južni železnici, z zagotovilom točne in ceno izvršbo.
(617-22)
Ranth M.
(Viktor Kanth), Ljubljana, Marijin trg št. 1, priporoča veliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, beloprte-ni ga blaga in poihlek, bom baza iu ovčje volno, preje za vezenje, pletenje, šivanju in kavljičanju, tkanega in nogo vinarskega blaga, predpasnikov, životkov in rokavic, pozauieutirskega in drobnega blaga, trakov, čipk iu pet-Ijanj, čipkastih aaves in preprog, uineteljuih evotk iu njih delov.___(659.21)
Petrin J.
mešč. stavbeuo iu hišno mizarstvo 8 struji iu parom, priporoča se p. n. občinstvu za vsakojaka pohišna dola, gg. stavbenim podjetnikom za izvršitev mizarskih del za Btavbe. V zalogi jo vedno Buh iu dober los. Vaakojnka naročila izvršujejo su reuluo iu solidiio tur po pošteni ceni. Ceniki in troškovni preudarki zastonj in franko. (735-18)
Razinger J.
sedlar, Poljanska cesta St. 26, izdeluje natančno po naroČilu kočije in druga v njegovo obrt spadajoča dela. Popravila vsprejeniajo se ter 17-vrinjejo točno in po nizki ceni. Risani vzorci pošiljajo ae na zahtevanje brezplačno. Naročila na novo kočije izvršujejo so v toku 8. tednov. _ (632-22)
Reich Jos.
Poljanski nasip, Ozke ulice St 4, priporoča čast. občinstvu svojo dobro urejeno kemično spiralnico, v kateri se razparane in nerazparune moško in ženske obleke lepo očedijo. Pregrinjala vsprejmč so za pranje in crčm v pobarvan je V barvariji vsprejema se svilnato, bombažno in mešano blago. Barva su v najnovejših modah. (581-22)
E. Reksingerja nasledniki
optični zavod, Pod Trančo št. 2 v Ljubljani, priporoča svojo bogato zalogo gledaliških gledal, daljnogledov, lovskih in potovalnih poljskih gledale, raznovrstnih očal in naočnikov. Dalje ima veliko izbere fizikaličnih in matematičnih strojev : Vodno tehtnice, stavbinske mero, kompase in vse v to stroko spadajoče stvari. -- Vsakovrstne popravo izvršujejo se takoj po nizkih cenah. (660-21)
Rudholzer Nik.
urar in nptikar, Mestni trg št. 8, zalagatelj kontrolnih ur visoke c. kr. avstrijske in kralj, ogerske vlade, zapriseženi cenite)] v optiški stroki, priporoča svojo zalogo dobrih ur po nizkih cenah. (621-22
Rudholzer V. vdova
trgovina ur, na voglu Židovskih ulic, priporoča svojo talogu švicarskih, zlatih in srebrnih žepnih ni stenskih ur, budilnie itd., po jako znižani ceni. Popravim se izvršil jejo
točno, ceno in naj natančneje (622-22)
Slitscher Alb.
trgovec z železom iu ipeco-ri i sii mi hlagoin, Dunajska cesta št. priporoča gospodinjam vsakovrstno kuhinjsko iu hišno orodje; za obrtnike najboljše orodje avstrijskega in inozemskega izilei ka. Fino pozlačeno grobne križe, žagt% pile, cveku, pipe za pi vo, angleške verige, ključavnice itd. po najnižji ceni. 657-21
Soklič J.
Pod Trančo pri Čevljarskem mostu) priporoča svojo veliko zalogo izborni!) klobukov, slamnikov iu čeplo, od nsjnavadnejiih do najfinejših. Blago je iz prvih tovarn. V zalogi ima tudi nove sokolske čepice. (533 23)
Sprajcar Ivan
stuvbcni in umetni ključar, Kolodvorske ulice 22, priporoča njego • o valčasto ograde za okna iu vrate, listni i zdel -k, prava jeklena plo hov ina, s tihim zaporom iu trajnostjo. Popravila v tej stroki se vsprejemljejo ter izvršujejo natančno m po nizki ceni. '>2t> 22)
Sevčik Fr.
puškar, Prešiiiiov trg, priporoča svojo bogato zalogo razuovrst. dobrih pušk, dvo-cevk za salone in lancaster-ju\ ih pušk, revolverjev, nabojev, strel', a in orodja za lovce;  lastni  izdelek   m po
aiikib cenah. Popravila izvršujejo  su  točno  iu ceno.
___(582-28)
Ton; Fran
vulgo Srakar, izpitimi kovač,
k    ;.i doij :a St. 2 izdeluje i
vso v njegova obrt -.padijoču i dela po nizkih oenah. Umno delo in točna postrežba; posebno .;t  priporoča *a novo konjske podkovu.     633-2J)
Fiiegi Jakob
kleparski mojster, Kn/.ovni-ški trg št. 3, filijalka v Itib-niei, priporoča so p. n. občinstvu in stavbenim podjetnikom za vsa kleparska dola, pokrivanje streh iu zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Točna postrežba, nizko cone. Proračuni pošiljajo ae na zahtevanje zastonj iu franke. Zunanja naročila in sploh vso popravo izvršujejo se solidno in točno. (7J3-18)
Schmelzer B.
stolar „pred Pru lami", izdelajo najfinejše stole, klopi itd. za salone, sobe in vrte. Zunanja naroČila izvršujejo se točno in solidno. Vsakovrstni obratei atolov na razpolaganje ter ae pošiljajo franko. Popravila izvršujejo se točno in vestno po naročilu. Cene jako nizke in dobro delo. _(784-18)
Schaffelner K.
pilar, Florijanske ulice št. 32, priporoča svojo dobro urejeno pilarnico, v kateri izdeluje vaa v njegov obrt spadajoča dela po nizkih cenah. Ceniki se pošiljajo na zahtevanje zastonj. (655-21)
Uran in Večaj
Ljubljana, Gradišče, Igriške ulice št. 3, priporočata p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih nečij iu glinastih snovij, kakor tudi štedilnikov in vseh v to stroko spadajoči!) del po nizkih cenah. (584 23)
Pilko Fr.
ključavničar, Marije Terezijo cesta št. 4, pruvzuma vsa v njegovo stroko spadajoča dola v mestu in na deželi; uspravlja štedilna ognjišča, ograje, stavbeno okovu in tudi vsa dela za stavbu itd. po zelo nitki ceni. (578-23)
Zoppitsch M.
v Kolodvorskih ulicah št. 24, priporoča veliko '.alogo izvrstnega piva v steklenicah prve Graške delniške družbe. Točna postrežba.     (610-221
Žitnik IT
čevljar iti trgovec, Kongresni trg št. 3. Velika zaloga najfinejših obuval za gospode, damo in otroke; lastno izdelovanje; točna postrežba in nizko cene. Zunanja naročila izvršujejo so točno in solidno. (585 23)
Josip Rebek
ključavničar, v Ljubljani, Francovo nabrežje, izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, umetno delano mreže in ograje, štedilna ognjišča v najnovejših oblikah, ključe iz aluminiuuia, kateri so trikrat lažji od železnih, napeljuje hišne telegrafe in telefone, strelovode, Dreskniene z ele k trome trom.
V zalogi lina vsa posamezna telegranona dola. Naročila iu proračuni,  kateri se na za-
b ta vanje pošiljajo, i«vrie su natančno in ceno.    (711 -1H)
Naglas J. J.
tovarna pohištva, ustanovljena 1847. I., v Ljubljani, Turjaški trg it 7 in Gospod-Bke   ulice  (Knežji    I. >•:<• ■
Zaloga jednostavnoga In naj*
finejega lesenega iu oblazinjenega pohištva, zrcal, stru-garskega in po/.l.itarskega blaga, pohištvene robe, /.a-vČB, odej, preprog, zastiral na valjeib, polktmv (ialttlUJ. Otroški vozički, železna iu vrtna oprava, nepregoriio blagajnice. (730-1 H i
Evgemj Betetto
tovarn.i .-. . met1 ie. v Ljubljani, Florijanske ulice št. 3, priporoča čast. občinstvu iu
gg.  trgovcem  svojo veliko
alogo vsakovrstnih metel] od najfinejših do najoenejiin po najnižjih oenah. Ceniki
so ua razpolaganje zastonj in trunko. (71U-llJ)
Stadier Jos.
stavbeni in galanteniski klepar m uradi.o potrjeni vodovodni instaiater, Stari trg št. 15 m Čevljarske ul.ee št. 4, prlporoi a ie /. i vsa v njegovo stroko spadajoča stav-
binska dela v mestu in na deteli, kakor tudi za popravila. — Vodovodne napravo vsako vrste   piev/.emlje ter
z vso natančnostjo in poroštvom isvriuje. Troikovnik) polUjajo se na zahtevanje zastonj. ('J 19-22)
llranič Andr.
ključavničar, tlilšerjovu ulico št. 12, priporočil p, u. občinstvu svojo dobro urejeno ključavnic srako obrt za izdelovanje vsakovrstnih bitnih iu Btavbinskih del tu iu na dužuli. Izdeluje raznovrstna štedilna. ognjišča, ograde, okove itd. Popravila izvršujejo so točno. Ceuo solidne in nepretirane, (736-lM)
Vanino Vek.
Židovske ulice (preje zlatar Kapacb), priporoča svojo trgovino vsakovrstnih nožev in škarij iz najfinejšega angleškega jekla. Vsprejemlje tudi brušenje in čiščenje vsakovrstnih kirurgičnib predme-tov itd.__ (609-22)
Pielick in Brida
tovarna za metle, Gradišče št. 9, priporočata cenjenim gospodinjam in gg. trgovcem lastno izdelovanje vsako j akih metel j iz riža, od najfinejših do najcenejših. Delo izborno in trdno. Ceniki zastonj in franke. _ (732-18)
Meršol Franja
na voglu Židovskih ulic št. 2, priporoča svojo veliko zalogo vBakov rstnih ročnih del in p ved tiskari ju črk (monogra-uiov), rasno vrstnih drugih uzorcuv za šivilje, svile, kakor oprmikov, predpasnikov itd. po nizki ceni. Popravila so vsprujemljejo ter izvršujejo točno in dobro. (731-18)
Schaffer Albert"
rokovič.ar in trgovec obvezil, Kongresni trg 7, priporoča svoju veliko zalogo dunaj-skili letnih iu zimskih rokavic, oprsnikov, iiajfitiujših kravat za gospode, /i v rat mi ko v in naročk, franeosk. mil in di-ščhv ; zaloga kinirgičnih oi»-VOSil iz kavčuka z i bolnike. _ (680 222
Ign. Faschinga udove
ključaviiičarnica v Ljubljani, Suknarsko ulice št. 3, priporoča bogato svojo zalogo štedilnik ognjišč solidnega dola po najnižjih cenah in vsprejema tudi vsakovrstna stav-binska dela. Zunanja naročila izvrše su točno. (712-19)
Leveč J.
trgovina deželnih pridelkov, v Ljubljani, pri mesarskom mostu. Kupuje vsakovrstne rastline, semena, korenine, rože za zdrav ila, kakor Ar-nikovu rože, Sentjaužove koreninice, bele kresnice, čuft-iniiiova zrnja, smrekovo sume, tršljikovo lubje, ržunu ro» žičko in druge poljsku pridelke. Seno za konje in goveji) živino v večjih množi nah. Trgovina z raki itd ltlsgo kupuje pi» :iajvišjil conah. 7t»!)-l7
Hartmann I. A.
v Ljubljani, Hotel EJvropS Originalno dobivališčo za garantirano i;oit|iiol-ovo gula-tino za Izdelovalca slaiuui-'kov in žolču, uai boljšo sredstvo za oiioenje ln zboljsevanje vina. Na v od za porabo pridene se tistemu, kdor tO želi, zastonj. ^770-17)
Kreč Fr.
krojač, Židovske ulico št. 8, priporoča se p. u. občinstvu,
uradnikom iu častnikom za
Izdelovanju oblek in uniform po iiajnoveiš-in kroji. Mnogoletna izkušnja v izdelovanji vojaških oblek, o uogofii me, da vsako delo izvrš.m natančno po zahtevi tur ceuo in solidno, ('ene nizke io točna postrežb i. Uzorco pošiljam na sabfeevanje franko.
(768-11)
.los. Bernarda nasledi
JULIJ KLEIN
Id ubijana
Marijin trg št. 4 in Gledališko ulice st. 4
priporoča svojo veliko zalogo Bteklenine, porcelana in beloprstenega bi ^ga; okvirov za podobe, petrolejnih svetilk iu rav.nih šip; stekleni aparati za kemično, tizika-lično m farmaoovtičuo uporabo so vedno v zalogi. — Velika izbora vsakovrstnih stekluuic za pivo z iu oroa varstvene zaporu; steklenic sa vino in ovituie, tt'/j litra dtv.ečib in 5 ko težkih, na-vlašč za poštno o 'pravljaiijt napravljenih za razno sooivk-
iu sauju; nadalje rasnih ople-tonih »tokloiiie sa vsako tekočine, steklenico za konsurve a siimolastuo sapo r O ter najboljše za vklado kuhauega so divja m ss Ija.
NOV0I N0VO1 Pošdji.m tudi 4'imii li.-M.i » zrnu su Čl-«*eeii|e  itiiUo| iloli si«.
kleule. (726-16)
Drušković Andr.
trgovina z boleznino, okraski,  k 1 j i n' :l ■ sle i ii i i  izdelki in materijalnim blagom. Zaloga
vsakovrstnega hišnega in kuhinjskega orodja. Popolna oprava ia neveste.
Točna .n cena
postrežba. (7K5-18) Ljubljana, klestili trg 9/10.
Seunig J.
zaloga usnja, Stari trg, priporoča čast. p. b, občinstvu in gospodom čevljarjem svojo veliki« zalogu najfinejšega gornjega usnja in izvrstnih podplatov domačo strojarije. Zaloga Čevljarskega orodja in v to stroko spadsijočega blaga. Zunanja naročila izvršujejo se vestno m točno. ____(867-14)
Kannger K.
trgovina pri knesu Milošu v Ljubljani, ustanovljena leta 1837, priporoča svojo zalogo finih galanterijskih, norim-berških in japonskih umetnih izdelkov, ženskega rečnega dela, čipk in raznega blaga sa čipkanje. Vsakovrstnega orožja, pušk, revolverjev in drugo. Najfinejših dišav; orodja za pisanje risanje, slikanje; potnih, lovskih in angleških rekvizit za ribiče itd. Vsakovrstne pred
tiskanje za šivilje in druge. Velika zaloga otročjih ;grač. ibbirka st.rn. Naročila /.vr-
in • '• se i »eno in ceno.
BI 18
Fabian J.
trgov c, Valvasorjev trg, priporoča svojo veliko /.slogo kolonialnega, Špecerijske^ i in materialnega blaga, finega rumu, konjaka, liker je\. Pristni brinjevec, tropuioveo in slivovec je vedno v zalogi; raznovrstna vina: rusterski samotok, malega, madejra, bordeauz itd Prodaja na debelo in drobni . Zunanja naročila Izvršujejo se točno in ceno. (767-18
Nagy Štefan
n i FVai o 'Ter ek, Ljubljana, trgovina s ieleznlno, kuhinjskim m drugim orodjem, kov rini, zidai sko-U I ■ u-čavnioarakun n kovinskim blagem je od dne I. julija 1891 uatalje
na Valvasorjevem trgu št. 5, •. poslopji okrajnega glavarstva      (818 16
Cassermann F.
krojač,  .Sei'iiUuigo ve
ulice št. 4, priporoča s
so častitim p. n. gg. ■■
uradnikom za izdelo- ?
vanje moških oblek in s,
uniform po najnovej- ?
šem kroji. Zunanja na- g
g ročila   izvršujejo   se J
> točno,   vestno  in po 2.
2 nivk b  cenah.   Uzorci B
i bo na razpolago  ter r*
s se pošiljajo na zalite- ? " vknje franko (768-1 m)
J. N. Potočnik
krojač. Kongresni trg št. 17, v nunskem poslopji, priporoča se čast. p. n. gg. uradnikom za izdelovanje moških oblek in uniform po najnovejšem kroju. Zunanja naročila izvršujejo se točno, vestno iu po nizkih cenah. Uzorci so na razpolago ter so pošiljajo ua zabtuvanje franko. Priporoča so tudi častiti duhovščini za izdelovanje sukenj  In talarjev.
(812-1 H)
Buggenig J.
sodur, GratUlee, priporoča se p. n občinstvu in gg. pi-vovariiariem za izd do Vanje vsakovrstnih v njegovo obrt spadajočili del. Prevzema tndi vsa (opravila raznih sodov za \ u,o in pivO, katera zvišuje točno in po uizki ceni. Kupuje in prodaja
tudi nove in stare vinsko sode- (764-18)
Steiafeidsko marčno in uležano pivo
V Sodili
ter izborno
pivo v steklenicah
priporoča (845-15)
zaloga piva
bratov Reininghaus
v I.(ubijani, Šiška.
Karol C. Holzer
Ljubljana, Dunajska cesta
/ a I o g a
' špirita, zganja, špecerijskega blaga in barv. 8ii-i>,
ipeeerijsl-a prcdr.'alnlco in
a
i računstva, kakor tudi as vsa hišna dela pripravna \/(>»•«■ j m«-in h   v v čajem uu-niu u» KmnJ skeui.
in iloer deklica prod dobri vlači. — Ponudbe naj se pošljejo upravu štvu .Slov. naroda" pod F. H. (1847—8)
a
a
Na fi/tinovejši m i.-;jb«.t Ji it .*   • j * ■
138 -77
um:.i\   .i i
v)4llf» I
r.ofoiie lioleiMii«
i.-di bolečin tel opra zobne oi>»'rH.-<j«.-.
i .§»-.»mt»o-
— odstranuje .{,
z ustnrteiijem ži*. ea *'
zobozdravnik A. Paichel, }
p:.i;.g 00,« ijarski'ga Efio    i  v Kohlor-|,e. t hiši. i.    ■.<. atr. J
Dijaški koledar
-n II. letnik %*-
izšel  je   v  prikladni,   manjši obliki, na  kar   opozarjamo  p.  n. gospode dijake.
f$| Gena 60 kr. §@s<-
Dobiva  se v „Narodni Tiskarni"
in pri vseh knjigotricih.
w
Emilija. Nasko
izprašana babica
"t
rojena zdravnikova h C i (iscs-io)
Gospodske ulice št. 10, II. nstr.
I
star, pristen. Naravnost iz Coguac-a (Francosko). Zdravniki ga priporo-čujejo kot sredstvu, ki posebno k repen slabotne, bolne in prebolele. Mala steklenica u/,0 litra 1 gld. 75 kr.; velika steklenic 4/l0 litra 3 gld.
Piccoli jeva lekarna
„Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta.
m Vnttnjtt mtamčilat ##» prati /»«»• >^ratjn t»tv w M t«»«"•«« izvršujejo. (69—14) ■
■BVa^Ha^va^n^aBS^BVa^BV^ne^sjBjs]
iS?*" L. Mik^ch
tovarna dežnikov 1 Ljubljana. Mestni trg 15. !
LaderTait^Jajj
-   V/.. -a.;.::-N .....iisscrdicM.
V lovakl in mok | jesenski
ddbl moči je doseči mehke g: a in auhega obuvala sa o te taj, če se rabi F. BENDIK-ova v it. Valentinu (Nižja Avstrija)
pat ntovan;, nepremočna
reditna mast za usnje
ki se rabi pri obuvalu na N.ijvH-jetn dveru že nekaj let, kakor tudi aa svetljenje in vosdenje Istega c. kr. izključno privilegirana
bolne in zdrave
svetilna tinktura za usnje
katera ne pUlAa barvo ter je iz kušana od c. iu kr. državnega vojnega miniaterstva In Je v rabi v c. in kr. v«> m k i iu uajvečjih prevoanlh poiljet i h. <D o ti ti
svetilni tinkturi za usnje:   I     redilni masti za usnje:
1 kilo . . . . gld. 1-20 steklenica Š . 1 . „ —"80 steklenica št. 2 . „ —-40 s tek enica št. 3 . „ —'20 V vseh večjih turati h
V, pušie.a . '/a puAlce . 1 4 pusice . V8 P'iSice . lonarbiju v zalogi.
gld. —-80 n —-40 « —*20 „ --10
Grbtviia iSloga
v lJnUlpiid pri ttctitiNMuijf-ii «lr Weher.jn; v Ki-aii;i
pri Pettan-u; v Ra«l«»v«|lel pri Hotnan-u;   v Ce'|i pri R. ^ t lege**-ju. 96 b—8)
Hvari nv> pred po>iiB>re|mi|eui.
Jedino pravo prirejanja pristujo F. Bendiku v St, Valentinu.
o.»J1»o?;m«- hrnniluo Nredstvu. mIIii«* potcebno .m itiirn j-, priahano od zdravnikov kot , is vrstno" in od muo|(ib bolnikov s spričaii iih j topleje priporočeno, je (100,-24
h-neljna sladna kava
z dobrim ukusom in lepo dišavo.
Zatitek s '/4 ky. velja 30 kr.       Jako ceno pridejo zavitki 4 kg.
Dobiva se po pnfttul adresi pri sji»h1«1u pl. Trn* kOesjr-Jsi, lekarju v LJubljani; pa Dunji Imajo aalogu lekarji: Viks«r pl. Triu.ocev, v. "'Kr^j, Bundstbii mttraaae N"; <lr. on, pl. TrukOesv^ lil. okr: j. K ■ 111 ■ l z k y, i. ■ < z .lull; .1. Trn . oe«y, VIII. okraj JosefsUkitersvraase 80; i Glriidi Stajer-ako)i Veikilelin Trnkiiciy, leksr; nadalje v vseli  lekarnah, prodajalnicah dišav,  kupcih itd. itd.
l>s*. I^riderika I^en^lel-ja
Brezov balzam.
/V sam rastlinski sok. kateri teče i« breze, alto se navrta njeno deblo, je *»d patutiveka znan kot najiavrstnejšc lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zudobi ;iu čudovit učinek.
Ak<i se nanniže  zvečer ž njim obraz ali dhVgj deli polti, ^S^"^' ^ očl|o se Še tlrugi «l»n ne-
siial ne luskin« o«l polti, ki |»oMt»ne *«.I«mI t«'f.»* «'lHio bela iu neina.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-živo pike ter mu daje mladostno barvo; polti podelil je beloto, nežnoat in čvrstost; odstrani kaj naglo pe^e, žoltavost, ogeroe, nosno rndedino, aajedce in dru^e n. siiažnosti na polti. — Cena vrču s navodom vred I.50. (22—23)
Dr. Friderika Lengiel-a
BENZOE-lVIIIiO.
N .j mi le i Se   in   najdobrodejiioj le   milo,   za kože tijilušč pripravljeno, 1 komad HO kr. Dobiva se v Lijul>l|wul v 11». pl. Trukoe^v-ja lekarni In v vseli večjih  lekarnah. — Poštna naročil;! • sprejonia W. II«>nn. l>ni*-. X.
£11
iu i lijuuij
Spitalske ulice št. 10,
Velika zaloga
(1084-14 vajell
šolskih potrebščin
po pred.pis-.3a
g os p c do v učiteljev in profesorjev.
mi mi H l'UUi Spitalske ulice št, 10.
PotesiiM peresu, Hih . plove«, NViiičuilti.   Tivrovttvee   sa) Miine-
l>ik<>.  ii zh •■;.|ii-j i:   v  m>E lič-
il i kov. pupir      plimi«, bromova Iimio',  l»ron«»v prušec«. iiniiJ«' iu '■riru ni   /.t   kttjlge« t.lli-iuiiiovil
t«111 i. p»plroi& lepenke« keitiietm lini »t, kiinHiti iuiš. koiiip»'iicltJe,
zavitki, krlvtalfnn ertnln« trikoti,
pimletauUe. ^Itnlita. liufv ne Mkri-n|ici'. barvni klineki. pereHni««, <lr#.ala zh per«-ca. peresni uozki, |it>r«'Niii tuli. mol Iti (Milki. bIhSo-Mkoljke iu KrebroMkol jjk«>. stata in  »relirna  tinta*   o . iim-
liriiii'   '»   s;ii   enje   piNai, zeleni \ i I!.. tel. o^.
Kari Tili v ljuhijuii
_Spitalske ulice št. 10.
Arabska punili, sUledire za Ki"ui, tablete zu gumi, herbariji, kraso-pisue predloge, črtala oil kaučuku, Avosju peresu, škripčua peresa, kreda bela iu barvasta, držala za kredo, črtala, Crtani listi, briaalne deščice, brlaalnl gumi, pivnik, predloge za slikanje, kovinska tinta, milinicterski papir, glasbene mape, na toru i firunii, natoiiii paptr «a risanje, nijrrivorin, beležnico, beležne tablice, slikarske ploščice, škarje za papir, lepenka, klejue table, suhe barve, prezirno platno, prozorni papir, čopiči, portfelj ni klinci; preparnoijski zvezki, si r-.iini irunii, risuliiiee, risalni ogel, risalni envljieki.
!
A"
Spitalske ulice št. 10.
RiNalno Mine, r.saia. predloge /u roixle |»isi*v«». peresa za rmide pisavo. skrll|naSi UlineU Skril|ne !>!«*«>*»•«•. pisalne niape9 pisalni papir, p i su tik«-. Šolske torke, Nepifa tinta, p .-len p«'iesa, preciloK« -'«* pokončno pisavo9 peri-sa sa pokončno |»isavo>. aiu-ilelikoii, bela kreda za taklo, uoilčevke, mape sa plsanke. tinte erae in kartaste, Sin Cul trumi, (intni črtniki, crnllec, tintnlki, kvadratna črlala, rlaal-nlki9 risarski bloki, risarstkl papsr, predloge za risanje, u uilji- za rls;« oje.
Vsako toilerno milo, koje ni popolnoma nevtralno, Čisto in voljno, kvarno je polti jedenkrat za vselej; zdelajo ter prouzrokuje, da »ostme medla, hrapava, razpokla in da pred časom zvene. Zategadelj uporablja go-spojinski svet na Francoskem in AngleSkem Io priznano nevtralna in voljna mila za svojo toiluto. — Slovenskim gospein in devam bodi ta primer v interesu
vzdrževanja svežosti, lepote in čistosti polti
naj topleje v posnemo priporočen, t€r bodi omenjeno, da (1111)
Doering-ovo milo s sovo
odgovarja tej svrhi kakor nobeno drugo milo sveta in to no samo zaradi kvalitativnih prednost), nego tudi z ostrimi na ceno, ki jo vsled neznatnega potroška tako nizka, da more vsakdor DuerluK-uvo milo m sovo uporabiti.
(leneralno zastopstvo: A. MOTSCII & Co., Dnnaj, I., Lugeck Xr. 3.
—■BB
■T^N.       ILviCziog-o let =sn.a,ii.o "tooleeti -u.teč-o.j©<±e domače E ^'VV                                      zca.ra.vilo.                       (243—16) *		
	I?Jk>vi ascl i iis i. protinova tekočina Cena Vi steklenici 1 gld., 9« steklenici <»() kr. a. v.	|.
	FRAN I. KWIZDA c. kr. avstrijski In kr. romunski dvorni znlof.nik okrožni li-kar v Korneuburgu pri Dunaju.	■*'> 2.
Limb-ova esenca
najboljša tekočina za umivanje konj
m » ji«, konj« in ilelav močne njili ude in kite; moči jo je rabiti tudi za drugo živino, ki Je Molim nia udilt.   Ako se ji primeša za polovleo  vode, uift«) Jo  |e  raniti tudi  ljudem,  kadar imajo bolečin« v krl/.i ali v uilik. (1810—01
Steklenica stane 85 kr. Štiri steklenico pošljem poštnine prosto. I*ristuo se to zdravilo dobiva muho pri meni.
J. Zenotti, lekar v Škof j i Loki.
Za
božična in novoletna darila!
urar Fran Čuden urar
(preje J. Geba)
v Ljubljani, Slonove ulice št. 11
priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogu iiajraznoi i-stuejšili
žepnih ur in verižic
slntih, »rebrnih in nik lovih, stroških ur in liuililuiUo«.   zlasti p'i poroča svojo zalogo ur h |»erpeudikel |prutaiiov in uhanov po naj nižjih cenah.
Garantujetn pri urah z« 1 leto in pri boljših za 8 in 3 leta
Vnanja naročila izvrSiijem točno in z obratno poŠto, a popravljanja se
izvršujejo pri meni natančno iu dobro. (1312—3)
Cenike poMiljsini na zuliteinnje /a »ton j iu franko.
□
V
a
1
i
T-
jft> *i*v:
m
'.•kjv». ♦..    -e. t*__-t»
trgovec s lesom in gostilničar v Ljubljani
prejo v Zvoiiar|evJh ulicah, uljudno naznanja p. n  častitemu občinstvu,
da se je ledaj preselil
v Vodmat
(bllx.ii nove vojašnice) ter boiiu OOdtl isto tuko postregel čaat. p. u. občinstvu v vseh zadevah njegovega obrta. — Za mnogobrojna naročila se priporoča
(13=>3—1)
■ veleapoltovanjem
A. DRAŠČEK
trgovec z lesom in gostilničar v Vodmatu.
V..5V-vi
ss hmv
-srn
(MS*SMSMSMSMMMSlifeMii^^
r
sladčičarska obrt v Ljubljani, na Kongresnem trgu (v Zvezdi) št. 13
priporoča
za božične praznike
svojo u n j večjo in iiajecMieJMu zalogo
sladcičarskih izdelkov
lactaega IflBĆLoUcm, navadne, do najfinejšo vrste. — Ker jo blago izdi-lano iloiua. zamore prav uspeAno tekmova'i z vaakim drugim jednakim blagom, — lon-j je v»aka   koiikurenea od  drugod Izključena.
Slavno občinstvo  izvoli  naj  na znanje vzeti, da se dobu a »dMleJ do BoiltM vedno BVele (1298—8j
fino pecivo (lianiizno-posladno pecivo).
Naročila izvršujejo se najtočneje. Ceniki se pošiljajo na zahtevanje vsakomur.
mi i.i i.ri.t'i.i'i.n.ri.t'i.i'oi'i.i i.ri.ri• 1,1 e;i• rno• i;ni;ih'i«ri»i:mo• t;i
88888
1	m                 v     ■ v b o z i c n a	
rt	wr Za gospode: -w Kožuliovi sacco, menčikovi, zim-1  ske suknje, obleke, ponoćne suknje, zavratniki itd.	
fl	Za dečke in otroke: -w	pl
>© mmm§	Obleke, kostumi, menčikovi.	p
X rt h Pi	mW* Za gospe in gospice: « Plišni jacjueti, zgornje suknje, gledališčni plašči, muti, boa, čepice itd. &w Za deklice: -w Drsalne jopice in plašči. Vse tO (1321-5) v vsaki velikosti in po najnižjih cenah!	rila!
1	G Rl CARJI & ME JAČI (preje ILv£ 3>Te-a.m.a.x3.ri.) v  l.julil jani.  fillOIIOVC uliiM* št. II.	
mwmmwmmw*mwm
Važno za posestnike srebrnih novcev!
Pozov vsega srebrnega denarja, izkovanega po konvenuijski novčni meri.
Dne ill, «le«»enit>ru 1802 je poslednji dan, do katerega se glasom naredbe c kr. finančnega ministerstva Z dne 8. avgusta 1S92. leta srebrni novci, glaseči se na konvencijsko mero ali veljavo, pri c. kr. državni blagajni zamenjujejo n« /■ Vtso BVOjo ssosul-■sialiio % redisoMlJo; po p>ret©l^"a. tegrai rolcat povračevala se bode za iste ©a,na.o viedncst Brobra, kar znaci /gubičeh blizu 30 odstotkov, ker bi po sedanjem kurzu srebra pri konvencijskem tolarji rezultirala mail|A,M vreduont Cxd kr , pri goldinarji kacih 30 kr., pri dvajsetici kacih 10 kr. proti zanienjalnenm kurzu. Tisti torej, ki posedujejo kaj takih penezov ali novcev, opozarjajo se s tem na to sila tehtno izprenieno glede vrednosti, ki bode nastopila j)o 31. decembru t. 1.,
taMST* đa ne zamudć roka za zamenjavo. "ISEsC
Zamenjevanje takih novcev, kakor tudi izven kurza že stavljenih tu- in inozemskih srebrnih novcev po tačasnem kurzu srebra oskrbuje najceneje
menjalnica J. O. MAY1)R v I^jitl>ljjfn^i.
Naročila is provincije izvršujejo se najskrbneje. -qmm (,.ao-sj
WK2//W
Z „MaSgi-jevo začimbo'
DO
Y steklenicah po *S kr. • in več.
Izborno sredstvo.
s
HORSCONCODRSna izložbi v PARIZU 1889 —(Članrazsodišču)   Napr^^jprivscJ.trgo\xihs5p»5erjjskiminddilotesnimblago*
Ljubljana   T  X^ A P^r^tT Ljubljana
Preširnov M •  -a~V.^/TX_ A.   rVJVil Prezirno v trg —* jllVOlir *— trg
priporoča n»jbolje
xrelilco s^rojo zalog*©
zlatnine in srebrnine
in (1333—2)
draguljev (biserov) E
z zagotovilom netjlooljSe)  postrežbe pri zx8t]xii±jl!b. cenah..
aW" Unanja naročila izvršujejo se kar najhitreje. HM
V Ant. Zaprjaff trgovini
v Ljubljani, na Kongresnem trgu štev. 7
prodaja se zelo primerna
hI
Pisarniški in pisemski papir, krasne kasete
elegantno vezane (1313—4)
molitvenike
raznovrstne pisalne in risalne in vse šolske potrebščine. — Kine za božična drevesca. —
Lepe albume, poezij ske knjižice itd. V zalogi so slovenski koledarji: Stenski a 25 kr., Skladni a 60 kr., Dijaški a 60 kr.
i*i'<ii»» t«- .»»«► i i« i ii«► in oeeoi
:* * t.   - -rt r*: -:T: : '.it :-■
riiftTTrn nm
Za božična in novoletna darila!
Makartovi buketi
košarice jardiniere obesilni rogovi izobilja tonketi in venci
lz svežih, naravno suhih ali iz umetnih cvetlic
trakovi k vencem in buketom
razne rststline tt- lor^oila.
in vse v to stroko spadajoče stvari se dobivajo najceneje in
najlepše pri (67—40)
Alojziju Korsiki
umetnemu in kupcijskemu vrtnarju v Ljubljani.
ITaiavno, izs"box33_o
italijansko vino
belo in črno,
iz BSJboljS h vinskih krajev, prodaja podpiganec od dane« naprej ■in debelo po primerno ulsl&l eeul ter ae kupci oaj-uljudneje vabip>.
Z velespolrovaujem (1118—19)
LUDOVIK FANTINI
v Uiil>l;»ni, v Kolizcju.
J. S. Benedikt v Ljubljani
priporoča kot
najprikladnejša
božična in novoletna darila
naslednje predmete po 5*^3^0
l*aliljac*e v vsaki poljubni izvršitvi od 10 kr.
komad do 50 gld. J*re<l|»asiKike za ft*OS|»e v iničnih novostih,
orni in barvasti. Trieot  naa*haiit in Msize iz flanela od
gld. 1*40  začenši in više. Vse vrste  kožnliCDvine,  kakor nnsafV. če-
flifice, ovratnike i. t. d. od 65 kr. začenši.
Rokavice mn srosnoile in £€>*ne iz tri-
cota in pletene od 35 kr. navzgor. Čudovito  cenene   solneiiike.   ki so zaostali
®   od sezone. (8&ft-JU)
rxiZl3:Ili Cer^-Sllb-, in sicer:
tc>K'avicc za ?i«s|ie In otroke JtEotlerce v modernih faconah, ki se visoko zadrgujejo, a jamči se za njih trpežnost in da se dobro prilegajo, mej njimi tudi mo-derce s pristno rastlinsko žico. sSsarpe k ovij a Boni  za  mi  £?hwo od
80 kr. navzgor. Velikanska zaloga kravat      £<&s|muI<% spe-
cijelne novosti za praznike. Srajce za   £OM|»oilc iz najboljše tkanine, kakor tudi hlnčnikc, denarni čarke, »nioclkovnike. dišave i. t. d.
Izdajatelj Is odgovorni urodaik: Josip Nolli.
lastnina Is tiik .Narodue TiHrtrre".