Leto LXVm., št. nt
Ljubljana, četrtek 1. avgusta 1935
Cenu Din
vsak oao popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inrmtl do 30 petn vnt a Din 2-, do ioo vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Dtn 8.-, večji lnseratl petit Vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek poeebej. — >Sk>vensJd Narock felja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Dto 25.- Rokopisi se ne vračajo
UREDNIŠTVO Oi OPSAVNlaTfO
UT7BLJANA.  Knafljeva oBca Mev. 0
Telefon: S122. 3123. 3124. S12& tn
Podrnin 1 ca:   MARIBOR   Strossmaverjeva 3d  — NOVo MESTO  LjuhijunaKa c. taiefon' šL 26. — CELJE: ceilako uredništvo: Strossmaverjeva ulica i telefon st podroantca uprave: Kocenova ulica 2, telefon st 190  — JESENKA   nb Kolodvoru 101
Ra*m> pri postnem čekovnem zavodu v Ljubi Jan
10.351
Pred odločitvijo v italijansko - abesinskem sporu
Vojna ali mir v Abesiniji?
Včeraj se je pričelo odločilno zasedanje sveta DN — Novi kompromisni predlogi Francije in Anglije — Italija zavzema še vedno
odklonilno stališče
Prizadevanja v ženevi
Diplomatski razgovori za dosego kompromisne rešitve
se mrzlično nadaljujejo, toda z malo upa zmage
Ženeva, 1. avgusta -r- Včera: popddne »e |e sestal šve-i Društva narodov de az-pravlia  -> itali janskn-abeslnskem sporu
Prva  se;a.   ki    e   trajala   približno ^no ■ni   n  jo je  otvori]   točasn- r**dW*dnik Lirvinov.   j~  b:hi   <tro20  tajno    Po ^lovnem redu je predšedhffc pozva! Bb^jnn^kegi delegata   na; žjbaeda prostor 7-a posv*»*ov»i-no mi/, i   Namesto Pratiroža jezea > 'opot prevzel  sastopstvi    partiU    abesins^ *»o«sV nik Te?r!e-Ha\var;ata  kaebno    Rnr p Alof-« m on sta nato or;<:!!:i okoliščine ?arad' katerih se je ustavilo delo poravnalne *omi sije v Sev-eningu ter omenjale nalvainejle fcočeb rez. ki s-> jih tamkaj ti stopal 'astop niki  obeh .-»!rnr»k.   Kljub  katPLrorirrif»*nj ia Činu  raxur:iv.  p*  sta   oba   lelf^jata ezal;
precejšnjo pomirljrvost  \TagiVs:ti je b*eba da Abesinija no dela nobene opnz:ciif prof imenovanju   petega   raz/sodniko   ;n H^van »*e ne vvtraia na toni. da se toT-no izvajajo d^orbp Hana   15   pakta   Dru-!va   n "loi K-ito |p  naglasil  Laval. da  je bilo delo v pora^nn'?'   komisiji ^:ror p-ekin:«no. ••»ndpr pa rt* izključena možnost, da se ^oj^pr  >bi o v:   Zato       predlagal,   naj  se ^ej -;\eta Društvo narodov odgodi  lo danes .lopoldn^ da bo lo imele delegacije, posebno pa za stopu ki   neposredno  prizadetih  drz~ ter Anglije in Francije možnost, najti   o: mulo z*t sporazum
Predvsem ure 7n to. da se najde kompromis ea  imenovmie  prod?pdn'km   -azs • ične krs-Tii-;'a   \?fv| kandidati m imerovan'p pe-te2a razsodnika, s pomorio kate resa na« b S»* nada! evalo delo v  razsodišču komisiji, se i men uje h.; anani švedski jurist H i d nar 5*kfi°l in argentinski poslanik v Rimu Ca t: lin
Angleški ministei F. len zaftopa *tal-Sče, d.M naj bi v Zenev; i bran i rasiopn^ lr-žav no delali samo na to. da ?e obnor' delo v razsodiščni konvoj ob razSČiŠČenje dentov p- Ualuoki. lemveJf da se ur d: «T*o~ v celoti. ?arad' ke4erega b>~>. če ©e n;r ne 72^ V. jjotnvo pr'J^o do aovra2i«< «t
Italija s svoje strani pa se odločno upira temu, da b- se /.<» na tem aesedanju razpravljalo o celotnem sporu med Italiio m Ab^sinijo. to te.:n bolj. ker lahko poravnalno postopanje jlede incidentov " iai, trai.n dc> 25 avgusta in bo šele por^m ©ve' Društva   narodov   ponovno  proučil   ■sduacij •
Živahni razgovori
ženeva, 1. a^yiLsta. Daj»ašiij: Jop^ldan so delegacije prebile z razgovori. Italijanski delegat baron AIoisi je imel daljši razgovor s francoskim ministrskem predsednikom L,avalom in z britanskim mi-feistrom Edenom. Nato je govoril / abe-sinskim delegatom Havariatom in gene-'TaLnim iajr:ijtom Društva narodov Aveno-lom. Potem st& se ponovno sestala AJolsi in Eden. Od poteka tega sestnka je odvisno, ali se bu še danes popoldne sprejet na seji sveta DN kak konkreten sklep Na vseh straneh prit:.?' n na to. da bi se stvar prenesla na l.^ zvoljenega sodišća in da bi se zaveda končala že v nekaj dneh.
Kompromisni predlop
Pariz, 1. avgusta, -r- Listi poročajo, da ni izključeno, da bi prej ali kasneje utegnila dobiti konkretne oblike ;deja, O predlogu Abesiniji, da bi pristal- na neiiak mandat sveta DN; ta mandat *> izvaja) svet Društva narodov, ali pa poseben visoki komisar. Statuti mandata bi bili podobni statutom ^danskega visokega komisari jata, Italija bi dobila ves svoj delež krajevnih koncesij, tod> razumeti bi morala, dn bi nadzorstva '»d Abesmijo ostalo pridržano Oruštvu naro dov. Po druiri strani hi bila pa Abesini-ja deležna zaščite in finančne podpore Društva narodov, toda sprejeti bi morala V svo?o npravo funkcionarje DN
Abesinija sprejme
Addis A beba, 1. avgusta, -r- Doznava se, da je abesinski cesar na vprašanje, aH bi pristal na mednarodni protektorat
Društva narodov nad Abesinijo. odklonil vsak odgovor. V tukajšnjih političnih krogih si cesarjev molk razlagajo tako, da bi bil cesar Haile Sel»si pod gotovimi pogoji pripravljen pri3i:tti na protektorat D V. Teda v nobenem primera ni
pričakovati, da bi abesinski cesar sam predlagal takšno ureditev
Italijanska tujska legija
Pariz, 1. avgusta. Po nekem Reuterje-vem poročilu iz Adena, so Italijani prosili jemeaskega Imama za dovoljenje, da b: smeh' rekrutirati ijegove državljane kot delavce v svoji ?kspedl?ijs^i vojski v Eritreji. Jemenski imam je najodločneje odklonil to italijansko prošnjo. Razgovori
Kaj bo sklenil svet dn ?
Kcmpromisna formula, ki so jo sklenili na ponosnem posvetu Lava!, Litvinov in Eden — čakajo še na pristanek Italije in Abesinije
Ženeva, 1. avgusta, -z- Kakor se je danes izvedelo, so razgovori, ki so se nadaljevali po včerajšnji seji skora,* vso noč, doveli do načelnega sporazuma glede stališča, ki naj ga zavzame svet Društva narodov v abesinskem sporu. Ta sporazum .je rezultat posvetovanj, ki so jih imeli LavaJ, Litvinov in Eden in določa:
1. svet DN imenuje petega člana kot predsednika v razsodiščno komisijo, ki naj nadaljuj*4 svoje delo.
2. Bok, do katerega mora ta komisija končati svoje delo in predložiti svoje poročilo, se podaljša od 25. avgusta do 3. septembra- S tem odpada ?zredni sestanek sveta DN, ker se prične redno jesensko zasedanje 6. septembra.
3. Italija in Abesinija se obvežeta, da tako dolgo, dokler razsodiščna komisija ne konča svojega    dela in predloži
svoje poročilo svetu DN, ne bosta segli po orožju in mirno čakali na sklepe DN.
4. Zainteresirane velesile, to so Francija, Anglija in Italija bodo med tem nadaljevale diplomatska pogajanja na osnovi pogodbe iz leta 1906, nanašajoče se na položaj Abesinije ter skušale najti kompromisno rešitev, Id bi zadovoljila obe   sporni stranki.
Ta sporazum je bil sinoči sporočen i ta lijanskemu in abesinskenra zastopniku, ki sta ga nemudoma brzojavno sporočila svojim vladam.-KnaJVo je o tem obvestil svojo vlado tudi angleški minister Eden. Če bo še v tel ni današnjega dne prispel pritrdilni odgovor iz Rima in Addis Ahebc, s čimer zanesljivo računajo, potem bo ta sklep na popoldanski seji sveta DX oficidno odobren in s tem zasedanje končano.
Milijon vojakov čaka
Izjava Mussolinija o vojaški pripravljenosti Italije v Afriki in Evropi — Abesinija naj si dobro premisli
Pariz, l. avgusta, z. »L. Intransigeant« objavlja intervju, francoskega pisatelja Benoita z Mussolinijem. Mussolini je med drugim izjavil, da je po njegovem ▼ vojni z Abesinijo najbolj neugodna hipoteza ta, da bi se vsa Abesinija združena zbrala okoli svojega vladarja in se nato borila do zadnjega moža. Mussolini je mislil na to hipotezo m ima tudi sredstva, da jo bo premagal. Nobena tajnost ni, da ima Italija v vzhodni Afriki mnogo vojnega gradiva in vojakov če bo treba, bo poslala tjakaj se enkrat dvakrat toliko vojakov, kajti Mussolini ni za metode majhnih opo-racij. Negus ie gotovo obveščen o sili italijanske vojske in Mussolini je vih namerah ter mora zaradi tega premisliti rizik© takšne avanture ter šele nato sklepati o nadaljnjem. Mussolini je nadalje naglaail .da zapletljaji Italije v Afriki nikakor ne zmanjšujejo njene svobode v Evropi. Do septembra bo imej Mussolini 800.000 mož na svojih mejah; med njimi je polovica motoriziranih divizij, če bodo okoliščine zahtevale, bo lahko to število povišal na en milijon Musolini misli, da ne bo nikogar veselilo spustiti se v avanturo z Italijo,
kajti afriškege zadeve ne bodo niti najmanj zmanjšale možnosti njenih akcij ▼ BvTopd..
Letala — glavno orožje
Prvi napad na Abesinijo bo izvržen z ki bodo med treskanjem bomb pozivala
se udajo
letali, naj
Pariz. l. avgusta. >Temps< objavlja zanimivo poročilo svojega nemškega zastopnika o uporabi italijanske zračnega orodovja v vojni z Abesinijo Ce bi se zečele sovražnosti. bi takoj odletelo več sto leta* v Etijopijo. Italijanska vlada upa. da bi zaradi poleta nad Egiptom ne imelo nobenih diplomatskih težav, ker smatra to ozemlje kot prijateljsko. Zaradi posebnih razmer v vzhodni Afriki bi Italija poslala tjakaj v glavnem bombna letala, in sicer najmodernejše tipe z motorji, ki lahko letijo 9000 m *visoko in dosežejo v višini 5000 m hitrost 330 km na uro. Će so popoln ama obremenjena prevozijo brez nadoknade    goriva lahko
2000 km. Ker je Addis A beba od eritrej-ske meje oddaljena okoli 700 km, bi lahko letala udobno prevozila to daljavo brez pristanka Glavna naloga teh letal bi bila, da bi preplašila prebivalstvo, ker v Abesiniji ni takšnih objektov, da bi jih bilo vredno razdejati. Letala bi se spuščala prav nizko, z ojačevalci pozivala prebivalstvo na predajo ter obenem metala bombe
Narod, M pozabilo brat* v ~užnostis tepta %vo\o test: „Bran-i-bor" se briga zanje.
»Hočemo mir in svobodo!"
ne bo nikoli priznala nadvlade tujega naroda. Abestnci so že stoletja svobodno ljudstvo in hočejo to tudi ostati če pa dovolimo, je ponKlaril, da na nas vpliva IDvropa
Izjave abesinskega cesarja inozemskim novinarjem
London, 1 avgusta. Reuter poroča iz Adcha-Abebe: Več ko milijon Abesmcev se pripravlja na vojno. Vsepovsod vidiš moške, kako prenašajo orožje; pogosto opaziš tudi deset do 11-letne dečke, kako 3e vadijo ravnanja s puško in kopjem.
Italijanski državljani odhajajo iz Abesinije. V Addis-Abebi je ostala samo ena Italijanka. V tukajšnjih krogih vidijo v ravnanju italijanskega poslanika, ki ni hotel prisostvovati proslavi rojstnega dne abesinskega cesarja, nezaslišano žalitev. Nekateri radikalni krogi prigovarjajo abesinski vladi, naj takoj prekine diplomatske odnosa je z Italijo zaradi nastopa njenega poslanika, češ da takšno ravnanje ni v ni-kakem skladu z diplomatskimi običaji med dvema državama.
Reuterjev dopisnik ie govoril z nekim visokim funkcionarjem abesinske vlade, ki mu je izjavil: Upamo, da nas Italija ne bo napadla. Toda zdi se, da je Mussolini šel predaleč in se zdaj ne more umakniti. Vsa naša država ve. da si naš cesar želi miru, če ga je meci doseč: častno za nas. Naš cesar jc popoln gospodar položaja pri nas.
Na konferenci inozemnih novinarjev ki so se zbrali na dvoru, je cesar Haile Se-lasi poudaril, da je ves abesinski narod složen v odporu proti invaziji tujih narodov. Vsi spori med posameznimi plemeni so pozabljeni. Tudi obmejna plemena so že ponovno izrazila svojo zvestobo abesinski dinastiji. Postavila se bodo odločno v bran proti vsakemu napadalcu, ki bi skušal vdreti  na  sveta   abesinska   tla. Abesinija
odnosno zapadni narodi, če pristanemo na njihov vpliv v naši državi, potom sme biti to sodelovanje izrecno le gospodarskega, nikoli pa političnega značaja.
Italija in Anglija
Zanimiva polemika v italijanskem vodilnem listu — Anglija je po mnenju Rima soodgovorna za vojno s
Abesinijo
Rim, 1. avgusta, -tr Diplomatski t=H>trud-nrk >PopoLa d* Iteilia« PolverelH razpravljo v da«ašnjem uvodniku o odgovornost1 Anglije v itali jansko-abr^neskem konfliktu in pise med drujjim:
Bilo je moproče najti v abo>;nAker: konfliktu pot. ki bi preprečila reševanje nastalega spora z orožjem To pot bi bil? brez težav lahko nastopila Anglija * (M, da bi bila nasvetovala abesin-skemu rezanu, naj zelene z Italijo kompromis >v ©tihi angleških siporazumov«. Možen bi bil sporazum slrSen onim. ki jih "je vsilila Anglija mnocim drugim neprimerno bolj H vil iz-rani m narodom. Bilo bn to tudi v interesu Londona, ker bi se s tem izognilo tpžki preizkušnji (Društva narodov. Anglija pa bi bila tudi dolžne popraviti krivico, ki ee je vodila Ito-
■Liji pri sklepanju mirovne pogodfct v V*r-eaillessu. K«t se tiče Abesinija, bi prav Lahko pristala na vlouo. kakor jo una Bjjipt. To bi bila za Abesinijo celo velika kajh Etjipt je starodavna slavna 'ležeta fa-eaonov. Albesinjjj pa dežela pradavnega barbarstva Nobenega dvoma ni, H b. s<* bil abes!!if=!<: cesar uda! vsakemu angleškemu nasvetu. Se b: mu bil stavljdi s pr'm^rnim •poudarkom. >«a ta način bi se bili lahko izognili vojni in neprijetnostim, ki jih imam sedaj v Ztenevi. Ne^us no\or: -ed;ij ^anio o vojni in moramo mu verieti. Za mir j^ pogrebna dobra volja d • eh d:>-av. m vo n . pa samo ene. Poverelli vprašuje na koncu, ali ne želi morda Anglija M HM dobiti protektorat nad Abesinijo.
Pasivna bilanca poljsko - nemškega pakta
Hm gospodarskem polju ima Poljska samo izgubo, na političnem pa ni nič pridobila
'Varšava, 1. avgusta, -tr- >Kuner \VaneKaw afci< objavlja  daljšo  razpravo biv§c narodno demokratskega  poslanca Stronskega o posledicah pakta, ki je bil ,aouarja 1931 sklenjen med Nemčijo in  Poljsko.  Pri kan ugotavlja, da je te  pakt aa  Poljsko v vsa kam  pogledu   nosrativen   Poljaki  so '.zgu bili do 50 odstotkov od prejšnjega trgovi j skoga prometa z Nemčijo.  Položa- noMu gega milijona Poljakov, ki žive s. Nemčiji, •e ni nič teboljšal,  baš  nasprotno, pritisk narodnih  sooielistov  na   pol-sk< naroin maojSino je hujši ko kdaj poprej Nasprotja pa Ncmei n« Poljskem dvigajo glave i*1
vedno bolj očitno nas lopa; o v luhu htle-rizma Pod vplivom B->!;i*a je koli (idar^k prekinil   svoje   trgovske s Poijtfco.
Članek končuje i ugotovitvijo, da pomeni nadrnoč Nemčije smrtni uderec vplivu n neodvisnosti Poljske. V zunanje jhi1:t čn^m pogledu je poljsko-nemški pakt < slabi poljske odnosa je do Francije, navdal Rusrjo z nezaupanjem in izzval napelo^ mkd T>oli sko in M-slo antant->. za hrb*oii Tolj<*e ne se je osnoval blok balkanskih orzav V vsei zunanji politiki ;e pakl z V<Mičip zzval splošne nezaupanje do Poljske, kar ovira tesnejše sodelovanje z mat^mi držovsmi.
Ureditev obmejnega prometa z Madžarsko
Beograd, 1 avgusta. tx. V Barću se je —tala mešana jngoslovenjako-madžarska komiaja. ki razpravlja o ureditvi obmejnega prometa v svrho olajšanja položaja dvola^tnikov. Madžari so avojecasno de. laJi našim dvodastnikom silne težave pri prehodu meje,    doč±m so s svoje strašni
uživali vse ugrodnosrti. Po razpravi v ženevi pa je bilo sklenjeno, da se obmejni
promet nanovo uredi. Mešana komisija sedaj proučuje vsa ta vprašanja ter bo sestavila preddoge za sklenitev nove konvencije o obmejnem prometu.
Moderne Amaconke na potu okoli sveta
Par>i, 1. avgusta, tr. V luko Vigo je prispela te dni francoska jadrnica, ki je že od septembra 1931 na potovanju okrog sveta To bi v dobi najrazličnejših rekordov ne bilo nič posebnega. Toda ta iadrnica nima med posadko niti enega moSkega. marveč samo ženske ,in sicer 14 žen in deklet, ki so ^e pod vodstvom hčerke mornariškega oficirja Duponta podale na nevarno potovanje. Vsaka izmed udeleženk  je  morala ob nastopa
potovanja vplačati v skupno blagajno za prehrano in vse druge potrebščine po 30.000 frankov. Vse udeleženke tega potovanja so iz bogatih in uglednih francoskih rodbin. Ob nastopu potovanja je morala vsaka podpisa H izjavo, da ves čas ne bo pogledala nobene ga moškega ter da bo do povratka v domovi no ne sme stopiti na krov jadrnice noben mosTvi. V=e delo. tudi ponravila mora jo oprav ljati ženske same
it-jak.
Četrtek, 1. avgusta 1985
Stev. 1/2
Nacionalni šahovski turnir
Na njen nastopi 24 šablsžov — Med udeleženci bo naj-mo£i?e*še zastopana dravska banovina
Ljubljana, 1. avgusta.
Seznam udeležencev XII. nacionalnega amaterskoga šahovskoga turnirja je že zaključen. Skupno bo nastopilo 24 šaiii-stov, ki se bodo 14 dni borili za naslov najboljšega amaterja v Jugoslaviji. Med udeleženci je najmočnejše zastopana dravska banovina, ki pcšlje 10 igralcev in to MIlana Vidmarja ml., Sorlija, Si-kcska. Preinfalka. Cirila Vidmarja, Julija Gabrovška, Longerja, SiSko, Mareka in Hrena. Od zunanjih udeležencev naj omenimo samo že znane šahiste, ki so že večkrat igrali na nacionalnih t*irr»?rjih. Najmočnejši med njimi Je nedvomno Sergej Matvejev iz Zemuna u) je tudi Somborčan CaTev. star iifnir<?k1 borec je pa neugnani Grenčarsk \z Zagreba, ki čeprav je že starejši semester, se še vedno spušča v borbo z mladino. Zagrebčan A virović je znan. Igral je na nedavno končanem mojstrskem turnirju v BeogTadu, kjer je sicer zasedel le predzadnje mesto, a je vendar pustil za seboj mojstra dr Kalabarja. Bolj znana igralca sta še Zagrebčan šubarić in Karlovčac Jonke.
Slovenski šahisti so vsekakor favoriti in bodo po splošni sodbi na prvih mestih. Največ izgledov za prvo nagrado in naslov nacionalnega mojstra ima sin našega velemojstra Milan Vidmar ml. Teoretično je prav gotovo najbolje podkovan, ima pa tudi velike praktične izkušnje in tumir-sko rutino. Njegov najostrejši tekmec bo skoro gotovo Sorli, igralec velikih napadalnih kvalitet in izvrsten taktik. V približno isti red spadajo Sikošek, Preinfalk in Matvejev. Tudi ti bodo krepko posegli v borbo za prva mesta. Star borec na turnirjih je Ciril Vidmar, ki mu velika rutina omogoča, da se izvije iz še tako kočljivih situacij. Julij Gabrovšek tn Longer spadata med naše najnadebudnejše mlajšo generacijo. Skoda je, da ne moreta nastopiti prof. Ludvik Gabrovšek in Fur-lani  Oba bi imela izglede na prvo mesto.
\    Klic iz Poljanske doline
Predgrad ob Kolpi. 31. julija. Iz naše doline se redko kdaj sliši beseda, saj imamo le dva do trikrat tedensko po zastarelom poštnem vozu zvezo z ostalim svetem Dasi je kraj zelo lep in ga tujci imenujejo malo Švico, je vendar mnogo siromasuejši, nego ostali deli Bede Krajine, ki iz njih bolj pogosto Čitamo poročila o raznih ujmah in sedaj zlasti o strašni suši.
Globoko pod našimi skromnimi vasicami, ki štejejo blizu 3.000 prebivalcev, teče Kolpa, toda kljub temu Poljanci in njihova živina že tri meseca trpe največje pomanjkanje vode. V kraju s sicer izredno zdravim podnebjem so se razširile tudi nekatere bolezni, ki so večinoma posledico pomanjkanja vode. Ljudje morajo s svojimi skromnimi vozili in izmučeno živino hoditi po 15 in več kilometrov daleč do KoLpe, da pripeljejo nekaj sto litrov vode, ki z njo komaj za silo napoje živino. Preden dospejo do Kolpe in se vrnejo nazaj v vas, mine pol dneva, a se kljub temu morajo it vodi takoj spet vra.ca.ti, da bi ne bilo trpljenje še hujše. Te poti se ponavljajo dan za dnem, noč za nočjo, že dolge tri mesece. Bilo bi res nujno potrebno, da bi si ljubljanski Higienski zavod ogledal tudi našo Poljansko dolino, ki je ves svet nanjo pozabil, kadar kaj potrebuje, a vendar prav tako plačuje davke in daje oblast v om vse, , kakor drugi kraji.
V >Slo venskem Narodu« smo te dni čitali, da je banska uprava poslala v Belo Krajino dva avtobusna tanka za dovoz vode v najbolj prizadete kraje. Tudi ob tej priliki so na nas docela pozabili, dasi je nas položaj najtežji, ker smo visoko nad Kolpo v hribih, dočim so ostali kraji večinoma na ravnini. Nase siromašne vasi
Turnir se bo pričel v ponedeljek ob 830 v stekleni  verandi restavracije »Zveatta.«
Tu mi raki pravilnik predpisuje 32 potez na 2 uri, za vsako nadaljno uro pa 16 potez. Igralni čas je do 12.30, neodigrane partije pa se nadaljuje zvečer, dottm Je popoldan prost. — Turnir bo vodil prof. dr. Bajec, — ki Je v tem svojstvu na najboljšem glasu in nam njegovo ime daje garancijo, da se bo turnir v redu vršil. Turniraki odbor in rasso-dišče tvorijo mojster Vasja Pire, prof. Gabrovšek, prof. Bajec tal Klakocar. V svrho boljšega pregleda vsakodnevnega stanja turnirja, bo turnirski odbor izobesil dve veliki tabeli. Ena bo v turniraki dvorani in bo prikazovala stanje od kola do kola, druga bo pa v izložbenem oknu Tiskovne zadruge v SeJenburgovi ulici.
Veliko zanimanje vlada aa občni »bor Jugoslovenskega šahovskega saveza, ki bo v nedeljo ob 15. v restavraciji »Zveedac Vodil ga bo saveeni predsednik g. dr. Ste-van čirič, predsednik Narodne eknpačlne in jugoslovanski šahovski mojster. Ljubljanski šahisti mu pripravljajo ob njegovem prihodu evečan sprejem. Udeleien-cem občnega zbora je dovoljena cetrtineka vožnja, prav tako tudi udeležencem turnirja. Občni zbor bo zlasti važen, ker bodo menda načeli Beograjčani vprašanje prenosa saveza izz Zagreba v Beograd in bo zato razpoloženje precej bojno. Pričakovati je nadalje velikih izprememb notranje orsranrzacije saveza, ker se je dosedanja pokazala za pomanjkljivo. Na dnevnem redu bo vprašanje ustanovitve podsavezov po zgledu Dravske šahovske zveze, ki je « svojim dosedanjim delom pokazala, da je velik razmah šaha mogoč le na ta način. Za slovenske klube je nadaljni obstoj Dravske šahovske zveze življenjske važnosti in se zato pričakuje, da bodo delegati naših klubov v tem pogledu nepopustljivi. Sirijo se namreč vesti, da bodo na občnem zboru skušali zvezo ukiniti. Dravska šahovska zveza je dokazala svojo potrebo in sposobnost, in komur je na srcu zdrav m krepak razmah šaha. ne *~ -^vzeti nasprotnega stališča
Iz Litije
— Dož j*e osvežil naravo. Po daljšem času «^.1110 v torek končno dobili dež. Grozila je že isnša. Fižola bi ne bilo, ee ne bi bilo dežja. •Ljudem je že tudi primanjkovalo sočivja. »posebno <*alate, ki je šla ob vročih dtnevib vej v cvet. V mnogih krajih so se posu" i studenci V hišah, kjer imajo lae^ne vodovode, pa so zaman odpirali pipe.
— Nesreča pri kopanju. DeSko Božjak iz Gradca se je kopal v Savi nad topilnico. Mladina je imela svoje veselje na skalah, •ki strle iz Save in služijo za odskooišee plavalcem. Božjak je skočil tako nesrečno, da si >je naloniil roko. Zdaj bo moral v bolnico, tako je odredil zdravnik, ki mu je nudil prvo pomoč. V Savi pa bi <?e zgodila kmalu tudi Še težja nesreča. 3 letnega Tončka Lebin-gerjevega je povabil njegov starejši prijatelj v oolniček. ki mu pravimo sandolin, in jih imajo mnogi kopalci v našem knajtL Toneek je zlezel v colniceJc Veselo je zaplaval sandolin ne sredo Save. V virtincah pod mostom pa i p zasuka! čolničck. ki je UGOJIO 'OPOft I»fB7 3f ITI *Ofj»10GA4M UQn3TI
sta padla v vodo. Dočim je starejši vešč plavanja, je malega potegnilo v globino. Kopalci pod mostom, zlasti pa Se Tončkov oče ki ee je bas solnčil na bregu, so jadrno poskakali v vodo in rezili otroka.
_ Motorno kolo v kolesarja. Učenec, ljubljanske srednje sole Herman doma iz Litije je postil svojemu prijatelju Tioarju kolo. Mladi kolesar je ravi! proti Litiji. Na ovinku pri restavraciji PoŠti pa je pni vozil od na* sprotne strani neki ljubljanski motocLklist, baje po napačni strani in tudi nj dajal na strmem ovinku znakov 6 hupo. Zaletel se je proti kolesarju, ki se je sicer skušal umakniti, vendar ga je motocikl is t sunil s ceste. Kolo se je močno polomilo pa todi kolesar je dobil poškodbe, da je moral k zdravnik«. Motoeilclist se je pa mirno odpeljal p*oti Ljubljani.
— Me i ■Milila'i prtteje r litije. V
1 jo bomo imeli pri o*e športni dan, za raga se člani SK LMtye is vneto pripravljajo. Sodelovalo bo todi veS «*wi«^jih gostov. Za popoldansko nogometno tekmo je S K Litija povabil nogom r* sle iz Novega mesta, ki ee pripeljajo a avtobusom preko Radohove veni in Bogenipeifea. To je prvi športni poset k Novega mesta ▼ našem kraju.
— Levaki Maser. Med iedeene&o postajo Zagorje m 8tm> se dvigata oa desnem bregu Save pogorje Kosom ki 2amboh. Tam so težko dostopni kraji In prav sate je ta revir bogat na divjnefci. V nedeljo ie bil tam ve-' 1% lov. Ustrelft so ve* divjačine, litf jriti veleposestnik g. Rado Slane pe je ustrelil dva
MrtintkCtnSL nesreča
Ljubljana, 1. avgusta.
Na Dolenjski cesti bi se bik davi okrog 9 skoraj pripetila težka avtomobilska nesreča, ki jo je pa preprečila šoferjeva spretnost in prisotnost duha. Proti mestu je priložil z običajno hitrostjo osebni avto, v katerem sta bila dva potnika. Ta Sas so pridrveli iaza grmovja štirje otroci z votickom, namenjeni menda v gozd po drva. Avto bi |ib bil povonil, da nd iofer v zadnjem hipu i vso eiV) okrenil na levo in zadel v kostanj, da se je avtomobil hipoma ustavil. To se je tgodilo pred pralnico Ideal. *
I>va otroka sta v strahu skočila v stran, dočim je dmisra dva avtomobil s sprednjim delom nekoliko aadel. Ponesrečena otroka sta 10 letni Bolo Lukež in 11 letni Stanko Bitenc Prihiteli 9o ljudje, ki so otroka pobrati m kmalu Je prispel rezilni avto, da ju je prepeljal v bolnico Oci vidno pa nista zadobila težjih poškodb Potnikoma se ni zgodilo m"Č hudega, samo ustraSHa sta «e in nekaj neznatnih prask sta odnesla. Pre-cej je pa poškodovan evto. ki ima sprednji dol ameekan. vemdaT je pa lahko odpelji naprej v mesto.
% Jesenic
— Poroka: V nedeljo 28 julija se je poročil na Jesenicah Viktor Mokorel, učitelj na Breznici, z gdč. Mici Rabičevo, učiteljico istotam, hčerko ugledne in napredne obitelji na Jesenicah. Želimo vrlemu sokolskemu paru obilo sreče.
__ Sport: V nedeljo ie I. moštvo SK Bratstvo gostovalo v Kranju in nastopilo v prijateljski tekmi s I. moštvom S.K. Korotana, večkratnim prvakom Gorenjske. Tekma je skupini sta igrali zelo požrtvovalno, zmagal pa je zasluženo Korotan z rezultatom 4 ! 3. Jeseničani so bili kljub porazu s tekmo, ki se je odigrala na vročih kranjskih tleh zadovoljni in upajo, da bo tudi na športnem dnevu >Bratstva«. ki se bo vršil to nedeljo
na Jesenicah potekla tekma tako lepo kot je v Kranju, Občinstva je bilo mnogo in je bilo z igro zelo zadovoljno.
Obrtna razstava ▼ Kamniku
Kamnik, 31. julija.
0 obrtni razstavi v Kamniku se je že mnogo pisalo. Pripravljalna dela segajo že nekaj mesecev nazaj, sedaj pa stojimo ti* pred otvoritvijo razstave, ki naj nam predoči delo in zmožnost naSih obrtnikov. Razstava se bo vršila od 4. do 18. avgusta tn z njo v zvezi tudi Kamniški teden. Na predvečer otvoritve bo na glavnem trgu promenadni koncert mestne godbe in nato v zdraviliškem parku narodna igra s petjem >Rokovnjači«. Slovesna otvoritev razstave bo v nedeljo ob 10. po prihodu ljubljanskih gostov.
Nad razstavo >e prevzel pokroviteljstvo presednik Zbornice za TOI g. Ivan Jeiačin.
Na razstavi bodo zastopane najrazličnejše obrti. Poseben pomen ima razstava zato, ker propagira nakup domačih obrtnih izdelkov in sploh domačega blaga. Naši skromni obrtniki nimajo nobene druge prilike, da bi lahko pokazali svoje solidne in cenene izdelke širšemu krogu odjemalcev. Čeprav so nekateri gledali skeptično na to razstavo, češ da nima pomena in bodočnosti, je treba priznati, da je požrtvovalnost prirediteljev našla popolno razumevanje, da je taka razstava potrebna zlasti dandanes, ko se vedno bolj krči konzum In ker je najboljša propaganda za nakup domačega blaga in za pomnoži te v trgovskih zvem. Prijavljenih je nad 50 raz-stavljalcev tn to nam je zadosten dokaz, kako veliko zanimanje vlada za razstavo.
Kaj vse as bo vrSilo ▼ Času razstave, odnosno Kamniškega tedna, ne bomo našteva-
li, saj je to vrne razvidno iz slavnostne številke »kamničanac, ki Je bil izdan nalašč v ta namen. V tednu bodo sodelovala vsa kamniška društva in se nam radi tega obetajo zanimive in pestre prireditve. Na sporedu je tudi razstava narodnih noš in starin v Narodni Čitalnici, tekme harmonikarjev, razne kulturne, športne in zabavne prireditve. Od vseh drnetae pa, ki bodo sodelovala, bo Imela vsekakor levji delež Mestna godba, ki bo, kakor zatrjujejo, morala igrati pri vseh prireditvah in bo na ta način pač najbolje zadovoljila obrekljive nezadovoljneže.
Zadnji dan razstave, dne 18. avgusta, pa proslavi Obrtno društvo 15 letnico svojega obstoja, s slavnostnim občnim iborom, velikim zborovanjem vseh obrtnikov v sreza in z zaključno vrtno veselico v Mestnem parka.
Iz Maribora
— Slavnostna otvoritev IV. Maribor, tedna
bo v soboto dne S. t. m. dopoldne. Otvori 1 na bo ban dr. .Dinko Puc
— Vroča kri... V Limb u tki ste se step-li dve skupini In je bklo v eplošnem metežu leajanin 15 oseb, osem pa ovadenih drl. prav«dnistva. — Tudi v P rekah je cokla kri   in   je   poe-tal   žrtev   delavec LudovLk
Beajak. ki so mu etri i nogo. — V Hoćah pa je zadobil tri bodlajje i nožem Ivan Korošec is Nove vasi, ki so gm odpretnifc v tu k.
splošno bolnico.
— Novi tujskoprometni paviljon v Št. •Ilju. ki ga je postavila tukajšnja Tu jako-
prometna zveza, se otvori dne 4. t. m. ob pol 11. v paviljonu bo poslovala ekspozitura tukajšnje tujskoprometne sveze ter zastopstvo Turing kluba In AvtokJuba Avtomobil isti in motocikl isti bodo dobili tukaj vse potrebne informacije o naših cestah, kopališčih, letoviščih pa tudi prospekte ter se bo nadalje menjal denar po najboljših dnevnih teeajMh. Tudi bo avtomobil istom na razpolago interurbanska telefonska zveza, pitna voda in voda za hladilnike. Pionirsko delo naše Pujsko-p rame t ne zveze zasluži javno priznanje.
— Nove kandelabre na marib. aveniji je mariborska občina v 6mislu včerajšnjega sklepa mestnega upravnega odbora prevzela. Tvrdka, ki je dobavila kandelabre bo morala pristati na primeren odbitek kot odškodnino za nekatere neskladnosti pri izdelavi, ki ne ustrezajo popolnoma zadevnim osnutkom
Iz Celja
—t Sest športnih tekem je bilo v nedeljo v Celju, dopoldne je bil na Glaziji ahkoa-tletski mitins:. istočasno pa dve nogometni tekmi na igrišču pri Spod. Lanovžu, a popoldne dve nogometni tekmi na Glaziji pri Skalni kleti. Kaj čuda, da je postalo občinstvo nejevoljno, ker ni moglo videti vseh tekem. Zato je bil finančni efekt slab. K' interesu sporta je. da se na en dan ne natrpa toliko prireditev. To naj prireditelji prihodnjič uvažujejo.
—€ Nujno potrebno delo na Hudinji. Sre-sko načelstvo v Celju je razpisalo licitacijo za oddajo crradnje novega nujno potrebnega praga na otoku Hudinji pri Celju v proračunskem znesku 90.527.79 Din. Licitacija bo v petek 16. t. m. ob 11. v pisarni tehničnega razdelka na sreskem načelstvu. Zasluga, da se bo to neodložljivo delo končno Izvršilo,
gre narodnemu poslanen g. Ivanu Prekor-škn. ki je v tej zadevi odločno posredoval
pri pristojnih činiteljih.
—e Is celjske bolnice. V javni bolnici je umrlo v juliju 19 oseb. v mestu pa 5. V torek je umrl v bolnici 25 letni Janez Cerne s Hudinje pri Vitanju, redov 19. pešpolka v Kragujevcu. V bolnico so pripeljali 38 letno kočarico Rozalijo Kotnikovo iz Lubije pri Mozirju, ki jo \e ugriznil pes v levo nogo.
—e Plačilo zemljarine. Davčna uprava v Celju opozarja davčne zavezance, d nob^e skrajni rok za plačilo zemljarine za prvo polletje in ostalih davkov za tretje četrtletje 16. avgusta. Po tem roku bo treba plačati še opominske stroSke.
Iz Kranja
— Holandski geografi v Kranju. Pretekli torek in sredo se je v Kranju mudila skupina holandski h geografov, ki so rav-nokar pričeli študijsko potovanje po Jugoslaviji. —- Prišli so iz Salzburga čez Jezer zereko. obiskali Ceeko in Zoisovo kočo pol Ofttavceni, vodi Jih pa znani geograf m geomorfolog prof. dr. Kari ttsterreicher učenjak svetovnega slovesa, raaiskovalec Himalajskega pogorja ter velik prijatelj Jugoslavije, ki Je lani obiskal tudi nad Triglav — Dr. oeterreicher je vseučlliski profesor na univerzi v Utrechu, imel pa Je s seboj dva profesorja (eden med njima je njegov asistent),  in  pet  profesoric, ki kot
bivei  njegovi učenci pououjejo po raznih
>tih v Holandiji. — V Kranju Jim >.* geološke sanLmivo«ti razkazal tukajinj! profesor dr. 2ontar, ki se z dr, Osterrei-eherjem že od prej pozna Opledali so al savsko in kokržko strugo |er vso geološko pozicijo mesta. Ker je njih študijsko potovanje namenjeno raziskovan, u kraftkeg-sveta, so i% Kranja odpotovali v Cerknico. V Kranju so holandski ge<>-irrafi bivali v hotefa »Jelen«, kjer so bili delesni naj-vestnejse oskrbo. Na nadaljnem potu jim želimo vso grefro.
— Nov grob. V t«»■rok ponoči je umrls ga Ana Knadan v starosti 65 let, mat; gospe tokajsnjera antomehan ikarja Cyran-skvja. Žalujoči rodbini nase sožaJJe.
— Obrtna razstav«, ki radi evojin dosedanjih uspehov postaja tradicijonalua vsakoletna prireditev kot rt-vija marljivemu odejetvovanja kranjskih In okollftk'.h r*brt nfkov, se ho letos vršila od 29. sept. do 7. okt. Topoglediie priprave so le v teku. Nekateri obrtniki celo predlagajo, da bi nad letos trajala teden dni dalj nearo druga leta. Tukajfenji kranjski tapotnik g. Tonejc pa se Je udeležil tudi ravnokar vršeče se obrtne razstave v lU<!<>vljici.
_ Kranjske gasilske tombole !eto$ ne
tx\ ker so od ministarstva  razno tonil.....
in loterije prepovedane, bo let (is odpadla senzacija vse Gorenjsko in Kranja gasilske tombole.
— V  Struževem  je  preteklo  soboto v Savi utonil 6 letni simVk trgovskega pot nLfca Tavćarja Ivana.
aBe/«sttieo
KOLEDAR
Danes:    Četrtek, 1. avgusta katoličani: Vezi Sv. Petra
DAJVASNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Dečko, kaj pa sedaj KINO IDEAL.: Suzana v kopeli KLN ODVOR: Hladna devica KINO ŠIŠKA: Izsiljevalke
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6 Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus Moste — Zaloška cesta.
Iz Novega mesta
Glas iz občinstva. Iz občinstva se en je.jo pritožbe zaradi s kamenjem na debelo pobite Resljeve ceste, ki vodi proti mlinu g. Kovačica. Cesta, ki jo ljudje, zJasti de starejSi. kaj radi uporabljajo ob večerih za izprehode je sedaj posuta z debelim kamenjem, da po njej niti žival ne more zvoziti naloženega voza. Seveda Je tudi spričo takega tlakovanja ceste vsak iz-prehod v tem delu nemogoč. Fti posipanju mestnih cest bi bUo treba bolj paziti na gramoz.
- Dobrodelna prireditev. Obrtno društvo priredi v nedeljo, 4. t. m. pri g. Oeolnilcu veliko, dobrodelno prireditev, katere namen je, pribaviti sredstva za podpiranje onemoglih, bolnih in siromašnih obrtnikov. Poset prireditve toplo pri« poročamo.
Iz Trbovelj
— £>eiovni jubilej: Jutri bo obhajal rud-niška tehn. poduradnik g. DcaajO 1'u-st JO letni jubilej svojega dela pn rudniku. CJ. Pust je vstopil v službo pri rudniku 2. 8. 1905. po dovršeni obrtni šoli v (Jra/u. Prvotno je bil zaposlen kot volonter pri elektrifikaciji rudnika, nato je upravlj-al nekaj let elektro-skladišče. z novim letom 14X^> pa je bil dodeljen vodstvu strojnih obratov, kjer službuje še danes Med vojno je nadomeščal vpoklicana stavbenika pri gradnji velike kalorične centrale ob Savi ter vodil vsa montažna delii. — Gospodu Pii-stu, ki je trboveljski rojak, k službenemu iubileiu čestitamo ter mu želimo, da bi se mnogo let zdnav in zadovoljen opravljal poverjeno
mu alužbo.
Jugoslavija v Bruslju na zadnjem mestu
Bruselj, 1. avgusta. AA. v'čeraj se je zaključil mednarodni turnir v araterpOoItL V turnirju je zmagala Madžarska ekipa, ki je tako postala neuradm evropsk1 prvak. Priborila si je '^seh 10 točk Drago mesto je dosegla belgijska, tretje nem;.ka, četrto Švedska, peto francoska, na zadnjem mestu pa je jugoslovenok§ ekipa Pn poslednjih tekmah so bili doseženi rezultati: Nemčija . Francija 5 : 3 (2 : I). Madžarski : Jugoslavija 5  :  2 ($ :  1). Beltjijn   :  švedska  4 : 2
0 : 2)
BBi
MALI OGLASI
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
prodam
STALNA RAZPRODAJA
pomomastnega a la trapistov-sRega sira v hlebčkih In blokih
kilogram Din 16.—
Cerne Oskar. Sv. Petra cesta .iri   Ljubljana 2199
Ugodne prodane steklenice za vaganje,  ducat  fclic,  kompletio   posteljo,    lestev, košaro servis, vijolino, vinske cevke mize, stole, umivalnik, starin FVe  hožje  podobe, sašperček litereke  steklenice, marjanco, -'v^cetl't^rske  pletenke, đam-sko   moško  zlato  uro, moško bleko. nočno omaroo, Stlrlde-setliterski    lonec.   Naslov v uprav1 Naroda. 2354
Rabljena    kolesa    damska in moška poceni kupite pri »Prc met«, nasproti križevske cer k ve.
POUK
STROJEPISNI POUK
za časa počitnic po desetprstnem sistemu za začetnike in izvežbance. Večerni tečaji, oddelki od 6. do U8. in od do 9. ure zvečer. — Šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.-. — Pouk se prične dne 5. avgusta. Vpisovanje L, 2. in 3. avgusta od 6. do ure zvečer. — Christofov učni zavod. Domobranska cesta st. 15.
2241
KUPIM
Crno obleko dobro ohranjeno
tudi starejši kroj kupim. Pori udbe prosim na og. od. »Slovenskega Naroda »orno« 235-2
RAzno
Lahka letna oblačila Dourett, kasa sport hlače, lic ter, peri* lo itd. v lepi tabiri zelo poceni naprodaj pni Preskerju. Ljubljana, Sv. Patra cesta 14.
4-L
ENTEL — AZUR — PLISE izvrši ekspres MATEK s\ MIKEs. Ljubljana
(poleg hotela StrukeU)
54/L
Prepričajte se
i.\ IMAJO MAIJ OGLASI V
,SLOV. NARODU" SIGUREN USPEH!
MALI
OGLASI
»SLOV NARODU4
IMAJO
SIGUREN USPCHi
Makulaturni papir
oprava ^Slovenskega Naroda", LfaMfana. Knaflfeva uflea ftev. $
T BLEF. 3122—26 POŠT. CBKOVNJ RAČUN ST. 10.534 V LJUBLJAN
brzojavk l n a k o l» n a
Tiskarna ljubljana
NARODNA tiskarna
LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. S
IZVRŠUJE RAZLIČNE nSKOVLNU.. KAKOK: KUP-OU&fM riSKOVTNEs OASOPlSfc. nSKOVLNU £A URADE*. BANKE. HRAJSTELJMICE*. POSOJILNICE, VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE DIPLOME, REVIJE. PROSPEKTE KATALOGE RAČUNSKE ZAKLJUČKE. KNJIGE JENUtE ENOBARVNI LN VEČBARVNI PISK. PISMA RAČUNI KUVERTE, VABILA IN POROČNA NAZNANILA. VIZITKE ITD
6t*> 172
Četrtek, 1« avgusta 1835
Stran 3
DNEVNE VESTI
— Iz državne službe. Imenovani so: ca arhivskega uradnika pri državni bolnici za duševne bolezni v Novem Celju uradniški pripravnik Karle Saiezin, za policijskega agenta pri upravi policije ? Ljubljani policijski strainik zvaničnik Vinko Ceh, za policijskega stražnika pripravnika pn uprav: policije v Ljubljani Vilibald Kri-sche, za siužiielja pri državni bolnici za duševne bole-zn; v Novem Celju sedlar in režijski uslužbenec Franjo Oolian, strojnik in režijek: uslužbenec Franc Germad-nik. mizar in režijska uslužbenec Josip Kavčič vrtnar In režijski uslužbenec Drago Novak, pek In režijski uslužbenec Jurij Oblišar, čevljar in režije ki uslužbenec Ciril Ftatajc, in zidar in režijski uslužbenec Martin Siter V višjo skupino sta pomaknjena upravni pisarniški upravnik pri že-ie-zniškem in obmejnem komlearl jatu na Jesenicah Borivoje Lizić in upravno pisarniški uradnik pri banski upravi Ivan Teržan.
Naznanilo preselitve
Anton Kos, umetniške slike, okvirji, po-
zlatarstvo, 6e je preselil na Poljansko cesto št. 1. v Pe^lezen.
— Iz banovinske službe. Imenovani eo za banovinsko uradniško uradnico pri kmetijskih gospodinjskih tečajih v dravski banovini Mira Barle, za banovimskega uradniškega pripravnika pri javni bolnici v Ce" lju dr. Vladimir Berglez, za banovinekega pomožnega sekretarja pri banski upravi banovinski pisar Vladimir Hafner, za ba-novin«kerra kmetijskega pristava pri banski upravi Zma^romlr Kramer. za banovin-skega upravno uradniškega pripravnika pri javni bolnici v Murski Soboti dr. Brna-nuel Pertel; v višjo »kupino so pomaknjeni banovinski uradniški pripravnik Ivan Kisovec, direktor banovinske kmetijske sole v Raticanu ing. Franc Mikufc, erhiv-ska uradnica pri banski upravi Božena Sie<gel — Kuhar in banovinski učitelj na banovinski vinarski in sadjarski Soli v Mariboru Pran Vojsk: sprejeta je ostavka, ki jo je podal na banovinsko službo zdrav-ni'k združene zdravstvene občine v Novem mestu dr Milan Rop as.
Čas svežih paradižnikov nas opozarja, da so makaroni in špageti — IV kate te ali Ju.j ni ne — pripravljeni s paradižnikov* omako, zelo tečna in okusna jed. Gospodinj, pripravite svoji družini večkrat to osvežujočo, ceneno jed!
— Gradnja železnice Varaždin—Koprivnica. Dela na prvem odseku nove železnice
Varaždin—Koprivnica od Koprivnice do Ludberga je izlricitiralo giradbeno podjetje Stojtadinovič iz Kraeevca z 21% popusta, kar znaša 1.704.452 Din pri prvotno določeni vsoti 8,116.778 Din. Te dnd se je vršilo lici" tacija za zgraditev spodnj^a ust rova od Lutiberga do Va-raždina. Za ta dela j*1 bik) predvidenih 5,812.000 Din. Delo je izliciti-rak> mariborsko grodbeno podjetje Naasim-b«ni vl Maribora s popustom 28°/» ali 1J33&S66 Din. Tako so znižani prvotno določeni stroški za spodnji ustroj od 13.929.627 na 10*868.148 Din. Z deli prično še t? mesec. Zdaj bi bil pa že čas, da ee razpiše tudi licitacija za zgraditev proge St. Janž-Sevnica
— Rumunska   monografija   o Cankarju.
Znani rumainski slavist Anton Batola, ki je izsdal te dni zanimivo, študijo o Ivanu Voj-noviču in ju-gosl o venski epiki, pripravlja sdaj monoe-rafijo o 'Ivanu Cankarju.
— Angleške učiteljice na našem Jadranu. Včeraj zjutraj se je pripeljalo s par-nikom « Kralj Aleksander« v Split 26 angleških učiteljic, ki ostanejo v Splitu 5 dni. potem pa odpotujejo po naši državi. Nekatere izmed njih so bile med vojno na solunskem bojišou bolniške strežnice.
+ Na svetovno razstavo v Bruselj z odprtim avtobusom. Potovanje traja celih 14 dni s pri^otkom 18. t. m. Videli bomo Bad-gastein. Arlberg, Schwarzwald. francoska bojišča, ostali bomo cela dva dneva v Parizu, dva in pol dneva v Bruslju, ogledali si bomo Antvverpen. Koln in Rensko dolino. Pose tili bomo železniško razstavo v Nurnbergu (vožnja z lokomotivo), domov se bomo pripeljali po takozvani Glockner-strasse in m:mo Vrbskega jezera. Prijaviti se je treba pri Putniku v Ljubljani do 5 L m. Cena za hrano, stanovanje, vstopnine in vožnjo  znaša  skupaj  Din  4.585.—
— Razpisana mesta sester pomočnic. Glavni odbor RK sprejme • 1. oktobrom 10 »eater pomočnic po eno pri vsakem banovinske m odboru svojega društva. V po štev pridejo le diplomirane sestre pomočnice, ki so dovršile Šolo za sestre pomočnice v naši državi, šolo za dojilje Rdečega kriz* v Beogradu ali Valje vu. Prošnje je treba vložiti za službeno mesto v Ljubljeni pri banovi nskem odboru RK. v Ljubljani do konca avgusta.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banake uprave dravske banovine« št. 6u z dne 31. Julija Objavlja odločbo glede mednarodnega vzorčnega velesajma Ljubljana  v jeseni, odredbo k odločbi glede
okužbe s San Joseejevim kaparjem, rapre-membe in dopolnitve v pravilnikih o kata-
6tr6kem premer jeva nju in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin. —Prijateljem Zike.  predvsem   tngciin tl-
stim.   ki   dobivajo   na5   mef^e&nik »žika«,
sporočamo, da 1. avgusta naš list radi stavke tiskarskega osobja žal ne bo mogel iziti. Da pa ne bodo naši »2ikovci« od&ko-dovami, bo zato koncem avgusta, izšla pove" čana Številka za avgust in september. Gg. trgovce prosim da javijo to vsem našim odjemalcem.
Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in toplo vreme. Včeraj je deževalo v Rogaški Slatini, Zagrebu, Sarajevu. Splitu, in Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Škorpiju 20, v SoHtu 24, v Ljubljani 20.3, v Zagrebu 20. v Mariboru in Rogaški Slatini IS. v Beogradu 16. v Sarajevu 14. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.1, temperatura je znašala 10.
mmum[ Zvočni kino D\or
Telefon ?7-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri LUCIE ENGLISCH
JAKOB TIEDTKE v smehapolni burki
HLADNA DEVICA
Vstopnina: Din 3.50
— Neznan utopljenec. Kmetje iz vasi Meli nci v srezu Dol. Lendave eo naeri v ponedeljek na otoku Mure truplo 35 do 40 let starega moškega, ki ga je naplavila voda. Neznanec je bil oblečen v dolge sive hlače in obut v čevlje na zadrgo, ki ao bili močno podkovani. Truplo, kri so g« pokopali na domačem pokopališču, je bilo 180 cm visoko ki brez posebnih znakov. Mentite neznanca še niso ugotovili.
— G rosna nesreča, V vasi Imbriovou blizu Koprivnice sta se igrala v torek 9 letina Gjurgjica Loparič in 9 letna DTagotm Marjani?. Naenkrat ae je odtrgla plast zemlje in ju zasula. Deklica je Se molela glavico iz zemlje, deček je bil pa povsem zasut. Prihiteli eo delavci, ki so deklico odkopali in prepeljala v bolnico, kjer je pa kmalu umrla, dečka so pa pogreši H šele včeraj zjutraj in ga odkopali. Seveda je bij že davno mrtev.
— »Detektiv«, ki išče Omerzo. Pred dnevi se je pojavil pri posestniku Francu Petanu v Sp. Pohanclh pri Brežicah neznan moški ter se predstavil za detektiva. Petanu in drugim je skrivnostno namigaval, da išče razbojnika Omerzo, ki mu je za petami. Znal je vse urediti tako, da je ostal več časa sam v Pe tamo vi hiši in se med tem Časom polastil zlate dvokrovne ure in nekaj drugih dragocenosti. Neznanec je nato še v neki drugi hiši opravil hišno preiskavo, nato pa izginil. Petan je kmalu opazil tatvino in jo prijavil orožnikom. Ti so ugotovili, da je bil neznan »detektiv« neki Štefan Novak, rojen 1. 1897 v Zagrebu, pristojen pa v Globoko pri Brežicah. Mož, je vreoke, suhe postave, podolgovatega obraza in zdravih zob. Oblečen je vedno dokaj čedno.
ELITNI KINO MATICA
te,   21-24 Te1 21-24
Danes ob 4., 7^4 in 9% uri
Ida A V ust, Theo Lingen In
Herman Thimig v filmu
DEČKO, KAJ PA SEDAJ
•Globoko znižane cene.
ijiska pottuiaioft STO proslavi t nefesjo
<me 4. avgusta 40 letnico svojega obstoja, združeno s komemoracijo 15 letnice aorti ustanovnega Člana Hugona Robieka. V soboto 3. t. m. zvečer, bo pri podruanio-nem domu na Begunjsčici svečana iluminacija, V nedeljo 4. t m. se bo vriila pri domu na Begunjs&ci sv. masa ob pol 11 uri, nato slavnosten govor, recitacije ki poklon venca manom Hugona Robieka. Popoldne ob 14 uri paJSaSgfc planinirire veselice, ki ae bo vršila v Poljcah, v vanoaju BegunjšČice, na prostem m v vseh prostorih hotela sturm. Na prireditvi bo sodeloval Magistrov žramel-trto ispod Šmarne gore. Za cenen prevoz posestnikov s postaje Lesce-Bled do vznožja Begujšcice in nazaj je preskrbljeno. Pot na Beguoj-ščico je lepa, zložna ta dobro markirana.
Iz Ljubljane
I j— Na Begun jifico psjdems v nedeljo 4,
avgusta t. I. Podružnica SPD. v Radovljici bo tega dne praznovala svojo 40 letnico, obe nem pa bo počastile spomin svojega častnega člana blejskega lekarnarja Hngona Rob* lefca, ki je izgubil živlgeenje pri požigu Narodnega doma v Trstu. Odhod iz Ljubljane 8 tunelom ob 5.02 zjutraj. Izkazimo tat n«a«rodnemu mučeniku! — Organinatorno-propagandni odsek S. j. e. u. Ljubljana.
lj— Turkinje se modemisiraje. Pred *oj-no bi bilo pol Ljubljene oa nogah, če bi se pripeljale k nam s avtomobilom Turkinje odkritih obrazov. Zdaj smo pa le vseh senzacij vajeni ki tako se v torek nihče ni zmenil za dve podjetni Turkinji, ko sta ustavili svoj avto pred Daj damom in se 511 malo okrepčat. Ena je bila v platnenih moških hlačah, da bi se Sle celo Fraoeosinje lahko k nji učit kako je treba korakati z duhom časa. Najbrž sta Turkinji pri nas kje na počitnicah in sta se pripeljali oa izlet v Ljubljano.
_ IJ. Pripravljalni odbor za Dravsko šahovsko zvezo sporoča udeležencem občnega, zbora JSS, ki bo v nedeljo 4. avgusta ob 15. v restavraciji »Zvezda«, da je delegatom in udeležencem turnirja odobrena če-trtinska voznina. Delegati, igTalci in rezerve naj obtirže vozne listke zaradi potrdila. Udeleženci turnirja in rezerve morajo biiti osebno pri žrebanju v nedeljo ob 20. v restavraciji »Zvezda*. Ljubljanski igTalci naj se najkasneje do sobote zvečer javijo vodstvu turnirja, ker sicer ne bodo prlpuSčent k turnirju.
_ lj.  Sokolsko   društvo   Ljubljana IV
vprlzojri v nedeljo 4. avgusta ob 17. na prostem Vombengerjevo komedijo »Voda« na letnem telova.dišfiu ob Dolenjski cesti. — Po igri narodna veeefica s. plesom, —
Uprava.
Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7. in 9xtA zv«čeT MAGDA SCHNEIDER
HERMANN TH1MIG v sijajni muzikami komediji
SUZANA V KOPEL!
Marjon, to se ne spodobil I
Vstopnina: Din 4-50, 630
_ I j Moške srajce, pižame, majtoe.kra vate in nogavice, kupite nabolje pri znani solidni tvrdikl Miloš Karnicnik Start trg.
u — Darila. V počastitev spomina svojega očeta pokojnega g. dr. Dragotina Treo je izplačala gospa Vida Novakova, soproga odvetnika in ministra n. r.: Društvo slepih 50n Din. —, Branibor 1.000. —, Akciji sa dom visokoSolk 500 Din. —, Jugoslovenskemu akademskemu podpornemu društvu 600 Din. —, Uniji za zaščito dece, banovinske sekcije Ljubljana 500 Din. —, Sokolu Ljubljana 1.000 Din. —, Prometnemu društvu Medno -Tacen 1.000 Din. —, Društvu Tabor 500 Din.
u — Sekeija Pomladka Rdečega krila pri banovi nskem odboru društva Rdečega kriza v Ljubljani obvešča starte in varuhe deklic, ki to bile sprejete v kolonijo, da odide avto izpred pisarne Rdečega križa na Čopovi cesti v petek 2. t. m. točno ob 8. uri.
—lj Izgubila se je psi ca volčje pasme, srednje velika, temnorjave dolge dlake, stara osem mesecev. Sliši na ime Leda. Najditelj naj jo odda proti nagradi v Prečni ulici št. 2 n. nadstropje.
—lj Društvo »Skrb sa mladino v Izubijan'< obveiča tem potom starše kolonistov, da se deca vrne v Ljubljano v ponedeljek 5. avgusta ob 12.90 Starši se naprošajo, da prevzamejo deco na glavnem kolodvoru ob prihodu vlaka.
lj— Tatinska rokm povsonf. V stanovanje sobaric« Marije Pod jedo ve n*. Ooeposvet-slu eesti 14, se je splazila predsinočnjUn ■^r^s^i mlajša ženska in ji odnesla 4 m ce-ftrja modre barve. Trgovskemu zastopniku Ludviku Korčetu je neznanec ukradel včeraj t kolesa pred kinom Marico 2000 Din vredno dinamo svetiljko. Mariji Stermenski, ženi ključavničarja na Glincah, je nekdo izmaknil iz omare v sobi 6 belih srajc, vrednih 220 Din. Na vrt železniškega uslužbenca Ivana Žitnika v Lavričevi ulici 15, je prišel nepokHcanec včeraj ponoči po 30 kg Čerule, vredne okrog 40 Din. V vseh primerih so ostali tatovi neizsledni.
Iz Ptuja
_ Z livilsksga trga. Na! živilski trg je letos napram drugim letom zelo slab. Žara
di hude suše, ki vlada že nekaj mesecev, cene poljskim pridelkom od dne do dnt* skačejo, ravno tako tudi raznim povrtninam. ^aj prodajajo paradižnike po 50 par komad. Malo je na trgu tudi fižola iu kumaric. Dočim smo imeli prejšnja leta ob tem ča«n na trgu že obilo zgodnjega sadja, ga je le tos zelo malo in Se to kar je, je slabo. Zelo malo je bHo tudi marelic, ki so jih prodajali kg za 12. — do 16. Din. Tudi na poliu je velika suša in zelo slabo uspevata koruza tor krompir. Skrajni čas je, da dobimo vsaj nekaj dežja.
Nova zveza med dravsko in
savsko banovino
Pravsvstr dograjeni most čez Kolpo bo svečano otvor]en
4. avgusta
Metlika, 29. julija
^Slovenski Narode je ie opetovano poro-oal o gradbi novega mostu čez Kolpo, ki ga je po inicijativi gradbenega ministarstva in po načrtu krg. Ružice Radanović* pričelo predlanskega avgusta graditi gradbeno podjetje Slavec iz Kranja.
Za stari most, ki je vezal nakadanjo Kr vsako deželo s kranjsko in kasneje našo banovino s savs. ne vsdo niti najstarejši domačini, kdaj je bil dograjen, niti to ve tehnični oddelek v Karlovcu, ki mu je nadzorstvo nad tem mostom bila dolžnost. Zgradbe novega mostu niso zahtevali le gospodarski in splošni komunikacijski ozriri — most leži ca glavni državni cesti — marveč je bilo pn*v tako potrebno      . > \
utrditi ga za najtežji tovorni promei, kar se je po dolgem moledovanju končno tudi zgodilo, dasi ne na popolno zadovoljstvo domačinov in zlasti posestnikov ob Kolpi, ki Jim novi most utegne povzročati marsikatere preglavice in celo škodo. Cestišče novega mostu je namreč vsaj za meter previsoko. Projektant se ne m reč ni oziral ne to, bo radi zvisanega cestišča pri novem mostu treba tudi dostop do njega zvišati, kar zo-radi potrebnega nasipa onemogoča pri velikih pomladnih in jesenskih poplav, ko Kolpa zraste do 8 m nad normalno, reden odtok velike vodne množine. Temu nedostatku ne bodo odpomogli niti prepusti v nasipih, ki doslej še sploh niso »grajeni.
Za. ureditev tega vprašanje se je metliški občinski odbor že zavzel m je upati, da bo uogodno rešen.
V začetku gradbe novega železnob^ton-mostu so dotedanjega lesenega umaknili nekaj mat rov v stran in do njega zgradili zasilno cesto. Spodnji ustroj novega mosta tvorijo dva oporne stebra v strugi in dva na obrežju. Gradbeni material in prod za beton je podjetje Slavec dobivalo iz Kol-pio"* struge dočim je bil Su^rcement dobavljen iz Splita. Gornjo želeano konstruk, cijo je gradbeno ministrstvo dobilo od tvrdke Golnow na račun reparacij, a n«a mesto gradbe jo je dobavila 5e savska ban-aki uprava, ki je s prevozom od skladišča v Kraševcu do Metlike imela 119.000 Din stroškov. Montažo , barvan je in izdelava modernega cestišča za najtežji promet je oskrbelo podjetje za g rad bo mostov Milana Marica iz Požarevca, drobne granitne kocke so dobavili iz kamnoloma Radina Luka v Srbiji, asfalt in ostali izolacijski material od industrije katrana v Zagrebu, a barve za mostuvno konstrukcijo od tvrdke Medic in Zanki iz Ljubljane. Nadzorstvo za Časa gradbe js vodil ing. Vladimir Skrobot od tehničkoga oddelka v Karlovcu.
Za časa največjega dela je bilo zaposlenih dnevno 80 do 90 delavcev, ki so vedno imeli dovolj dela, saj je dolžina novega mostu 96.60 m in počiva 178.323 kg težka železne konstrukcija na treh obokih po 31.20 m Mrine. Širina cestišča ne mostu ie 4.70 m, a na dovoznih na m pa h 4.75. največja dovoljena obremenitev je 23 ton, vpogib pri njej pa ie ni ugotovljen, ker kolavdacija doslej se ni bila izvršena. Obremenitev se bo izvršila s peskom oz. prodom iz Kolpe, poleg tega pa je na razpolago tudi osem-
MAR1.1 SKALAN
ROMAN
Sida SUatiGva
Frangež je čutil njeno čudno zamaknjenost, njeno duhovno odsotnost, in jo je poizrvedujoče vprašal:
»Kakšna si? Zdiš se mi tako vsa drugačna«.
»Drugačna? Res?« je dejala in napela vse sile, da bi ohranila popolno ravno-dušje.
»Si bolna?«
»Ne*.
iKaj ti je potem?« »Ne vem«.
»Me ne ljubiš več tako, kakor doslej ?«
To vprašanje jo je razorožilo. Vsa njena tiha zaskrbljenost se je naenkrat prelila v mogočen plamen ljubezni, ki je zagorel v skoraj obupno hrepenenje po njem. Ovila m\i je rokf. okoli vratu se privila tesno k nJemu m ?e mu kakor Učno dete prisegala k U3cnam. Njen nejasni nemir in podzavestni strah se je hote! napiti novih moči, novih svetlob, ki naj bi pregnale moreni mrak.
»Moj dragi!« je vzkliknila viharno. »Kaj ne, da me ljubiš, resnično, silno ljubi? in mo boš \cdno ljubil, naj 36 Zgodi karkoli ...«
Stisnil jo je k sebi:
»Mar se vedno dvomiST«
»Ne ... ne dvomim več. Moj si, moj .. .<
Toda že v tistem trenutku je začutila
znova, da bi morala govoriti z njim o
čisto resnih stvarah, ki so jo težile. »Moj boš tudi, ako ...c
»Tudi ako? Kaj naj to pomeni? Izgovori do konca,«
»Ako se kaj spremeni ...«
»Kaj naj bi se spremenilo?«
»Ne vem ...«
»Sida!« je spregovoril zdravnik resno in ji pogledal v oči. »Ti vež. Nekaj mi prflrrivaS.«
»Ne ...c Povesila je oči in postala nervozna,
»Ne taji. Predobro slutim. Ne moreš
mi prikriti. Povej!«
Naslonila se je nanj in mu nd odgovorila,
»Govori!«
Molčala je dalje.
»Ako me zares ljubiš, potem mi moraš rx>ve<iatL Zakaj si vznemirjena?«
»Zaradi doma ...« je z muko iztisnila iz sebe.
»Ne razumem.«
»Pripravljajo se velike sppr***^^^be.«
»Kje?«
»Doma,«
»Kakšne?«
»Gospodarske.«
»Torej se je zajedla kriza tudi v Si-lanovino ?« »Ti to veš?«
»Slutim. SIcer pa, ljudje govore fts
dolgo ...«
»Kaj govore?«
»Da tudi Silanovina ni več tako trdna.«
»To govore? In kaj Se?« »Nič drugega «
»Tako hudo ie ni. Pripravlja se samo preusmeritev podjetja, c
»Tudi o tem se že šuši ja ...«
»Od kdaj? Od danes?«
»Ne. že od prej; Se nekaj dole
»2e nekaj dni? Ljudje to vejo? Saj sem še jaz izvedela komaj danes,«
»Baje je v zvezi Rogan ...«
»TI ga poznaš?«
»Samo na videz tn po rjrtpoveoVvva-
njtt.«
»Starega ali sinova?«
»Vse tri. Stari je nevaren; Ervm js pa šleva.«
»Docela moje mnenje.«
»Drugačno tudi biti ne mor«, fine Adolfa Rogana ni priljubljeno. Vojni dobičkar, ki je obogatel na čudne načine. Oderuh ta pijavka, človek bres čuvstev, pridobrtveni stroj. Mimo tega nesnčur. Zdi se ml, da bi moral biti tvoj oče bolj previden. Tu ne gre samo sa gospodarske, ampak tudi za narodne zadeve. Sflanovma je bila naša narodna trdnjava; brez nje hi se bila vsa Hrušnica potopila v valovih potujčeva-nja, Id so pljuskali do osvobojen ja preko Kozjaka in Drave v pohorske klane*.«
»Papa pravi, da ni drugega izhoda.« »Morda bi je pa vendar o našel?«
»Oorvori ž njTm!«
»Iz srca rad, a ne morem,« »Zakaj ne moreš?«
»Ker bi dejal, naj se ne vtikam v njegove sadeve. Moral bi mn odkriti, da se ljubiva, a to bi lahko vse pokvarilo. Sedaj še ni čas za tako priznanje. Teren se mora šele pripraviti.«
»Zdi se mi, da nekaj že sluti«.
»Ti je dejal?«
»Ae ničesar. A iz raznih znakov sklenem, da mn najina ljubezen ni čisto neznana.«
»To je dobro znamenje. Ako bi nama bil nasproten, ne bi molčal, če res ve.«
»In če bi stopila- preden j in mu povedala •..«
»Bi lahko vse pokvarila. Ti si edina dedinja Silanovine, jaz pa run šele mdad sdravnik brez premoženja, v Hrušnici tako rekoč še tujec. Biti moravr previdna! Tu je potrebna spretna taktika,«
»Ah, povsod sama taktika, računi, spekulacije ...« se je ujezila Sida, a zdravnik jo je takoj rionrirtl:
»Za vsako srečo, ki jo hoče človek zavojevati, je potrebna premišljena strategija. Ta se čuvstva morajo umakniti razumu. Ljubezen pa je vojska, ki se ne da premagati Ako ne dosežen cilja po glavni eesti, nama ostane še vedno vrsta stranskih poti.«
»KI vodijo po ovinkih, o katerih nihče ne ve, kako dolgi so. Med tem r pa aasMra na Silenovkri Rogan ...c
tonski motorni valjar, ki so z njim valjnrl dovozne nampe,
Zb odpornoAt novega mostu proti ogromnemu navahi vode, ki je močan zla«ti pomladi in jeseni za Časa velikih nalivov, jamčijo betonirani temelji rečnih opornikov, ki so zasidrani 6.60 m pod norme 1 no vodno gladino, a od normalne vodne g te d ine do ležajnih kvadrov za konstrukcijo je se 8.39m. Novi most je državna last, e vzdrževali bosta «avska in draveko banaka uprava. Stroški gradbe so znašali 1.508.3S4 I>in in sicer spodnjega ustroja 752.f*59. ram-PS z naddeli 241.828, montaže MH POJ in prevoza konstrukcije iz «kladiaca 119.0OO, Ako upoštevamo, da eo stroški vzdrževanja sta resa lesenega mostu znašali letno 80 do 120.000 Din. nam bo jesno, da bo novi mo>*t v deeetih letih doceta amortiziran.
Obe obali Kolpe bodo v bližini mostu ^e razširili, tako da bo voda imeln -a odtekn-nje večji profil in da jo ob popiavmh ne bodo zadrževali visoki nasipi. Z« izvršitev teh del je potrebno od ko pa ti okroj 8.000 kubičnih metrov aeunlje, ki bi jo obla«tva moral odkupiti od zasebnikov po ceni 1(1 dr> 24.000 Din za katastralni otsl Stmiki 7;i samo delo še niso znani, ker še ni bi. ka< kor že omenjeno, sestavljen to7Pd *vn; proračun. Z razširitvijo Kolpine struge bo prizadeto tudi naie lepo kopališče Tujsko prometnega društva, ki <j<i bo rw>rMK> 1 vela preurediti in pr;la£o~lit; prodru -• ■*■•••).-nu terenu
Z o-tvorMvijo novega BMSta, ki v>> i nedeljo avijusta, i bo ustreženo EHjam prebivalstvo snj je to na vsej ifottinl K 5ele dru$ri betonsk' most, ki veSC * savsko banovino. R*>t na)va£net§j| mušice sedaj dograditev metližkecra vodovoda, ki Js najbolj pereča potreba ceVvra po su^i iz 1^'a v leto pogoste katastrofalno pr;7.Tl»'<e"?i sreza.
Iz Trbovelf
— Blagodejen dež je v torek zopet osvežil ozračje ter obilno mimozi! polja, vrtove in travnike, ki so od vrojine zadnjih dni kar rjaveli. Radi SDifl kaže letošnja letino alabo, krme bo le malo, pa tudi žito in drugi pridelki so od suAe močno trpeli. V splošnem se lahko oznaci letošnja letina kot slabo, kar bo gospodarsko krizo le še pospešavalo. —
— Za gasilsko tombolo, ki bo v nedeljo. 4. avgusta na prostranem gasilskem vrtu v Trbovljah-trg, vlada v dolini veliko zanimanje. Pa kdo si ne želi sreče, zlasti danes, ko so časi tako resni in br. m • vsakdanjega življenja tako teiko. Obilni in bogati dobitki trikih gasilcev pa vabijo tako zapeljivo, da se je težko ubra t: srečk, ki prinesejo željeno sr ceo. Prireditelji tombole pri zbiranju dobitkov ni>:o Stediii ne truda in tudi ne denarja, saj je letošnja tombola po številu kakor dragocenosti dobitkov bogata kakor še nobenega gasilska tombola doslej. Zato ni čuda, da se tudi število neprodanih srečk z dneva v dan rapidno krči in utegne še pred nedeljo docela zmanjkati srečk. Zato naj oni, ki si sreče žele, pravočasno ogledajo razstavljene dobitke ter si nabavijo srečke in s tem zasigurajo možnost dobitka.
— Druga delitev moke: V začetku avgusta se bo razdeJilo med najrevnejše delavce rudnika zopet okrog 3 vagone moke, ki jo je dala v ta namen TPD. Moka se bo delila 6. avgusta za delavstvo zapadnoga okrožja, 7. avgusta za delavstvo vzhodnega okrožja, 8. VTTT za delavstvo vseh ostalih obratov rudnika, dne 9. pa za cementarno in zamudnike.
— Turneja Trbovljskega siav<-.ka: Naši slavcki dosegajo letos s svojimi koncertnimi nastopi po naših letoviščih izredno lepe uspehe. Po koncertu v Rimskih toplicah in Laškem v zadnjih dveh nedeljah se pripravljajo na turnejo po Prekmurju in Prlekiji, kjer jih že nestrpno pričakujejo. Tako bodo nastopili v soboto, dne
3. avgusta zvečer v sokolski dvorani v Murski Soboti, v nedeljo,   4. avgusta ob
4. uri popoldne pa v Sokolskem domu v Ljutomeru. Obisk obeh koncertov obeta biti rekorden, zlasti se pričakuje prihod iz okoliških krajev, saj so prometne zveze na vse strani ugodne. S tem se bo nudila prilika vsem, ki še doslej niso imeli prilike slišati prelepo petje našega slovitega mladinskega zbora. — Slavčki bodo izvajali poleg umetnih tudi narodne pesmi Adamiča, Osterca, Matetiča, Mirka, Brav-ničarja i dr. V zboru in samostojno bo nastopila mala solistka Rezika Koritnikova, ki vzbuja a svojim krasnim srebrnočistim glasom pri vseh nastopih občudovanje navdušenega občinstva. Zbor vodi dirigent g. Avgust ftudigoj, pri klavirju pa ga spremlja dirigent učiteljskega pevskega zbora g. Milan Pertot. Pred koncertom bo spregovoril skladatelj g. Bkndl Adamič Potoroke novice
Oetrtak, L ttfarti 1985
Štev. 172
Ludvik VVolff:
62
BOGINJA DOBROTE
B O M A N
Cez dobro uro je Ingelena zopet pri« šla. — Gospod Harland!
Njen glas je bil že slab. Srce ji je bilo opešalo. Toda Ingelena se je borila do zadnjega dihi jaja. ker je čutila, da je ta mož samo pogreznjen v spanje ali da je pod vplivom avtosugestije. Treba b: bilo najti sredstvo, ki bi ga zdramilo iz spanja. Kdo najde pot do njega?
Stala je nasproti Harlandu v mučnem razmišljanju in upirala je svoj pogled v njegove oči. ki ji pa niso hotele od* govoriti.
V tej najvišji napetosti živcev je In* gelena naenkrat zaslišala mehak, srebrn glas. Kri ji je pritiskala v glavo.
— Gospod Harland, ali se spominjate Florence? Vie Strozzi? In onega Ja» ponca?
Obmolknila je, potem je pa vprašala počasi: — Se spominjate Okaderskc Kvanon?
Harlandu so je obraz za hip nekoliko zjasnil. Oči so se mu odprle in ustnice so mu začele drhteti.
Ingelena i' skočila k njemu, kakor da hr' težiti plamenček, da bi ne i"* nil. — Saj se spominjate, kaj ne? Naša mila, naša mila mala Kvanon. Ka* ko se je smehljala. Kako je ljubila lju* di! Kaj ne, gospod Harland?
Pogledal jo je s široko odprtimi očmi in odgovoril otožno: — Kvanon je mrtva. Kvanon ni mogla več prenašati gorja tega sveta.
Harland je vstal, stopil k omari, jo odprl in vzel iz nje boginjo z razbito glavo. Ingelcni se je skrčilo srce. Vsa iz sebo jc gledala razbito Kvanon. Na* enkrat je pa razumela zvezo ip se vzravnala.
— Gospod Harland, — je zajceljala, -— gosnod Harland. to se d i ^ojasniti naravnim o°tom. Najbrž ste boginjo slabo zavili Morda ste zadeli z nogo v kovček aH pa vam ie padla na tla. To bo :n nič drugega. Verjemite mi. gospod Harland.
Odkimal je z glavo in postavil boqi* njo nazaj v omaro. Ni mogla več prc= našati ^orja tega sveta.
— Oosood Harland, saj to je vendar satno l<y nda, pravljica, bajka.
Harland ji je skriivnostno pojasnjeval: — Zavžil sem strup, pa še živim, Ir^elena.
IngeVni so od radosti zažarele oči. Hotela je spregovoriti, pa so ji solze zaprle ust?.. Omahnila je na stol, si zakrila obra z rejami in bridko zaplakat.
Harland je nemirno gledal objokano dekle.
Ingelena si je obrisala solze, stopila k njemu in zajecljafla: — Saj niste za-vžili strupa, gospod Han!and, to lahko prisežem.
Iztegnil ie roke proti nji, kakor bi se branil. — Inpo-ona!
— Gospod HaHand, v Samadenu sem one is bdet c /.a menjala za navadne pa-stile proti kašlju. To je čista, sve;a resne::.
"-^sr'andu po omahniV roke. V naslednjem trenutku se je raztrgala tenka plast spanja, ki ie ležala na njem. Obraz se mu je zjasnil. Vse mišice so mu začele silno drgetati. Nepremagljiv, kree-% it sm?b ir stresal v3e njegovo telo,
Ingelena ie ^i1*3 vsa abegana in ni si zt»nla no "'nadati.
Harland se je vrgel na posteljo in stisni! srlatvo med blazine, da bi zadušil ta *nučni smeh.
Utonila ie k njemu.
— Pojdite! — je za Mi cal. — Pomole!
Ingelena je odšla rz sobe z novim
Ptrahom v srcu
Kmalu je prišel po hodnrku doktor P-^oVbom: zaslišal ie smeh ki stopil v sobo. Krči so popustili.
— Zakaj se smejete? Ifrt"and se je vzravnal,
- Smejem se nastilarn proti kašlja, če "m.ate nič proti tem i, gospod dok-
Zdravnika so Harlamdove besede ne-ko"'ko zbodle, vendar je pa odgovoril mirno: — Mords bi se m *gli smejati ma^ manj glasno.
— Norec se lahko smeje, kak )r hoče, draeri gro^nod. Če vam ^re to na živce, s; Tva pobite prijetnejši poklic.
Te besede so še boli zadele Schollhor-na. čeorav je b;l vajen sprejemati napade bolnikov potrpežljivo. Komaj je potlačil oster odgovor in stopil je k vrai-om.
Harland je pnvič zopet zagledal sobo, spozna! je park in nebo, bil je zopet t?ko daleč od tistega večera, ko je hrepenel do osvobojen ju. čas med danaž-n^'m dnem in trenutkom sladke uda-nosti, smrti, priklicane prostovoljno, je bV izbrisan iz njegovega spomina.
Toda čim bolj si je Harland v pričako vanju Ingelene pri zadevah pregledati prehojeno pot, tem jasneje mu je postajalo, da ni vec tam, od koder je bil nsstonil to Dot. Zdelo se mu je, kakor da se je njegov duh med otrplostjo sam razvijal naprej in dosegel nove cilje. Z grozo je čutil, r^a se mu je srce ohladilo in irtreznilo. Ni ga več mikalo iztrebljati krivice in popravljati napake. Tudi ni več hrepenel po tem, da bi se osvetil svoji družini. Ostalo mu je bilo samo vroče hrepenenje po potovanju, tujini in samot4.
Kraljica belgijske obale
Ljubljana, 1. avgusta.
Ceste, vedno znova ceste, ne moreš jih pozabiti teh širokih, ravnih, gladkih cest po tujih deželah. Kakor da pogrinja nevidna roka sproti pred teboj linolej. Ne moreš jih pozabiti, ker imaš za seboj v oblake prahu zavite, kolanjaste in razrite ceste v svoji zaostali domovini in ker jih imaš tudi pred seboj, saj se boš moral povrniti na nje. A v tujem svetu je ena cesta lepša od druge. Od Brugga de O^tende je pognal naš Frie avtobus, da bi biH na domačih cestah odskakovali do strehe in lovili sapo v dušečem prahu, tam pa skoraj sploh nismo čutili, da se peljemo. Najlepša je bila ta cesta in najširša, kar smo jih bili prevozili v šestih dneh. Ravna in široka je, da šoferju ni treba paziti na druga motorna vozila, po sredi razdeljena z belo progo v asfalt vtisnjenih kock; nobenega ^lančka, nobenega ovinka nikjer. In ravnina, kamor seže oko.
Ženske so v Belgiji no Rabensovsm oku-
zidenca je tu, kakor naš Bled. Tu se zbira v sezoni visoka belgijska in tuja gospoda. V krasnem Zdraviliškem domu, zgrajenem leta 1875, je dvorana za 15.000 gostov in nad 1,000.000 jih sprejme vsako sezono med svoje stene, kjer plešejo, poslušajo koncerta in uživajo sladkosti življenja. 150 mož brojeći orkester, sloveč po vsem svetu, igra v tej dvorani med sezono, ko so cene bajno visoke. V velikih hotelih na obali z razgledom na morje stane baje penzija 400 do 500 frankov dnevno.
Komaj smo se pa malo razgledali po ost-endski promenadi, komaj so se napolnila naša pljuča z mehkim morskim zrakom, ie smo morali bežati nazaj v hotel. Za nami se je podil naliv, da smo mu komaj ušli pod streho. Promenada je bila še prazna, po restavracijah in kavarnah so samevali le redki gostje in še ti so bili nekam mračni. Slabo vreme človeka na morju duši, na Severnem ie mnogo bolj, kakor na našem Ja-Re vet, *am bi s časom, ali bi ga
Pogled s morja »a zdraviliški dom
se. Zdrave, čedne, mnogo med njimi tudi lepih, in čudovito zaokroženih oblik, da so pogleda ne od sirani največja izkuŠnjava. Vozo ve smo videli še bolj čudne kakor v Fran- , ciji. Kolesa višja od težkih konj belgijske j pasme, večinoma na dveh, vmes pa tudi vozove na IrHi kolesih. In debele hlode vozi belgijski kmet obešene pod vozom, da misliš od daleč, da se ti bliža vojaštvo s težkim topom. Zakaj je to dobro nismo utegnili vprašati. Pri nas bi se tako obešenim hlodom in vozniku smejali. Manjši vozički imajo po večini pasjo vprego ali vsaj priprego. Pes ali psa sta vprežena spredaj, pa tudi ob straneh ali pa kar pod vozičkom. In kako ti vleče ta pasja vprega, da se ti kar smilijo uboge živali. V hudi vročini morajo ^e posebno trpeti.
Pokrajina je nam vedno bolj govorila, da se bližamo morju. Zadišalo je po njem. a nebo je bilo sivo zastrto s sivimi oblaki, dan pust. mi pa veseli. Tazigrani, saj smo se bližali slovitemu belgijskemu letovišču. Prometa na 21 km dobji cesti Brugge - Ostende skoraj nobenega. Menda ves čas nismo srečali toliko avtomobilov, kakor v Švici na sto metrov. Zvečer smo spočiti in zidane volje prispeli na čili- Ustavili smo se pred »hotelom de Francem in brž je nekdo hudomušno pripomnil, da so Slovenci kakor Cehi po vsem svetu doma. Češ, evo, celo tu smo našli našega Franceta. Res ie stal pred hotelom široko nasmejan, dobrodušen domačin in nas sprejel tako radostno, kakor nismo bili sprejeti nikjer drugje. A nebo je postajalo vedno temnejše in mrzlo je bilo. da je nas mraz pošteno stresal, čeprav smo bili sredi junija.
Cerkev sv. Petra in Pavla
Ostende! Nizza, Monte Ca rio in drugi modernejši tekmeci so zadnja leta potisnili to ime nekoliko nazaj. A ni še daleč čas, ko je slovel Ostende po Evropi kot eno prvih morskih letovišč. Nas, srečnih sinov zemlje od sinjega Jadrana, Ostende s svojo obalo ne more očarati. Ni to naše sinje Jadransko morje, niso to naši, kakor labodi lahni beli valovi na sinjih krilih, ni to naša slikovita, iz bujnega zelenja v sivo skalovje prelivajoča se obala, da ti postane še srep pogled na nji mehak. Tam gori na obali Severnega morja sta morje in zemlja izravnana, za naše razvajeno oko pusta, dolgočasna. Morda je bilo krivo slabo vreme, morda bi bil pogled na Severno morje lepši, prijaznejši, če bi se bik> prelivalo v solnč-nih žarkih. Morda, toda tako lep nikoli, kakor je pogled na naše morje. Dragulj obale imenujejo Belgijci svoj Ostende. Kar naj pridejo pogledat naš Split. Hvar. Vis Makarsko, Dubrovnik in drurre dalmatinske kraje, pa bodo videli še vse drueacne dragulje.
Brž smo odložili v hotelu svoje stvari in hiteli na promenado na obalo. Dolgo in krasno obalo ima Ostende, hotel prt hotelu, penziion pri penzijonu. vsa poslopja zidana v lepem slogu, vse solidno, bogato, razkošno že na zunaj. 50.000 prebivalcev šteje me-sto.a skoraj štirikrat toliko spre ime vsako leto letoviščarjev Kraljeva rodbina prihaja v Ostende na letovišče, kraljeva poletna re-
tlačil sproti v vrečo in metal v morje, aH prespal. Hotel smo imeli v ulici, ki teče sporedno z obalo, in biti smo izredno zadovoljni v njem. Po bridkih izkušnjah v Bruslju js nas spravila izborna večerja takoj v dobro voljo, da so se nam navzlic nalivu hitro navezali jeziki. Spregovorila je podjetnost, naš Benjamin in gorenjski diplomat sta si že pomeži kovala, kam jo u bereta po večerji. Nekaj nas je sedlo v prijaznem saloncku okrog mize in naročili smo vrč vina, da je nas domačin debelo pogledal. Po svetu ni navada, da bi ljudje pili vino i/, litrov ali celo Štefanov. Ker nam niso mogli postreci s tako veb'ko posodo smo se morali zadovoljiti i emko veliko, *amo da je prišlo vino na nri-zo v vrču, ki je v njem navadno voda. Prileglo bi se bilo to vino še miK|i bolj in še več vrčev bi bilo prišlo na mizo, da ni tako preklicano drago. Pri nas bi ga dobil za ta denar tri ali štiri litre, tam pa komaj en liter.
Po večerji bi si bili radi ogledali to In ono. pa je tako neusmiljeno lilo, da ni bilo mogoče stopiti iz hiše. Kaj smo hoteli, nebo nam ni bilo naklonjeno, hočeš nočeš smo morali k počitku, čeprav £a nismo bili potrebni. Zjutraj smo se mimogrede malo ozrli po mestu, a tudi tu nam je bil čas mnogo prepičlo odmerjen. Deževalo ni več, le nebo je bilo še vedno zagrnjeno s sivimi oblaki in morje pod njim sivo. Ostende ne slovi samo kot letovišče, temveč tudi kot termalno zdravilišče prvega reda. Kratek skok smo imeli tja preko do Londona, toda naš Fric nas žal ni mogel potegniti z avtobusom po morju k Angležem v goste. Ostende je važno prometno križišče. Tu se stekajo železnice, ceste, pomorske in zračne poti. Od Bru sija je poldrugo uro, od Pariza pet ur, od Londona šest ur do O-tende. Na razpolago imaš pa tudi letala, če hočeš potovati hitreje. Mesto ima v ozadju in naokrog dva krasna parka, Leopoldov, ki meri 80.000 m5, in park Marie Henriette. ki meri 50.?.000 m-. Seveda ne manjka v njem opere, operete, dramskega gledališča, varijetejev in raznih zabavišč. Visoko, je tu razvit tudi sport, posebno konjske dirke so velika moda. Tu je središče belgijskega turizma, v bližini so pa iz svetovne vojne znani kraji, kakor Neuport. Dupont itd. Med sezono, ki je pa navadno dokaj kratka, saj traja komaj poldrugi mesec, kvečjemu dva meseca, kipi življenje v mestu »ako, k-kor mJokj^   fc,Jin • \ in Monte
Carlo se še lahko primerjata s »Kraljico belgijske obale«. Nam so pravili, da se bo pričela letos sezona v Osbmde šele sred' julija, v začetku septembra bo pa že končana, ker postane takrat zopet hladno in deževno. J. Z.
Ponovljena starodavna gostija
Leta 133 je priredil londonski lord maFor sir Henry Piccard bogato gostijo na čast petim v Londonu zbranim kraljem in sicer angleškemu kralju Edvardu VII., škotskemu kralju Davidu, francoskemu kralju Jeanu., danskemu kralju Waldemarju HI. in ziper-skemu kralju Amadeu VI. Vojvoda Athlon-ski je pa prišel nedavno na originalno misel ponoviti to gostijo, o kateri so se ohranili zapiski v vsem njenim takratnim razkošjem v čast petim sinovom angleškega kralja, princu Waleškemu, vojvodi YorŠke-mn, vojvodi Connaughtskemu, vojvodi Kent-skemu in vojvodi Gloucesterskemu. Gostija je bila res prirejena, samo s to razliko, da so se je udeležili samo štirje kraljevi sinovi, ker se je vojvoda Arthur Connaughtski opravičil. Gostija je bila v isti dvorani londonskega magistrata v Citv kakor leta 1363.
Godci so bili v krojih iz 14. stoletja, stati so po starem običaju na posebnem podiju ter igrali na starodavne lesene instrumente melodije takratne kralievske gostije. Jedila sta raznašala dva lakaja v srednjeveških krojih v zlatih posodah, držeč jih visoko nad glavo. V enem se je pa vendar razlikovala sedanja gostija od one pred 53r> leti. da namreč ni bilo na nji nobene dame. Napitniee so bilo izrečene v staroangleškem jeziku. Po gostiji so odvegli kraljeve sinove med posebnim obredom v dvorane starega londonskega sodišča iz leta 1486 ohranjene tako, kakor so bile. Tu so jim dali po čašiči starega whiskyja. potem so iih pa odpeljali v starodavnih koči|ah v njihove palače.
Najmočnejši mož na sveto
Najmočnejši mož na svetu je baje delavec, zaposlen kot »človeški ierjav< v moskovski avtomobilski tovarni. Ta orjak dvigne igra-
C5 meterskih stolov. Piše se Gregor Glikin _ razumljivo je splošno zanimanje za njegovo izredno moč. Mož ji poskusil svojo srečo že v cirkusih, pa ga je sovjetska vlada sama angažirala, da bi kazal svojo moč p\ državnih tovarnah, kjer naj bi vzbujal kot najboljši delavec lene tovariše.
Glikin ima v potnem listu zapisano, da p* po poklicu orjak, Človeški žerjav. Zdravniki so mu predpisali posebno dijeto, zelo obilno hrano, da mu navadni zemljani kar zavida-j jo izboren tek. Zavidajo mu pa tudi obilno i hrano, saj je niso vsi deležni. Moskovski or-I jak dobi na mesec 25 kg mesa, 12 kg masla, 10 kg sladkorja, 20 kg rib in 40 mesnih konzerv. Na dan poje 3 kg kruha. Glikin je sin varšavskega obrtnika, star je 37 let, mor! samo 1.80 m, pač pa tehta 125 kg. Fizična moč se menda v njegovi  rodbini podeduje, kajti njegov 3 letni sinček je tudi že izredno močan, poje pa na mesec nad 100 jajc in 5 kg masla.
Tudi košček habsburške restavracije
Bivfi nadvojvoda
Valjem Habsburški obsojen zaradi sleparij na 5 let ječe
Tožba, ki je o nji obravnavalo v nedeljo kazensko sodišče v Parizu, se je dotaknila izredno kočljive najvišje evropske politike. Zaradi številnih sleparij se je moral zagovarjati pred sodiščem član nekdaj vladajočega Kabsi>uTako-k>tarrinškega rodu. Delali so se poskusi vzbuditi v javnosti vtis, da gre
za sleparja, ki se je samo izdajal za Habs-buržana, toda ta manever se nd posrečil. Obtožen, sojen m obsojen je bil bivši avstrijski nadvojvoda Viljem Franc Jožef Karel, bivši ritmojster in vitez zlatega runa, rojen 10. februarja 1805. v Pulju- To je najmlajši sin nadvojvode Karla Štefana, pra-vmik tistega nad vojvoda Karla, ki je vodil avstrijsko vojsko pri Wagramu. To jc druga veja Habsburžanov in najbližje sleparjevo sorodstvo je kaj zanimivo. Očetova brata sta bila znani nadvojvoda Friedrich, tešin-ski vojvoda in feidmaršal. ter nadvojvoda Evgeru tudi avstio-ogrsfci feldmarial. Ena Izmed njegovih tet se je posodila s španskim kraljem Alfonzom XII.
Viljem Habsburški
Ta tešinaka veja Habsburžanov je imela svoje sedeže na Moravskom m v Galiciji, rada je koketirala s poljskim plemstvom m ko so se na kronskem svetu med vojno na vse načine zasedali bodoči prestoli in prestol čiči, so računali z Viljemom Francem Jožefom kot s kraljem bodoče samostojne Ukrajine. Toda 23-letni pretendent na ukrajinski prestol je ostal brez vsakih izgledov ne vladarski stolček. Našlo se jc sicer nekaj pristašev med Rusini in ustanovljen je bil agitacijski odbor, ki je posloval do mirovne konference. Toda vse izkazovane simpatije so bile zaman, habsburškemu princu je ostal od ukrajinske kampanje samo ponarejen ukrajinski potni list, ki je z njim leta 1920. pod tujim imenom Wasyl Wyszie-wany pobegnil v Francijo. Tam je živel v raznih krajih v Engvemi in v Parizu skromno in mirno, dokler jc skrbela zanj njegova rodbina. Pozneje mu pa podpora sorodstva ni več zadostovala, kajti denarni viri so polagoma usihali, sorodniki so ga začeli gledati po strani, ker si ie bil izbral sicer lepo. toda povsem plebejsko ljubico in jo vzel k sebi na dom.
Telefonska uradnica
Pauletta Couvba se je pisalo to najmlajše dekle, ki je zapustilo pariško telefonsko centralo in sc preselilo k visokemu prijatelju. Couvba je res nekoliko eksotično ime, tem večji pomen je pa imelo, ker se je pisal tako v Franciji znameniti in popularni politik, ki je spadal v svoji veseli mladosti med najvihravejse pesnike - pevce montmarter-skih kabaretov, v svoji moški dobi jt bil pa minister tretje republike. To je dovolj visok položaj, da bi gospodična, ki se piSe tako. ne branila ljudem verjeti, da izhaja iz te popularne rodbine. V redu je, če slavni Cotrvboi zaroče svojo hčerko z mladim vojvodo Habsburškim. Tako sta začela spletati mreže svoiih špekulacij skrahirani pretendent in častihlepna pustolovka
Za restavracijo Habsburia-
Najdrznejše so bile pa špekulacije z restavracijo habsburške dinastije. Dočim je Žita z dalekosežno diplom a tič no spretnostjo vedno znova pripravljala svojo akcijo, je šel njen pariški bratranec na delo z mnogo večjo odločnostjo. Pridobival jc za svoje naklepe scverofrancoske industrijce. hrepeneče po odlikovanjih in visokih naslovih, in ni mu bik> težko izmamiti iz njih stotiso-fiakov za habsburško akcijo; pa tudi sncer je bil pustolovec deležen visoke družabne pedpore. Ti meceni se pa po večini niso prijavili. Je pač neprijetno utrpeti škodo, povrhu pa nakopati si še sramoto. Vsi pa vendarle niso molčali, ko je prišla afera na dan. Nekateri so povedali preiskovalnemu
sodniku,  kako jih  je  pustolovska dvojica pripravila ob denar.
Mešetarstvo
Blagorodmd nadvojvoda in njegova bodoča žena sta bila namreč rudi pripravljena k uslugam, ki sta jih obetala storiti takoj. Bogatemu industri jcu Evrardu je bilo m no go ležeče na tem, da bi se seznanil z baronom Rotschildom. saj je Rot&child intimen prijatelj Habsburžanov. Pauletta Couvh.i jc takoj prišla s svojim predlogom. Če po sodi Evrard njegovi cesarski visokosti 400.000 framJeov, se lahko še istega večera seznani z vsemogočnim bankirjem v hotelu »Ritz«, kamor bo povabljen. Evrard je bil pa že dovolj previden, da je dal na roko samo 20.000 frankov, drugo pa je obljubil izplačati na koncu večerje i r-»tschildom. To je bila njegova sreča, kajti večerja je bsia sicer v hoteki pripravljena, roda gospod baron »je v zadnjem trenutku odre kaW ki bogati tovarnar je imel samo priliko ogovarjati trditvam lene pustolovke, da bi monsl njuno dobro voljo smatrati za izpol-nkjno oMjubo in denar izpkičati. Evrard ni sel n« fimanice. vendar pa Habsburža/n ni ocfiM praznih rok, saj ie ostal za sijajno večerjo v slovitem pariškem hotelu doJžan.
A drugi gospodje so imeli zopet svoje žefje in skomigne. Tako je geneml T>itey {jr>JH vročo željo seznam" ti se z Alfonrom XTTT. Ker je So za bratranca, je bfla sftvar zopet kaj lahka. Zadostovalo bi, če bi pre-skrbet gospod general večji znesek za trre-đtbefw lepega renršča v Alpah, kamor bi po-vaftrfn Affonza XTTT.
In tako se je razvrjaia med preislbavo dolga veriga od neprišjih go?»podov do hišnika, fci >b moral toda posojati oesaraki visokosti denar za tekoče rsdatke.
Njegova Visokost vabi
Večna teti transakcij se je obravnavala psa bogatih večerjah, ki je na oje njegova cesarska visokost rsda povabila svoje pri-jatelje, tembolj, ker je ostal pustolovec za vse gostije dolžan. Včasih je pa vendarle plačal. Bivši tajnik licrajinskega zunanjega ministra in eden izmed tistih, ki so dejali propagando za »kralja Viljema«, Panefko po imenu, je pred sodiščem izjavil:
K. mera je priSa ftarietta Couvba in mi dejala, da nujno potrebuje 12.000 frankov za tiskovno kampanjo. Govorila je tako prepričevalno, da sem ji denar preskrbel. Naslednjega dne me je povabil Viljem na obed, ki ga je tudi plačal, h žepa jo potegnil šop tisx>čakov. Ker sem vedel, v kako tesnih razmc.ab živi zadnje čase, sem ga vprašal smeje: M«aT ie Vaše Veličanstvo zadelo gtavrri dobitek? *Kaj še«, je oogovoril. »kadar je sila največja, naročim svoji pri jateljici, naj mi preskrbi denar, kakor ve m zna.«
Tn tako je lahko Panejko obedoval z zavestjo, da je obed plačan. Tožbam glede povrnitve škode so se pridružili poleg veli kib krojaških tvrdV. lei so dobavile mnogo oblek visoki nevesti za poroko s princem, še mnogi hotelini in resta vrate rji. fvamo eden je bil od tožbo izključen. Z^^ovornik ie namreč pred sodiščem dokazal, da ie zahajal Viljem Habsbiir-lci v dotično restav racijo samo kot reklimna fi-gur«. di bi nri-vabljal goste. Za to nač ni mogoče znhre-va-ti od njega, naj «e pHča. k-;r je pojedel in popil.
Pred sodiščem
Pariško sodišče se pa ni moglo osebno seznaniti z visokim obtožencem. Komaj se jc začela preiskava, je pobral Viljem Franc Jožef Karel šila in kopita ter jo popihal v Basel, sedež svojega starega strica Evgena. V preiskovalni zapor si pa francoske oblasti Habsburžana niso upale vtakniti. Toda kot dobro vzgojeni aristokrat je poslal preiskovalnemu sodniku svojo vizitko, na kateri je pripisal: p.p.c. kaT je kratica vljudne formule, s katero se prijatelji poslove pred odhodom.
Pred sodišče je stopila torej samo Pauletta Couvba, ki je seveda na vse pretege dokazovala svojo nedolžnost. Kot zaročenka i njegove cesarske visokosti je verjela svojemu ženinu na besedo in delala samo to, kar ji je naročil. Niti sanjalo se ji ni. da gre za sleparije. Pauletta je zatrjevala, da je žrtvovala svojemu zaročencu najlepša leta svojega življenja, saj je trdno verovala v povratek srečne zvezde Habsburžanov Toda čas jima ni bil naklonjen Trikrat sta bila namenjena k Mussoliniju, pa je vedno prišlo kaj vmes.
Sodišče pa njenemu zagovoru ni dosti verjelo in obsodilo je odsotnega Viljema Habsburžana na 5 let ječe ter na 2.000 frankov denarne globe. Pauletta Couvba jc bila obsojena na 3 leta ječe toda pogojno, ker še ni bila kaznovana in ker je delala grehe pod vplivom svojega sokrivca.
Uvajaje Josip gngaaCtti — tfa »Narodno
*T8JQ
- MS ff
i
5