and distributed under permit No. 19 authorised by the Act of October 6th 1917, on the file at
. .it 01 Cleveland, Ohio. By order of the A. S Burleson, Postmaster General
I Standby
Aswrifi
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 132
"Attwrinm font*
CLEVELAND. OHIO. MONDAY NOVEMBER 14th 1921
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI

Orožje mora zginiti s sveta. Amerika nima sebičnih ciljev
LETO XXIV - VOL. XXIV.
Washington, 12. nov. Danes se je zbrala tu prva konferenca v svetovni zgodovini, ki naj prouči kako se da odpraviti s sveta orožje in kako se naj vojne v bodoče preprečijo. Diplomatje vseh držav sveta, ki imajo kak pomen so navzoči. Vse svetovno časopisje piSe o tem dogodkujn narodi ponovno pričakujejo nekaj definitivnega^ v tem oziru. Usp§h konference je odvisen od dejstva, ako ima j a zbrani diplomatje, zastojmiki vlad in narodov, resno voljo kaj tozadevno ukreniti. V sledečem podajemo izjavo raznih diplomatov glede raz-oroževalne konference. M. Briand, francoski ministerski predsednik se je izjavil: Pri-Sli smo na konferenco z resnim duhom, da pomagamo svetu priboriti stalen mir. Francija želi priti do sporazuma, ki naj ustvari atmosfero miru, da se bo vsak narod počutil popolnoma varnega." Senator Schanzer, načelnik italijanske misije, se je izjavil; "Syet mora zopet dobiti svoje ravnotežje. Čas je, da se vrne mir v gospodarsko stran narodov. In raditega moramo ustvariti politične garan-io ohrani mir.
pozdravila poziv preds. Har-dinga za razoroževalno konferenco. Mir je prva potreba Človeštva." Japonska uradna izjava se glasi: "Japonska je prišla na konferenco s trdnim prepričanjem, da bo imela uspeh. Trdna podlaga za mednaroden sporazum se mora položiti na tej konferenci. Vsi narodi sveta kriče po miru. Japonska bo delala za mir." Angleško poslanstvo se je izjavilo: "Anglija bo sodelovala pri nalogi izvleči svet iz nesrečnega položaja, v katerega je bil pahnjen od svetovne vojne. Mir * mora biti največja dedščina svetovne vojne."
Zjedinjenim državam je v
resnici do tega, da se svet razoroži. Za to spričuje govor predsednika Hardinga pri otvoritvi razoroževalne konference, in mojsterski program, katerega 4e delegati svetovnih sil razložil državni tajnik Zjedinje-nih držav, Charles E. Hughes. Konferenca je bila otvo-rjena točno ob 10:30 zjutraj. Navzoči so bili vsi delegati, uradniki ter 200 časnikarskih poročevalcev. Otvoritveni govor je imel preds. Harding ki je dejal: Mi nimamo nobenega strahu v srcu; mi nimamo nobenih umazanih namenov, da jim služimo; mi ne sumimo nobenega sovražnika; ml ne naimeravamo koga napasti. Zadovoljni smo s tem, kar imamo in ne iščemo ničesar, kar ni našega!" V tem smislu, je dejal preds. Harding, bi morala nastopati vsaka vlada, in vojske bi kmalu minile. Takoj za predsednikom je nastopil Charles Evans Hughes, ameriški državni tajnik, ki je predsednik konference. Ko jej>ričef Hughes govoriti, so evropski delegatje kar strmeli. Te besede, ta odločnost, to spoznanje programa, vse to je bilo
Tom^gffTTOre Sole neEaf nezaslišanega. Hughes se ni nikjer opotekal v svojem govoru. Ni navajal vzrokov zakaj mora svet opustiti orožje, ker vse to je že znano, pač pa je direktno zahteval od diplomatov, da orožje se mora omejiti. In ne samo to: Hughes je navzočim že naprej povedal, koliko vojnih ladij se mora nemudoma
praviti, ip da prihodnjih deset let se ne, sme graditi nobenih vojnih ladij, v nobeni državi, razven za skrajno silo in potrebo. Hughes je bil glavni državni pravnik pred sodnijo, kjer je zločin obtoženca, to je, orožja, že dokazan, in se gre samo za to, kakšno kazen se mu naloži, i
Hughes je dejal, da je skrajni čas, da svet spozna, da je orožje največčja neumnost, druga neumnost pa" je pripravljanje za vojno, kajti priprave za vojno povzročajo vojno. In da odpravimo orožje, je dejal Hughes, moramo pehati govoriti in iti na delo ter razbiti orožje, je dejal Hughes. To je program Zjed. držav, ki se zahteva, da ga sprejmejo tudi vse druge sile. Upljiv Hughesovega govora j^ bil tajc, da so delegatje kar strmeli,'da je vsa avdijenca kot da bi se zmenili, skočila na noge in sledilo je impozantno ploskanje. Vojska je surova Stvar, je dejal Hughes, in zato moramo surovo z orožjem postopati. Japonski in angleški delegatje, katerih vlade imajo največje vojne mornarice, so kar strmeli nad drznostjo Hughesa. Vsakdo je bil prepričan, da se td ne gre za šalo, pač pa da misli Hughes smrtno-resno. "Sto miljonov Amerikancev želi manj orožja in nobene vojsketo je odmevajo med dekgati. Amerika drži danes ključ do razorožitve, in ker Amerika misli resno, je splošno mne-
nega pomena za bodočnost; ter da bo militarizmu priza-djan na tej konferenci smrten udarec. Hughes je izjavil, da Amerika ne bo govorila, pač pa dala vzgled s tem, da prva omeji oroževanje. Na vrsti je sedaj Anglija z najmočnejšo mornarico na svetu, potem pa Japonska s silnim vprašanjem glede Kitajske. Uradni jezik n6 konferenci je angleški in francoski. Kdor govori angleško prestavijo njegov Rovor v francoščino takoj, kdor pa govori francosko, prestavijo govor v angleščino. To bo sicer zadrževalo konferenco, vendar je bolje, da se vsi razumejo. Hughes je predsednik konference, ker je bil soglasno izvoljen.
r% i
M ■
m
kJ i
m il
Sirotam v podporo
— Stotisoč dolarjev škode je naredil ogenj, ki je bil najbrž podtaknjen, kot se trdi, v ogromnem poslopju' cleve-landske mlekarske družbe Telling Belle - Vernon Co. v Wellington, Ohio, 35 milj od Clevelanda. Ogenj je opazil nočni stražnik Shepherd. Ko je hotel klicati požarno bram-bo, je dobil telefonske žice porezane. V bližini je dobil tudi večjo množino cunj, namočenih v petrolej. Po izpovedi sosedov se je eno uro prej odstranil od poslopja avtomobil, v katerem so bile štiri osebe. Ogenj se je tako' razširil, da je vse poslopje pogorelo. Seveda trdijo neka- j teri, da so štrajkarji zažgali,! kar pa delavska unija abso-, lutno zanika. Ako so pa prijatelji delavcev zažgali, se je izjavil tajnik unije razvažal-cev mleka, tedaj naj nas Bog čuva takih prijateljev. Tudi pobarvanje hiše predsednika mlekarske družbe,-z rudečo barvo, Knepper absolutno zanika. 16 štrajkarjev je policija zaprla v petek in soboto.1 Kompanija trdi, da se je že mnogo štrajkarjev vrnilo na delo, kar pa ni resnica, gfa-izjave unije. Vsa priza-lja narediti poravnavo ipanip in štrajkarji, iha. Kompanija
dan približno 65.000 kvortov izmed 300.000, kar je normalna razdelitev. Unija trdi, da je kompanija najela cestne roparje, whiskey tihotapce, ter drug nezaželjen element v obrambo svoje lastnine. Ti ljudje povzročajo vse nemire.
—	Novo izvoljeni cleveland-ski župan Kohler se je izjavil, da je tekom svoje kampanje, ko je hodil od hiše do hiše, porabil 6 parov čevljev.
—V petek je umrl rojak Ivan Prišelj, ki je stanoval na 519 E. 143rd St. Doma je bil iz vasi Drnovo, fara Les-kovec pri Krškem. V Ameriki je bival okoli 25 let. Bolehal je dal/ časa na naduhi. Bil je član dr. sv. Janeza Krst. št. 37 JSKJ in dr. Slovenec,, št. 1. SDZ. Tu zapušča soprogo in tri sinove ter eno hčer, ki so že vsi poročeni. Star je bil okoli 60 let. Pogreb v pondeljek pod vodstvom A. Grdina. Pokoj njemu!	t
—	Pri zadnjih volitvah v Youngstown so izvolili županom trgovca George Oles, ki se je izjavil, da bo svojo plačo podaril dobrodelnim družbam,
—	V sredo ob 7:30 zvečer se vrši birma v cerkvi sv. Vi-
Mnogo stotin slovenskih
C
V Clevelandu -se je začelo letno pobiranje za Community Chest. Uradno se je prf-čelo v soboto 12. novembra in se bo zaključilo 21. novembra. Tekom te kampanje se nabira denar za, llOcleve-landskih »podpornih organizacij, kakor tudi za državne, narodne in tujezemske podpore.
Letos se prosi za manj denarja, dasi so poirebe veliko večje. Lansko leto se je prosilo za $4.500.000, letos pa se prosi za $3.763.54$. To pa raditega, ker je ostalo še $500. 000 od lanske blaAajne. To je denar, katerega Sno spravili v dobrih časih, df imamo za čas potrebe. Vodilvo kampanje je izdalo neflj j a k o zanimivih številk, kdo in koliko jih dobiva podporb iz tega nabranega denarji, N. pr. če bi $e vsi ljudje, ki so dobili sploh kako podp< ro od Community Chest, postavijo v eno vrsto, tedaj b rta vrsta segala o Clevelandijdo Colum-busa, in če bi vsi ti ljudje šli v eno mesto, ho #orili mesto velikosti kot je Tfledo, Ohio.
so lansko leto obiskovale zastonj sirotne družine, so prehodile 60.000 milj, ali toliko kot znaša pot dvajsetkrat okoli Amerike ali dva in pol-krat okoli sveta. Mleka se je razdelilo sirotnim otrokom 46.500 ga-lon. Za 3675 sirotnih otrok .se je lansko leto kompletno skrbelo. Kaj namerava Community Chest podpirati prihodnje leto? Sledeče: Pod-pora bolehavim in sirotnim $595.000. Ker bo leto 1922 iz-vanredno glede podpore se bo moralo uporabiti še posebnih $457.000 za izvanred-no podporo. Za plačilo bolnišnicam za sirotne družine $664.000. Za otroke brez doma, zanemarjene sirote, za sirotnišnice, za šolanje teh otrok* se bo potrošilo $469. 000. Za dom za ostarele $48. 000, za razna podporna društva, ki skrbijo za sirote $79. 000. Za oskrbo bolnikov na njih domovih, ko sami ne morejo plačati bolniške postrežbe $202.000. Za dom nezakonskih mater, družbi, kj skrbi za tujce, ženski podporni organizaciji, za varstvo deklet in 'žensk $92.000. Za pravo oskrbo in rekreacijo mladine, za počitnice sirotnim otrokom $730.000. Vse to in §e mnogo drugo se plačuje iz Community blagajne, v katero prispevajo ljudje dobrega srca, blage duše. Vodstvo upa, da se bodejo ljudje tudi letos odzvali, oni, ki imajo kaj. Samo enkrat na leto se prosi ljudi za darove za celo mesto, in tedaj naj ljudje darujejo. Letos in drugo leto so potrebe večje kot prej. Kadar se oglasi v vaši trgovini ali prostorih zastopnik Community Chest, naredite' in podpišite kar morete. Kadar pride čas plačila, vam naznanijo. Več kot polovica nabrane svote gre za otroke, in dobri otroci so nada boljše generacije.
-o-
prvič so mu odvzeli samo 20 centov, drugič je bil pa "suh" še
—	Grdo šalo si je nekdo zmislil od mlekarske kompa-nije Telling Belle-Vernon Co. Po vsej zapadni strani mesta so bili obešeni mali
lakati, v katerih mlekarska
ompanija obeta $5000 nagrade, kdor izsledi onega, ki je dal strup v mleko Telling Belle-Vernon Co. Sedaj pa prihaja na dan z izjavo mlekarska kompanija in pravi, da ni nikdar naročila teh plakatov, pač pa da ji nekdo hoče škodovati i razširjenjem napačnih poročil. Policija preiskuje.
—	Sedaj so začeli tožiti 70 let starega Moses Kabra, in sicer odvetniki, ki trdijo, da jim je Moses Kaber dolžan $5652 za razne nasvete pri iskanju njorilcev njegovega sina. Stari Mr. Kaber je že plačal $1000. Izjavil se je, da ne bo plačal toliko.
—	Policija išče nekega sleparja, ki je tekom zadnjih par tednov osleparil nad 50 trgovcev s ponarejenimi čeki. Dobil je nad $6000. Znal je dobiti v -oke prazne čeke raznih trgovcev, katere je ponaredil.
—	Dvakrat v eni noči je bil
napaden od rfcfl&jev John — Iz Buffalo se poroča, da Pappas, 1304 E. 9th St. toda M N. Y. Central tam odprla
železniške delavnice, ki so bile zaprte osem
;i\ 11U1 MtLi	LCIU AAIV
Narod je skazal čast padlim žrtvam izza svetovne vojne
>	-___U..-1-jt-x„1 1.1__L	______. A
Washington, 12. nov. Včeraj so pokopali na Arlington narodnem pokopališču truplo neznanega vojaka, ki je počival tri leta v francoski zemlji. Njegovo truplo so prepeljali v Washington iz Francije, in včeraj je bilo položeno k zadnjemu počitku, potem ko je truplo priprostega vojaka tri dni v pompu bilo razstavljeno v kongresni dvorani. Ob priliki pogrebnih slav-nosti je predsednik Zjedinje-nih držav, Warren G. Harding imel iskren poslovilni govor, ki objednem velja vsem ameriškim vojakom, ki so padli v boju za demokracijo. Tu prinašamo Jzvleček iz govora predsednika Hardin
svojo nesmrtno hvaležnost iiv -spoštovanje misli, katero je nosil ta nepoznani vojak. Ob takih prilikih, kot so danes, med takimi prizori, se menjajo naše misli med živimi in mrtvimi borilci domovine. Hvaležna republika ne bo nikogar pozabila. Jaz ne govorim kot pacifist, ki bi se ustra šil vojne, pač pa govorim ker ljubim pravico . in > sovražim vojno. Jaz govorim, ker se zavedam, da je najvišja naloga vlade dati svojim državljanom sigurnost miru, priliko napredka in uživanje sreče. Tisoče bojev je bilo, ki so izvirali iz pravice, in tisoče bojev je bilo, ki bi se dali odvrniti. Dajmo in združimo se, da bodemo vselej tako živeli,
žel, ki so bile v zvezi z Ameriko. Celo Rusija, nepripo-znana in pozabljena, je poslala krasen venec, plameneC križ. Polnokrven Indijanec, Plenty Coos, v žarki indijanski vojni opravi, je stal prvi za mrtvaško krsto. Spomini iz meščanske vojne, iz leta 1861, ko je bil ameriški narod razdvojen in v krvavem boju, iz špansko - ameriške vojne. Par minut pred enajsto uro, ali natančno tri leta potem, ko je padel zadnji strel v svetovni vojni, je dos-el rifrtvaški sprevod na Ar-ington pokopališče. Marin-ska godba je igrala Chopino-vo žalobnico. Vojni tajnik Weeks in mornariški tajnik Denby sta korakala za krsto peš vso dolgo pot petih milj. En regiment zvezinega vojaštva je prezentiral orožje. Podpredsednik Coolidge je sledil z generalom Pershing; in admiralom Coontz. Ob 11.15 je prišel predsednik Harding s preds. vrh. sodišča Taftom. Marinska godba je zaigrala "Star Spangled Banner, zamolko in svečana Na-
S
domovini. V tem truplu je počivala tedaj. Ves dan je na- to je duhoven opravif obrede.
ajal dež, toda v trenutku, Potem pa se je oglasila voja-
nga: ^^M^^HVHB	mM
"Zbrali smo sc na tem me- da bo le pravica prevladova-stu, da plačamo neimenova- la." Predsednik je po svojem nemu kar smo dolžni: Mi ne govoru molil Očenaš nad od-vemo odkod prihaja oseba, prtim grobom vojaka. Nad katere truplo leži tu, vemo stotisoč Amerikancev se je pa, da njegova smrt znači zbralo na Arlington narod-trajno glorijo Amerikanca, nem pokopališču, kjer so trnki je umrl za svojo domovino, plo neznanega vojaka poko-Ena izmed ameriških mater pali z vsemi častmi. Vsa ln-ga je izročila ljubečega srca dustrija po širni Ameriki je
/ : . ij nekoč žarela duša Amerikan- gajal dež, tod: ca, ki je cenil življenje kot' ko so krsto spuščali k počit- ška troblja, naznanjajoč na-najdražjq;syetinjo. Bil je mp- ,ku v zemljo, so ,se oblaki pre- rodu trenutek pokopa nezna-goče tu "rojen ali naturalizi- trgali in zasijalo je solnce. nega vojaka. Možje in žene* ran, to je brez pomena, kajti Napis na grobu neznanega stotisoči, so uklonili glave in oba sta enako žrtvovala. Mi vojaka, je vzet iz govora, ki tiho molili. Potem pa je godne vemo, kaj je bil v življe-1 ga je imel preds. Lincoln ob ba zaigrala "America", in nju, kajti iz vseh poklicov je priliki bitke prj Gettysburgu: solze so lile skorg vsem nav-prihajalo pet milijonov mož, Mi tukaj zbrani trdno skle-[zočim iz oči pri verzih: "My ki so se oglasili za boj. Naip parno, da ti mrtvi niso umrli je neznana sijajnost njegove- zaman!" Pred grobom so se ga rojstva, toda znana nam je zbrali zastopniki skoro vseh glorija njegove smrti. Umrl narodov sveta. Navzoč je bil je za svojo domovino, in več- , tudi en veteran svetovne voj-je požrtvovalnosti mož ne ne, ki semore premakniti, more imeti. Umrl je brez, Za eno ritmo ga je nosila bol-vprašanja, brez pritožbe, z niška strežnica, za drugo pa vero v srcu, * z upanjem na njegov tbvariš iz svetovne ustnicah, da bo njegova do-[vojne. DVa drugja yojaka, ki
sta tudi kruljeva radi vojne, sta ga prijela za noge, in tako so to žrtev svetovne vojne prinesli pred grob nepoznanega ameriškega vojaka. Vsa ka izmed 48 držav je poslala krasen venec na grob nepoznanega vojaka, z belo-mo-drim-rdečim trakom, v sredi z zlato zvezdo. Venci so prišli iz vseh krajev sveta, iz de-
movina nekdaj triumfirala. Kot tipiCen vojak naše demokracije, se je boril in umrl, ker je bil prepričan v neoporečno pravico svoje domovine. Ta ameriški vojak je šel v boj, toda v srcu ni nosil sovraštva napram nobenemu narodu, toda sovražil je boj in vzroke, ki delajo vojno. In mi smo tu, da spričujemo
country 'tis of thee, sweet land of , liberty, of thee 1 sing!" Po zaključku je preds. Harding pripel najvišje odlikovanje Amerike na krsto vojaka. Potem pa je cela avdijenca zapela: "Nearer my God to thee!" Krsto so položili v zemljo in jo pokrili 8 prstjo iz onega kraja Francije, kjer je vojak padel. Indijanski glavar Plenty Coos je potem odložil svojo .bojno opravo na krsto, v znamenje, da naj boj preneha. Tri salve artilerije so bile oddane. Zopet se je oglasila troblja. Oddan je bil narodni pozdrav. Brezimni vojak je počival v miru. Narod je skazal svojo hvaležnost.
—	Kakih 48 Clevelandča-nov je šlo v poletju v Big Horn Mountains v Wyo. z namenom, da odkrijejo pe-trolejska polja. Namesto petroleja so pa našli zlato in srebro, kot poročajo sedaj v Ceveland.
—	5 letni John Subiak se je igral pred svojo hiSo na 2881 E. 92nd St. Pri tem je tekel deček na cesto in prišel direktno pod kolesa motornega trucka, ki je fanta na mestu ubil. Voznik je bil odpuščen, ker ga ne zadene krivda.
—	Policija je dobila 9letne-ga John Smrke mrtvega na 55. cesti in Stanard ave. Sta-riši stanujejo na 1391 E. 55. St. Ne ve se, ali ga je povozil avtomobil ali kara. Motor-mani 55. ceste kar zanikajo, da bi kdo koga povozil, in ko so preiskali kolesa vseh kar, niso dobili nobenega znamenja nesreče. Truplo se nahaja v mrtvašnici J os. Želeta.
—	Sedem šttajkarjev mlekarske družbe bo danes pripeljanih na sodnijo, da se Nagovarjajo, zakaj so opravljali službo piketov kljub
edi.
nmm
—	David Copland, odvetnik bo vložil tožbo proti — vo* livcem. Pri zadnjih volitvah so ljudje glasovali za manager system nove mestne vlade. Copland trdi, da se dotič-ni volivni listek ni pravilno predložil volivcem, ker se gre za izpremembo 197 točk mestnega ččarterja, kar se pa volivcem na volivnem listku ni označilo. Raditega je plasovanje nepravilno, in Copland skuša ovreči glasovanje sodnijskim potom.
—	Novo izvoljeni clevelan-dski "župan je pri svojem po-vratku v Cleveland dobil tri bušlje pisem od raznih oseb, ki mu častitajo ali ki se mu ponujajo v službo. Med pismi jih je mnogo od oseb, katere je dal Kohler aretirati ko je bit še policijski načelnik, in ki danes pišejo, da so se poboljšali in mu želijo vse dobro. Danes sc je Kohler vrnil na svoje delo v county komisarjev urad.
—	V sredo pričakujejo v Cleveland italijanskega generala Armanda Diaz.
—	16 različnih roparskih napadov se je pripetilo v ne deljo ponoči.
— The Telling Belle-Ver-non Co. mlekarska družba v Clevelandu bo vložila tožbo proti uniji razvažalcev mleka. Tožba bo za odškodnino za napravljeno Škodo in sicer v znesku $650.000. Kako misli kompanija dobiti $650. 000 od 700 revnih delavcev, je nerazumljivo.
AU JE ARBUCKLE NEDOLŽEN?
San Francisco, 12. nov. Hotelski detektiv George Glennon je državnemu pravniku v tem mestu podal zapriseženo izjavo, glasom katere zfiani igralec Fatty Ar-' buckle ni kriv smrti igralke Virginia Rappe. Glennon je baje potem, ko je igralki postalo slabo, prišel v njeno sobo in jo vprašal, če je, hotel kriv njene nesreče. Miss i Rappe je odgovorila, da hotel . ni kriv, in na vprašanje, ali I je Roscoe Arbuckle ji pov-i zročil silo, je odgovorfla, da I Roscoe Arbuckle ni kriv, in da je dobila poškodbe najbrž, ko je padla iz poetefje. ! Obravnava proti Arbu< i teden.
■t,.
AMERIŠKA DOMOVINA"

N 4 t (I ^ I N A: • $4.00 Za Cleveland po počti - $5.50 Posamezna številka «
im Ameriko
Vsa pi.au, dopisi im deaar naj m M"!« na "Ameriška Domovina 1119 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Otlo Tel. Cuy. Princeton 18«
fAMES DEBEVEC. PubluJur
LOUIS J. P1RC. Edit*
IS&Ufil* MONDAl. WEDNESDAY AND FRIDAY
Read by 23.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on reqvest. American in spirit Foreign in language only
Watered m second-ciaee matter January 6th I MM, at the poet office at Utoveland, Obio under dw Act of March ird, 1070.
83
No. 132. Mon. Nov. 14. 1921

mm

Razorožitvena konferenca.
r
V soboto, 1 i novembra, je bila otvorjena v Washingto-nu, glavnem mestu Zjedinjenih držav, konferenca, ki je brez primere v svetovni zgodovini. Ta konferenca je sklicana od predsednika Zjedi-njenih držav, Hardinga, z namenom, da se evropske in druge velesile posvetujejo, kako bi se dalo s sveta: prvič, omejiti orožje in priprave za vojno, in drugič, odpraviti orožje ter preprečiti vsako bodočo vojno.
Enake konference ni bilo še nikdar sklicane v svetovni zgodovini. Ali je ta konferenca' resna in uspešna, je odvis* nb'bd onih, ki bodejo sklepali'ha tej konferehci; Narodi svfettt sd'voljni odpraviti oro-Žjd,uTn bodejo dali priznanje V8*etfi't)tiirrt;vki de bodejo res-nb f^rrtitjfti'za ^: • ' VOmr ^toif šVeti smo imeli ftjdl včjrid, Vrvav^ vojne. Sto-tfri^ milijonov osfeb je padlb v teh btijth. Z jako malimi izje-iriktftf^ Uila vsaka Vojna bttii Vzroka, brez principov htibiatiitete, brfcz	ko^
riM1** ČtofHtftvo.' Do Vojne sdbtfi opravičeni fe oni, ki so sdfcrdttiHykl šo bili napadeni pdjfo&lJiVem sosedu.
Ob jJrtllki svetovne konfe-rthcfc' za razorožitev je dobro, dfr ^bglrttento' nekoliko na-zflj v'z&bdbVlno prav tja v temhi stati vek, da si prikličejo V spomin krvave boje, kifte^p so Vodili največji me-sarfl 'siveta. Nobeno stoletje člo,vfeškega rodu jih ni pogre-šalb^dobih smo jih ' vselej in riied Vsemi narodi. In narodi sd bili deloma sami odgovornima enako' klanje, kajti sko-ro: b^z protesta so §li venomer hdprej p6d zastavami in -'-^^Sami v klavnico. Morda
jer,tf'čloVeŠka' naraVa tako U^tvtrrjena/'da se ji rife gnjusi prtllVtirf Člbveške krvi, ihor-dii'Jfe Se ledho nekaj žverske-gOoginskega v človeški na-iavl. dar ije začne premišljati, kkkor' hrffro sc spomni, kaj p6triirfP¥o: ubiti svojega bli-žlhji^ga,1 brez povoda. ' "O1 prvih velikih Vojskah slišimo od strani Perzijan-cev napram Grkom. So se vfšlte ttifli prej krvave bitke, tbeja perzijska kralja Darij iri'Kserkses sta bila prva, ki sta oborožila milijone suž-rijeV ter jih prepeljala iz Azije v Evropo, na grška tla, da si podjarmita grški narod. Nobenega drugega "vzroka niso imeli perzijski kralji za vojno kot prelivanje krvi, Želja po slavohlepju, po več sužnjih, po večjem gospodarstvu nad svetom. Par milijo-
nov Perzijancev je poginilo v teh bojih, in ogromna milijonska armada Darija in Kserksa je moral sramotno uničena odnehati v bojih napram Grkom, ki so branili svojo domovino mongolske sužnjosti in kulture.
Kaj si mislijo vojskovodje starega in srednjega veka, sedaj na onem svetu, ako začu-jejo o razorožitveni konferenci! Kaj bi rekel strašni Atila, šiba božja, Timurlin Tatar, Hannibal Kartaginec, Mark Antonij Rimljan, Julij Cezar Rimljan, Napoleon Francoz, Wellington Angle-žež, Friderik Prus, Bismarck Prus ter drugi mesarji narodov, katerih življenska naloga je bila klanje narodov. Kaj bi oni storili, ako bi bilo mogoče danes njim priti na razoroževalno konferenco in podati tam svoj$ mnenje.
Predlagali bi, da se pošljejo vsi državniki, ki se borijo za odpravo orožja, v blaznico, ker svet ne pride nikdar tako daleč, da bi opustil bojevanje, ker ne bo nikdar ljubezni in sprave med narodi?
Toda ali je resnica to? Ali živi danes svet še vedno v /temnih časih, ko posameznik, niti skupine posameznikov niso mogle priti do odločilne besede? 4 Ali so ni kultura s temnega starega iij srednjega veka v toliko spremenila, da sledimo Kristovim, dvati-soč let starim maukom: Ljubite svojega bližnjega kot samega sebe?
Menda je čas danes za to. In čas začeti s tem je v mladinskih letih. Otroci še danes v šolah dobivajo knjige, v katerih čitajo zgodovino sveta, in v katerih se veliki mesarji/ narodov proslavljajo kot junaki in poi - božanstva. Napoleon, Cezar, Hannibal in drugi niso predstavljeni nežni mladini kot krvniki, pač pa kot ideali in heroji. Polagoma bi se to moralo odpravljati s šol. In mladina, ko odraste, pravilno poučena, bi v zreli dobi drugače mislila o herojih in junaštvu kot do-sedaj.
Razoroževalna konferenca v Washingtonu lahko stori prvi korak v tem pogledu. Oči vsega sveta so obrnjene v njo, kot so bije nekdaj v konferenco v Parizu, ki je svet tako razočarala. Ali se bo to razočaranje ponovilo, ali pa se bo v rcsnlci sklenilo, kar se ni še nikdar prej zgodilo: Da se odpravi orožje, da se preprečijo vojne in da se podeli stalen mir narodom?
MLEKO V CLEVELANDU.
V Clevelandu so na štraj-ku razvažalci mleka, kty se s kompanijo niso mogli pobotati glede plače. Dne 2. nov. je potekla pogodba, ki so jo imeli delavci s kompanijo, The Telling Belle - Vernon Co. Kompanija je hotela odtrgati zanaprej $6.50 od tedenskega zaslužka vsakega uslužbenca ,dočim so se delavci izjavili, da so zadovoljni t manjšo plačo, toda koliko naj se utrga, o tem naj najprvo odloči nepristranski odbor, katerega razsodbi se bodejo delavci podvrgli. Kompanija pa ni hotela ni-
česar slišati o tem, pač pa silila, da delavci vzamejo $6.50 manj na teden. In kot to še ne bi bilo dovolj, je kompanija izjavila, da odslej ne prizna več unije razvažalcev, in bo na lastno roko sprejela na delo, kogar hoče, le unije ne bo priznala. To se pravi — kompanija je za odprto delavnico.
Odprta delavnica pomen! eno stvar — delavcem se odreka pravica, da se organizirajo.
Pravica ameriških delavcev kolektivno se pogajati s kompanijami je priznana od vlade Zjedinjenih držav.
Kompanija dela v proti-ame-riškem duhu, ako spravlja sedaj na površje vprašanje odprte delavnice.
Strajk razvažalcev mleka se je pričel radi nesporazuma plač. Toda sedaj pa je kompanija vrinila še drugo točko v ta spor, vprašanje, o katerem se z delavci nikakor ne da razpravljati. Pri vsakem sporu imamo dve stranki; združene delavce in kompanijo ali delodajalca, Ako ena s^pnka drugi oporeka pravico do obstanka, je spor zašel pa napačna pota. Kompanija ne prizna delavsko unijo in s tem ji odreka pravico do obstanka, kar je osnovno napačno od strani kompanije. Z istim vzrokom bi organizirani delavci lahko zahtevali, da se kompanija ne sme inkorporirati, kakor trdi kompanija, da se delavce pri njej ne smejo organizirati.
Delavcem se mora priznati pravica organizacije. Pravica organizacije je prestara, predobro utemeljena, da bi se sedaj o tem obravnavalo. Ra-ditega pride v poštev pri poravnavi štrajka le vprašanje plač. Tisoče clevelandskih-dojencev in malih otrok med tem trpi.
Zakaj kompanija ne dopusti delavcem, da se organizirajo, ko je znano, da je ravno mlekarska kompanija ena najbolj organiziranih korpo-racij. Če se more ena sama kompanija tako organizirati, da kontrolira 75 procentov razdelitve mleka v petem mestu Zjedinjenih držav, te(daj zgleda silno rialenkostno in nečastno od strani te kompanije, ako odreka pravico orga nizacije njenim 800 uslužbencem.
The Telling Belle - Vernon je danes mlekarski trust v Clevelandu. Ta trust se je razvil iz najbolj primitivnega dela. Pred leti je en sam človek razvažal mleko po Clevelandu, in sčasom je izrinil iz trgovine mnogo drugih mlekarjev, dokler ni polagoma razvil svoj posel tako, da ne kontrolira samo razvaža-nja mleka v Cleve. pač na v Youngstownu, Akronu, Co-lumbusu ter razvita svojo delavnost v nad 200 mestih in vaseh severne Ohio.
Ako se vprašanje odprte delavnice usiljuje v ospredje, tedaj bodenio imeli skrajno oster štrajk, katerega ne bo mogoče poravnati.
• Kar bi morali uslužbenci kompanije in kompanijski zastopniki narediti najprej je, da nemudoma pridejo skupaj in se začnejo dogovarjati, glede plač, kajti to je pty\ vzrok štrajka, ki se da s pametjo odpraviti., Prva dolžnost kompanije in razvažalcev je, gfedati, da se mleko nemudoma, zopet.v dostavlja na dom. Nadaljevanje in vztrajanje v sporni točki glede odprte delavnice pa ne pomeni druzega kot upornost kompanije proti ogromni večini Clevelandčanov.
Mestna vlada pa nikakor ne bi smela medtem držati križem rok. Mleko je tako važna vsakdanja potrebščina, da bi moralo mesto nemudoma prevzeti vse mlekarsko podjetje kompanije ter je voditi, dokler Jie pride do poravnave. Fitzgerald, naš župan je sicer grozil, da bo prevzel mlekarije in naročil mestnim uslužbencem razvažanje mleka, toda ostalo je pri besedah.
Ali se tudi Fitzgerald boji kompanije?
Cleveland ni Belgija, ki bi moral trpeti, ker se dve stranki prepirajo o svojih načelih. Mlekarski štrajk bi se moral poravnati takoj, kajti radi malega prepira med delavci in arogantnosti od strani kompanije trpi stotisoče Clevelandčanov.

trajno glavarstvo v tyarijbo-
ru je ugotovilo dosedaj že celo vrsto slučajev o nenavadnem postopanju novih stražnikov uiisim obmejnim prebivalstvi. Pri posestnici Lakožič pri Sv.' Duhu na Ostrem vrhu se je nastanilo 9 vojakov WrangloVih pogra ničnih čet. Posestnica jim je dajala od 3. oktobra dalje hrano io jim za isto zaračunala za današnje razmere nizko ceno 10 K dnevno. Ko pa je prišel dan plačila, so se Wranglovci uprli in niso hoteli plačati hrane. Posestni* ca jim je nato hišo zaprla, vojaki pa so začeli kuriti pred hišo in ogrožali s tem celo vas. — Posestnika TiŠlerja, ki si je po dolgem trudu pridobil naše državljanstvo, je narednik Wranglovih pogra-ničnih čet, Mcho Maksimo-vič, dne 13. oktobra udaril brez povoda s puškinim kopitom po glavi in v prsa. — V Selnici ob Dravi je bila dne 17. oktobra pri Bergmanu svatba, na katero je bilo povabljenih okoli 50 gostov. Okoli 14. ure sta prišla na svatbo dva Wranglova vojaka in se brez povabila pridružila gostom. Gospodar jima je sicer dal kruha, mesa in pijače, vendar pa sta toliko časa razgrajala, da sta razbila družbo, ne da bi se upal kdo proti njima nastopiti. Posestniku Ferku, ki je hotel zbežati skozi vas, je nastavil eden vojakov puško na prsa in bi ga gotovo ustrelil, da mu ni priskočil na pomoč ppsestnik Toplak, ki mu. je izvil iz rok puško. Neki drug vojak je: hotel vreči ročno granato, kar pa mu je bilo preprečeno. Oba sta nato izginila. — Dne 9. oktobra sta prišla k poscstnici Vrus v Selnici dva vojaka in prosila za pijačo. Hotela sta vdreti v klet in posestnico posiliti. — Neki drugi ženski sta 17. oktobra dva vojaka na Teršaku odvzela žensko jopo in 120 K denarja. Takih in enakih slučajev pajje še vse polno.

Med ljudstvom vlada zaradi tega «ilno razburjenje. Žen* ske se sploh ne upajo več delati na polju. Pogranične ruske* čete so brez vsakega nadzorstva in vodje brez navodil. Njih komandant sedi v Mariboru in še zanje sploh ne briga. Pripominjamo, da Avstrijci pridifo zbirajo ves podoben material. 'Wranglove čete so na škodo državi in državni misli.
1 dinar za škaf vode. Suša je v mnogih krajih naše domovine postala že neznosna. Potoki in studenci imajo že prav malo vode, ali pa so že popolnoma izsahnili. Ljudje hodijo po več ur daleč po vodo. Tako n. pr. hodijo iz nekaterih vasi kočevskega o-kraja po vodo v Čabar, iz Mrpolja v Fužine, iz Delnic ! v Brod ob Kolpi To je seveda zvezano z znatnimi tro-ški. V hrvatskem Primorju , plačujejo po 1 dinar za škaf voder.
( Zaplenjene srebrne krone.
V petek ponoči je pristal v šibeniški luki parnik "Vodice". Ko je policija revidirala prtljago, našla je v kabini ne-, kega Nike Beniča 5180 srebrnih kron. Bil je takoj are-' tiran in denar zaplenjen. Be-nič je izjavil da je denar dobil | v Splitu z panočilonf, da ga v Zadru izroči znanemu italijanskemu tihotapcu Bornel-liju. *
Milijonska goljufija. Zagrebška policija je aretovala taihkajšnjega lastnika bančne poslovalnice Jakoba Mahlerja. Dognalo se je, da je Jakob Mahler s sodelovanjem sVojega brata, ki je obenem bil aretiran na Duna-jti, zakrivil rafinirano goljufijo s ponarejenimi čeki. V Zagrebu so ogoljufane razne banke za približno 5 milijonov kron. Mahler se že nahaja v zaporih sodnega stola v Zagrebu.	N
Samomor v navzočnosti hčerke. V Zagrebu je čevljar Julij Barič, rodom s Huma ob -Sotli, izvršil samomor.
iz DOMOVINE.
Neznosne razmere ob avstrijski meji. Na naši avstrijski meji so nastale po prihodu pograničnih čet, ki obstojajo iz Wranglovcev, naravnost neznosne razmere. O-
■
A
PRVA IN NAJVEČJA SLOVENSKA BANKA V AMERIKI.
The North American Banking & Savings Co.
> 6131 St. CUIr Ave., Cleveland, Ohio
Kedaj
Kje
Zakaj
bo najlepša prilika poslati denar svojcem V stori kraj za božične praznike? Poštnina še vedno ni točna in hitra, kakor je bila pred vojno; krone so sedaj zelp poceni, nedvomno bodo zopet dražje čim bližje bomo Božiču. NAJBOLJŠI ' ČAS ZA P05ILJA-TEV JE SEDAJ.
boste poslali denar? Pri slovenski banki The North American Banking & Savings Co., na 6131 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
ravno pri tej banki? Zato ker vam nudi —i. SIGURNOST; poslali smo že več sto miljonov kron in niti en vinar se ni še zgubil; vsako pošiljatev vam jamčimo z vsem premoženjem, ki znaša blizu potdrug miljon dolarjev. — a. TOČNOST; vsaka pošiljatev gre nemudoma naprej; potom izvrstnih zvez, ki jih imamo z banko v Ljubljani, je denar tam brez vsakih sitnosti točno izplačan. — 3. POSTREŽBA; pri nas lahko pošljete denar vsak dan med bančnimi urami od 9 dop. do 3 pop. ter tudi vsak večer od 6 do 8 ure stranski vhod na 62. cesti. — 4. CENE naše cene so nižje kot kje drugod.
Poklical je svojo omoženo hčerko češ da jej bo' nekaj pokazal Ko je vstopila v vo sobo, pograbil je nt} pripravljen samok pognal kroglo v dei redno je prestrašena
mogla to zabranith arlču so v zadnjem času opazovali znamenja abnormalnega duševnega stanja.
Velik požar na Dolenjskem. V Podljubnu pri Novem mestu je 17. oktobra na doslej nepojasnjen način posestniku Pircu izbruhnil požar, ki se je vsled silne suše hitro razširil. Tudi vode ni bilo daleč naokrog. Petim gospodarjem so pogorele hiše z gospodarskimi poslopji. Uničeno je tudi vse žito, krompir, krma za živino, vsa obleka in štirje prašiči. Škoda se ceni na milijon kron.
Neznan obešenec. V gozdu pri mestnem kopališču v Celju so našli neznanega obe šenca. Visel je menda že kakih 14 dni Identiteta obe-šenca se še ni mogla dognati.
MMHMHKHtril
•P
ratnem fte»u tlada kale']
■ .stlih in pri otrocih, •e razvijejo is nje-kl ee lahko never-
prehlad pri odnwtlih in Ce ee zanomari, ga komplikaoije.
end Grip Tablete (Severjevih Tableto« zoper prehlad in gripo). Cena 50 oentor,— Hitro odpomoč proti kaiUu dobite, te vzamete
jjevera's
Cough Balsam
(Severjev Pomirjuje
Balzam zopar kaSelj). Pomirjuje razdraženutt. omeh&a izločevanje, ustavi kaielj, povzroča laglje dihanje in pomaga prirodi povrniti normalne stanje. Večje steklenice 60 centov, manje S60. Pri lekaijih.
O	W. F. CEDAR	SEVERA RAPIDS,	CO. IOWA!
			
POZOR ROJAKI!
Priporočaip se Slovencem in Slo venkam za dovaianje mleka na dom Vedno točna in či^ta postrežba. Ima mo vsfclej v zalogi najboljle, zdrav mleko, pa tudi smetano ter dfage mlekarske izdelke. Se priporočan Slovencem za dobro postrežbo.
JOS. KLAUZAtt, 1172 Norwood Rd. <x
.................................................................
Frank J. Lausche,
OPRTNIK
L
Čez dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING
Od 6:30 do 8. zvečer pa se oglasite na:
6121 ST. CLAIR AVENUE ' Randolph 7510
-J
m:imnm:nn:imnmmttmmnmnmm:nnnitwtM>iiMiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiittt

DELNIČARJI S. N. DOMA, POZOR 1
Letna delničarska seja S. N. Doma se vrši dne 1^4. decembra, 1921 in sicer, ker so prostori v lastnem prostoru premajhni, v Grdinovi (Sever-Krašovec) dvorani.
Pričetek ob 7:3o zvečer. Na tej seji bodo predloženi načrti in proračuni glede nove stavbe, ter podana pojasnila, zakaj se že ni pričelo z zidanjem. Kdor se zanima za S. N. Dom naj pride na sf jo, ter poda svoje nasvete in pripomore do čimprejšnjega vresničenja naše želje. Kdor ne more priti sam, naj pooblasti drugega delničarja, da ga zastopa —''tozadevna pooblastila se dobe pri tajniku ob uradnih urah ali pa pri oskrbniku.
Torej -pridite na sejo vsi.
Ludvik Medvešek,tajnik.

NAJSTAREJŠI SLOV. POGREBNI ZAVOD. Cleveland, Ohio
*
AMBULANCA, INVALIDNI VOZ, AVTOMOBILI IN DR. MOJA DELA IN MNOGOŠTEVILNI POGREBI SO VAM DOKAZ NAJBOLJ SEGA PODJETJA.
• . ■ i ' *
ANTON GRDiNA
Pogrebni direktor, balzamist.
Urad in stanovanje: 1053 E. 62nd St. Druga hila od St. Clair Avenue proti jezeru.
t__________________
'it rt ****** ******* «< uuu»«inMnn,«M»nn(?
PRINCETON
1381
Bell Rosedale 1881
š =Jl?
SLOVENSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD
; , - ■ ; . , f\ '1 • ' Se priporoča Slovencem za vse prilike, kadar potrebujete dobrega, zanesljivega fotografa, ki vam napravi najfinejše slike po zmernih cenah.
John Bukovnik,
7033 SUPERIOR AVE. blizu Addison Rd.
3?
J. S. Jablonski
SLOVENSKI FOTOGRAF.
6121 ST. CLAIR AVE.
Izdeluje slike ta ienitbe in družinske slike,otroike slike, po najrovejii modi in po nizkih cenah. Za 4P4.00 vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko t nararnl velikosti ZASTONJ.
VSE DELO JE GARANTIRANO.
<t


;V ™ ■ - v
■' •■'I' |j!


t—

—
tiiaiiiaiiiiiBir.
■■ —i
M
2.)
t
5.)
BLAGAJNA ZVEZE ZA MESEC SEPTEMBER, 1921.
Smrtninski sklad ...............................$ 87,372.46
Bolniški sklad .................................. 58,108.08
Upravni sklad .................................. 2,472.97
Bolniika rezerva ................................. 2,709.78
Onemogli sklad ........................,....... 2,490.64
SKUPAJ ,.......i...........$153.304.53
i
iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:
Zveza sprejema vse Jugoslovane od 16 do 55 leta. Osebe ki so stare nad 40 let morajo predložiti rojen list. Zveza $aje nagrade za vsacega vpisanega člana po $1.00. Število
članstva je (2444) članov in Članic.
-
ASESMENT X 95 J921. SPREMEMBE PRI KRAJEV NIH DRUŠTVIH.
A)	Prvi mesec suspendirani:
Frank Vintar, Martin Vintar —- 1. John Zakrajšek — -3. Frances Čučnik, Frances Okički, Mary Ponikvar, Ap, Zalaznik, Fr. 2nidar5ič, Fr. Nose, Rosie Kral, Johan^ Vintar, Louise Poje, Mary Kočjan, Ag. MatjašiČ, Mary Jerič, Eliz. Ludvik, Ang. Levstik, Fanny Suhadolnik, Hel. Stoj-> kovich, Paula Roje, Johana Kralj, Ter.i Prijatelj, Rozi Jalovec, Jera Skubec, Jožefa Samsa, Frances Rutar, Frances 1 škulj, Jos. Magajna, Mary Telban y 4. Anton Crnikovich, • Karol Jarc, John Wencel, Frank Škufca, Anton Kristofelc, Frank Arko, Lovrenc Kolman — 5. Frances Lavrin — 6. Frank Novak, Mary Vatovec, Louis Ogrinc, Frank Albreht, Frank Valič, Fr. Valenčič, Rozi Fortuna, Mary Bergles, Jenny Meršnik, Joe Meršnik — 8. Frank Škraba, Aug. Me-serko — 9. Anton Zurc, Frank Terlep, Marija Železnikar, "ozefa Terlep, Anton Kmet, Josip Terlep, Josip Kmet— 10. 'rank Strajnar, Anton Starič, Math Muhevc, Mihael Kir-biš, Paul Delost — 14. John Tomšič, Josip Rihtar, Josip Alič — 17. Martin Turk — 20.
B)	Pasivni člani: Louis Pirnat, Joe Somrak, Johp Rakovec — 1. Frances Šinkovec — 2. Leopold Čamjpa — 3. Jenny Kandafe — 4. Tonny Evančič — 8. Jakob Speh, Josef Vavtar — 9. Fr. SeSek, Frank Rašek — 21.
C)	Izobčeni:	• Št. 2359 Ernest Pišler — 3. 2901 Peter Modronich — 5.
2562 Josip Vidrich — 7. 1814 Joseph Kobili — 8. 2667 John Gerbeck — 9. 3126 Ana Gavas — 11. 1388 Josip Kirbiš, 3678 John Modic, 2196 John Slemberger— 14. 3101 Joseph Jamnik — 17. 1991 John Boben — 20.
D)	Novi člani (ice): Št. 3455-3 Ivana Mestek, 3456-2 Ivana Krašovec — 2.
•3457-3 Jela Juitnko, 3458-3 Maggie Spelko, 3459-2 Angela Ogrin, 3460-2 Anna Škulj, 3461-2 Amalia Spelko, 3462-2 Mary Macerol, 3463-2 Rozi Smolič, 3464-2 Ana Suhadolnik 4-4. 3465-3 Anton Fabes, 3466-2 Louis Widrich, 3467-2 Jvan Gerlj — 6. 3468-3 John Kavšek, 3469-2 Leopold Kav-šek —< 7. 3470-2 Joseph Smrekar — 18.
E)	Raznoterosti: < Slovenec, št 1. Frank Bradač zvišaf,smrtnino iz $300
aa $500. John Žulich zvišal bolniško podporo na $7.00 na tedeft, Frank Opeka vzel potni list za 6 mesecev v Jugoslavijo; Louis Marn vzel prestopni list k dr. Kras, št. 8.
1 Slovan, št. 3. Josip Birk vzel potni list v Postojno P. V. G: '» v
Sv, Ana, št. 4, Frances Mihelič prestopila k dr. Kras,
,f>! Danica, št. 11. Mary Drašler vzela potni list v Jugoslavijo.
Ribnica, št. 12. Ignac Herbst se vrnil iz potnega listki nazaj. .
, France Prešeren, št. 17. Andrej Werlich vzel potni list za cjržavo Wisconsin. »
iBled, št 20. Andrej Vičič, vzel potni list za državo W. Virginia.	, . ■ . .
Cleveland, Ohio. 31. Okt. 1921.
Frank Hudovernik, tajnik. i i " *---
SPREMEMBE PRI MLADINSKEMU ODDELKU ZA
Smrtna kosa. V Stranha pri Kamniku je dne 20, oktobra umrl , posestnik in organist Josip Bernot; v Maribb-ru je umrl nagle smrti Ignacij Schein, mesar; v Hraščah pri Postojni velaposestnik Peter Kraigher; v Cerovljah posestnik Fran Opašič; v Ljutomeru v starosti 49 let učitelj Fran Čeh.
—-1- ,
KARL IN CITA NA POTU.
Carigrad, 14. nov. Bivši cesar in kralj Kari zajedno s svojo ženo Cito je danes odpljul iz tega mesta na angleški križarki Cardjff, ki ga pelje v njegovo novo bivališče na otoku Madeiri.
ČRNAGORA BOUŠE VIŠKA ?
Rim, 12. nov. Sem se poroča, da se je v Črnigori razglasila boljševiška republika. Koliko je resnica na tem, se ne more dognati.
—	Prvi dan pobiranja za siromake v Clevelandu je prinesel $400.000.
—	Prvi sneg smo dobili v Clevelandu v petek popoldne.
IfičEM SOBO pri mirni slovenski družini, z gorkoto. Kdor ima kaj naj pusti naslov v upravi tega lista. X	(134)
birJia !
Botri	Botrice!
John Bukovnik, slovenski fotograf, tem potom naznanja cenjenemu slo^ venskemu občinstvu, da sem znatno znižal cene za časa birmanske slavno-sti. Torej upam, da se bodo'botri in botrice kar največ mogoče posluževali te izvinredne prilike.
Kaj hočete lepšega imeti kot lepo sliko vašega birmanca, ki bo vam in njemu ostala dolgo v spominu? Pridi te in ai oglejte moje prostore. Zadovo-ljnost jamčena.
Vzorce imam v izložbi v oknu trgovine g. Butala, 6410 St. Clair ave., ka tere si lahko vsak čas ogledate. Se priporočam
John Bukovnik,
. 7033 Superior ave. 1. nadstropje
Naznanilo preselitve.
Dr. 2upnlk a« je preselil z zobo-zdravniikim uradom od 6127 St. Clair. Av«. na 6181 St Clair Ave. na vogal 62. caste, nad novo slovensko banko, glejte vhod na flZ. cesti Glejte ni napia
DR. ŽUPNIK
Ako hočetd zanesljivega zobozdravnika, obiščite dr. Župniki* ki se osebno zinima za vsakega bolnika. Dr. 2upnik prakticira že sedem let v tej okolici. Uradne ure: od 8:30 »Jutra) do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 8:30—12.
Nujni slučaji vsak čas.
Pokličite Creat 709 L.
IZVANREDNA PRILIKA! Naprodaj imam nekaj hiš za eno in za dve družini, pod zalo ugodnimi pogoji. Ne zimudite te ugodne prilike. Nič vas ne stano, ako si jih ogledate. A. F. LUČIČ, Realty Co. 1174 Addison Rd.	(x)
Odda se čedna soba za 1 ali 2 fanta, brez hrane. 6921 St. Clair ave.	(132)
Velika soba se odda za 2 fanta, in en^ soba za enega. 5909 Prosser ave. (132)
NAZNANILO.
članicam dr. Carniola Hive št. 403 L.O.T.M. se tem potom naznanja, da se bo pobiral asesment trikrat na mesec, in sicer vsak prvi in tretji torek so redne mesečne seje. Na teh sejah se pobira asesment samo od članic. Vsak zadnji pondeljek v mesecu je pa samo pobiranje asesmenta od otrok in od. moških v navadnih prostorih, in sicer od 7. do 9. ure zvečer.
Prošene ste članice, da vpoštevate to naznanilo in ne pošiljate otrok na gori omenjene seje, ker se ne bo od otrok vzel asesment, ravno tako od članic ne isti dan, ki je namenjen za otroke. Sestrski pozdrav
JULIJA BREZOVAR, tajnica (134)
..............IIIIIHNI
Frank ZAKRAJŠEK,
»•grelnik i* «aabal»ar
1105 NORWOOD RD.
Princeton 1735 W Rosedale 4083
Avtemobili pograbi
zi krati, peroke, in drug* prilika.
rmiiHiiuiHiiiiiiiiiiii 1 tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Priporočam se Slovencem za izvršitev vseh plumberskih del. Garantirano, trpežno delo po vedno nižjih cenah kot drugje.
Nick Davidovich
SLOVENSKI PLUMBER 7013 ST. CLAIR AVE.
Randolph Princeton
1828 1852-W
SOBA SE ODDA v najem fanta. 5813 Prosser ave.
za enega
(133)
JtylESEC S mesec suspend
382 Amalia Prišel in
EFTBMBEH X 9-1921. , idirarn: Št. 91 Fr. Okički, 3$1 Louis 453 Edward Prišel £ m lie Tomle — 8. 428 Anton Starič, 429 Mathilda Starič, like Kirbiš - 14,
restopli: št. 56 Aloizij Mam, 57 Mary /Vtarfl L,
/t .	. S .,
j,.' [Novi člani: Št: 520 Slavko Gabrerija 1, 519 Angela Šmajdek.
C * Izobčeni: Št. 391 Mary Maček (odpotovala v stari kraj) m Louis Vidrik — 6.
[Blagajna v mladinskem oddelku je narasla na $787.77. iOd sedaj za naprej se bodo mesečna poročila pošiljala ob jednem s članskim, da ne bo blagajnik moral dvakrat priti! v urad. Še dva meseca je čas, da dajo člani (ice) vpisati ihlaclino k Zvezi, ker je zdravniška preiskava zastortj. Vpi* salne pole imajo društveni tajniki. Cleveland, Ohio 31. Okt. 1921.
Frank Hudovernik, tajnik.
ODDA SE %0BA, kopališče, elektrika. 1063 E. 67th St.	f (133>
CANDY STORE NAPRODAJ v "šlo-, venski naselbini, se lahko naredi dober denar, kogar veseli. 472 E. 15^nd St.	(134)
iELl dobiti knjige za češčenje
sv. ReŠnjega Telesa, 1187 E. 61 st St.
naj
vpraša na (132)
Stara navada ameriških rojakov 7 je, da se spomnijo svojih sorodnikov in prijateljev, v domovini s primernim darom za božične praznike.
Ker je sedaj cena denarja izredno nizka, že samo par dolarjev pomeni jako veliko v starem krajtr. <- f * ' Denarne *po6iljatve skozi našo banko ho navadno nakazane V 14 dneh. Denar dobi prejemnik na svoji domači pojiti brez vsakega odbitka. Naše cene so ved-
najajijimi.
70—9th Ave.
Češark,
SKA BANKA New York, N. Y.
Dostave k: Onim* ki žele potovati domov za pravnike, priporočamo svojo potniško pisarno.
*r"r
A. F. SVETEK CO.
15220 Saranac Rd.
Prvi slovenski pogrebni zivod v Colllnwoodu.
'Avtomobili za vse slučaje. Bolniiki voz. — Se toplo priporočimo.

Wood 44
X-9.-1921- September. Mladinski oddelek SI. P. Zveze v Clevelandu, 0.
«
a
i 2
3
4
5
8
9
10 11
SI
g? \l
i
V) ml
O.
D
o
c %
OS
59.60 1.90 .95 17.25 3.40 4.15 5.50 19.25 9.40 6.95 6.70 3.30 . .35 6.00 4.30 4.35 7.95
$33.00 1.00 .50 6.50 .50 1.50 4.00 8.75 5.50 3.75 3.25 2.75
3.25 1.25 2.75 4.25
$16.50 .60 .30 8.10 2.40 1.80 .60 7,50 .2.40 2.10 2.40
.30 1.80 2.40 .90 2.40
49.50 1.60 .80 14.60 2.90 3*30 4.60 16.25 7.90 5.85 5.65 2.75 .30 5.05 3.65 3.65 6.65
<52 5° »135 °o
9.35 .30 .15 2.65 .50 .60 .90 3.00 1.50 l.lt) 1.05 .55 .05 .95 .65 .70 1.30
$.50
$.25
.25

E
<55
193 6 '3 53 10 12 17 60 -30 22 21 14| 1 10!
13
14 26
514
2 %
I
M
t/)
194
6 3 53 10
13 19 60 30 22 21
14 1
19
13
14 26

1 S
191 6 3 53 10 12
60 30 22 21 14 1
19
13
14 26
51
1354
4 2
26 2i 6
n
35 221 15
13
14
13
5 11 17
56 2 1
27 8 6 2
25 8
7
8
1 6 8 3 9
BOTRI IN BOTRICE!
Naznanjam birmanskim botrom in botricam, da ravno aedvj sem dobil veliko in lepo zalogo oblek za birman-ke in tudi za botree. Ne pozabite si ogledati moje zalo gre prej ko greste kam dru-am. Imam obleke vsakovrstne barve ter lepe sultnje. Botre, pridite po lepe obleke in suknje, poglejte, kako se bo sosedova lepo opravila, de vi se dajte. Stane vas prav malo, ker so obleke sedaj poceni, enako tudi suknje. Ravnokar sem dobil krasno izbero klobukov prav poceni. Pri meni je sploh vse poceni! Pridite in se prepričajte, da je resnica. Imam veliko zalogo oblek za birmanke, svilenih in drugih, <er enako za birmnnce, kakor tudi suknje za oboje.
Enako se tudi priporočam nevestam in družicam. Pred kratkim sem dobil novo zalogo najlepših oblek za neveste in družice najnovejše mode. Neveste, sedaj pohitite, zima se bliža, da se ne boste same v mrzli zimi. Imam pa tildi Vsake vrste odeje, jako gorke, čisto volnene in še vse druge lepe stvari se dobi pri meni, kar potrebujejo no-voporočenci. Na dan poroke opravimo nevesto in družico brezplačno, ako kupijo obleko pri meni.
Se vsem skupaj priporočam
ANTON ANŽLOVAR, 6202 St. Clair Ave.
(nov. 14.)
Jugoslovanske Jaslice.
M. Gaspari: Jugoslovanske Jaslice. Založila Umetniika Propaganda v Ljubljani. Te jaslice so delane v narodnem motivu. Kdor jih želi imeti naj se obrne na Fr. Hudovernik, 1064 E. 62nd St. Cena je 25c.. ; .....(132)
POPRAVITE SVOJE ZOBE SEDAJ!
Moje cene so sedaj iste kot pred vojno. Enajstletno delovanje v tem uradu s tisoči zadovoljnih oseb, ki so dale popraviti zobe pri meni, vam garantira poSteno in dobro postrežbo. Preiskava zastonj.
Dr. L S. Rubin
Zobozdravnik.
Delo brez boleSin.
5506 ST. CLAIR AVE.
(jan. 26.)

Dr. H. Q. Stern,
zobozdravnik
1355 E. 55tfa St. rog. St flair Vstop Da 55. cesti nad lekarno
Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer«
11	' ■
Govori se slovensko.
!! Slovenski plumber ji!!
MILAVEC & BUNOWITZ CO.
1043 E. 61st St.
Izvriujemo vsa plumberska del^, napeljavo kopališč, sinkov, atranidč in drugo, napeljavo kanalov (sewer work). Vse delo je prvovrstno in cene so jak zmerne.	(x)
Tel. Princeton 1276-W.
Hote* prodati ra»o hlfio z $1000.01 ali $1500.00 na nakup, drugo pa nit Mortgage aH mesečna odplačila aa znanite nam. PiAite ali pokličite m telefon Princeton 948 R. Urad 6106 St. Clair ave. Kalish In Na' *igal. X
V NAJEM SE DA stanovanje 3 sobe, elektrika. Simo $18 na mesec. Stanovanje je na 1188 E. 61st St. Vpra-3«jte na 2218 E. 82nd St. (132)
IIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
JOHN CENTA
GROCERIJA
6105 St Clair Ave.
. .. . .. . ...................JL.________
IIIIJIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJIIIIIIIII
National Drug SLOVENSKA LEKANA
Vogal St. Clair ave. ki 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise \ zalogi imamo vse, kar je treb«
v najboljii lekarni
ODDA v fltfjem, a

Za
točno
zanesljivo delo In poatreibo za plumberska in enaki deli pokličite
BUDNICK & CO.
6703 ST. CLAIR AVE.
Rosed tie 328» Res. Nottingham 238 M
L.
Odprto med tednom do 5. v soboto do 8. zvečer.
zvečer (f.m)
NAPRODAJ RISA z kraju, blizu Marija
pem kri Devica
1 1371 E. 41st St.
domačijo, v !e-papirnice v fari Polji
ju. Vpraša se
M (132)
FM1IK SAKSER STATE
82 Cortlandt St., New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
•	in vseh njenih podružnic
JUGOSLAVIJA
Beograd, Celje Dubrovnik, Kotor Kranj, Ljubljana, Maribor Metkovič, Sarajevo Split, Sibenik, Zagreb.
ITALIJA
Trst, Opatija Zadar.
NEMŠKA AVSTRIJA Dunaj
IZVRŠUJEMO hitro in poceni denarna izplačila v Jugoslaviji Italiii in Nemški Avstriji.
IZDAJAMO ieke v kronah, lirah in dolarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah.
PRODAJAMO parobrodne in žetezniike vozne H«*te na vse kraie in za vse črte.	1
IZSTAVLJAMO tudi čeke, plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah b pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških fiterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu.
SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarjih ter plačamo začasno 4% obresti. Oddelek vlog smo vstanovili nanovo na željo mnogih rojakov širom Amerike, ki se poslužujejo naše banke Po sprejemu prvega denarja izdamo vlofcno knjižico v dolarjih in jo pošljemo vlagatelju. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, da ne nam pošlje v registriranem pismu vedno tudi vložno knjižico.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order aH pa po New York Bank Draft.
KADAR STE NA POTU v staro domovino in se nahajate v New Vorku, se Vam bo izplačalo, ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu nafte banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrodni listek pri nan ali ste ga mogoče že kupili drugje.
—•.............t___________
Zajamčeni ho nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za vse one, ki se ie ali se bodo posluževali naše banke.
Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno naprošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine in črnegore.
f <
Frank Sakser State Bank
4
DOCTOR BAILEY "specialist"
2e 21 let zdravi akutne in kronične bolezni, moške in ženske, uporablja najnovejše metode. Ako trpite na zastrupljenju krvi, oteklinah, kožnih boleznih, revmatizmu, na srcu, pljučih, želodcu, jetrah, imate bolezen v nosu grlu, prjdite k njemu in ozdravite.
On uporablja veliko krvno zdravilo 606 in 014. Tudi najnovejša ^električna in X-2arkl zdravljenja. Via zdravila daje dr. Bailey osebno in zaupno. Delo najbolje, cene najnižje. Mi govorimo slovensko. Uradne ure: od 6:30 zjutraj do 8. zvečer, ob nedeljah od 10. dop. do L pop
5511 Euclid ave. bliža 55. ceste, Room 222, drugo nadstropje.
Cleveland, O.	'
Preiskava 1 X-žarki $1.0Q.
•J
V dela je vse - y hranitvi še več. Saving Today - Is Having Tomorrow.
Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Kdor hrani, ta ima. To je star naroden pregovor. V vašo korist je, ako ie danes začnete s hranenjem denarja, pri vsem dobro poznani Lake Shore banki. Mi plačujemo 4% obresti od dneva vložitve pa do dneva, ko denar dvignete.
Naš tujezemski oddelek daje najbolj pripravne ysakovrstne nasvete našemu narodu ter se zavzema za naše ljudi pri tukajšnih in domovinskih oblasteh.
Naša tridesetletna skušnja v bančnih poslih in naše izvanredne zveze z najbolj odličnimi bankami v Ljubljani, Zagrebu in drugih velikih mestih Jugoslavije stavLno drage vpije na vaše popolno razpo}oze-nje. .
Mi dajemo vse nasvete brezplačno in po našem najboljšem prepričanju. Za vse informacije o pošiljanju denarja, o dobivanju vaših rojakov iz domovine, ali v kateremkoli bančnem poslu se obrnite na vašo
staro, zanesljivo in dobro poznano
The
Lalre Shore Banking & Trust Company
E. 55th ST. & ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.

Telefon v podružnici: O. S. Princeton 365 R
1 tu Main 2063 Central 1000
JOHN L. MIHELICH
PRVI SLOVENSKI ODVETWK Glavni urad: 902 Engineers Bldg. Podražili6127 St Clair Ave.
Uradne ure v podružnici: Zjutraj od 8—0. Zvefier od 6—8.
Cez dan ae obrnila na glavni urad.
Stanovanje: 1200 Addinon Road.
J
Homestead Sheet Metal & Roofing Co.
A. J. SMIECHEWICZ, poslovodja.
Postavljamo nove furnese. Točno popravilo novih furnesev.	v
Pokrivamo strehe, popravljamo ilebove ter strehe.
Točno delo po naj nitjih
-
££
Povest
Spisal Dr. Fr. Detela.
"Saj Se sama nimata kaj opraviti. Ali Jiočeš, da ti gonim mehove?"
"Veš, Jurij, jaz bi tudi kar s teboj šel; tako nerad se ločim od tebe;'ali očeta ne morem puščati."
"In pa orgel ne," pristavlja Juri.
J "Kar je tebi Dolina, to je meni harmonika."
"In poglej, Miha, kako si ti srečen: harmoniko lahko nosiš povsod s seboj; Dolina pa ne gre za mano. Zato moram pa jaz za njo hoditi."
Pogled je majhna vas in ima hiše po griču raztresene, tako da stoji prva v dolini ob cesti, ki spremlja Dolinščico skoz sotesko, zadnja pa visoko nad njo; in tako strma pot ji veže, da se ne more po njej
voziti. Ker sta hodila naša znanca po bregu, prideta na Pogled ravno pri zadnji hiši, ki je last veljavnega gospodarja Pozniča. Veliko ima Poznič polja, na ravnem in v bregu, mnogo lepe živine redi njegov hlev, in prostorna gospodarska poslopja stoje poleg čedne hiše. Na trati pred hišo pa raste visok hrast in pod hrastom je kamenita miza, in krog mize sede možje iz Pogleda in pijejo bokal reznega tolkoca. Krčme ni na Pogledu; zato je tudi vas mirna in hiše denarne. A starost se rada razgovarja, in pri Pozniču se menijo možje, kako je*bilo časih; če pridejo Se boljši časi, ali pa če pride še vse slabše za nami.
Juri se obrne naravnost proti kameniti mizi ter stopi h gospodarju, ki mu prijazno poda roko, in ga ogovori: t4AIi ste že omlatili, oče? Vam je kaj navrgla pšenica?"
v "Nismo še pri kraju z njo, nismo. Zmerii pa Še tudi nisem. E, pa pri nas rada trga; menda delamo premajhne snope. Ne bo iz vsakega nasada mernik, ne. Ti bi bil pa dober mlatič, pridi no pomagat!"
"I, zakaj pa ne?" pravi Juri. "Ali začnete takoj Jutri?"
"O še danes," se smeje oni; "naj ga le Miclka prinese še en bokal."
"Ne tako, očel Jaz mislim zares. Pri košnji Vam tudi ostanem, če hočečte; Vi imate lepo otavo, kakor sem videl. kar zdaj-le se pogovoriva, pa še domov ne grem nocoj I
"A! jaz sem se le šalil," pravi Poznič. "Saj ne potrebujem delavca; tisto malo, kar še imamo, bomo sami počasi oklestill. S košnjo se nam pa ne mudi. — Ampak Javornik tukaj išče hlapca. — Javornik! Če hočeš kakega delavca," se obrne Poznič na soseda, "zdaj-le ga dobiš."
"Res? Kje pa?" poprime oni hitro, a ko mu pove Poznič, da bi šel Primožev Juri služit za hlapca ali pa na dnino, se začne Javornik praskati za ušesi. "Kaj! Juri? Ali res? Glejte! dober delavec je, nič reči! Jaz ga poznam. Veš, Juri, prav rad'bi te vzel; po pravici povem, da prav rad. Ampak Škoda, da se nisi ponudil malo prej; zdaj sem pa že enega zaaral, onega, tistega dolgega Janeza. Prav škoda!" In več drugih mož, ki so se vteknili v razgovor, je reklo tako, da Škoda, da niso vedeli prej; zdaj ga pa ne morejo več vzeti. Juri je razvidel, da se ga boje in ogib ste, dajte nama sake!"
tolaži tovariša. "Bodi vesel, da te ni vzel Poznič, da ti ne bo treba soka in nezabeljene-ga kislega zelja jesti. Kar pri nas bodi! Poglej, kako te imava z očetom rada! — Saj tudi delaš pri nas; to malo, kar dobiš, to si že zaslužiš. Kar ostani!"
"Saj bom menda res moral," pravi Žalostno Juri, "ker se me vse boji."
"Tako je prav. In kaj bolj varen si pri nas ko drugod, kjer bi nihče nate ne gledal! Jaz te pa lahko varujem. Le poglej; če hodim jaz prav ves dan brez dela okrog, se ne bo čudil nobeden, ker šem len in poreden, in harmonika mi je potni list. Tako jaz vse vidim in vse zvem."
"Ah, kaj bi se trudil zame!" reče Juri ne posebno prijazno.
"Misliš, da se trudim? Jaz se še menda v svojem življenju nisem trudil. Ampak ti si danes malo pust in siten. Toda to nič ne de, prijatelja sva še vedno. — Kako sva se časi rada imela! Ali še spominjaš? Takrat, ko je bil moj oče zaprt —■• ne vem, zakaj, in kaj meni>, marj —,takrat je vstal v Soli tista gfj£a, Starčev Jože, in se ustil, da mu je prepovedal oče zraven Prem-čevega' Miha sedeti, ker je njegov stari zaprt; takrat si pa ti vstal in sedel k meni, ki smo te vsi najrajši imeli." "Jaz se ne spominjam več." "O jaz pa dobro, in zato te imam še zmerom rad, in ti ostaneš pri nas. Veš kaj? Spat iti je prezgodaj; stopiva tu doli do Simna, in lahko naloviva rakov, kolikor hoče-va. Dobri bodo za jutri, in ti ne boš mogel reči, da rtič ne zaslužiš; zdaj se moraš poprijeti našega, dela." in.
Po tem, kar se je bilo črez dan pripetilo, res ni bil zaspan Juri; brez prave volje je stopal za Mihom, ki je zavil navzdol, v globel pod Gorico. Tam notri se skriva pohlevni in mirni malin starega šimna, ki mora kolesa z vodo polivati, da se ne razsuše; zakaj če ostane tri dni brez dežja, se mu maljm potaji. Ppčasi se je ijiotalo eno kolo, ko prideta mladeniča do malina.
"Sanja se mu," pravi Miha, "ali je pa rosa nanj padla in misli, da je naliv. Cvili pa, kakor bi je drl. — Hoj, Si-men!" zavpije in potrka s kladivom, ki je viselo na vratih. "Odprite, Simen! kolo Vam bo odneslo; tako se suče,"
Dolgo časa preteče, preden se prikaže med vrati suh, sključen starček z gorečo trsko v roki. Mihu posveti pod nos in zmaje z glavo.
"Ha Miha, ali si ti?" pravi Šimen, golorok in gologlav. "Kaj pa kolovratiš okroc ponoči! Kdo pa je s teboj ?
"Nobeden drugi," odgovori Juri in stopi bliže.
> Ha, ti si!" pravi starec. "Kaj pa iščeta in brodita tod. Žganja nimam nič več."
"Kaj se meniva midva za žganje," se * ponese Miha; "pojdite z nama na rake!"
"Rake? Da bi šli rake lovit? Pozno je že, pozno, in žito moram vsipavati."
"Vrzite ga prgišče vkup noter, da bo mir; pojutrišnjem bo zmleno," prigovarja Miha. "Pa če sami ne gre-
ljejo, in potrlo ga je spoznanje.
Kmalu se vrneta mladeniča molče po rebri domov; Juri je slabe volje in zamišljen, Miha pa bi tako rad govoril. Dolgo časa se premaguje, da ne bi motil svojega prijatelja, nazadnje, nazadnje pa jega prijatelja, nazadnje pa
le začne.
"Hem," premišljuje starec, "a mi bosta vse potrgala, vse potrgala." Po dolgem govorjenju sklene rajši sam z njima iti, kot da bi jima prepustil svojo pripravo. Za mali-nom v hosti je majhen ribnik, skoz katerega teče nestanovitna Močila, preprežen z vodnimi rastlinami, trstjem
'Juri, ti si norec," in ločjem. Po„tem vodnjaku
nastavijo sake s črnimi gozdnimi polžj za vado. Miha nabere po hosti drv In naredi ogenj, češ, da se pri ognju raki veliko rajši love; krog ognja poležejo vsi trije. Temna je bila noč, ker ni svetil mesec; skoz drevje pa so le sketale zvezde. Miha popravlja z gorjačo ogenj, Šimen pa zažiga svojo pipico.
"Žandarjem si lepo ušel, žandarjem," ogovori starec mladeniča; zakaj rad bi bil zvedel kaj riatančnega, a ni hotel kazati radovednosti; Juri pa ni bil pri volji govoriti.
"Pri Podrtem znamenju si jih preslepil, ka-li?" zapo čne zopet radovedni mož.
"Pri znamenju," odgovori Juri.
"Ti presneta reč," premišljuje Šimen. "Kako govore ljudje okrog, in kaj vse pripovedujejo! No, pa Bog ve, če je res. Toda straši pa res gori, straši! Kaj, Juri?"
"Tega Vam pa res ne vem povedati, oče!" odvrne trdo vratni fant.
"Kakor hočeš! Ti že veš, zakaj molčiš." Starec ob molkne, ker vidi, da neče govoriti Juri, in prižiga iznova pipo, ki mu je bila ugasnila med govorjenjem. Miha pa je sklical sovo v gozdu, ki se je začela oglašati njegovemu žvižganju.
"Pa veš ti," povzame zopet starec, "odkdaj straši gori pri znamenju?"
"Ne, oče," odgovori Juri.
"In veš, zakaj je znamenje zmeraj napol podrto?"
"Zato, ker ga nihče ne popravlja," odgovori Miha. "Naša hiša je tudi takšna."
"Tako misliš ti," reče starec, "ki si izgubil komaj mlečne zobe. Ali ga ni popravljal župnik? In Vrban je kamenje skup vozil, da je končal konja. In koliko je že veljalo prapreškega gospoda! Pa je še zmeraj takšno, kakor sem je videl za mladih dni. — No, da povem po pravici, spominjam se še, da je bilo enkrat celo."
In Miha ga začne prositi, naj jima vendar kaj pove, zakaj je znamenje takšno in odkdaj da ondi straši, in Šimen začne pripovedovati o rajnem prapreškem gospodu, ki je bil hud kakor sama zverina; grdo je ravnal s kmeti in vse se ga je balo kakor živega vraga; srečo pa je imel povsod, toča mu ni nikdar pobila, in nobeno živinče mu ni poginilo. Veden prepir pa je imel gospod z občino, katere hosta se je držala graščinskega gozda, tako da se ni vedelo, ali stoji znamenje na graščinskem ali na občinskem svetu. ISIekoč pa pride gospodu na misel znamenje podreti; a kolikorkrat so prišli hlapci podirat, vselej so jih kmetje pretepli. Gospod pa se razsrdi in pride sam z rovnico nad znamenje; a iz-kupil je; težak kamen se zvali nanj in mu uloml hrbet. Rjul je kakor obstreljen medved, o duhovnem gospodu pa ni hotel nič slišati; samo toliko je baje povedal, da je bil hudiču zapisan trideset let, in da mu je ukazal zlodej podretf to znamenje, ki je pa hudo blagoslovljeno; malo zidu je bil razrušil, popolnima ga razdreti ni bilo moči. Gospodova duša še zdaj ne more najti počitka; znamenja pa tudi ne morejo popraviti.
"Ali je Vas že tudi kateri-, krat gori strašilo?" vpraša Miha.
"Le počakaj," pravi Šimen, j "naj parkrat potegnem." O-genj mu je bil zopet pošel; uprla se mu je pipa; kar ne j vleče. "Miha, daj mi svojo!" i reče starček, "boš pa ti jutri kadil."
Miha mu jo natlači in prižge, in počasi in premišljeno uživa Šimen njegov dar.
"Ali Če me je strašilo?" začne iznova. "Kaj je bilo pravzaprav, tega ne vem; ampak naj da kdo deset goldinarjev in reče, da naj grem ponoči mimo znamenja, pa jih ne pogledam. Kar sem videl, to sem videl. Bilo je pa tako: Pri sinu sem bil še na domu,

burklastega vqla ikomur par, sicer Ivina. Gnal sem ga v Kamnik in pro-sem bil ip menda sem še malo pel, ko sem se vračal In mi je rožljal lanec po hrbtu. Pridem do znamenja in se odkrijem. Bog se usmili duš v vicah, pravim pogledam proti znamenju pa vidim, da teče p4!ček zraven mene, majhen, črn in kodrast Psa jaz še nisem ilmel nikoli, pa si mislim, da je komu ušel, bo že našel pot domov; pokličem ga k sebi: Parizelj, na; parizelj, na!
(Nadaljevanje.)
R*'''	- '-/-s W


Največji, najhitrejii parniki sveta. Izvrstna postrežba potnikom. V vaiem mestu Je agent.
V Jugoslavijo, Bolgarijo, Runi unijo In Ogrsko, preko Dubrovnika, Trata In Reke:
CAMERONIA ...... 19. nov.
CARON1A ........... 7. dec.
Tiketi: $103.00, taksa $5.00
Via Cherbourg & Southampton.
AQUITANIA ....... 15. nov.
CARMANIA ......... 3. dec.
AQUITANIA........ 13. dec.
POZOR ROJAKI!
Znsno je, da mora imeti yBak učenec in učenka za vsak posamezni predmet potrebne učne knjige, da za-more napredovati, bistriti svoj razum in mnoliti svoj spomin. Naša slovenska mladina ni imela zadnja- leta nobenih slovenskih knjig. Da temu od-pomorem, zbral in izdal sem slovensko cerkveno pesmarico: "Slava Bogu", ki v polni meri zadostuje za ftolo, dom in za cerkev. Vzrok pa, da knjiga leži pri meni so v prvi vrsti slabe delavske razmere. Obžalovanja je vredno, da slovenski cerkveni zbori kakor tudi fiolska vodstva po naših naselbinah ne posežejo po tej prepotrebni pesmarici. Naša slovenska mladina je nadarjena, poaluSna in rada se uči. Povečini so vat z dobrim'pevskim posluhom in kako radi pojejo ve le tisti, ki jih uči. Da pa peti ne morejo, je pay vzrok, ker nimajo knjige. Mnogo je roditeljev, ki knjige ne morejo kupiti. Ni pa zavednih bogatejših mož ali mater, da bi svoflm revnejšim sorodnikom in bližnjim pomagali s tem, da bi otroku za darilo in v veliko veselje ter pomoč kupili knjigo "Slava Bogu".
Sedaj se nudi najlepša prilika otroke obdariti. Prihodnjo sredo, t. j. 16. t.m. bodo Sli vaši otrci k sv. birmi. Ako stariAf ne morejo kupiti svojim ljubečim otro|om potrebne knjige, pomagajte vi — botri in botre in obdarujte z drugimi darili birmance s krasnim darilbm: "Slava Bogu". Knjiga se dobi vsak čas na 6211 Glass ave.
šolski pisarni šole sv. Vida med šolskim poukom ter v uredništvu "Ameriške Domovine", 6119 St. Clair ave. Cena knjigi je; Vezana $2.00, mehko vezana $1.50.
Matej Holmar, pevovodja in organist.
W. K. DRUG COMPANY.
EDINA SLOV. LEKARfcA v Clevelandu Najboljša zdravila, točna po strežba.
St Clair Ave. ft Addison Rd
JOHN KOMIN,
lekarnar . (x) ^UMOMOtOMOMOMOlOMO^^
POZOR
Slovenskim In hrvatskim materam ce priporočam za ob času poroda kot preiskušena babica. Poslujem že mnogo let v tem poslu in so bile matere z mojo postrežbo vedno Jako zadovoljne. Se priporočam.
SLOVENSKA BABICA, 19108 Shawnee ave.	(133)
NAJEM SE ODDA stanovanje 41 sobe, velike, po zmerni ceni. Vprašajte na 922 E. 70th St. (133)
NAPRODAJ POSESTVO™ poceni, v Euclid, O., na Ivan ave. Zemljišče | je 145X300. Hiša ima 10 sob, elektrika, voda In furnes. Ako želi kdo kupiti, proda z vso opravo, ali pa samo zemljišče in hiša. Vprašajte pri Jos. Coprež, 21860 Ivan ave. blizu Kastelfevega fiosestva, (133)
Službo išče ženska za katerekoli hišno delo. 6307 Bonna
(132)
ave.
SRAJCE,
Moške praznične srajce "avondale" izdelka
$1.50, $1-75, $2.00
Bejaj & Močnik
6205 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND. O.
• .! i-
m®
SUPPOSE NOSOM CARED
NOSITE SVOJ DELEŽ.
POTREBOVALO se bo $3,763.545, da napolnimo letos Community Chest in od tega se bo več kot tri miljone porabilo PRAV TU V CLEVELANDU, s tem da bomo skrbeli za uboge, bolne in potrebne. Od vsakega dolarja, ki ga daste, gre 99l/aC direktno za dobrodelno delo, kajti vse plače tega fonda in stroški se drugače pokrijejo. Knjige so odprte vsakomur vsak čas, in mi odgovorimo vsako vprašanje, katero stavite. Vse cleve-landske dobrodelne organizacije (110 organizacij) imajo delež na temjondu in vas prosijo, da prispevate k temu fondu ENKRAT NA LETO. Kampanja se zaključi 21. novembra.
■:'.. '.'.	■'." 1 '	••■' .'. .'. ■ • \	,1, - ' '' i ■ ""	.„.	■
DAJTE ENKRAT--TODA DOVOLJ ZA VSE.
CLEVELAND COMMUTY FUND
GLAVNI STAN t ELECTRIC BLDG.
TELEPHONE MAIN 1
[OK
[0E30E
[ocaoi
XO]
o
D
o
JOS. DEMSHAR,
slovenski stavbenik in kontraktor.
643 EAST 108th ST.
Tel. Eddy 9140-V/.
% I
SEDAJ SO NAJNIŽJE CENE V MOJI TRGOVINL NAJLEPŠA DARILA SE DAJEJO LE ZA BIRMO.
Pripravil sem bogato izbero samo za birmance in birmanke; zakaj bi odlašali ali celo zamudili priliko, ko lahko še izbirate najlepša darila za najnižje cene.
Zapestna urica, žepna ura z verižico, dekorirana broška, lična yratna verižica s priveskom, prstanček z vloženim dragim kamnom ali z inicijali botri ali botrice, -- to se spodobi, da dobi vsak birma-nec ali birmanka.
%
Krasna izbira importirane zlatnine po čudovito nizkih cenah.
.»
Menda ja ne boste zavezali birme, ne da bi podarili birmancu ali . birmanki za spomin najpomembnejše darilo iz zbirke v moji trgovini. - Vsak boter se zaveda svoje dolžnosti.
0
^frank Čeme
StClairAve JEWELER AH* MUSIC STORE
ocaos
(OBO)
[0E301
[E301


NAPRODAJ JE DODGE avtomobil, IŠČEM PRILETNO ŽENSKO ta hiš-1918 za 5 oseb. Se proda ali z«me-< na opravila. Frank KTacker, 891 E. nia za truck. Je v izvrstnem stanju/ 185th St. Shore Line kara do atop 1161 % E. 61st St.	(133) 125.	. 133)
y igttsBSmmmmr^
NAPRODAJ POSESTVO. Lepa ka. V Meniiki vasi, fara To Za podrobnosti se obrnite n Zupančič, 686 E. 157th St.