Spedlzlone ln abbonamento postalo — Poštnina plačana v gotovini
Leto XXIV.	Ljubljana, 11. junija 194«-XX
in KMETSKI LIST
Upravnlštvo ID uredništvo »DOMOVIN fcJ«, Ljubljana, Puccinljeva ulica St 6, II nad., telelonl od 31-22 do 81-2« Račun Poštne hranilnica podruž. v Ljubljani St 10.711
Pregled vojnih in političnih dogodkov
GJavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 7. t m. naslednje vojno poročilo: Silovit protinapad motoriziranih oklepnih sil Osi je dal nove velike uspehe:
nasprotnik, ki se je moral umakniti, je izgubil 30 oklepnih voz, številne topove in avtomobile in zapustil 4000 ujetnikov. V teku zdajšnje bitke v Marmariki je bilo Angležem do včeraj uničeno ali zajeto več ko 500 oklepnih vozil, nad 200 topov in stotine oklepnih avtomobilov; število ujetnikov, med katerimi je mnogo oficirjev, je naraslo na 10.000. Vneta je bila včeraj tudi delavnost italijanskih in nemških letalcev: uspešno so bombardirali postojanke in skladišča v zaledju, napadli zbirališča avtomobilov m zažgali veliko število vozil. Italijanski lovci so v letalskih bojih sestrelili tri »Curtisse«. Dnevni in nočni napadi bombnikov iz nizke višine in v strmcu na vojaške naprave na Malti, ki so bile ponovno zadete, so dovedli do številnih trdih letalskih spopadov, v katerih je bilo uničeno sedem angleških strojev, mnogi drugi pa so bili zadeti z ognjem strojnic. Pet naših letal se ni vrnilo v domače postojanke, med njimi eno vodno letalo, ki je bilo napadeno in zadeto, čeprav je nosilo vidna znamenja Rdečega križa. V vzhodnem Sredozemlju nedaleč od Haife so naša torpedna letala potopila petro-lejski parnik srednje tonaže. Angleška letala so v pretekli noči znova bombardirala mesto Mes-sino, nad katero so priletela v zaporednih valovih; mnogo civilnih poslopij je bilo poškodovano. Kakšen požar, ki pa je bil takoj zadušen, se je razvil v gorati predel pokraiine. Ljudstvo ni imelo nobene žrtve. Protiletalsko topništvo je sestrelilo tri letala, od katerih je eno padlo v morje pred zalivom Catanije, drugo med rtom Pelorom in Villo S. Giovanni, tretje pa vzhodno od Auguste. Iz Bukarešte poročajo:
Na vojno napoved Zedinjenih držav Ru-muniji. Madžarski in Bolgariji je rumun-ska vlada takole odgovorila: Rooseveltova odločitev prav za prav nič ne spreminja na zdajšnjem položaju. Rumunija je kot član Trojne zveze zmerom spoštovala obveznosti. ki iih je nase prevzela in kot takšna je 22. decembra 1. 1941. izjavila, da se smatra v vojni z Zedinjenimi državami. Rooseveltova odločitev torej nikakor, ne bo mogla spremeniti poteka naše vojne. Na vsak način pa postavljamo vprašanje, kakšen bi bil položaj v Južnovzhodni Evropi, če Rumunija ne bi odgovorila na izzivanja in se ne bi borila tako, kakor se je treba boriti proti Rusiji. Pred očmi je treba imeti, da Rumunija ne vodi nauadalne vojne, temveč se le brani proti boljševiški nevarnosti. Ta vojna se je rodila edinole iz izzivanja Sovjetske zveze. Ali bi Zedinjene države napovedale Rusiji vojno in jo napadle, če bi ta začela vdirati v Rumu-nijo?
Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo 7. t. m. vojno poročilo, iz katerega povzemamo-
Na južnem odseku vzhodnega bojišča so nemške planinske čete skupno z madžarskimi oddelki zavrnile posamezne sovražne napade.
Na srednjem in severnem odseku je bil obroč okrog sovražnih skupin še boli stisnjen. Sovražni protinapadi so bili po hudih bojih odbiti. Na bojišču pri Volhovu je sovražnik na več krajih ponovil svoje napade, ki pa so bili odbiti spričo budne obrambe. Nad Rokavom so nemški lovci včeraj brez lastnih izgub sestrelili 13 angleških letal. Mesto Canterbury je bilo v noči na 7. junij ponovno napadeno od nemških bojnih letal. Angleški bombniki so napadli mesto Emden. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Številna poslopja, zlasti v stanovanjskih okrajih so bila po-
Izhaja vsak teden
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 4.50 L, polletno 9.- L, celoletno 18.- L; za inozemstvo: celoletno 30.40 li Posamezna Številka 50 cent
Ljubljanska proslava
praznika Ustav®
>i	Ljubljana, junija.
Obletnica praznika italijanskega edinstva in Ustave 7. t. m. je bila tudi v Ljubljani svečano proslavljena z veličastno parado čet. Ze ob pol 9. se je začelo zbiranje posameznih edinic. V strumnem redu je prihajalo v .Zvezdo topništvo, v Vegovi ulici pa so se zbrali mogočni tanki, ki so zbujali še prav posebno pozornost med občinstvom. Pod poveljstvom divizijskega poveljnika generala Orlanda so prikorakale na Kongresni trg še razne dru^e edinice, po zraku pa so brnela številna letala.
Malo pred 10. je prispel pred palačo Poveljstva armadnega zbora Visoki komisar Ljubljanske pokrajine Ekscelenca Grazioli, ki so ga spre-
jeli poveljnik armadnega zbora Ekscelenca Robotu, Federalni tajnik, ljubljanski župan in predstavniki raznih drugih oblastev.
Ob 10. je Ekscelenca Robotti ob predpisanih" zvokih tromb stopil na trg <t>i otvoril pregled Oboroženih Sil. Na nebu so medtem brneli ponosni trimotorniki in metali na množico pisane listke,-medtem ko je garnizijska godba zaigrala himno Domovini.
Po zaključku veličastnega nastopa so šli predstavniki oblastev, na čelu jim Visoki komisar, Poveljnik armadnega zbora in Federalni tajnik, na Bleiweisovo cesto, kjer so prisostvovali vzornemu mimohodu čet, ki so se zatem vrnile v vojašnice. Ves dan so imela javna poslopja izve-šene zastave.
Novi ljubljanski župan
je prevzel posle
Razglas novega župana
,	Ljubljana, junija.
Predzadnjo sredo je Visoki komisar sprejel v svojem kabinetu dozdajšnjega župana dr. Adle-šiča in novega župana Ljubljane generala Leona Rupnika v spremstvu s podžupanom dr. Tran-chido. Visoki komisar je obnovil svojo zahvalo dr. Adlešiču za delo, ki ga je pod njegovim vodstvom opravila prejšnja občinska uprava v korist ljubljanskega mesta, in je pozdravil in zaželel koristno delo županu generalu Rupniku in podžupanu dr. Tranchidi.
Odvetnik Adlešič se je s krepkimi izrazi spomnil nagle pomoči vlade in Visokega komisarja pri reševanju važnih vprašanj mesta. Med temi so posebno vprašanja prehrane in gradbene de-lovnosti. Ob koncu je izrazil svojo in članov prejšnjega občinskega sveta živo hvaležnost. V imenu članov prejšnjega občinskega sveta je izrazil novemu županu tople pozdrave.
General Rupnik je obnovil svojo zahvalo za-izkazano mu zaupanje in je izrazil Visokemu komisarju svojo trdno namero, da bo delal v duhu brezpogojne lojalnosti nasproti vladnim oblastvom in v korist prebivalstva in od njega upravljane občine.
Novi župan general Leon Rupnik je izdal tale razglas:
rušena ali poškodovana. Sest napadajočih bombnikov je bilo sestreljeno.
Iz Helsinkija poročajo z dne 7. t. m.: Na bojišču v Karelijski ožini je
finsko topništvo močno obstreljevalo sovjetske tehnične čete. Pri Aunusu so bili odbiti vsi poskusi, da bi nasprotnik dosegel finske utrjene črte. Ugotovilo se je, da so imele pri tem sovjetske čete mnogo mrtvih. Na južnem odseku vzhodnega bojišča je finsko letalstvo preprečilo dovoz sovjetskih vojakov in je razbilo mnogo prevoznih sredstev. Sovražnikovo letalstvo je bilo posebno delavno v vzhodnem delu finskega zaliva, protiletalsko topništvo pa je sovjetska letala odbilo že pri Kotki. Finsko lovsko letalstvo in protiletalsko topništvo sta ugonobili šest sovjetskih letal, poškodovali pa en bombnik in nekaj lovcev.
LJUBLJANČANI! Da pomagam naši mali Sloveniji, sem smatral za svojo dolžnost, da po 47 letih vojaške službe stopim namesto v pokoj na to mesto ter Vas, rojaki in rojakinje, v tem usodnem času prosim, rotim in Vam kličem:
Zbudite se, pustite sanjarjenje, otresite se iluzij, pustite narodni skupnosti škodljive strasti, bodite vsaj enkrat res samo Slovenci, glejte dejstvom v oči in zaupajte v Boga!
Naše dobro, zelo nadarjeno, delavno in pobožno ljudstvo, ki se ,ie vedno ponašalo s svojo evropsko kulturo, je bilo vrženo v ta svetovni boj, ne da bi se bilo tega zavedalo in proti svoji volji. Ko je zaradi te blazne vojne pustolovščine lani nastopil bliskoviti polom Jugoslavije in katastrofa za nas Slovence, se je zdelo, da je naša zemlja za vedno izgubljena.
Prav tedaj, ko se ,ie zdelo, da je vse izgubljeno, pa nam je veliki mož, ki je pred 20 leti začel boj za boljši red na svetu, veliki Duce, podaril ustavo z jezikovno in kulturno avtonomijo ter tako pred vsem svetom priznal našo narodnost. S tem nam je obranil naše tradicije ter odprl izglede za novo življenje in boljšo bodočnost. Poleg tega je Duce poskrbel za našo
•	prehrano ter nam podelil obilna sredstva za delo. in napredek.
Za vse to ni Italija od nas zahtevala drugega ko naše lojalno in mirno zadržanje in naše sodelovanje. Ni nas torej poklicala, da bi se bojevali in žrtvovali zanjo ali za novo Evropo, temveč je zahtevala samo. naj mirno in pridno delamo za nas same ter naj ji ne otežuiemo prizadevanj za našo prehrano in naše življenje.
Slovenci so to velikodušno ponudbo fašistične Italije v začetku hvaležno sprejeli. Toda mirno in lojalno zadržanje Slovencev ni bilo po volji tistim, ki so leta in leta delali na to, da bi
•	tudi mi postali kot krma za topove žrtev internacionalnih mogotcev, ki so na oltar namesto Boga postavili zlato in svoiemu pohlepu, ker se sami nikoli ne vojujejo, žrtvujejo milijone m milijone drugih ljudi. Ta družba še vedno sle-pari del našega naroda z obeti zlatih gradov, zaslepljeni del naše mladine pa hujska v ne-
zakonito vojno, ki zahteva od našega naroda
strašne in čisto nekoristne žrtve, da nam zato grozi popoln propad.
Toda Slovenci naj se zavedajo, da tak boj ne bo mnogo škodoval niti Italiji niti drugi Evropi, pač pa bo nepopravljivo škodoval Slovencem, ker jim bo vzel zadnjo možnost, da bi si ohranili svoj obstoj in bodočnost.
Da še ta nesreča ne bi zgodila, pozivam vse Ljubljančane in Ljubljančanke, naj z marljivim delom, z lojalnim, discipliniranim vedenjem, z iskrenim sodelovanjem, posebno pa e svojim zaupanjem v pravičnost in velikodušnost fašistične
Ljubljana, junija.
Pred nekaj dnevi je bila deveta redna skupščina Kmetijske družbe v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik g. Ivan Pucelj. Po kratkem predsednikovem pozdravu, ki mu je sledilo či-tanje revizijskega poročila Zveze siovenskih zadrug o poslovanju od leta 1938. naprej, je družbeni ravnatelj inž. Ferlinc podal najvažnejše podatke o poslovanju.
Kmetijska družba je imela lani razmerno dosti blaga, ki je po odprodaji omogočilo-novo poslovanje. Svojim članom je priskrbela toliko kmetijskih potrebščin, kolikor je bilo v danih razmerah mogoče, in je tudi preprečila prekomerno podražitev teh potrebščin. Takoj je vstopila v zvezo z novimi dobavnimi viri na italijanskem trgu. Poročilo z zahvalo poudarja, da je Visoki komisariat v Ljubljanski pokrajini prerkrbel izdatno količino raznih kmetijskih potrebščin, in sicer umetnega gnojila, semena in rastlinskih zaščitnih sredstev. Zaradi pravične razdelitve teh oblastveno dodeljenih potrebščin je Kmetijska družba stopila v poslovno sodelovanje z Gospodarsko zvezo, ki ga želi še poglobiti, da se ustvari podlaga za enotno blagovno zadružništvo. Zaradi preskrbe članov s kmeti j-
Orobee vesti
Stroji i n možje so mobilizirani za žetev. Iz Rima poročajo: Žetev žita je za kmeta zmerom slovesen čas, zlasti pa še v teh časih. Prvo žito je dozorelo že pred dnevi. Hvala gre dobri organizaciji ljudi in strojev, da je v nekaterih južnih okoliših prvo žito že pospravljeno. Novi kruh bo že kmalu prišel na naše mize, a kar je še pomembnejše, med vojskujoče se vojake. Vsi kmetje brez izjeme že spoznavajo potrebo, da vestno oddajajo vke pridelke, ki presegajo družinske potrebe. Nad vse vestno izpolnjevanje zakonskih določb bo pospešilo dela okoli izročitve in bo olajšalo stroSfce in težavni prevez pridelka iz enega dela Itafije v drugega. Na ta način bo tudi preprečeno, da bi bilo potrebno zahtevati od. kmetovalcev ponovno oddajo. Pravično je spoznanje, da dobi delavec na polju večja sredstva za preživljanje. Med kmetovalci vladata že polna disciplina in spoznanj«, da se mora vsak kmetovalec spremeniti v vojaka in strogo izvrševati svoje dolžnosti.
Kunčja samica naj nima več kakor 6—S mladičev. Zgodi se, da je rejec zelo vesel, če mu samica povrže č n več mladičev. Veselje pa ne traja dolgo, ker že čez nekaj dni po skotitvi Te£i kakšen mladič onemogel sredi kletke, dan nato že drugi in tako naprej. Ne pomaga tudi nič, Ce takšnega mladiča, cfeneš nazaj v gnezdo, ker ga kmalu spet najdeš zunaj, če že medtem ni poginil. Samica take mladiče sama ven izbrca, da ji ostane le tisto število mladičev, ki jih lahko deji. Ce pa kljub velikemu številu ostanejo vsi mladiči, je vsa zalega slabotna in malo vredna. Strokovnjaki pravijo, da je treba samici pustiti le špst d® osem krepkih mladičev, ostale pa uničiti, čeprav seveda vsak rejec tega ne stori zlahka. Pri uničenju je treba paziti1, da ne uničiš prav vse samice, samce pa pustiš, kar je važno, če hočei? od mladičev odbrati plemenske samice.
Z letnim gnojenjem pospešnjeme rodovitnost sadnega drevja. Da se bo slabo rastoče sadno drevje okrepilo in nastavilo za drugo leto obilo cvetnih popkov, ga junija takoj po košnji pogno-jiimo z razredčeno gnojnico, ki smo< ji (todali kalijeve soli in superfosfata. Namesto kalijeve soli dodaš lahko lesni pepel'. TO tekočino nalivaš v luknje ali ptr v plitev jarek, ki si jih, odnosno ki »i ga napravila pod kapom sadnega drevesa.
Zalivanje vrta ob suši. Ce manjka vlage, zalivamo vrt s prestano vodo, ki, smo si jo ogreli v čebru in škafih na solncu-. V začetku maja zalih vaj zjutraj, ko pa začne vročina naraščati, zvečer.
Italije dajejo zgled Slovencem po pokrajini. Samo tako bomo vsi storili svojo dolžnost, le na ta način si bomo Slovenci ohranili nacionalni obstanek ter si ustvarili pogoje za boljšo bodočnost. Le če bomo delali tako, nam bo tudi Bog pomagal.
Jaz sam pa si bom z vsemi močmi prizadeval, da bom opravljal svoje dolžnosti in s tem pomagal tako celoti kot poedinim svojim rojakom in rojakinjam vseh stanov ter tako ustvaril tisto medsebojno zaupanje med oblastvi in prebivalstvom, kakršno je v teh težkih časih neogibno potrebno za naše življenje.
t
GOSPODARSTVO
skimi stroji je Kmetijska družba stopila v stik z neko novo domačo delavnico za takšne stroje, ki zdaj izdeluje za družbo žitočištilnike, repo-reznice, slamoreznice, mlatilnice, sadne mline iri podobno. Na ta način skuša nadomestiti stroje, ki so se prej uvažali. Kmetijska družba je lani prodala za blizu šest milijonov lir blaga.
Poročilo nadzornega odbora je podal predsednik tega odbora dr. Spiller-Muys. Dobiček blagovnih poslov in dobiček od posestev sta lani znašala 388.000 lir. Po poravnanju stroškov in po odpisih preostane čisti dobiček 84.000 lir. Predlog, da se od čistega dobička dodeli rezervnemu skladu 53.150 lir, skladu za zadružno propagando pa 20.000 lir in da se zadružnikom vrne pet odstotkov od njihovega prometa v višini 11.480 lir, je bil soglasno odobren. Prav tako je občni zbor odobril računski zaključek in podelil razrešnico upravnemu in nadzornemu odboru.
Pri .nadomestnih volitvah so bili izvoljeni za člane upravnega odbora: Ivan Hočevar iz Strug, France Novak iz Notranjih goric in Globevnik Ivan iz Škocjana. Namestnika sta Jakob Modic iz Bresta in Albin Pisanski od Sv. Križa. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Anton Meden iz Begunj in Ivan Remžgar iz Loga, namestnik pa je Martin Horvatič iz Kočevja.
Zalivajmo poredko, a takrat temeljito, da pride vlaga dovolj globoko do korenin.
Nadomestek za modro galico. Te dni je prispela v Novo mesto prva pošiljka škropiva za vinograde. Škropivo, ki je dober nadomestek za modro galico, prejemamo vinogradniki pri novomeški Kmetijski nabavni zadrugi. Vinogradniki iz občin Novega mesta, Smihela-Stopič, St. Petra, Brusnic, Ajdovca, Toplic in Prečne prejmejo pri zadrugi za vsak hektar svojih vinogradov po 31 kg škropiva, od tega pa od zdajšnje prve pošiljke le 60 odstotkov, ostalih 40 odstotkov pa prejmejo v teku meseca junija. To količino prejmejo vinogradniki na podlagi potrdil, ki jim jih morajo izstaviti občine, na katerih ozemljih leže njih vinogradi. Iz potrdil morajo biti razvidne natanke površine vinogradov. Vinogradniki, ki imajo vinograde v več občinah, morajo predložiti potrdila vsake občine, v kateri imajo svoje vinograde. Prejem nadomestka morajo potrditi vinogradniki z lastnoročnimi podpiši, zato naj pridejo osebno po škropivo.
. Ali se reja kokoši izplača. Najbolj se izplača kmetu, ki ima možnost, da se kokoši delno same preživljajo na razsežnejšem zemljišču. Seveda pa ne sme imeti preveč živali. Za meščana "?e reja kokoši izplača le, če razpolaga z odpadki, primernimi za kokošjo hrano. Ce te možnosti ni, opusti rejo. Z le kupljeno krmo reja kokoši ne prinaša koristi. Moraš pa seveda tudi gledati na red im snago pri živalih, če hočeš od njih imeti koristi. Meščanska gospodinja, ki si ni čisto na jasnem, ali je reja kokoši dobičkonosna, naj kar nekaj mesecev natanko zapisuje izdatke in dohodke, pa bo videla, kako je s kokošjo koristnostjo.
Seno za kunce ovFaži z nekoliko slano \odo.
Kunci naj dobivajo hrano dnevno trikrat, tn sicer rt dno vsak dan ob določenem času. Enkrat dnevno jim daj poleg drugega tuffi suhega s»na ali otajve. Nekateri rejci pravijo, da je najboljše dajati sohoi krma kuncem: zjutraj, ker jo tedaj, najrajši jedo. Ker se poleti ne lotijo raidi -sike krme, ki je sicer zdrava zanje, priporoča neki "ejec, da se seno- nekoliko ovlažt z vodo; ki je nekoliko1 oso-ljena+Seno kakor tudi zeleno krmo poftladftji kuncem v jasli. Za! druga krmo pa imej posodo-, in sicer je najfeoljža takšna, da je kunec ne more prevrniti in ne v njej stati. Snaga1 pri. krmljenju je za zdravje živali varžna zadeva. Naj ponovno opozorimo, da je onesnažena, sparjeoa,. ovela in gnila zelenjad kuncem škodljiva. Tudi mokre ze-
lenjadi jim ne dajaj, čeprav so nekateri mišljenja, da ni tako zelo škodljiva. Nič te ne stane, če si previden.
Krastače so koristne živali. Krastača (krota) res ni lepa žival, toda je zelo koristna, čeprav preganjana izločuje strupen sluz, ki pa ie škodljiv le, če pride na oči ali usta. Krastača živi največ od polžev slinarjev, velikih vrtnih škodljivcev, in od raznega drugega škodljivega mrčesa, škodo bi krastača napravila kvečjemu v čebelnjaku, toda samo tedaj, če sega deska nasednica od panjskih brad do tal. Na ta način lahko pri-kobaca do žrela in se nažre čebel. To pa lahko preprečimo, če pa se gostijo pred čebelnjakom z mrtvami čebelami in troti, je pa samo koristno. Krastač torej ne ugonabljajte!
Kunec je dober za zakol šele, ko šteje pet mesecev. Mnogi koljejo kunce že, ko dosežejo tri mesece starosti. To ni pravi čas. Njih meso je še zelo vodeno in prazno. Dobro je meso šele, ko doseže živalca vsaj pet mesecev, še boljše je meso pri šestih do sedmih mesecih. Preko sedem mesecev pa ne vzdržuj kunca, ker potrebuje mnogo krme, a prirastek mesa je- majhen. Pred nameravanim zakolom kunca pitaj vsaj dva tedna.
Za doječe kunčje samice sta najboljša zelenjad regrat in trpotec. Gotovo je zelo važno, 6a doječo kunčjo samico pravilno krmiš. Od pravilnega krmljenja je dovolj mleka in mladiči so čvrsti. Doječo samico moraš mnogo bolje hraniti kakor ostale živali. Zlesti jim dajaj zmerom regrata in trpotca, ki vsebujeta mnogo beljakovin in rudninskih snovi, kar povečuje množino mleka.

Domači zdravnik
Prti« pemuč pri bljuvanju
Bljuvanje navadno ni bolezen zase, temveč spremlja dolgo vrsto drugih bolezni. Zelo pogosto pa je bljuvanje znamenje pokvarjenega želodca, to je želodčnega katarja, ki ga povzroči želodcu neustrezajoča hrana. V takem primeru se pojavi slabost takoj po jedi. V želodcu človeka tišči in vzdiguje se mu, nato pa se začne bljuvanje. S teirf je navadno reč končana: jed, ki želodcu nj prijf,, se izloči, in človeku odleže.
Druga pa je zadeva, če se človek davi in ve more bljuvati, pritisk v želodcu pa tudi ne odneha. Takrat je treba bljuvanje in s tem izpraznitev želodca pospešiti na umeten način: boinlku čta& piti kolikor mogoče dosti tople vode. To nagi« pomaga.
Razume se seveda, da je želodec po bljuvanji! potreben miru in obzirnosti. Post je najboljše sredstvo, če je otrok žejen, mu daS malo čaja. Potem pa mu daješ najprej sluzavo hrano, dokler se želodec toliko ne okrepi, da spet prenese tudi ostalo hrano.
Dostikrat pa se zgodi, da je bljuvanje posledica zastrupljenja. Zastrupitev želodca s pokvarjeno hrano ugotoviš po tem, da ne oboli samo en član rodbine, temveč več izmed nj?h fn vsi kažejo iste bolezenske znake. Tudi tu ravnaš tako, kakor smo gori povedali: z obilnim uživanjem topSe vode umetno izzoveš bljuvanje, potem pa moraš seveda takoj po zdravnika.
Primeri pa se časih, da človeku po jedi ni dobro, ne da bi ga naganjalo k bljuvanju. Pelja se mu, v ustih ima kisel okus m v želode* ga ne prijetno žge. To je tako imenovana- zgaga. Pojavi se rada ob prazničnih dneh, ko se človek ČObregat preobilo naužije, kar pa sicer zdaj ni verjetno.
Morda je ta aH oni že opazil, da začno psi včasih z veliko vnemo hlastati travo. V žefodcu Imajo namreč preveč kisline, kar jim ne de dobro, in jo skušajo odpraviti z uživanjem trave, ki vsebuje kalijeve in apnene soli. S tem izrazna jo preobilico kisline. Podobno ravnamo mi ljudje: vzamemo namreč žgano magnezijo in dvojnoogljiRo-vokisli natron, zmešano .v enakem razmerju na konici noža. To je docela nedolžno, a zanesljivo" sredstva za ureditev prebave. Ti dve snovi sta tudi glavni sestavini raznih dragih praškov za prebavo, ki jih dobiš v trgovini pod ravnovrstnimi imeni.
če se kožni rak začne pravočasno zdraviti, je navadno ozdravljiv. Navadno pridejo za kožnim rakom oboleli bolniki k zdravniku, ko jim je rak napravil že veliko rano. Rak, ki je že tako zelo napredoval je' pač težavno ozdravljiv.. Vsak čir na koži, ustnici, sluznici jezika ali ustne votline, ki se kljuh primernemu zdravljenju ne zaceli v treh tednih, je sumljiv. Vsak tak bolnik naj se da preiskati od zdravnika. Rak v začetnem- stanju je skoro zmerom ozdravljiv, žal le, da so ljudje v takih primerih po večini lahkomiselni in čakajo tako dolgo, da je prepozno.
Delo Kmetijske družbe v preteklem letu
FIEf.n • ZGODOVINSKI ROMAN |
DVE LJUBEZNI
»Neumnosti, gospodična, sama znam skrbeti za svoje otroke. Ivan, dvignite Jurčka in konec besedi!«
Ko so se po dolgi vožnji ustavili pred cerkvijo in so šli ostali k maši, je Eliza sedla na klop v kotu pokopališča. Maša se je bila že začela. Iz cerkve je donelo petje in glas orgel. Eliza je bila še vedno razburjena in utrujena. Zaprla je oči, a jih je takoj spet odprla, ker je zaslišala korake.
Vojvoda je hitel iz cerkve in na rokah je nesel Jurčka. Stekla mu je naproti.
»Položite ga vznak na travo, gospod vojvoda.« Odpela mu je obleko in mu pridržala glavo, ko je bljuval.
»Videl sem, kako je prebledel; takoj sem ga dvignil in ga ponesel ven,« je medtem razlagal vojvoda. »Kaj mu je? Zjutraj je bil popolnoma dober.«
»Pričakovala sem to,« je odvrnila Eliza. »Vozili smo se v tej vročini in prahu, in sedel je na prvem sedežu.«
»Tega ne bi bili smeli dovoliti. Kako to, da ni imel prostora na zadnjem sedežu?«
»V našem vozu je bilo dovolj prostora. A gospa ga je hotela imeti pri sebi. Opozorila sem jo, da mu bo slabo, če bo sedel tam.«
Vojvoda ni odgovoril. Naglo je krenil proti gostilni, da bi poklical voz. Eliza je ostala pri otroku in si želela, da bi se vrnil, preden bo maša končana. Kmalu se je vrnil, in položili so Jurčka na voz.
»Vse bom uredila sama,« je dejala Eliza, ko je oče neodločno obstal ob kočiji. »Ni treba ostalim kaziti veselje.«
»Da.« Čemerno je bobnal s prsti po vratih kočije, »tako bo najbolje. Z vojvodko sva bila vsako leto skupaj na božji poti, in ne bi rad prišel zdaj ljudem v zobe.«
Pokimal je vozniku, naj požene, in dolgo zrl za izginjajočo kočijo.
Proti večeru je Jurček zaspal, in Eliza se je sama sprehajala po terasi. Hiša je bila tiha in prazna. Naenkrat pa je zaslišala drdranje kočije, in že so otroci hiteli k njej.
»Gospodična, gospodična, poglejte!« so klicali in ji ponujali spominčke, ki so jih bili kupili zanjo in za Jurčka. Eliza je upala, da bo šla vojvodka takoj v svoje sobo. Obstala pa je na dvorišču ter se ozirala po svojih hčerah, ki so brž stekle od nje k vzgojiteljici.
Eliza in dekleta so bile že v veži, ko se je z dvorišča zaslišal krik, ki jim je segel do kosti. Po vsej hiši se je razlegel histeričen vojvod-kin krik, napol smeh, napol jok.
»Ne, ne dotikaj se me, Teo!« je kričala. »Pusti me, naj me pretepajo. Vajena sem tega. Zdaj pa mi je dovolj! Videl boš!«
Eliza je s trudom spravila otroke v učilnico. »Pojdite se najprej lepo umit,« jim je prigovarjala. »Potem bomo pred večerjo še malo brali.«
»Ne gremo od vas, gospodična,« so prosili. »Ne veste, kaj se je zgodilo? Mama je bila danes tako čudna.«
»Gotovo j.e bila le utrujena.« »Kaj še! Slišala sem jo, ko je rekla očku, da se bo ubi...«
»Pst!« Eliza je položila prst na Izabelina usta. »Najbrže nisi dobro slišala. Zdaj pa .pojdite v svoje sobe!«
Otroci so večerjali sami, potem je Eliza poslala mlajši deklici spat, starejši pa v drugo sobo, da bi se še malo učili. Vedela je, da bo vojvoda še prišel. Ko pa je prišel, mu ni upala pogledati v oči. V somraku se je zdel njegov obraz mrtvaško bled. Prestrašila se ga je.
»Ah, gospod!« sklonila se je k njemu, da sta se jima obraza skoro dotikala. »Povejte mi vso resnico! Menda se ni...«
»Ne,« je odkimal. »Ni se ranila. Ne vem, koliko ste slišali, a hvala Bogu, otroke ste pravočasno odvedli.«
Šepetaje ji je pripovedoval o ponesrečenem samomoru. Pograbila je bila arabski meč, ki je
kot okras visel v salonu, a ji ga je še ob pravem času iztrgal.
»Kaj pa imate vi, gospod?« pokazala je na roko, ki jo je držal v žepu.
»Oh, nič posebnega!« Potegnil je roko iz žepa in Eliza mu je vsa zmedena položila roko na prste. »Za božjo voljo, menda ne bo nič hudega?«
»Staro železo je ostrejše, kakor sem bil mislil.«
Ni mogel odtegniti obvezane roke, in tudi Eliza ni imela moči, da bi odtegnila svojo.
»Gospod vojvoda!« je dejala tiho, »povejte mi odkrito, ali sem se kakorkoli pregrešila! Prosim vas!«
»Vzrok je veliko globlji, gospodična. Vaše besede in vaša dejanja so skoro brez pomena.« Popravil si je lase s potnega čela. »In končno leži vse to na meni.«
Eliza se ni upala odgovoriti.
»Pregrob sem bil danes z njo. A ko sem videl otroka, kako mora trpeti zavoljo njene i bedaste ljubosumnosti, se nisem mogel prema- J gati. Rekel sem ji... Sam ne vem več, kaj j vse sem ji bil rekel. Če bi to ne bil prav Jur- ' ček, pred katerim imam že tako dovolj slabo ; vest... Rad bi, da bi se ubožec čim manj j pokoril za grehe svojih staršev.«
Utihnil je, in Eliza je bila tako previdna, da je tudi molčala.
Jurček mu je bil pač živ simbol ugašajoče ljubezni, ki je za trenutek znova vzplamtela. Bil je poslednji onemogli poskus, s katerim je hotela vojvodka dokazati, da še vedno lahko razneti tleče oglje.
Naposled je Eliza odkrito izpregovorila: »Kaj naj storimo, gospod vojvoda? Tako ne j more iti dalje, — ne z njo, ne z nami, ne z j menoj in ne z otroki.«
Slab zamah z roko je bil ves njegov odgo- > vor. Ona pa je nadaljevala:
.»Najboljše bo, da odidem. Morda jo bo to | pomirilo. Morda se boste potem zopet kako i sprijaznila.«	i
»To je nemogoče!« Njegov glas je že zopet ; zvenel zapovedovalno. »Kar je mrtvo in poko- ■ pano, se ne da več obuditi v življenje. Ne ! trdim, da nisem tudi jaz kriv. A jaz nočem ! biti mučenec, to prepuščam njej. Toda otroci, ; — ti imajo svoje življenje in ne smejo trpeti j zaradi grehov svojih staršev. Zavoljo njih in j zavoljo mene ne smete niti misliti na odhod.« j
»Gospa me ne mara. Prej ali kasneje se bo ; ponovila tragedija, ki se danes ni doigrala.«
»Torej vas prosim, da ostanete. Mar ne bi j prožili roke potapljajočemu se nesrečnežu? Ne ' bi pomagali ujeti živali iz pasti? In glejte, jaz'! tičim v pasti, v katero sem sicer šel prosto- j voljno, a čim bolj se je skušam osvoboditi, j
! tem tesneje se me oklepa. Da, kakor pogub-
| ljencu v peklu mi ie, — pa če verjamete v j pekel ali ne.«
»Ne govorite tako! Kaj naj vam odgovorim na vse to? Vem le, ca vas ljubi, in če vas rnuči, vas in druge, je to le zato, ker tako strašno hrepeni po vas.«
Utihnila je, boječ se, da ni zašla predaleč.
»Imate prav, gospodična Deportova. Iz-kvarjena ljubezen je hujša od razjedajoče bolezni.« Pokril si je obraz z dlanmi.
»Ne bi bila smela govoriti o ljubezni, prosim vas, da ne misliti več na moje besede,« je tiho dejala Eliza.
»Ne prosite me tega! Z vso hvaležnostjo bom pomnil, da ste v moji nesreči čutili z menoj. Danes, ko sem preprečil katastrofo, se nisem upal ostati sam. Prišel sem k vam, kakor prihajam tolikokrat, Jto me je strah gledati v bodočnost.«
Še vedno je držal roke na obrazu, a njegove besede so ju tako zbližale, da je Elizino srce divje utripalo.
»Zdi se vam malenkost,« je nadaljeval čez trenutek, »prositi v lastnem domu za trohico miru. A kje je moj mir? Tu stojim kakor bik v areni, ki ga z udarci spravljajo v besnost. Nekoč bo pritekla kri iz rane. In te"a dne se bojim.«
Počasi se je vzravnal in njegova telesna iripfi je zopet napolnila vso sobo. »Tako, zdaj veste vse,« je dejal.
»Včasih je bolje pozabiti to, kar vemo,« je odvrnila.
»Niste mi še odgovorili, ali ostanete. Ta saj ne boste odšli in odvzeli meni in otrokom poslednje opore, ki jo še imamo?«
»Težko se vam je upirati. A hudo se je boriti zoper žensko ljubosumnost. Bog ve, da ji nisem dala najmanjšega povoda za to, razen da sem si pridobila naklonjenost otrok in vaše — vaše zaupanje. To pa je v njenih očeh neodpustljiv greh. če bi morala ostati na vašo zahtevo...«
»Na mojo prošnjo, gospodična Deportova! Glejte, Izabela in Luiza bosta kmalu dorasli in rad bi, da bi odrasli otroškim letom brez hudih pretresov. Pogosto menjavanje vzgojiteljic slabo vpliva na otroke.« Prožil ji je roko: »Če ostanete pri nas do Izabeline poroke, vam zagotovim dosmrtno rento. A tega ni treba praviti vojvodki. Dal vam bom pismeno zagotovilo, ki ga bo overil in podpisat advokat.«
»Nikar, gospod vojvoda! Prosili ste me, naj ostanem. To mi zadostuje.«
Njen odgovor mu je segel v srce. Čutila je to, še preden je izpregovoril.
»Ko govori srce, ni mesta besedam o nagradi. Lahke noč, gospodična. In verjemite mi, da je ljubezen najvišja nagrada.«
8.
Na videz se ni nič izpremenilo. Bližala se je zima. Vojvoda je zdaj pa zdaj šel v Pariz in se vrnil, vedno enako eleganten in ljubezniv, poln ljubezni do otrok in ves pozoren do vzgojiteljice. Vojvodka pa se je vsak dan bolj ogibala učilnic in otrok. Zapirala se je v svoje sobe in njen obraz je dobival mučeniški izraz.
Vendar je Eliza čutila, da se je v njej sami ne^aj izpremenilo. Po tistem zaupnem razgovoru z vojvodo je bila vsa drugačna. Prej je vladal v njeni glavi in v njenem srcu popoln red, zdaj pa je bila vsa zmedena. Da ljubi poročenega moža, tega si ni smela, ne upala priznati. Zavedala se je svojih dvaintrideset let, zavedala se je, da je stara gospodična, nevedna in neizkušena v ljubezenskih zadevah. Mislila je, da je čustvo, ki jo navdaja, le ponos nad tem, da se je takšen moški v uri nesreče obrnil do nje, čeprav ne bo mogel biti nikoli, njen. A kako naj si potem razloži ta čudna, neprestano se menjajoča razpoloženja, te nagle prehode h najbolj črnega obupa v največjo blaženost?
»To vendar ne more biti ljubezen,« je mislila. Od njega ni želela dr ;a kakor nagel blesk usmeva, razumevajoč pogled, nedolžna šalo, ki je le njima kaj pomenila, čemu snloh misliti na ljubezen? Vendar so ji bile stalno v mislih njegove zadnje besede: »Ljubezen .e najvišja nagrada ...« To pa je lahko pomenilo vse ali nič.
Le ob srečanjih z vojvodko se je zavedala svoje nove moči. Ni ji bilo več mar, naj jo jo hvalila ali grajala. Mirnodušno je poslušala ukore in sumničenja. Njena mirnodušnost j« še bolj dražila gospo, toda od ponesrečenega samomorilnega poskusa Eliza ni mogla ne ao-čustvovati, ne jeziti se na žensko, ki ni imela v sebi niti trohice ponosa in osebnega dostojanstva. Spoštljivo je poslušala njeno sitnarje-nje, očitke in vzdihovanje, duša pa ji je bila polna hladnega prezira.
»Ni vzgojiteljice, ki bi bolje in z večjimi težavami opravljala svojo službo,« si je govorila. »Štiri in pol leta sen že pri hiši in niti z besedico se nisem pregrešila zoper njo. Blazno je ljubosumna, in ^icer zato, ker si noče priznati, da ga izgublja po svoji krivdi. Jaz grem svojo pot, a služabniki naj klepečejo in šušljajo, kar hočejo! Ponižati se ne. dara, tega veselja jim ne bom pripravila.«
Eliza sama ni bila hudobna, zato ni poznala moči klevete. A kleveta lahko zagrabi človeka, ki jo omalovažuje.
Zato je biia Eliza docela nepripravljena na udarec, ki jo je zadel.
Počitnice so minile brez posebnih prigod. Eliza je imela zdaj napornejšo službo, ker so se vrnila iz samostana tri starejša dekleta in bila izročena njenemu nadzorstvu.
za mladino
d)® Iow<§dd
Podkarpatska pravljica
Neki cigan je imel roke, kakor bi bile namazane z lepilom, česarkoli se je dotaknil; vse se je prilepilo nanje. Nekoč ga je poklical k sebi trgovec in mu rekel:
»Cigan, v hlevu imam vranca. Ukradi mi ga nocoj! Če se ti to posreči, je tvoj, sicer boš tcpen!«
»Dobro,« je dejal cigan in šel. Gospodar je dal v hlev tri hlapce: enega je posadil na konja, drugi je držal konja za uzdo, tretji pa za rep.
Cigan se je preoblekel v staro žensko, si kupil v gostilni steklenico žganja in šel, ko t>e je zno-čilo, k trgovčevemu hlevu in prosil za prenočišče. Hlapcem se je atarka smilila in so jo pustili v hlev. Tam se je brž zagrbela v slamo in kmalu začela smrčati. Zdajci so hlapci zavohali žganje. Poiskali so starkino steklenico in začeli piti. Ko so se napili, so zaspali. Zavalili so se na ilamo in zaspali kakor ubiti. Stara ženska pa je vstala in odvedla vranca iz hleva.
Zjutraj je pogledal gospodar v hlev in zakričal: »Salamenski cepci, saj vam je tat ukradel konja!«
»Kaj je ukradel?« so debelo pogledali hlapci. Ozrli so se tja, kjer bi bil moral stati konj in videli prazen prostor.
Gospodar je dal poklicati cigana in rekel: To se ti je posrečilo. Zdaj pa nova stava: do jutri vzemi moji ženi zlati prstan! če ga odnešeš, bo tvoj, če ne, mi boš vrnil konja in boš za nameček še tepen!«
»Poskusim!« je rekel cigan in šel.
Trgovec je bil vesel. Bal se je le za prstan, zato ga je ženi vzel in ga nataknil sebi na mezince, ko sta šla spat.
Ponoči je cigan zlezel skozi okno v spalnico in se potuhnil pod gospodarjevo posteljo.
Zjutraj se je trgovec zbudil in pogledal mezinec: prstan je bil še na njem. Vstal je ga dal ženi: »Drži ga, ženka, se grem umit!«
žena je bila še zaspana, samo na pol je odpila oči, vzela prstan in ga stisnila v pest.
Ko je gospodar šel, je eigan še malo počakal, potem pa je tiho zlezel izpod postelje in rekel s trgovčevim glasom: »Daj mi prstan, ženka. sem se že umil.«
ženi ni niti odprla oči, Sala mu je prstan in cigan je izginil z njim skozi okno kakor duh.
Kmalu pa se je trgovec vrnil:. »Daj mi prstan, ženka!«
Žena je bila nejevoljna: »Saj sem ti vendar pravkar dala.«
Gospodar je kar cepetal oc? jeze, toda nič se ni dalo narediti, izgubil je stavo!
Spet je dal poklicati premetenega cigana in mu je rekel jezno: »Zdaj moraš ukrasti mojo ženo, sicer mi vrneš konja in prstan!«
»Dobro!« je rekel cigan, »ukradeni tudi vas, gospod!«
Tisti dan je bil v mestu sejem in trgovec se je peljal s svojo ženo tja. Tudi cigan se je odpravil na sejem, kjer je kupil par lepih čevljev. Potem pa je prežal na trgovca. Ko je videl, da se vrača, ga je prehitel, vrgel na cesto en čevelj in nekoliko dalje še drugega, sam pa se je skril v votlo vrbo.
Hlapec, ki je vozil trgovca, je zagledal čevelj, a je zamahnil z roko: »Kaj bi s teboj, če nimam drugega za par!« Pa je peljal dalje. Ko je pa zagledal še drugi čevelj, je ustavil, skočil s kozla in šel peš po prvi čevelj.
Cigan pa je medtem brž skočil na kozla in pognal konja, da se je kar kadilo za njim. Trgovec je zaklical vozniku, ker je mislil, da je na kozlu spet hlapec: »Kaj pa misliš, da tako podiš? Ali si znorel?
Cigan se je obrnil in pokazal zobe: »To sem jaz, gospo«!! Ukradel sem vašo ženo, ukradel sem tudi vas, kočijo in konja!«
To je bilo presenečenje! Trgovec se je moral s ciganom poravnati. Kupil mu je gosli in rdeče hlače. Odtlej ni cigan več kradel, temveč samo liodil po vaseh in igral na gosli.
Ženski vestnik
Za kuhlnfo
Kunčje meso v paradižnikovi omaki. Na koščke zrezanega mladega kunca prepraži na žlici r lasti z eno sesekljano čebulo, da lepo zarumeni. Vmes napraviš posebej omako iz treh žlic paradižnikove mezge, timeza, kadulje, ene žlice sesekljanega petršilja, zaliješ s kozarcem vina in majhno količino vode in pridaš še sesekljana kunčja jetra. To omako poliješ po kunčjem mesu in dušiš pokrito do mehkega.
Čebulna juha. četrt kilograma sesekljane čebule zarumeniš na treh dekagramih masti, pride-neš tri dekagrame enotne moke in ko je ta oora-žena, zaliješ z vodo in opopraš. V juho daj na kocke zrezan krompir.
Mnogo masti prihranimo, če zabelimo kuhano zelenjavo šele tik pred tem, ko jo nesemo .na mizo.
Juha s sirom. Iz dveh dekagramov masla in treh dekagramov moke napravi svetlorjavo prežganje, katero vliješ v kostno juho ali pa kar v vodo. Vre naj pol ure. Nato dodaj nastrgan bohinjski ali pa nastrgan parmski sir. V juho zakuhaš drobne testenine.
Ceneni kropipirjevi štruklji. Skuhaj kilogram krompirja, olupi in pretlači. Dodaj potrebno količino soli, malo smetano, ki jo pobereš z mleka (ali pa eno žlico smetane v prahu), eno jajce, nastrganega parmskega sira in toliko enotne moke, da dobiš tako trdo^testo, kakor je potrebno za cmoke. V moko zamešaj prej prav malo jedilne sode (za noževo konico). Testo izoblikuj v podolgasto debelo klobaso, zavij v prtič, ki si ga zmočila v vroči vodi, in kuhaj pol ure. Kuhano razreži na podolgaste rezine. Te štruklje daš kot dodatek h kakšni omaki ali pa jih zabeliš in potreseš s parmskim sirom.
Marmeladni zavitek. Kakšnih 30 dekagramov enotne moke, malo sladkorja, malo sirovega masla, eno jajce, malo mrzlega mleka in en pecilni prašek zamesiš v srednje trdo testo. Pokrij in pusti pol ure počivati. Nato testo razvaljaj za pol prsta na debelo, namazi z marmelado (tudi kak drug nadev je dober, če ga imaš), zvij, po-maži po vrhu z mlekom in rumeno speci.
Hladna fižolova omaka. Za izpremembo je taka omaka prav primerna, četrt kilograma tižola kuhaj z lovorjevim listom, čebulo, česnom in soljo. Potem ga pretlači, dodaj olja in kisa, nastrganega hrena in nekaj gorčice. Namesto hrena in gorčice prideneš pretlačeno sardelo. Na koncu jed opopraj.
Koristni nasveti
Za lepo polt je potreben predvsem red v hrani. Jej zmerom v istem času. Jej počasi in jed skrbno prežveči. Med jedjo ne pij mnogo. Giblji se čim več na prostem in pazi, da se pri telesnem kakor duševnem delu ne preutrudiš. Umivaj se zjutraj s hladno vodo, ker po topli vodi postane obraz uvel. če imaš občutljivo kožo, se umivaj po možnosti z deževnico. Ko se umiješ, si otri obraz z brisačo, kar pospeši kr^ni obtok.
Sredstva proti piku mrčesa. Proti pikom čebel, komarjev stenic in podobnega mrčesa je najboljše vodeno steklo. Če te piči muha namaži ranico s salmiakom.
Najboljše lepilo za domače potrebe je vodeno steklo ki tudi ni drago. Prav dober kit za porcelan pa je mešanica enega dela sirnine (kazeina) in štirih delov vodenega stekla. S tem namažeš razpokline porcelana, ki jih potem dobro stisneš skupaj.
Ce je jed preveč osoljena, kuhaj v njej srebrno, žlico, pa se bo prevelika slanost omilila.
Poravnajte naročnino!!!
Po Steubnu:
Povest iz prve indijanske vojne za Ohajo
»Ti divjaki torej streljajo na vse, kar nosi drugačno kožo od njih, pa naj že bo človek ali žival. Ti divjaki kolnejo in popivajo in kakor hitro ugledajo Indijanca, streljajo vanj, če pa so Indijanci v premoči, strahopetno pobegnejo. Kadar se potem pošteni in miroljubni ljudje tod naselijo, morajo trpeti za grehe takšnih divjakov. Da, ml kmetje se moramo pokoriti za tisto, kar so falotje tod že zagrešili. Ljubi Bog, sedem Indijancev brez pravega vzroka ubiti samo zato, ker so rdeče polti, vpije do neba! Kako le more Dane Bun tam doli v vasi vse to mimo pripovedovati, kakor da je pobil nekaj muh! — To je tisti slavni stezosledec!«
»Dane Bun je mnogo videl in doživel. Ta ne nosi svojih čustev na jeziku. To je mož, verjemi!«
Pogovor obeh bratov je prekinil hrum onih mož, ki so se prikazali iz gozda, že medtem ko se je pogovarjal s Hmekom, jih je Mirko pre-štel, ko so se s truščem pojavili. Bilo je sedem precej razcapanih gozdnih postopačev, lovcev zaradi krzna. Videti so bili razgreti in razburjeni. Vsi so bili bolj ali manj pijani, njihova obleka je bila še slabša in bolj umazana, kakor je sicer v navadi pri te vrste postopačih. Po večini so nosili platnene suknjiče in hlače, nekateri pa so imeli tudi kose indijanskih oblačil na sebi. Mirka je najbolj zgrozilo, ko je videl, da imajo skoraj vsi za pasom sveže indijanske skalpe. In tudi prelepi plašč iz jelovine, poslikan in tkc.n po načinu Indijancev, plašč, ki ga je imel eden izmed lovcev ograjenega, se mu je videl ukraden.
»Aha, to je tisti prijatelj rdečekožcev,« je zavil po svoje eden izmed postopačev. Ni se povsem
varno držal na svojih nogah in se je moral upreti ob svojo puško, ko je gledal v Mirka.
»Da, to je on.« Opletajoč se je stopil proti Mirku: »Varujte se — hik — varujte, prijatelj — prijateljček! Ako — hik — pridejo Lenapi in če — hik — vi ne boste — na naši strani!«
Mož, ki je to govoril, je potem nadaljeval še nasproti Hineku, katerega, je smatral za Mirkovega soseda: »In če boste vi držali z njim, dragi prijatelj, potem se bo zgodilo, da — potem se bo prav lahko zgodilo, da bo — hik — rdeči petelin zakikirikal na vaših strehah!«
Med tem ko se je govorniku ves čas kolcalo, eo njegovi spremljevalci vsevprek pritrjevali: »Tako je, kar povej mu v obraz, Ben!« Ti si naše -sorte mož! Tisto pa tisto, rdeči petelin bo zapel!«
Lokavo bliskajoč z očmi je mož, ki smo ga pravkar spoznali za Bena, nadaljeval nasproti Mirku: »Čuli smo, da imate tu v svoji bajti mnogo lepe kožuhovine. Dovolite — hik — predragi gospod, da malce pokukamo noter. In če nam jih nekaj odstopite, hik — ne bomo več tako...«
Tisti trenutek pa je visok, krepak, črnolas tovariš potisnil Bena stran.
»Jezik za zobe, Ben, kakšne neumnosti gofljaš!«
Ben se je ob sunku domala zavrnil, a sta ga pravi čas pridržala dva njegova tovariša. Vsi so mrmrali, toda kakor je bilo videti, so vendarle priznavali črnolasca za vodnika. No, mož, ki je bil od sonca ožgan kakor cigan in je njegov obraz bi! poln gub in brazd, je bil res videti dovolj divji. Zdajci se je izprsil pred Mirkom:
»Jaz sem Bob Lajton, črni Lajton, da boste vedeli, dragi mož. Zdaj je vojna med rdečimi in belimi in mi smo čuli, da se nočete vi boriti z nami. Slišali smo, da so vam rdeči zagotovili svojo zaščto, mož. Prišli smo vam povedat, da je vsakdo, ki ne drži z nami, izdajalec. In mi bomo z njim ravnali tako kakor zasluži!«
»Tako je,« je zarjul eden izmed spremljevalcev, ki pa se je previdno držal v ozadju. »Izdajalci
spadajo na viselce. Pazite, da ne boste kmalu bingljali!«
»Mir, norec prekleti!« je nadrl črni Lajton svojega tovariša. Vodja te tolpe je bil očitno še najbolj trezen. Nadaljeval je:
»Danes smo dvanajst rdečih spravili s sveta, a bomo opravili tudi z vami, če boste pozabili, da je vaša polt bela!«
Mirko, ki se je doslej obvladal, saj je vendar spoznal, da ima opravka s pijanci, je planil pokoncu — nič manjši ni bil kakor črni Lajton — in črnolasca nahrulil:
»Koga ste umorili? Dvanajst rdečih? Na dan z besedo, kje se je to zgodilo?«
Bob Lajton je stal porogljiv in niti malo presenečen, pač pa so se njegovi tovariši kar nehote umaknili za nekaj stopinj, ko je nenadoma zrasla pred njimi mogočna Mirkova postava, šele ko je izpregovoril svoje besede, so spet pristopili bliže. Bob Lajton, ki je takoj sprevidel, da bi njegovi spremljevalci slabo odrezali pred Mirkom in njegovim bratom, jim je z obrazom namignil, naj molčijo. Toda preden je mogel to preprečiti, je že #začel Ben hreščati:
»To* je bilo pri obmejni gostilni. Dvanajst Indijancev, dragi gospod! Menili smo, da bo boljše, če se po spopadu odpravimo dalje. Toda oštir — to je mož, ta je mrliče lepo pometal v reko in je pogumno ostal dalje v oštariji. Ta se ne premakne! Strela božja, kako so babnice vreščale.«
Ben, ki se je polagoma iztreznjeval in se mu ni več kolcalo, se je strahotno zakrohotal in za njim je vsa tolpa tulila in se krohotala: »To je bila bitka, fantje! To je bilo maščevanje za Kresapove ljudi! Tako obračunamo z vsemi temi psi!«
Mirko, ki je bil nekaj trenutkov po prvih besedah o straSni bitki ves prepaden in je slutil najhujše, je bil zdajci pomirjen: tisti obmejni oštir — po imenu Gritjuz — je vedno bil Loganov prijatelj, toda nesrečne žrtve najbrž niso Loga-novi ljudje. No, sicer je pa razumljivo, da bi bila Logan in Tekumze Maj hitro opravila s to tolpo.
za ugankarje
9
Križanka
1 . 2
11
14
4	5
13
15 16
KWffl
Vodoravno: 1. Mesto ob Dravi na Koroškem. 9. Ideal s podobno drugo besedo. 10. Moškim rasejo pod nosom. 11. Slika in kip z besedo, ki velja za oba. 13. Vojaško orožje. 14. Dve krstni ženski imeni (prvo ima tri črke, drugo je slovensko ime). 17. Skrajšano žensko krstno ime (pet črk) + kaj v češčini. 18. Kraljevska igra.
Navpično: 1. Polbožansko žensko bitje, kakršna so častili stari Slovani. 2. Oznaka za sina, ki ga imajo starši le enega. 3. Prostor za trgovino ali kak drug obrat. 4. Italijanski spolnik. 5. Velika sibirska reka. 6. Pomanjševalna oblika za ograjen in lepo obdelan košček zemlje. 7. Gospodar, gospodarski upravitelj, kmetovalec. 8. Ptica, ki se tudi pri nas ustavi in ki jo lovci radi streljajo. 12. Mesto v Italiji ob reki Arnu. 15. Majhna glodalka. 16. Slovenski pisatelj, ki je pred nekaj leti umrl v Ljubljani.
Stopnice
1.	r o . . .
2.	. r o
3.	r o
4.	r o
1. Božjepotnik z drugo besedo. 2. Znan žeb-ljarski kraj. 3. Mestece blizu Niša. 4. Glavno mesto Egipta.
Dopolnilni stolp
Rešitev ugank iz št. 23. Križanka: vodoravno: 1. rojenice, 7. teza, 8. lina, 9. age, 10. os, 12. ner (Ren), 13. bik, 14. mi, 15. kra, 16. um, 17. cima, 19. G. S., 20. ukor, 21. rana, 22. utva, 23. dlan; navpično: 1. regiment, 2. ozek, 3. ja, 4. il, 5. cink. 6. energija, 7. tabu, 10. omika, 11. Simon,
17. cura, 18. Arad. — Stopnice: 1. Perun, 2, opeka, 3. šepet, 4. stope. — Posetnica: Cvet-« ko Golar. — Številčnica; ključ: šolar, pirat, sraka, borba, Košat; — Pregovor: Kakor si boš postlal, tako boš spal.
Pred dobrim polstoietjem je z risbami
napovedal letala, tanke in podmornice
i.
2.
3.
4.
5.
o o o o o
v
v v v v
1. Pripadnik majhnega slovanskega naroda. 2. Bitje, ki se od živali loči po pameti. 3. Obrtnik, ki pokriva strehe. 4. Slava z drugo besedo. 5. Vožnja po vodi.
Leta 1887. se je v Franciji pojavil risar Albert Robida, čigar slike so izšle v posebnem albumu, ki mu je Robida dal naslov »Vojna v dvajsetem stoletju«. Slike so zbudile splošno zanimanje, čeprav so se ljudje ob njih morda bolj zabavali, kakor jim pripisovali kakšno preroško vrednost. Gotovo jih ni bilo mnogo, ki bi verjeli, da se bo vse tisto, kar je umetnik Robida prikazal na svojih tedanjih slikah, sploh kdaj uresničilo.
Albert Robida se je rodil leta 1848. v Franciji, umrl pa je leta 1926. Njegov je oče bil navadni gozdni delavec, ki se je bil najbrž nekoč priselil v Francijo. Priimek Robida se glasi tako, kakor bi bil njegov oče iz slovenskih krajev. Risar 11-bert Robida je kot umetnik imel že svoj slove3, ko mu je nekoč prišlo na misel, kako Di upodobil svet, kakršen naj bi bil po njegovi zamisli v prihodnjem stoletju. Zlasti je skušal prikazati način, kako se bodo v bodoče ljudje vojskovali, že leta 1883. je izdal izredno zanimiv album slik pod naslovom »Dvajseto stoletje«, s katerimi je naravnost na čudovit način uganil, kako bo človeštvo v bližnji bodočnosti v tehničnem oziru napredovalo. Vse, kar je Robida tedaj narisal v svoj album, se seveda še ni uresničilo, mnogokaj pa. Robida je med drugim na primer narisal že tedaj, kako bodo nekoč po večjih mestih stale javne telefonske govorilnice, kako bodo brezžično po radiu oddajali poročila, ki jih bodo bodoči ljudje lahko poslušali na svojih domovih. To sta že dve reči, ki sta se v komaj nekaj desetletjih uresničili ln dosegli celo še večjo stopnjo popolnosti, kakor pa si jo je zamišljal Albert Robert v letu 1883.
Še mnogo neverjetnejše pa so se tedanjim Francozom zdele Robidove predstave, kakšna bo bodoča vojna. Ce gledamo tiste Robidove slika iz leta 1887., moramo temu duhovitemu slikarju pač priznati, da je bil naravnost prerok. Za primur naj opišemo vsaj nekaj njegovih slik o bodočem načinu vojskovanja. Na eni izmed njih vidimo bunker, kakor bi tej močni utrdbi, pod katero se skriva težko strelno orožje, rekli danes Iz majhne odprtine gleda konec debele topovske cevi z daljnogledom, za topom pa je posadka, ki polni top z granatami. Na to podzemsko utrdbo je narisan močan oklep, pod katerimi so topničarji na varnem.
Druga slika predstavlja ogledniško letalo kakor si ga je umetnik Robida zamišljal že tedaj, ko o letalih sploh še ni bilo ne duha ne sluha. Na
majhnem letalu, ki je sicer le malo podobno današnjim, je Robida narisal letalca, ki se j« bil dvignil nad sovražnikove postojanke in ogleduje, kaj počne nasprotna vojska in koliko je je. Letalec drži v roki dolgo brzojavno žico, da lahko sproti obvešča svoje vojaško poveljstvo, kaj sa dogaja na drugI strani.
Na naslednji sliki je narisana cela baterija daljnostrelnih topov z dolgimi vitkimi ^evmi. Topovi so postavljeni pod drevje, da bi jih sovražnik z zraka ne bi mogel opaziti. Poleg topov stoja na visokih podstavkih dolgi daljnogledi, obrnjeni proti sovražniku., čudovito pa si je Robida zamislil poveljevanje nad temi protiletalskimi topničarji. Nad topovi je visoko v zraku narisal letalo, ki je s poveljstvom tiste topničarske baterije spet v zvezi s pomočjo dolge brzojavne žice. Letalo ima očitno samo ta namen, da iz njega oglednik opazuje iz primerne višine sovražnika in nato poveljuje topničarjem, kam naj streljajo, kje so sovražnikove najobčutljivejše točke
Robida je potem na neki drugi sliki narisal kolesarski oddelek, oborožen z dolgimi sulicami, ki drvi v naskok. Za njim so na nekoliko vzvišenem prostoru močne podzemske utrdbe, lz katerih gledajo velikanske topovske cevi, ob strani j a čudovita, premikajoča se pošast, podobna nekaki želvi z debelim oklepom. To naj bi bil tank, kakor si ga je zamišljal Albert Robida. Na sprednji strani gleda izpod oklepa topovska cev, zadaj pa dva moža neseta težko granato, da jo potisneta v top. Oklepna pošast je na kolesih in zato lahko z ostalo vojsko prodira dalje. Zanimivo je naposled tudi to, da umetnik tega svojega tanka ni v sliki postavil na kakšno cesto, temveč kar zunaj na travnik.
Tudi na podmorniško vojskovanje Robida nI pozabil. Narisal je podmornico, ki napada sovražnikovo križarko. Robidova podmornica je podobna ribi mečarici, ki ima spredaj nekako žago. Posadko sestavlja en sam mož. Pravijo, da je ta podmornica natančno takšna kakor najnovejše japonsko podmorsko orožje,
čeprav vse tisto orožje, kakrfeio si je v svoji domišljiji predstavljal Albert Robida že v drugI polovici prejšnjega stoletja, seveda ni natanko takšno, kakr&jpga se vojske poslužujejo danes, je vendar le nekaj izrednega, da se je pred "5 leti našel mož, ki je v naprej videl, kakšna bo v bistvu vojna zdajšnjih časov.
BP^CJ
že ves dan so Mirka mučile nejasne mračne slutnje. Ko je zdaj izprevidel, da se je zaman bal, je čutil takšno olajšanje, da ga niti smrt dvanajstih Indijancev ni preveč potrla.
Popolnoma pa se svoje skrbi le ni otresel. Tako se mu je zdelo, da črnolascu ni povsem všeč kro-hotanje njegove tolpe, črnolasec je zdajci začpl svoje tovariše odrinjati in tirati da^je, kakor da bi se bal, da bodo kaj izdali. Brezobzirno jih je nahrulil. Enega izmed tovarišev, ki se mu je uprl, je tako silno udaril s pestjo, da je kar. klecnil. To je pomagalo. Mrmraje in spet zateglo prepe-vaje se je tolpa vlekla dalje proti naselbini ob Modri reki.
Preden je črni Bob Lajton spet stopil v gozd, je še enkrat grozeč z dvignjenimi pesti zakričal proti Mirku: »Posvarili smo vas, mož, čuvajte se!«
Trije njegovi spremljevalci so nato še enkrat pogledali izza dreves in še hitro ozmerjali Mirka, potem so po vrsti pili žganje iz čutare in s krohotom izginili v gozd.
Kakor hitro ni bilo nikogar izmed sedmih po-stopačev več videti, se je dvignil Hinek, ki je dotlej molče sedel in stiskal pesti. Mračno je dejal: »Takoj se odpravim za njimi« — Mirko mu ni branil. Hinek je stopil v gozd kakšnih dvesto metrov južneje od tam, kjer je vanj izginila tolpa. Skrit v gozd"i tišini ie potem previdno sledil druščini črnega Boba. Njegov brat je prav v nasprotni smeri stopal proti jasi. Tam je tik ob gozdu našel svojega sinka, ki se je lepo igral. Tu je bil vhod v maihno skalnato sotesko. Pred dvema dnevoma je Mirko našel sledove velikega medveda. Ne, medvedje tod niso napadali odraslih ljudi. Kako pa so se zadržali nasproti otrokom, tega Mirko ni vedel. Pospešil je svoje korake.
Medvedje
Medtem ko so postopači razsajali in grozili pred Mirkovo hišico, sta Logan in Tekumze sedela na padlem velikanu, drevesu na robu gozda. Zakrivalo ju je grmičevje. Molče sta opazovala,
kaj se tu dogaja. Navzlic precejšnji oddaljenosti sta lahko opazila, da tuji možje pretijo. Seveda, če bi bilo prišlo do spopada, bi bila čila Indijanca hitro planila Mirku in njegovemu bratu na pomoč.
Toda po nepotrebnem se Logan ni hotel prikazati, čeprav je v vročekrvnem Tekumzeju kar vrela kri. Logan je vedel, da je vojna neizbežna. Upravnik dežele je bil odklonil vse Kornstallcove ponudbe in zahteve. Logan ve, da je upravnik dežele že primerno obvestil graničarje, kako se morajo zadržati nasproti Indijancem. Ce bi se bil zdajle Logan prikazal onim sedmim divjaškim lovcem, bi neizbežno prišlo do borbe. Dobro je poznal takšne tiče. če pa ostane zakrit, je vedel, da ne bo hujšega kakor nekaj grmenja v besedah. Tako je tudi re3 bilo.
Ko so potem stezosledci odtavali dalje v gozd, je indijanski poglavar začel motriti zabavo malega Mirka, ki se je komaj nekaj metrov daleč od njega igral na robu gozda. Deček je bil namreč ugledal malega ježka. In ko je ježek začel pred otrokom bežati, je Mirkec z glasnim krikom hitel za beguncem. Živalca pa. se je zvila v klop-čič in otrok je ves presenečen in razburjen stal pred zagonetno kroglo z neštetimi ostrimi iglami, ki je pravkar še imela štiri čile nožice. Mirkec je strmel, mrmral in se glasno čudil.
Logan se je smehljal in je mislil na svojega sinka, ki je prav tako svetolas kakor Mirkec, toda kakšna štiri leta starejši. Tu moramo povedati, da Logan ni bil čistokrven Indijanec, marveč samo na pol. Njegov oče je bil že kot otrok ugrabljen pri napadu Indijancev na neko francosko družino.. Indijanci so ga potem v irokeškem plemenu vzgojili popolnoma po svojih šegah. Mlad se je oženil z lepo Mohikanko, njena družina se je po izčrpanosti tega plemena preselila k indijanskemu plemenu oneidskih Irokezov. Njun otrok se je imenoval Tagajutah, pozneje pa si je sam nadel ime Logan. Le tako si je mogoče razlagati, da je bil mladi poglavar miroljuben v velikem nasprotju z vročekrvnimi irokeškimi Indijanci,
katerim je poveljeval. Bil je po svoji mešani krvi sin dobrodušnega Francoza in pripadnice enega izmed najponosnejših in najpogumnejših indijanskih plemen. Logana je vedno precej vleklo k belcem. Ko mu je njegova prva indijanska žena umrla, si je poiskal belo nevesto. Tudi ta mu je pred dvema letoma umrla. Iz njunega zakona pa je izviralo »Drobno dobro sončece«, namreč njegov svetlolasi deček, na katerem domala ni bilo prav nič indijanskega, dasi je od sonca ožgan in v usnje oblečen popolnoma sličil polnokrvnemu indijanskemu mladeniču, v kolikor nisi videl njegovih svetlih las. .
Medtem ko je zadovoljen opazoval Mirkovega sinčka, je Logan smehljaje se mislil na lastnega fantka, katerega si je želel v nekaj dneh spet videti. Tekumzejevega brata je bil poslal k svojim pripadnikom z naročilom, da se takoj napotijo v šavansko mesto čilikot. čeprav Logan v nobenem primeru ni hotel sodelovati v vojni, je vendar vedel, da je v takšnih časih najboljše, če se Indijanec drži daleč stran na varnem pred belci. Bojevnikom se je hotel izogniti proti severu. Nadejal se je, da bo tudi svojega prijatelja Mirka pregovoril, da pojde z njim. Prav zaradi tega je na povratku od guvernerja k svojim Šavanom. napravil ta veliki ovinek. Ko je še razmišljal o besedah, s katerimi je hotel Mirka prepričati o njegovem nevarnem položaju, so bili nikoli mirujoči čuti preizkušenega lovca vendarle na preži. Nenadno plane indijanski poglavar pokoncu, neslišno napravi nekaj korakov ob robu gozda. Njegov mladi spremljevalec Tekumze se takisto zdrzne in sledi Loganu kakor senca. Spojita negibna kakor dva kipa. Nekaj kratkih trenutkov je Loganu zadostovalo: da, to je cvileče rohljanje medvedka. Ampak kjer je mladič, tam tudi mati ni daleč! Glasovi so prihajali od one strani, kjer se je igral otrok. Zdajci sta oba Indijanca čula otrokovo glasno in veselo vzklikanje: koliko čudežev v enem samem dnevu ... zdaj pa še takšna smešna žival.
SCBBPfi jj&OGDDllkdii) (kupotaf)
Napisal Victor Hugo
V noči 17. marca I. 1870. je kapitan Harvejr kakor po navadi vozil iz Southamptona v Guer-nesey. Megla je ležala nad morjem. Kapitan Harvejr je stal na mostišču parnika in oprezno vodil ladjo, zakaj zaradi noči in megle je bil razgled nemogoč. Potniki so spali.
»Normandija« je bi'a zelo velika ln morda najlepša poštna ladja, kar jih je opravljalo službo v Rokavskem prelivu; imela je 600 ton, dolga je bila 220 angleških čevljev, široka pa -25; bila je še »mlada«, kakor pravijo pomorščaki, štela ni niti sedem let. Zgradili so jo leta 1863.
Megla se je začela gostiti. Ladja je pravkar vozila iz ustja reke Southamptona na odprto raorje, bila je kakih 15 milj od rtiča Aiguiilesa. Vozila je zelo počasi. Bilo je ob štirih zjutraj.
Tema je bila nepredirna, kakor nizek strop je visela nad ladjo; komaj si razločeval vrhove jamborov.
Nič ni tako strašnega kakor taka slepa ladja, ki plove v noč.
Zdajci je vstalo lz megle nekaj črnega kakor pošastna plavajoča temna gora sredi pen, vrtajoča v temo. To je bilo »Marija«, velik parnik, ki je vozil iz Odese v Grimsby 500 ton žita; velikanska hitrost, silna teža. »Marija« je drvela naravnost v »Normandijo«.
Ni bilo možnosti, da bi se preprečilo trčenje, tako nenadno je stopila ladja iz megle. Taka srečanja so bliskovita. Nisi se še dobro razgledal, si že mrtev. »Marija« je plula z vso paro; zaletela se je »Normandiji« v bok ln jo razklala.
Sunek je celo njo ustavil: tudi ona se je poškodovala.
Na »Normandiji« je bilo 28 mož posadke, ena po*režnica ln 31 potnikov, med njimi 12 žensk.
Sunek je bil grozen. V trenutku je bilo vse na mostičku: možje, žene in otroci, vsi napol goli, prepadeni sem in tja tekajoči med kričanjem in jokom. Voda je z divjo naglico vdirala. Stroji so zahropll, valovi so jim bili zalili ogenj pod kotli.
Ladja je bila brez rešilnih pasov.
Visoko vzravnan je stal kapitan Harvey na po-' veljniškem mostičku.
»Tiho vsi!« je zavpiL »Pozor! Čolne v morje. fJsjprej ženske, nato moški potniki, nazadnje posadka. Rešiti je treba šestdeset ljudi.«
Bilo jih je 61, toda sebe je pozabil.
Odvezali so &Jlne. Vse je planilo k njim. Od hlastnega naskoka bi «e bili čolni mogli prevrniti. Poročnik Ockleford je s tremi možmi zadržal naval ljudi, blaznih od groze. Spati in tranutek nato umreti je strašno.
Koralsko morje, kjer se je nedavno vršila velika pomorska bitka med Japonci in Američani, ima svoje ime po enem izmed največjih naravnih čudes, po velikanskem »vrtu živih kamnitih dreves«, ki so jih v teku dolgih tisočletij zgradili mali, neutruljivi polipi: korale. Vse orjaško Tiho morje bi prav za prav zaslužilo ime Koralsko morje, saj so koralniki vsepovsod po njem. Nešteto je po Tihem morju večjih in manjših otokov, okoli katerih so spleteni koralni venci kakor nekaki naravni valolom pred obalo. Ti ko-rrJ-ii venci se imenujejo z drugo besedo tudi atoli. V takšne naravne obroče so vklenjeni na primer Maršalski otoki, Karolini in še nešteto drugih.
Pogoji, da se je življenje koral v tem delu čni podmorski zid, ki so ga male korale zgradile vzdolž vzhodne avstralske obale v dolžino kakih 2400 km. Sestavlja ga nešteto otokov in otočkov in ostrih morskih čeri, ki so posejane v valoviti črti od južnega konca Avstralije, se vlečejo precej vzporedno z njeno vzhodno obalo in se pod Novo Gvinejo obračajo proti zapadu. Razdalja tega podmorskega naravnega nasipa od vzhodne avstralske obale znaša od 30 do 150 km. Ob trdno zgrajenem koralnem grebenu, nekakem braniku Avstralije na vzhodni strani, se lomijo morski valovi in je zato plovba po tem mirnem morskem hodniku izredno varna in prijetna. Zaslugo za to pa imajo spet drobne korale, te večne neutrudljive gradi' »Ijice.
Pogoji, ki da se je življenje koral v tem delu morja tako razbohotilo, so izredno ugodni: toplina morske vode, ki niti v najhladnejših mesecih ne pade pod 22 stopinj Celzija, primerna globina in izredno čista voda. Nikjer je v večji meri ne kali kakšno morsko blato, ki bi mašilo luknjice na koncih vejic »koralnega drevja« in dušilo živalce ter tako ustavljalo njihovo gradbeno delo. Na vzhodni avstralski obali je tudi zelo malo rečnih izlivov in zato tudi reke ne morejo kaliti morske vode in motiti koral s sladko vodo, ki je slanega morja vajene živalce ne prenesejo.
A spet se je v krik in vik začul mogočni kapitanov glas in v temi je nastal kratek dvogovor:
»Strojnik Locks?«
»Kapitan?«
»Kako je s kotlom ?«
»V vodi.«
»Ogenj?«
»Ugasnil.«
»Stroji?«
»Stoje.«
In kapitan je zavpil: »Poročnik Ockleford?«
Poročnik je odgovoril:
»Tu.«
Kapitan je nadaljeval: »Koliko minut imamo?«
»Dvajset.«
To zadošča,« je rekel kapitan. »Vkrcajte se po vrsti.«
»Poročnik Ockleford, imate pištole?«
»Da, kapitan.«
»Ustrelite vsakega moškega, ki bi se hotel rešiti prej ko ženske.«
Potem je vse utihnilo. Nihče se nI upiral. Ljudje so čutili nad seboj varstvo velikega moža.
Tudi »Marija« je spustila čolne v morje in pomagala reševati ljudi z ladje, ki jo je sama potopila.
Reševanje je šlo v redu Izpod rok ln skoro brez prerivanja. Kakor vselej pri takih prilikah so se tudi tu pokazali žalostni primeri sebičnosti; videli pa so se takisto zgledi velikodušne požrtvovalnosti.
Harvey je hladno stal na svojem kapitanskem mestu, dajal povelja, nadziral in pazil na vse in na vsakogar in mirno vladal nad grozo. Zdelo se je, kakor bi zapovedoval, kako naj nesreča poteka, in kakor bi se mu priroda pokoravala.
Zdajci je kriknll: »Rešite Clementa!«
Clčment je bil mornarček, še otrok.
Ladja je počasi izginjala v globino morja.
Z vročično naglico se je nadaljevalo reševanje. Neprestano so švigali čolni med »Normandijo« in »Marijo«.
»Hitite!« je vpil kapitan.
Prednji konec ladje se je začel potapljati, potem pa še zadnji.
Kapitan Harvey je stal pokoncu na mostičku; negibno in brez besed kakor prikovan, se je pogrezal v globino. Skozi zloveščo meglo so videli črno postavo, kako je izginjala v vodo.
Tak je bil konec kapitana Harveya.
Ni ga pomorščaka Rokavskega preliva, ki bi mu bil enak. Vse življenje je čutil dolžnost biti mož, zato je imel pravico, da je umi i kot junak.
Iz vseh avstralskih pristanišč je odhajalo v mirnem času dan zs dnem nešteto tujcev občudovat velikanski naravni podvodni zid, ki so ga v bližini avstralske obale v dolgih tisočletjih zgradile korale. Tujcem, ki hočejo sami pogledati
v ta bajni podmorski svet, kjer se življenje odigrava tudi po večnih naravnih zakonih, so tu na razpolago posebne vrste ladjice, ki imajo ob straneh posebna kukala s steklenim dnom, skozi katera človek lahko mirno opazuje življenje pod morskim površjem. Koralne zgradbe se ti prikažejo v vsej svoji veličastnosti: nizko grmičje, velikanska debla z neštetimi vejami in vejicami in na njih apneničasto popie. Ker je morska voda tod izredno bistra, lahko človekovo oko prodre skozi tisto kukalo na ladjici daleč v globino teh gosto zaraslih podmorskih vrtov, ki odsevajo v najpestrejših barvah: rdeči, oranžni, sivi, sinji in celo snežno beli. Vse je kakor velikanska vezenina, pretkana z dragocenostmi, med njimi pa se mirno vozijo ribice vseh mogočih oblik, velikosti in barv. A potem zagleda tvoje oko v lem čudovitem podmorskem svetu še nenavadno apneničasto grnvčie. ki se ponekod razrašča tudi do 150 km na široko.
Kako pa so zrasle vse te velikanske koralne zgradbe, podobne drevju in grmovju' Pri gradnji teh podvodnih vrtov je sodelovalo na milijarde in milijarde živalc. Delale in gradile so sicer zelo počasi, a vztrajno. Vsaka veja koralnega drevesa ie nekaka posebna naselbina, v kateri žive druga poleg druge maihne korale, priklenjene do smrti na tisti majhni kotiček življenjskega prostora, na katerem so se rodile. Poglejmo eno izmed teh živalc še malo z drobnogledom Zdi se kakor krona majhnega cveta, v resnici pa so to usteca, skozi katera miglja devet tankih, nežnih lovk, na koncu poraslih s tankimi dlačicami. Vsako minuto Dokuka iz svojega apnenčastega skrivališča maihen polip, ki ga vsak vodni tresljai preplaš1, da se spet umakne na varno. Tista luknjica na apnenčasti vejici ali ob deblu je njegovo bivališče in dosmrtna ječa hkralu.
Vsak dan doda k svoji zgradbi tako rekoč nov košček s tem, da izloča apnenec, ki ga dobiva iz morske v vode. Tako gradi svojo hišico dalje. Hišica rase in rase hkratu z neštetimi drugimi, ki jih grade tovarišice v bližini. Tako je nastal tisti ogromni zid ob vzhodni avstralski obali in še mnogo drugih, sicer manjših, a vendar velikih podmorskih zgradb, katerih temelji so bili zgrajeni sicer morda pred že davnimi tisočletji, a stavbe še niso dograjene.
Ni še zanesljivo ugotovljeno, kdaj so se pojavile prve korale. Množe se z jajčeci. Kadar jajčece, ki se razvije v koralinem telescu, primerno dozori, ga živalca spusti skozi usteca. Ta ličinka se poslužuje potem svojih dlačic, da lahko krmari dalje po morju sama, dokler ne dospe do kakšnega trdega predmeta, ki se ga krčevito oprime. Tu je zibelka novega polipa in tu so položeni temelji za novo koralno zgradbo.
Korale ne morejo živeti v vsaki morski globini. Največja globina, v kateri so zanjo življenjski pogoji še primerni, je kakih 50 metrov. Ne sme pa se nam čudno zdeti, da so raziskovalci podmorskga sveta tu pa tam naleteli tudt na koralnike 300 metrov globoko in še več. To se da razložiti na ta način, da se je morsko dno na tistem kraju počasi pogrezalo, pri čemer so korale svoje delo na vso moč pospeševale in svoj podmorsko zgradbo višale in višale, da bi ostale v tisti globini, ki njihovemu življenju najbolj prija.
K trdnosti koralnih zgradb pa ne prispevajo le korale same. Počasi se ob njih in na njih nabirajo najraznovrstnejše usedline in se nasta-njujejo tam tudi druge morske živali. Majhne školjke, živalski ostanki in odpadki in drobni pesek, ki ga morska voda prinaša s seboj, dajejo koralnim zgradbam še večjo trdnost in oporo, da lahko kljubujejo tudi še tako silnim morskim viharjem in tokovom.
Zdaj je tudi že ugotovljen, da tiste vrste koral, ki veljajo za najbolj pridne pri svojem ne-utrudljivem delu, potrebujejo najmanj tisoč let, da povišajo svojo zgradbo za 10 metrov. Tako si lahko predstavljamo, da so te zgradbe nastajale tisočletja. Na grobovih pomrlih živalc se je vedno znova porajalo novo življenje. Te orjaške koralne zgradbe prav za prav niso nič drugega kakor pokopališča na pokopališčih.
DomaČe novice
*	Uspešno delo šolskih kuhinj. S skromno svečanostjo se je zaključilo na 25 ljudskih šolah v našem okraju delovanje šolskih kuhinj GILL. Od 15. decembra pa do danes je bilo ves čas ostre zime 625 pripadnikov združenja po vseh občinah okraja vsak dan deležno obroka tople jedi, kruha in sadja. V sleherni šolski kuhinii so se ob tej priliki zbrali zastopniki krajevnih oblastev, ki jim ie po en član združenja iz vrst šolarjev, ki so bili deležni te pomoči, izrazil zahvalo Duceju za tako obširno podporno delovanje, kakor ga je razvila GILL v niihovo korist.
*	Ljubljanski škof v avdienoi pri papežu. Te dni je bil ljubljanski škof g dr. Gregorii Rozman, kakor poroča »Slovenec«, sprejet v avd'en-co pri papežu. Avdienca je trajala eno uro. Nato je g. škof predstavil papežu v sosedni mali dvorani 20 slovenskih duhovnikov in bogoslovcev. ki študirajo v Rimu. Papež je vsakemu posebej dal poljubiti ribiški prstan in mu podelil blagoslov. Naposled je dal še vsem skupaj papeški blagoslov, nato pa se le z objemom poslovil od ljublianskega škofa.
*	Opozorilo kmetovalcem, ki imajo kmetijske stroje. V svrho nabave tekočega goriva naj vsi kmetovalci, ki imajo kmetijske stroje s pogonom na petrolej ali nafto, oošlieio na Združen;e kmetovalcev, Ljubljana, Gosposvetska cesta 2, prijave z naslednjimi podatki: ime in priimek in očetovo ime. svoj natančen naslov in navedbo kraia. kier leži kmetiisko gospodarstvo, površino obdelovalne zemlie. število strolev s pogonom na petrolej ali nafto, znamko stroia z navedbo konjskih sil. čemu služi stroj (mlatilnica. slamo-reznica). koliko polnih dni v letu dela stroi v domačem gospodarstvu, koliko morda pri drugih posestnikih, koliko tekočega goriva (petroleia ali nafte) porabi letno in ali rabi za poeon petrolej ali nafto. Vabimo kmetovalce, imetnike stroiev, da natanko izpolnjene prijave pošlieio Združen i e najkasneje do 15. junija letos. Kasneiše prijave se ne bodo mogle upoštevati. Iz pisarne Združenja kmetovalcev.
*	Konec pouka na srednjih šolah. Visoki komisar za Ljubljansko pokraiino je Izdal naslednjo naredbo: člen 1. Na meščanskih, učiteljskih in srednjih šolah se bo nehal redni pouk 15. junija, kolikor ni v naslednjih členih 2. In 3. drugače odrejeno. člen 2. V prvem, drugem, tretjem, petem, šestem ln sedmem razredu I., in. In IV. moške realne gimnazije, I. in H. ženske realne gimnazije
čudovite koralne zgradb pod Tihim morjem
in državne klasične gimnazije kakor tudi v prvem, drugem, tretjem in četrtem razredu državnega učiteljišča so bo nehal pouk 11. julija. Člen 3. Na meščanskih šolah v Novem mestu in Črnomlju kakor tu*di na I. mešani meščanski šoli v Ljubljani se bo nehal pouk v prvem, drugem in tretjem razredu 11. julija. Člen 4. Popravni izpiti za četrti in osmi gimnazijski razred in peti razred učiteljskih šol bodo v dneh od 9. do 11. julija, zrelostni in diplomski izpiti pa od 13. julija dalje. Člen 5. Popravni izpiti za četrti razred meščanskih šol bodo od 1. do 3. julija, završni izpiti pa Od 5. julija dalje. Člen 6. Razredni in privatni Izpiti bodo od 16. junija dalje. Člen 7. Letna izprtčSVala se razdelijo na vseh šolah 30. junija; Izvzete so 7 členih 2. in 3. omenjene šole, na Katerih se raaoclijo izpričevala 31. julija, člen 8. Konec pouka na ,'iudskih šolah odredi v vsakem posameznem primgfy posebej Visoki komisar. Člen 9. Določbe te narcdbe ne veljajo za realno gimnazijo v Kočevju ln ZS strokovne šole.
*	ecielnioa priljubljenega pjvfesorja. Te dni je obhajal šestdesetletnico novomfc^.:! profesor g. Peter Prosen. Ta njegov jubilej je j..risrčno pozdravil novomeški gimnazijski zavod. K proslavi so se zbrali dijaki in celotni profesorski 7.ht>?- v priznanje za dolgoletno plodno vzgojno delov<r$>e so mu stanovski tovariši poklonili umetnino pro-fp-orja Raika Subica posrečeno kompozicijo karikatur vseh zdajšnjih novomeških profesorjev. Dijaki pa so zapeli 22. Horaeove odo. kt jo r-iecl Kfc/imi 150 leti »glasbil nemški zdravnik in sk'adatelj Fremming in ki sb jo- ha slovenskih tleh prvi zapeli Kostanjevčarti šVo>erou učitelju očetu Stanislavu Skrabcu. Pozornost učencev je priljubljenega profesorja latinščine globoko ganila. Profesor Peter Prosen biva v Novem mestu že preko 33 let. Luč sveta fe zagleda! pred 60. fefi v Strahinjah- pri Naklem. S*r mrrogo let!
*	Zlato poroko sta praznovala v Ljubljani g. Ivan Baltezar in njegova življenjska družica Marija, rojena Teranova. Slavl.jenes sta trdni korenini naše kmečke zemlje, s kalere jif je usoda pred dolgimi reti:.presadila na mestna tla. Tu s-ta si s svojo pridnostjo, poštenostjo' in vzajemnostjo /nala ustvariti zadovoljno' družinsko ognjišče.-Slavljenec, dasi skoraj samouk, se je povzpel do položaja uslužbenca agrarne komisije. Tudi njegova življenjska druz'ca rti zaostajala za njim. ^Olnih 25 Tel. je b;la uslužbenka Tfuwj*ffsfce tobačne tvomfee, kier je trla zgled pridnosti in ve tnosti. Želimo jima še vrsto Teti
*	Smrt ugfeilse-ga meča. Po kratkem trplieniu je v 66. Teta starosti ptem-n*! v L-ftrtfljami Sddnf svetnik v pokoiu g. Anton Katfež. Raj v miru prčiva. Užaloščenim svojcem izrekamo sočaTfef
*	Cern rurvemn krompirju. SluŽbefli list ie? ob-
odredbo kmefiisftesMS iKirfistrsfva, ki določa cene »ovemu krompirju V prodaji rta belo se bo novi rumeni kforapfr prodal ©o- t.W, kromnir drrrgih vrst ©o 135 lir za me*r*ki s^ot. Te r-i« h odo veljate v starih pokrajinah do 15. junija.
la Coven^ke
Gospodarska šola v Kranju, ki se je prej* imenoval trgovska šo?a, bo> obstajala še- nadalje itf bo pouk trajal dve- leti. Sprejemajo^ se učenci in učenke, ki so dovršili vsaj tri razrede meščanske ali j^mnatti.ie-.- aR pa splošno ljudsko- šolo
Eno leto nemške uprave v Radovljici. Ra-
dovij.ški župan Josip Babnik je poročal nedavno o poslovanju mestne občine v preteklem proračunskem letu. Občina je poskrbela žJasti aa zaestaia dela in odpravo raznih napak. Načrt dograditve mesta bo uresničen po vojni Name--sfo stare in nerabne, bo postavljena nova tehtnica za pet ton. V načrtu je graditev nove bolniške veže. Kanalizacijsko omrežje bo razširjeno. Grade se nove ceste, posebno pozornost je pa posvečena olepšavi mesta. Radovljica je dobila več lepih novih parkov. Olepševalna cfela zadovoljivo napredujejo. Mračno šolsko poslopje ie dob'lo novo fasado, notranja oprema je bila ob-, novljena. Tik pred otvoritvijo je zavetišče kjer bo imelo brezplačno oskrbo 15 starčkov.
Prostovoljni pomočniki pri kmetijskem delu, ki so prišli letos a Gorenjskega- na Koroško, so se te dni zbrali pri šmohorju. Prišli so fantje kakor dekleta. Zborovanje je vodila Erika Eberietova. Mladeniči in dekleta so lahko izražali svoje želje in notre.be. Vodja kmetijstva v šmohorskem okraju jim je v daljšem govoru razložil, da pripadajo vsi delovni prostovoljci tisti družini, pri kateri delajo, in da je vsak delodajalec zainteresirali na zdravju in zadovoljstvu svojega pomočnika.
Iz Spodafe štajerske
Stroge kazni za prisvajanje vojnega- plena. Pristojno vojaško oblastvo v Mariboru je objavilo: Vse utrdbene naprave in barake, ki so svoječas-ro pripadale jugoslovenski vojski, z vsem premičnim ali nepremičnim gradivom, so last* nemške vojske. Tatvine ali poškodbe bodo Zelo strogo kaznovane.
Tf&Ejnnsfto'-nemSkO meto je dovoljeno prekoračiti1 le na enehi mestu. Načelnik štajerske civilne
uprave je odredil, da se sme s posebnimi prepustnicami prestopiti nemško-italijanska meja edino-le pri Cerkljah ob Krki. Kdor se tega določila ne bo držal in bo samovoljno prestopil mejo i.,; drugje, bo ustreljen.
Iz Hrvatske
Uradna izjava, da na Hrvatskem ni več Jetnikov. Te dni je bilo v Zagrebu objavljeno uradno sporočilo, ki pravi, da so v zadnjih tednih prenehali spopadi med četniki in hrvatskimi državnimi oblastvi v raznih krajih. Četniki so se izrazili celo za to, da se vrnejo v svoje domove in se posvetijo rednemu življenju. Po raznih krajih so četniki tudi pismeno sporočili ta svoj sklep hrvatskim oblas^vom in Paveličev glavni stan je posameznim krajevnim vojaškim in civilnim oblastvom odredil, naj onim, ki pokažejo dobro voljo in se podrede postavljenim pogojem, omogočijo povratek v njihove domove.
Iz Srbije
Ministrski predsednik general Nedič je govoril delavcem. Nedavno je imel v beograjskem radiu ministrski predsednik general Nedič govor za srbske delavce. Najprej je omenil delavsko politiko v drugih državah, potem pa prešel na domače razmere. Vodstvo delavskega gibanja bo prev;zel ministrski predsednik sam. Z vsemi silami, rekel, se bo zavzel za pravice delavcev, da ne'b\'° izkoriščani od brezvestnih bogatinov. Delavcem N.*e .zagotoviti boljšo bodočnost.
Slovesna zai*v.!n'ca za padle srbske prostovoljce. Na željo ^edsednika srbske vlade generala Nediča je bila X beograjski saborni cerkvi za d Ušivi ca ža Vse p srbske prostovoljce, ki so pomagali upostavlia-i' V Srbli> red po nastopu Nefličeve. vlade. Udeleži'-. Pri zadušmci je bila velika.
Sodelovanje Sfbov v »rtsdžarsvM vir*."1* stranki-
200 vodilnih Srbov iz Bačfce se ie zbra,f» na stanku v Somboru i® razpravljalo o sode«?V?lu v madžarski vladni stranki, ki se ji nameravat priključiti.
Za odgovor v kotičku »Življenje in sanje« je treba poslati: opis sanj, kratek opis življenjskega stanja, rojstne podatke, spol, zakonsko stanje, stopnjo izobrazbe in poklic. Nepodpisana vprašanja ne upoštevamo.
Izgubljena ljuba v.- Le za kratek čas! Vaše sanje imajo dvojen pomen. V prvi vrsti so podzavesten izraz vašega hrepenert-ia in pomenijo, da bo snidenje še nadalje odgfodeno, vendar ne za pretirano dolgo dobo. Obenem vam pa obetajo- mrtogo srečni dni in znatnih uspehov v denarnih zadevah. Ce boste hoteli vse to doseči, boste morali tudi v težkih trenutkih vztrajati in pogumno premostiti ovire, ki vam jih bo življenje postavilo na vaši poti.
Planinska ptica. Tudi vam se obeta bogastvo. Pravite, da je orel najprej sedel in da se vas ni ustrašil, ko ste se mu približali s puško v roki? Nu, in potem je mirno čakal, da ste ga z dobro pomerjenim strelom poslali ria drugi svet. Z odločnostjo in- voljo boste uresničili svoje skrite želje.
Voda. Sanjalo se mi je, da sem stal zgodaj zjutraj na morski obali. Bil sem sam in narava se je prebujala iz sna. Sonce je pravkar' vzhajalo in se ogledovalo v mofju, ki je bilo mirno in gladko kakor zrcalo. Bil serfi srččert, vendar mi je bilo tesno pri srcu. ker kljHiib soncu ni vladala prava svetloba. Ali so moje sanje pomembne?' — So. Vse vaše želje se bodo uresničile in dosegli bošte znatrie uspehe: I,e prenagliti se rte smefe in brez potrpljenja ne bo šlo:
Odmev iz groba. Pomirite se!'Nič hudega vam rte preti. Dbbili boste mnogb prijateljev in prijateljic. Na mesfu pa je previdnost. Prevelika zaupljivost bi vam utegnila škodovati. Ostali del sanj pa ml niste dovolj jasno razložili. Pišite še!
Skrivnost. Moje sanje so bile tako čudne, da si jih ne znam razložiti. Šla sem po samotni ce-
CUDEž
Tujec: >.-Ali ie to prestopek, če v vaiškefm potoku u.iamem nekaj rib?«
Vaški stražnik: »Prestopek? Ne, pač pa čudež . . «
PRI ZDRAVNIKU
Zdravnik: »Vaše- pfebatfljar.je se r.s vfši v redu, dragi gospod, Izpljte vsako jutro koz&rec vroče vode!«
Bolnik:- »To že tako delam, gospod zdravnik, samo "moja gospodinja označuje tisto vodo za kavo ... «
ENOINPETDESETA VAJA
Signor Antonio Belli, Venezia
Abbiamo ricevuto la cara vdstra lettera del quindici di questo mese. Vi manderemo le mčrci che ci ordinate e fra p6chi giorni ne riceverete una parte. Speriamo che ne sarete contento e che ci onorerete spesso di vostre commissioni. Qui acchiusa troverete la fattura che ammonta a due mila lire. Quando avrete ricevuto le merci, vi pregheremo di spedirci questa somma.
Vi salutiamo di cuore
Giuseppe Novak, Lubiana.
Prevod: Gospod Anton Belli, Venezia (Benetke). Prejeli smo vaše drago pismo od 15. tega meseca. Poslali vam bomo bla^o (v italijanščini množina), ki ga od nas naročate, in v nekaj dnevih boste prejeli del njega (namreč blaga). Upamo, da boste z njim zadovoljni in da nas boste pogosto počastili s svojimi (v italijanščini vašimi) naročili. Tu priloženo boste našli fakturo, ki znaša 2000 lir. Ko boste prejeli blago (v italijanščini množina), vas bomo prosili, da nam odpoš-ljete ta znesek (dobesedno: ...prosili poslati ta znesek). Vas prisrčno pozdravljamo. Josip Novak, Ljubljana.
Razlaga besed: cicčvere = prejeti, dobiti; il mese = mesec; mandare ~ poslati: la merce — blago (v italijanščini imajo tudi množino le merci, medtem ko V slovenščini za to besedo ni množine); ordinare = v red postaviti, ukazati, naročiti (veže se s tretjim sklonom; v gornjem primeru: ci ordinare = od nas naročiti); fra po-chi giorni = v nekaj dneh (dobesedno: v teka majhnih dni; fra = med, v teku); la parte — del; sperare == upati; sarete — boste (prihodnji ' c-\s pomožnega glagola essere = biti; šaro, sarai, j c- saremo, sarete, saranno); onorare častili, '	: spesso = pogosto; la commissione -—
faktura-, račun	Pa P°™fai tudi izdelek);
• ^".kopičiti, -jnesti, znašati -iša 2000; v Italijan-.
a.iinicntare == l-:-opič'.-ii, « (ammonta a duer frsila š '•'n'i še raM oeftos^i
»•ci«, tcte.j nam otjposTa-ti); la som'l«U v znesel:; sftftitSfe == pozdraviti, pozd?2»-JaU lul cucrc == od srca, j^risffno).
aH" t.-rej s tretjim i<onom); spedire = (eftt-difCi je sestavljerfA Jz ^spedire< i
.	-	— ---onm-
in suma.
sfi. V dalisvi sem- zagledala nekaj, kar sem najprej m slila, da ie moški, ko sem pa prišla bli-" ze, sem videla, da so s*fne hlače. Čudno so fr-fbtale v zraku, da sem se od strahu prebudi!*;. — Prevarani bovfe od človeka, ki mu najbolj zaupale, zato Bodite previdrti, da vas ne bo razočaranje prehudo zadelo.	.
Samotar. Bodite pošteni in delavni, varčuje z obleko in Obutvijo. Na mestu je tudi skrajna-previdnost v odločitvah in preudarnost pri izvrševanju gospodarskih del. Izogibajte se so-
vražrtikoV.	.
Krvaveče srce. Imam hčerko, ki ie močno zala na pogled in je bila zmeraj pridna m ubogljiva V zadnjim času pa me več ne uboga. Zagledala se je v fanta, ki nima grunta, m pravi,-da ga za nobeno ceho ne bo zapustila, češ da se bo poročila z njim tudi, če bi morala stradati, Kaj naj naredim, da ga bo pozabila? — Ne branite ji! Ce je pošten irt delaven, naj se poročita' Ker ste bogati, jima dajte primerno doto,
A M 21 — 1930. Doživeli beste nekaj nepomembnih domačih nezgod. V začetku boste prizadeti, prav kmaTu pa boste izprevideli, da ni bilo omembe vredno. Tudi nad svoj.m prija-teliem boste doživeli razočaranje, ki vas bo užalostno. a boste prav tako h«ro spoznali, da vam ni bil pravi prijatelj. Izkušnja vam to mnogo koristila. Stvari, ki jih še ne razumete, boste razumeli in izbrali si boste sebi primernega življenjskega druga, ki vaš bo osrečil. Vendar pazite, da se ne prenaglite, saj se vam nikamor ne mudi.	. . .
MC NI TREBA ZAPtSATI
Posestnik pokliče svojega Klapc^ in ga poprime: »Cul sem, da se po vasi dosti živega govori o meni. Ali je to res?«
»Da.«
»a'kdo tako govori?«
»Občinski tajnik iz sosednje vasi je^rekcl, aa ste velik osel in da vam to lahko tudi pismeno dčU
»Kaj, to ti je rekel? A kaj si mu odgovoril?«
»Rekel sem mu, da nI treba nič pismenega, da mu na. besedo verjamem.«
PO SVETU
> Smrt namestnika nemškega protektorja IIey-dricha v Pragi. Iz Berlina poročajo: Reinhardt Heydrich . namestnik češkomoravskega protektorja, načelnik nemške varnostne policije jn načelnik policije v protektoratu je umrl * t. m. zjutraj za ranami, ki jih je dobil pri nedavnem atentatu. Heydricb se je rodil leta 1904. v Halle-ju. Leta 1922. je vstopil v nemško mornarico kot oficirski pripravnik. Leta 1928 je postal mornariški poročnik in kmalu zavzel mesto oficirji za informacije pri oddelku glavneg astana nemške admiralitete za Baltiško morje. Takoj nato je Heydrich v Hamburgu vstopil v Nacionalnoso-cialistično stranko, potem pa v SS. Nato je bil od vrhovnega poveljnika oddelkov SS Himlerja poklican v njegov glavni stan. Ko so nacionalni socialisti prevzeli oblast, je bil marca 1933 imenovan za načelnika političnega oddelka pri policijskem ravnateljstvu. Naslednje leto je bil imenovan za vodjo tajne državne policije v Berlinu. Dve leti kasneje je postal član državnega zbora. Izkazal se je tudi kot lovski letalec in si je pri tem priboril več hrabrostnih odlikovani. Od 27. novembra 1. 1941. je bil višje vodja SS in kot tak imenovan za namestnika nemškega protektorja za Češko in Moravsko.
X Potres v Grčiji. Atenski potresoslovni zavod je objavil, da so njegove potresomerske naprave beležile šest potresnih sunkov, ki so imeli svoje središče v zapadnem delu Korintskega zaliva. Potres so močno občutili kraji Volu, Lamia, Lavatia in Larisa.
X V 35 stoletjih je bilo le samo osem mirnih. Neki nemški zgodovinar je ugotovil, koliko jc bilo v zadnjih 35 stoletjih mirnih in koliko vojnih let. Izračunal je, da je bilo v polčetrtem tisočletju samo 280 let brez vojne. To so bila leta resničj^j-ga miru na vsej zemlji. Ce upoštevamo, da j? bilo Vseh mirnih let v zadnjih 35 stoletjih §J»*mo osem odstotkov, to se pravi na vsakih let samo osem, lahko mirne duše trdimo, ž« so ae narodi V vsej zgodovini gledali precej postrani, kajti v vseh ostalih 3282 letih 'oila vedno kje kakšna vojna, bodisi v Evropi. Aziji ali v Ameriki.
X Kako preizku^>.]o vojaške obveznike v Angliji. Vsi anglgfei vojaški obvezniki bodo po vesti iz Lizbone £ri naboru morali narediti posebno razumno^Vno skušnjo. Komisije za to skušnjo bodo Ustavljali dušeslovci in visoki oficirji, ki fct>do nabornikom zastavljali nepričakovana vpra-žnja. Na podlagi boljših aH slabših odgovorov bodo mladeniče dodeljevali tej ali oni panogi vojske.
X Žveplen dež nad Salzburgom. Nedavno so v Salzburgu opazovali redek naravni pojav. Iz temnih oblakov se je vsul rumen dež, ki se je zdel pomešan z žveplom. Čudni naravni pojav pa so pozneje kaj preprosto razložili. Povzročitelj žveplenega dežja so bile cvetoče smreke. Vsaka štiri leta se namreč smrek^p razcvete in So njeni cveti polni rumenega cvetnega prahu. Veter je cvetni prah raznesel po okolici, deževne kaplje pa so ga pritegnile nase in na zemljo je padal žvepleni dež.
X Zlate ure je požiral. Neki švedski kmet blizu Karlstadta je zadnje čase zaslovel v svoji okolici po tem, da je požiral najraznovrstnejše predmete pred očmi številnih gledalcev. Vendar pa se je naposled le izkazalo, da je imel Sorensen, kakor se tisti kmet piše, ljudi za norca. Zgodila se je takole: Sorensen je z nekom stavil, da bo pogoltnil zlato uro z verižico vred. To svojo sposobnost je dokazal pred številnimi pričami, vendar pa se je začel kmalu širiti glas po deželi, da je Sorensen čisto navaden slepar, kajti če je že mogoče, da požira ure ln druge kovinaste predmete, vendar ne more biti res, da bi te reči njegov Želodec mogel tudi prebaviti. Imeli so prav. Ko je namreč Sorensen prišel spet lepo domov s svojim zlatim zakladom v želodcu, je kakor ponavadi skušal s pomočjo prstov potegniti iz goltanca zlato uro in verižico. A tokrat se mu to ni posrečilo, -čeprav se je na vso moč prizadeval. Zateči ee je moral k zdr avniku in mu povedati vse po pravici. Zdravnik ga je operiral in mu vzel iz želodca zlato uro in verižico. S tem mu je sicer rešil življenje, toda s tem je bil tudi konec lepega Zaslužka, ki ga je imel kmet s požiranjem takšnih ln podobnih neprebavljMh predmetov. Zdravnik mu je svetoval, naj se rajši pet prime svojega dela na polju, ker je to dosti bolj zdravo.
X Ptiček, ki je le 23 milimetrov dolg. Nekje v Peruju so nedavno neki raziskovalci neznanega Bveta odkrili novega ptiča, ki je še dokaj manjši od kolibrija. Meri namreč komaj 23 milimetrov in je rumenkastordeče barve. Najznačilnej-
smešnice
TU a ga )e ujela
Boštjan blagajnik je v hotelu bil: njegov se pogled zmerom je boril s čarobnostmi natakarice Tile, ko roke so ji krožnike nosile.
Preobrnil siromaka stas je njen, o<i hrepenenja bil je ves zelen. Kaj kmalu stopila sta pred oltar, presrečen je postal iz njiju par.
A brž se položaj je spremenil: Boštjan od nje je krožnike dobil, a Tila za blagajno zdaj sedi, lepoto na njegov račun goji.
še zanj je, da leta po zraku podobno kakor žuželke in da prav tako kakor čebela srka med iz cvetic in se samo na ta način hrani.
X Najmanj srčnih bolezni je na .Japonskem. Iz ugotovitve japonskega urada za ljudsko zdravje se vidi, da je med Japonci zelo redko kdo bolan na srcu. Lahko bi na prste prešteli ljudi, ki na Japonskem trpe za srčnimi napakami. Na vsakih 100.000 Japoncev je na srcu bolnih povprečno sedem. Ali je to mnogo ali malo, se najbolje vidi, če primerjamo Japonsko s kakšno drugo deželo, na primer s Francijo. V Franciji od 100.000 umre za raznimi srčnimi boleznim) povprečno 15. Japonci so torej na srcu najmanj dvakrat boljši od Francozov.
X Vohaina sposobnost človekovega nosa peša. bolj razvit čut za vohanje. Zanimiva je pri tem bolj razvit čut zavohanje. Zanimiva je pri tem ugotovitev, da imajo izredno dobre nosove zlasti tiste živali, ki si v svojem boju za obstanek morajo z njim iskati hrano. Za primer vzemimo samo psa in njemu sorodne živali, zlasti tiste, ki žive kot divje zveri zunaj po gozdovih ln drugih skrivališčih. Nasprotno pa igra vonj pri človeku čedalje bolj postransko vlogo in imata pred njim že veliko prednost vid In sluh, slasti pri ljudeh, ki svojih nosov ne urijo v vohanju. Zelo dobro jih na primer izurijo ljudje, ki trgujejo z vinom, čajem, tobakom in podobnim. Že nos sam jim natanko pove, s kakšnim blagom imafjo opravka.
X Najbolj strupena rastlina. Rastlina, ki velja za najbolj strupeno med vsemi, se imenuje hade-nija in sta jo odkrila dva vseučiliška profesorja iz Osla ob bregovih reke Clmpopa v Transva-alu. Preiskala sta sok te novoodkrite rastline, ki je visoka nekaj centimetrov in ima rubinasto-rdeče liste. S pomočjo drobnogleda sta ugotovila, da so v soku te rastline silno majhna ploščnata zrnca, ki jih je v vsakem kubičnem milimetru do 30.000. Ta zrnca vsebujejo izredno močan strup. Norveška učenjaka trdita, da je strup ha-denlje 5000-krat močnejši od strihnina.
ZANESENOST
Gašper, Miha in Boltežar so se pričkali, kateri izmed njih najprej pripravi žensko do zanesenosti. Pa so se dogovorili in prvi je poskusil svojo umetnost Gašper.
Seznanil se je z žensko, ji takoj napisal navdušeno pesem in ji jo poklonil. Lepotica se je samo namrdnila in se pomilovalno nasmehnila.
Drugi je prišel na vrsto Miha, ki je začel dvoriti ženski in je kar stresal iz sebe sladke besede, ženski je sicer Mihovo dvorjenje ugajalo, a o navdušenju še daleč ni bilo govora.
Boltežar pa je povedel svojo žensko v prvovrsten hotel, najel posebno sobo in naročil obilno večerjo s šampanjcem. Nato je razkladal svojo neizmerno ljubezen ženski in se ljubimkoval z njo.
No, pa še zmerom ni bilo pra.-;-e zanesenosti. šele potem, ko jo je Boltežar skrivaj odkuril, ne da bi bil plačal v hotelu rs>5une, je prijela žensko prava zanesenost, in Si%r takšna, da sta morala po Boltežarjevem zgledu kaj hitro odnesti pete še njegova tovariša*
*
BOG POMAGAJ
Skepa gospa Agata sedi v družbi zraven zdravnika. Po kratkem premišljanju sklene iztiho-iapiti od zdravnika njegovo strokovno mnenje: bila je namreč malo prehlajena.
»Pomislite gospod doktor,« se obrne k sosedu, ki je bil na glasu zelo redkobesednega in nevljudnega moža, »prejle sem morala desetkrat po vrsti kihniti. Kaj pravite na to?«
»Bog pomagaj!« je odgovoril zdravnik. «
POTOLAŽEN
Profesor Raztresen jo maha globoko zamišljen po ulicah. Nenadno ga sreča znanec in ga zmoti v njegovem premišljevanju.
»Dobro, da sem te dobil,« se razveseli profesor. »Pravkar ugibljem, ali prihajam z leve ali z desne strani.«
»Z desne, seveda,« ga potolaži znanec.
»No, potem sem prišel od doma,« si oddahn«
profesor, »in sem torej že obedoval... « *
PREMETENO
Hlačnik je tožil Srakoperja, toda vse kaže, da bo Izgubil. Odvetnik mu svetuje, naj se z nasprotnikom pobota, toda Hlačnik noče o tem ničesar čuti. »Rajši,« pravi, »bi poslal sodniku jajca ali pitano gos, če bi to kaj pomagalo.«
»To bi se reklo tožbo izgubiti,« mu pravi odvetnik.
Pri razpravi Hlačnik tožbo dobi. Ves vesel se oglasi pri svojem zagovorniku.
»Torej ste me ubogali in mu niste ničesar poslali,« ga pohvali odvetnik.
»Kaj še!« se zasmeje Hlačnik. »Zajca sem mu
poslal in priložil lep pozdrav od Srakoperja ...« •
V VAŠKI ŠOLI
Nadzornik nadzoruje pouk. Učiteljica vpraša Nadico, koliko je pet manj štiri. Nadica ne ve. Nadzornik ji skuša pomagati, vzdigne roko, skrči štiri prste in pokaže palec.
Nadica (naglo): »Gospodična učiteljica, gospodična učiteljica, gospod nadzornik hoče ven ... « •
POMOČ JE LAHKA
Odvetnik je dobil tožbo za svojega sorodnika.
»Ne vem, kako naj ti poplačam tvoj trud,« be-seduje sorodnik nasproti odvetniku.
»No, to ne bo tako težavno,« odgovori odvetnik. »Odkar je iznajden denar, si s takimi zadevami ni treba delati skrbi... «
PRI ZOBNEM ZDRAVNIKU
Izak pride k zobnemu zdravniku: »Gospod doktor, v listih ste oglasili, da izdirate zobe brez bolečin, in zdaj mi računate kar sto lir. Kaj to ne boli?«
*
VERJETNO SE MU ZDI
Jaka Muhovec ima na grbi tožbo.
»Ali priznate, obtoženec, da ste tožitelju rekli, da je osel?« ga vpraša sodnik.
»Ne spomnim se več, gospod sodnik, toda kolikor bolj si gospoda ogledujem, tem verjetnejše se ml zdi.«
*
ZLOBNO
Jaka drvi z avtom skozi vas in zaide med čredo živine. Nesreča nanese, da povozi velikega bika.
»žival bom seveda nadomestil,« se opraviči gospodarju.	•
Ta pa ga prezirljivo premeri od nog do glave in zagodrnja: »Kako pa si to predstavljate?«
Izdaja ta konzorcij »Domovine« Josip Rcisuer,
Urejuje Filip Omladič
Za Narodno tiskarno Fran J e r a o.