PROSVETA ti iftavaHkl mt »• lnirndau ats. Oftrn of PobUMStMl Booik Uwiui»io An. TtlapkoM, KoekveU 4004 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTZ Icago, IMn poadeljak, 25. julija (July 2S), W2. & -etio« nafgnrart. m*, s^on-a o« *»»« 14, m BobaoripUoo *.00 Bančne institucije olepša vajo finančna poročila Letna poročila ao potvorjeaa po itOTetu zvcsaoga kontrolorja sa več kot dve atilijardi Amherat, Mass. — (FP)—Da prikrijejo slabo finančno stanje dežele, so banke, ki so članice zveznega rezervnega sistema, po nasvetu zveznega kontrolorja med vsemi gospodarskimi panogami dežele, kar pa ne pomeni, da bi se bilo mogoče izogniti neobhodnemu polomu. Rezultat bi bil le U, da bi prižli končno v roke lerifa vsi in ne le nekateri. Vsa politika sedanje veleban-kirske vlade je velika zmota. kimal ia SEJI seipailaiei jarke unije Waters urgira ve-yrqne na odpor Avtoriteta maknSa naredbo giede prisiljene evakuacijo. VodltoU levega krila naaaanll. da se bo njegova armada vr- Francoski socialist smrtno raa-žalil Italijanske fašfcte, ko jih jo oanačil sa morilce. Muasoll-nl sa jesl 2enevs, 23. jul. W*shlngtoa, P. C., 28. jul.— Dasi ao avtoriteto začaano umaknile odrodbo, ki je določala ta-Med torn I kojžnjo evakuacijo bivžih voja-linnl&ull ' kov z vladno laatnlne, ao je vee- Vlada lahko potroši kolikor mili- ko ae je razoroiitvena konferen- odločilo potvorlle svoja tetna poročila od jard >oče za nove kredite na vr- " Prstek naTvoje domove. £eh do štirih milijard ^dolarjev, ne bo a tem o*] j** j\° zbr^ N^elnik w^ingtonske poli- Is sovri^oati I cije general Glasrford je bil in- » , . M«H™ri«m*n^rn- ..nii. L. i strulran, naj danes isšene blv-oedaj preogromna. In novi kre- Medparlamentarna unija je M. voiaho is šotori Ač, ki oo jih (JVCIl UW OllIUI »11.1^1..» —■ F — mr — pravi profesor Colston E. Warm> ^la industrij in trgovine, ker je iz Amherat kolegija. 7 njihova kapitalna obveznost želnile sovražnosti. Poročila se nanašajo na fisldal-no leto, ki je bilo zaključeno JO. junija. Bondi, delnice in drigi vrednostni papirji, ki so v rol ah bank, niso v teh poročilih na medeni po tržni vrednosti, amjek po označeni vrednosti (par ra-lue) ali pa pod označbo "intiln-sic value" — po vrednosti, ki te-ro so bankirji določili po stoji sodbi. V teh poročilih je šepa(postavka, ki je jako značf&a zk a-meriške bankirje, namreč/nve-sticije, katere v teh poročilih o-menjajo pod označbo f "other loans" ali razna posojila,\)d znašajo šeat milijard «18 mil Profesor Wame pravi, da bi "moral biti čjovek zelo optimističen, če bi trdil, da je pod sedanjimi razmerami mogoče izterjati več kot deset odstotkov teh posoiil." In ta vsota ae nanaša le na tlate banke, ki ao federalnemu rezervnemu sistemu že poalala svoja poročila. Ta akcija ameriških bankirjev, ki je bila storjena sporazumno z zveznim kontrolorjem, to je vlado, je povsem podobna je taktiki ptiča noja, ki vtakne glavo v pesek, da ne vidi, kaj ltl se godi krog njega, la te ke se poslužujejo tako bankirji kot administracija že ves čas krize. ProfeAor Warne pravi, da tako početje ni le neetično, ampak je naravnoot škodljivo gospodarstvu deželo, ker ljudstvo prej ali slej spozna igro in rezultat je, da se negotovost in nezaupanje še bolj pove**. Taka taktika je tudi nepoštena napram vlagateljem, pravi Warne, kor ia bančnih poročil ni nikomur mogočo ugotoviti finančno stanje bank. NaJelemen tarnejše etično pravilo pa zahteva, da ima vlagatelj dostop do točnih informacij, iz katerih, ae lahko prepriča o finančnem ata-nju banke, v kateri ima vložen denar ali ga namerava vložiti. ■Glede vladne rekonstrukcij tejo najmanjšega znamenja, d* I jg*11 iU1,janako W I 4^ kcT razumejo situacijo. Mojstre so stično vlado. nr*l*kueltl legalnost take se pokazali le v potvarjanju ln v To je bil francoski oociaUst vlogi ptiča noja. Dokler vlada Pierre Renaudel. Fašistični de- »3, 1pa so pozneje vmmmm* ne bo pričela dvigati nakupoval- legadjl je vrgel v obraz očitek, n*™V . ne moči šibkih ljudakih mas a da je njihova vlada umorila, ao- *edno Ja Ma aplošno zaposlitvijo ali pa diiakt- cialista Giaooma MatteotiljaJ £ nhni posojili brezposelnim, ae ai- Naatal je velikanski kraval tuacilanTrnore spremeniti. In- beseda "morilci" ae je razlegala »val veterane, naj S je odvisna od odjemal- po vsem poslopju. Ljudje so te-£>M T&fLZ Elektronki trust odira odjemalce Elsktrarakl baroni vlečejo divl-doado od vodenih delnic, ropajo odjemalce ln vlado Waahlagton. — (FP) — Zadnjo dneve zaključenega kongresa jo aanator Norria posvetil 6 ur raakrinkavanju elektrarako-ga truata: ropanju odjemalcev, Cleveiand O. — (FP) — Ko-1 manipulacijam s delnicami in mu naj služi vlada, ljudstvu ali skubonju strica Sama pri dav bogatinom, jo predmet spora, kl klh. V kongrean saplanik Jo saje nastal med dvema ropubll-1 nesel material, kl pokasuje ra- iiijski von teu odgovarja 'patriotu' FNutokratu jo stopil na prsta, kor jo kritlalral žetosničarje In vojno votorano 8TEV.—NUMBER 174 zatiranje ie-volte v brazilski II2AVI kancema, med A. F. Whltney-jem, kl jo v alužbl želeanlčarjev kot predsednik Brotherhood of Rallway Tralnmen, ln general sne transakcije, katere jo Norria Imenoval veleroparatvo. Material je zbiral par lat ln aa pri tem pridno poaluševal e- nimi posojili brezposelnim, se al-1 Naatal je velikanski kraval i^veljnik "bonuene armado," po-more spremeniti. In- nim majorjem James G. Harbor-1 vidonco, kl jo bUa predložena dom, kl jo v službi Radio Cor- zvezni obrtni komisiji, ki že nad poration of America. dve loti preiskuje to Industrija Spor jo naatal, ker Jo slednji Norris Jo rekel, ako bl bil sonat napa4el železničarje ln vojno ve- odredil preiskavo tri lota prej, terane v govoru, krt ga j* Imel ko je on prvič prodložll rosolu-pred narodnim rapubllkansklm cijo, bl bil a tem prihranil Ijud-klubom v New Yorku. O obloga- at v u voč ato milijonov, nju Waahlngtona po vojnih ve- Utah Powor and Llght kom-teranlh jo Harbord rekel, da je ptnlja, o kateri jo oonator to "najnoeramnejšl Incident, kl 8moot rekel, da bo šla na kant, ae je prtgodll v Washlngtonu od ako bo morala plačevati svosnl storjev. in dokler ljudje ne dobo | konferenca v drugi dvorani je od nekje si^istev sa kupovanje morala prekiniti sejo. nini. I niziranega delavstva Invadirall I fnem slučaju Roy W. Robortson, vodja le-1 galerije ln od kongresa lislltll o- kapitalizacijo napihnila svojo 84 milijonov, ^KteTZ fiin^i Ve vam ženeva ra* vega kriU '*onusna armade/' Je ^u^Hc na šeleznlcah pod groš- od^Uh vodenih delnic j. lansko potrebščin, tudi ne 1k> P^okreU s noči je b la vsa Ženeva raz- ^ ^ ^ skupina nJo atevka." lato plačala velika dlvldonde, v gospodarskem življenju dežele, burjenr ItaU^l so žagrozUt, gj ^^^^ p.- nlftU) okoudUi tudi po- DružbaTdol Electric Bond and —---'tn^eu^SL^tht0 Po^indtonakih ulicah, ^rinariev v Wa*dng-1 Share oktonu^. hod« v«l»»»» »""^- profltov t«(. oktopuM In pr^SI-l^iT Zuv. tl.tVh Mnntorj.v In konfm- L, ^ j. ^opldll. o«» mili- u« r,kortl SO Uko.v«.lh "op* Policij, odkrib (lavni ko- ^ki^UH ta^koj lum "lkov- * ^ protl '" J^d p*mo».nj.r prnvl W.«t- r,tlng.. kompanij. k.t.rth —Mt*» orpmimdi* M )a g1DruS ^ **»"«• [ n«y v odgovoru majorju Ha^ ElMtrto Bond »nd Shar, poalu- tlril pravratoo propagando M, tajnika Lig. narodov,! Vladn, avtoritoU pravijo, da bordu. w ^ , l«j. l,klju«oo ia mota.nJ. od. --Hi povodi, dTltaUM n. L Jo včoraj P»W«.«lo krog tUot ^kaj jo toliko jud priprav- Jimtlc,v. u »Mrvlc" računa BudimpdtU, as. jul. - Po vo« ?|ti Srn," p.1^1 U- votoranw ln vlfliHo aplikacij., ijanlh otaojatl motiv. In patrlo- Um drutblin, ogromno vwU In l.tih brozuipaincga l.kanja in naj v.tonmrt« biro pUia voro, tl..m rrmih. kl .1 pr«aad.vaJo j4 umq , uh --------- poizvedovanja j. polklja vioraj |itroUc«, da n bodo lahko vrnUi| M (M. kako »notno, PrJtM°| narodU« 106% profila. j. taval italijanaki na avojo domov«, I dnin "tranl Mvlj.njaklh potr^MIn, odobri Ameriaan Oa« aad Bleotric, load aad Bhare prečijo navale. naznanila, da Jo odkrUa^ai kt-j^r. | I »ta ^»i» I fiK ■ I ■ ------------iš^t jo^zalmnc^aje, kafcfra jtt« o- ^^^ M M mUijonov. Re- Vročo bitko med federalnim vojaštvom in reboll ob SfiO milj dolgi fronti. Predsednik Var-gaa obljubil amnestijo Buonos Airss, 28. jul. —> Semkaj dospela poročila ss glase da so brazilske federalno čete otvo-rile veliko ofensivo proti robe-lem v državi Sao Paulo. V Rio do Janeiro jo včeraj dospel vlak velikim številom ranjencev, kar značl, da je v toku vroča bitka. Neko drugo poročilo jav» Ija, da so federalno čete zasedle vso strateglčne posteljo ob 860 milj dolgi fronti, Id se raztesa ob meji držav Sao Paulo in Mi-nas Goraos. Federalne čete ao otvorlle o-fenslvo s artlljerljsklm ognjem. Poveljnik federalno armado poroča, da so njegovo četo saaodle tri večja mosta, ki so bUa prej v rokah robolov. Daljo poroča, da ao njogove četo potisnile ro-bole. 15 milj Južno od mosta Pou-so ln ujele večjo Štovilo vatašov. Začasni predsednik brazilske republiko Getullo Vargaa Ja ponudil amneatljo vaom vojakom, kl ao doaertlrall ls armado ln ao pridružili vatašom. Vargaa pričakuje, da bo a tem pridobil de-sertorjo, nakar bo Imel lažjo do-taairl zatiranju revolte, katero glavni oUj je vipooUvltev uatav-no vlado. Banke v Sao Paulu, kapltolu države latoga Imena, kl ao bilo saprto več dni, ao včeraj spet pričale poalovatl. Avtoriteto ao omejile izplačevanje vlog na dvajset odstotkov, da tako pre- . ... ^ mšJ^L. silno raztogotilo. -Kakšno pra- skupine bivših vojakov. POUcija jo a^tirala «1 vodi- y{eQ lmmjo f|UUlti| ki nltl M ye. - W > PTUment, da nam tu-govore o Justicl," je grmel; £ f Renaudel. «V deželi, kjer je avo- «nrt. On Je bfldeana roka L^ nepoznAnA> ne mora biti priloži)« »i priti li do^ ^tettefa ^ viaoko cene 'el7k- nega doMa narodnega MU- Lju kfp Velebandlti zahtevajo ■tva? divldendo tudi na zvodeneno dol- "Ko ate govorili o MmlAif- Bkjt, jih ln bonuani armadi^ ate_ bUI | E1#ktr|miki plratjs pa ne atri- Smrtni oktoiU u tiskovine. ottija. Temu je apot sledil kra- Kan«« Oty, Mo. ~ (FP) - vali Moleli ste tudi o tarifnih JTSKSS kot to pred- Ko jo b la ^Ijšovlška diktatu- Fauti ^ obkoUll Re^udo- Polkovnik Robert R. MoCormick, pohodnikih. Uujf „kotlt ^včnemu biroju ra strmoglavUena, je Hollenberg u ^ do pratepa ni prišlo, kor uradnik in Izdajatelj čikaška -Seveda. pohodnlki, o katerih ^ ..konBolidlrano" dav- pobegnil v Rusijo, P«**1 §Q ^ preprečlii drugi delegatje. Tribune, jo v svojem govoru „ute govorili, nlao bill ^o vW- k ^ ^ dt uradnik v komuniatični atranki. __pred zaatopniki Federacije ame- ni pri njih pohodu na flada© o|(,J^h iio,,,««,^ pi^t da- Pozneje je odšel v Berlin in od M ri^ga obdolžil rd^- blagajno. Tudi nlao bili Uko šte- ^Tfvoje ffinlee. Ker Jo tam ae je tajno vtihotapil na O- MM|| Si |MprM)i kapjo v V^aahingtonu, da pusto- vllnl, ker je rasred, kl ga »asto- u ^^ ££^ jf n pr North grško, kjer Jo za kulisami vodil aovjetako propagando ln aktlvno- ______ttl komunistične stranke. Daai jo ske korporacije, kl je Imela iz^ bIU komuniotlčna atranka raz- BoHviio In Parajrva- vleči deželo iz kaluže, profesor « nslegslno, ao njono | »^rj*** Wame pravi, da ao celo konser- ^ aktivnosti delale velike »J^^JJT— vativni bankirji pričeli spozna- pregUvlcs vladnim avtoriteUm. 1 vati, da ne bo mogla dolgo vzdr- -------I žati bančnega sistema. Ako ne RaaorofRvona konf« pride injekcija v crkajoče telo nkljočena kapitalizma iz drugih virov, se bo v bližnji bodočnosti zrušila vsa finančna struktura. S sedanjimi posojili, kl znašajo že nad milijardo dolarjev, je vlada le za nekaj časa zavlekla polom nekaterih železnic, bank in zavarovalnih družb, ne bo pa preprečila popolnega kraha, ako v kratkem no pride do goepodar-skega oživljanja. Slednjega pa ni nikjer na vidiku. V resnici postaja bolj ln bolj šljo ameriški narod z novimi p*j0, veliko manjU American kompanlja v treh le. davki, kl pomenijo konfUkadjo, ^ v katerega ao bili porlnjonl t|h $1,274,000. Nor- kot ao vandali v davnih čaalh bonuani pohodnlkl^vaUd ekonom- ^ jf ^^ j^jdentov, pustošili Rim. Jedro njegovega »klH razmer. Tudi nlao prlkora- tplkoy {n fnin|pU|lc|j> § i^torl- bilo, da ao vlada ne kali v Wašhlngton, arttpak ao \{ tUktWik! truit r0p« vaa- j v privatni biznU. prišli v Pullrruin^hv^vhin kr odjsmalos In vlado, ml uradnik, kl je M nastenlll v najboljših hotelih. kljub izjavi, da vlada uničuje| Tl.tl. katers vi <**0)*t?. «>\ PanMm4(A korporacije aapira urade Chieago, — The Farmers Na- govora ame vt Valaaraiao Cils, 28. Jul—Prl- WJub izjavi, da viaoa uničuje Tisti, katero vi oosoisvs. Ženeva. 24. ^nal^^^ raaoroiltvena konferenca, kl ao mod Bolivijo In Pwagva]«m po- j^urih Lik «mn.k n«, in v naJotlh tro- ttonal Oraln Corp., kl Jo J. u.ta- u^UtaTod *..tlmi m«Mcl i v^aUlnd. j. vojm n.bogibo.. ™n«u'h1mmm"naj- novtl In Jo financiral «v.,n n.menom,dTdoMte redukcijo Ml^kot^J tn cI^uiTcU^!^ to^u" ^rtLfc^.t.mi. frm»kt odbor. j. »tvoril, v- oborotovanja, J. blU vtorej t^ij,^ontro3d <11.^ p"Aiplr.Jo grupo ™ U M odprUm polju An^ av,JU. u«dov v n^tlh na .red- kUutena. . ,?m a»co i luv.lo konflikt moroneov. kl paradlrajo kot H- eo.tla k.mp., kJ«r *pljo na .la- nj.m Hp«lu. Mrfna redutelj. - . . t. Iviruj.no in predMdnik Danioll Oovornlk Jo poudarjal, da j. v i -^tovo J. tudi t«, d. » Vajaia unpv ___. >1. I 0>l>mani>a Ima nnravVft £ MVAP> tej deželi pravica prvorojenstva nu.n« romArj{ bolj vidni ln naj- *mnTmmTm ^ZZlJZ.Tl . i.......i. >grska, Bulgarija, Turčija ajska, Afghanlstenjn Al \m**_t ^TT^^^^^fffr^ jujtlsiiir «• » »TSSJ* r.J.U u.poh« k «7.7 UJdrfdl Pravic. Prvoro^.tv. ^^.MJ 7uin. In naj- ^^kog. ^ On bl red i^avnal odpravljena. In dabog^vo j. M odprt| |„ bolj pojtonl v 9*'T iSSffdfcJin AUnS- konflikt na miren na«ln. toda pri n. pod^lu . v mnogih .lutojtt kot p. tutl. o katorlh taj.ka, Afghanlrian ln Ainam oposicijo pri od g.nwaclj. do g»oraclJ.. Mo- u mal<,||. Bolj vidni «o v.l«l v«i»J° not v«ro»i i. Nemili. In Ru.lja .U gl.J. n.m« ^^ Icormlck J. olrer pod«»ovri o- " Ur v ,voJ| r.rtrg.m oblo-1 - nantea ko, porod ja le aavlatuj. dl tega. k« Jo bitoodbita njew tovim ind iT. tri jam In korpored- gospodarski prsokrot. Zavlačuje ga s tem, ker dajo kredit le go- jsm, katerih finančne obvezno-sti so že sedaj preveliko. In ko bo vlada razmetaU par milijard dolarjev tem izvoljenim podjetjem, se bodo nahajala še na slabši točki kot predno so dobila po-sojila in bo krah toliko večji.M Na drugI strani jo pa U akcija vlade preveč enostranska, ds tudi bi bila "Intrinsično" zdrava, ksr ni. Ce že hoče vlada pumpa-ti kredit v industrije, tedaj b morala biti akcija Uko široka, tej obleki, da bi lahko dobilo posojilo vsako podjetje in vaak trgovec ali posameznik. ki mu grooi bankrot ----- - 6 tem bi ae vidrtajo rgvnoveaje ob vroč* dagf» Trije voditelji kmotsks revolte obsojeni najnart, eden pa aa Hanok. Poljaka, 28, Jul ^-Včeraj so ja tukaj zaključil procea proti voditeljem ukrajinske tmetako revolte v okraju LUko, kl je rezultlrala v bitki 1. julija l, in v kateri je bilo pet oaeb ubitih In mnogo ranjenih. Ob-ravnava ae je vršila prod vojnim sodiščem. Dva Ukrajinca, Waayl Unok in Peter Modoja, ter PoUftk Mihael Maleckl ao bUI obsojeni v amrt na oboodbo, da ao organlslrall ravolto, Ukrajinec Anten PaeUwakl pa je bil obsojan na dosmrtno Ječo. Govorica, da namerava Poljaka vzpostaviti tlačantavo ao dovodie do uaodnlh Isgredov, Obravnava Je Izsvala veliko rasburjenjo po vaej Poljaki. Na tlaoče ljudi Je doapelo v Sanok,-ko aa Je proces otvoril. Vodilni ukrajinski odvetniki In poalancl so pledlrall, naj ae obtošenec, kl so odločno satrjevall svojo nedolžnost, oprosti. Nad 150 ukrajinskih, poljskih In nemških kmetov, ki so sodelovali v izgredih, ss še vedno na-haja v saporlh, kjer čakajo ob-ravnava. ^LT ««,nn^nia oboro-1 izjemno stanje. Svojo akcijo jo m___— M U rarlncra. utemeljeval z deklaracijo, da jo stvari je molčal. srce, ampak tudi oko. V tej do- Detroit« -----I žoU obilice Je ojlh demonstracl-1 Detroit, Mlch. — Sklad mest- r Deeverj« eo er-l obsodba ssdanjsgs I m občlae zs plačsvanje stanari- cer m acm*w~- —---. , iw . noloiai silno kritlten. I »aaizlraja sistema, kl Js koncentrirsl teli- ns revnim družlnsm brezpoool- vorjevega načrta glede red** daSTavi. Denver, Colo. — V tem «e- ^bogastva v rokah msjhns Lih dslavcev je Izčrpen in posle- je oboroževanja sajno tretjino. ^^^ ^ Zie uaUnovlj^ tri p^ ^ I dira Ja bila da je bilo uAajl te- kratke Utirati munidjo in orožje pro- stojanko Cltlzena' Unemplof a pravičnejšo razdelitvi- d«n čez 40 družin vrftenlh Iz ata- ■F. tT5.ragv.Jskl meji, t^Jtio ^t lige na allčnl podUgi ^ jo Vodstvo mestih r«jr- cT!w K.vnnsuah Ulošni mobillzlcajl vojaštva ss orgsnlzlrall dslavd v državi iMU razmero, kl sili o kov js dovolilo brežiškim Chicago.-Sodnlk KavaaMj ep^ni ^ Jnikajo Wsshlngton Brezposslns bodo maUt & opuščajo domove In družinam, da ao ee mudile v šo- to dni odločil, da jccooste"r-|vladi>a avtoritete zamaaj ^nlglrit, po va#j dr J itorakajo v tSkih okolščlnah torih t parkih. Šotora Je dslo Uvi. prsko kontinenta do sadeža njih mesto. ^^^^^^^^^^ Mežico Clty, 28. Jul.-Ko Je L . . . _ „ ^no^^^ik!^ JeWhltn^ svojo Izjavo, ki Je Jul. ponj. železničarjev l KH«, ne najbolj snačllns vslsd tegs, ksr dsUvcov v bomo v tej strojni dobi nlkdsr je bil on v prsteklostl eden naj- tkal- mogli dati brozposslnlm dsla, a- bolj Ijpiiaorvatlvnlh deUvsklh ^ oblekica kratkih M * tke brez iok.vov sa dekjete. ki| Mehiška ^m pokM.^ eo v na progi SouUiem Pacific Mancheater, Anglija kWtom JF"« •TTtTaeepa- Učelo primanjkovati živil v ne- Unije tekstilnih di ZLŽlLmm b OTS^^MNI »redHnlcah Jtf* I Efffjg odlkod^emo za^ijik I vodlte^T^v Ameriki Tn"^ ie|foderalaa vted. ^^S^ŽTz Jg v politiki. Izgleda, da dekleta Igrajo tenU v hlaftah une - oeebrn In | ®e "a štrsjk proti msm M**' |» d^vn#fA faldjaln-> je kriza tudi nJemu odprta oči. vitke f vojaškim spremstvom. Hoover podpisal takim laftacljs I WssWngton, D. C. — Pred-aednlk Hoover Ja v petek podpisal novi sakon, imenovan "home loan bsnk bHI,M ss posojila na hiše ln stavblnsklm društvom. Zakon ima tudi točko, ki določa, da narodne banko lahko povečajo obtok bankovcev sa eno milijardo dolarjev. Finančni strokovnjaki so sagotovlll Hoovra, da ta točka ne bo povzročila la« fUcij«. _ , Vojaški kaplani edpravtjoal v Ckia Santiago. Chilo. 28. Jul. — Vojni tajnik jo podpisal dekret zs odprsvo vssh vojaških kaplanov v čilski armadi, da ae e tem odpravi vpliv eerkve na va. Jake. 1,1 .-M PONDELJEK, 25. JULUA. PROSVETA THS BNLIOHTKNMKNT Ob« HM m m* ** win »M w Glasovi iz n Zanimive beležka li raznih krajev Lokalna stavka je končana I Gotovo je, da ae bo položaj Pinev Fork, O. — Tukajšnja doglednem času izboljšal vaaj premogarska lokalna aUvka je doloma, toda tudi vaaka ponovna Liasno končana. Zmagala je prosperiteta bo aamo predhodnik premogarska družba a pomočjo še hujše krize. Kdor proučava vojaštva, deputišerifov in z dru- goipodarske razmere križem gimi najetimi pretepači. 0 tfm dvomiti. Na 19 julija ao komunisti ekli- Trajno izboljšanje je mogoče eali Javni »hod na prostem. Go* aamo potom postavodaje na po-vornik Je bil Borlch, Ujnik N. dlagt aocialiatičnih naukov to M U ki Je priporočal, da je bo- Ja: podrlavljenje vaeh Umeljnih M^dM ako noče- induatrij Se le kadar bo to do-mo masno plketlratl. Naslednji seženo, bo mogoče del6vati za dan ae jih je precej vrnilo na de-| temeljito izpremembo obstoječe- potomcem dobro in omogočili Mate boljše življenje. Ne pozabite!—Anton ZidanŠek. O tem In onem Milwaukee, Wle. — Tukaj je zadnje dni vladala neznosna vročine, ki se sedanjim razmeram jrav dobro prilega, aamo cven-ca nl, da bi šli tja v prosto naravo, kamor nas vabijo druAtva n prijatelji. V normalnih časih je bilo prav živahno pri nas. Imeli smo dokaj lepe zabave. Danes pa so pi-stvar, in tisti, lo. Lokalnemu organizatorju U M. W. of A. nl preostajelo dru gega kot da stavko twoglaal za končano, ker nadaljnih žrtev se ne more doprinašati. Komunistični kričači vpijejo: ga družaiHM-tfi^reda. Ta sprememba družabnega reda je napreprečljiva, toda doseže so to lahko mnogo prej, ako se bi delavstvo spametovalo, se o-klenilo delavske politične, to je | Nemčija na robu masno piketirajte, pa ni bilo ti- cialistične atranke, oddajalo pri •tih ki so najbolj kričali, (prav volitvah svoje glasove za svoj nič 'videti na fronti, tako da so razred, za svoje interese in obe-4e drugi doma ostali, OedaMe nem obrnilo hrbet vsemu kar ga mani iih ie bilo na piketu ln zad~ **vaja ln krmi z napačnimi na-nji dan smo bili samo še trije, uki in idejami, posebno pa bur-In tudi je brezpotrebno pikotira- ioaznim in takoavanim nestran-Nemška republika je po štirinajstih letih I« ^^ karskim časopisjem, svojega perverznega eksperimenta "demokra- ^rat gmo napravili dve ml- Delavstvo se mora končno tiči driSne volkov in jagnjet" prispela do dol o froato, tri po tri, ato vedati da je čaaop aj« njegovo konca avoje poti. Zdaj mora izbirati: - aH v £ ko*v naraien. Toda oborože- najmočnejše orožje in mora pod-prepad f^stično-monarhistične diktature, ki Jj 4erlfi ^ ^ komandirali in pirati z vsemi moči take časopi, p y ^^ - ' ----------1bl fkob na delo, bi ga mo- se, kateri ga učijo reenice in vo- rali popolnoma v miru puatiti| dijo po potih napredka. leli pred njo, ali pa nazaj, da popravi svoje kolosslne napake in krene na Pjt zdrsve de-mokracije. Druge poti ni. In zdaj Je »1krajnl čas — pet minut do dvanajstih. Prihodnjo nedeljo eo volitve. Demokracija je dobra stvar, ampak za volkove — prave in človeške — ni. Ti niso bili rojeni za demokracijo. Med demokracijo in volkovi ne sme In ne more biti kompromisa. Volkovi bodo uničili demokracijo, ako demo-kracija prej ne uniči volkov! Nemški elementi, kl so po padcu monarhije mimo« Plketlratl pa se mora vseeno, da si ogledamo skebe, da vemo I kdo so in da se jim tako pritisne pečat sramote, ki ga ne bo| mogoče nikdar izrisati! Nace Zlemberger. Spartak. Pisno izJNmbiifa Dragi urednik Proevete! Rojak J. Dolčič iz Girarda, O., ti je znan — večkrat odkrhne kakšno debelo. Tako je na pr. po svojem povratku iz stare domovine telebnil nted nas z izjavo, da je v Ameriki slabo, a vendar bolje kakor v mili domovini pod Triglavom — kar se sliši nekako takole: brezdomci na ameriških smetiščih se počutijo bolje nego barakarji na ljubljanskih smetiščih in stradajočim delavcem v j*"*1 ^LrtioUo^ljiti I Ameriki je bolj prijetno pri praz-!Tmuspe. ^i^takor lačnim delav- sms arrd-s.a ssir-ss v krhkem znojill z nosa ne s ski Bnakopravnosti. ^ign l _ ^ _ ........... čela. Da nam ne grenijo življen- farmarja Zupančiča *ki J« do higien8ko skoraj neoporečna, zračna, je slabe ekonomske in družabne ča imenitno pogostil in žalil)i v )ahk& in ne ovira naravnih funkcij kože! Mo- razmere, se je naše glasbeno "barona in Ponc« na^ga na ^^ ^^ krila so najpametnejša domisli- društvo odločilo, da poživi in raz- roda, ki je (po zafrdflU^dop»- ca ygeh dogedflnjih mod! veseli tiste, ki so se nekdaj ve- nika ameriških slovenskih i - Tudi f mo4ko obleko ge je v zadnjih ^^ selili, tudi v bridkih dneh. Dan atov ) sit in prospajfc, na teden. Delavni čas Jo trajal od 7. ure zjutraj do 3. ure pop. Pred kakimi šestimi (Povedali so mi, da fajmošter Qox plačuje njegovo armado, ki zanj nabira glasove in fehta denar, po 2 dolarja na dan in hrano vsakemu. V Prosveti sem či-tal, da 'tfather" Cox zanika, da bi on delal za fašizem. Bunk! (Nikoli nisem mojega nosu vtikal vi njegove ali verske stvari, vladati in diktirati. Ta nagon Ji Je skozi stoletja zašel v meso ln kri ln absolutno verjame, da jo je Bog izbral in postavil na čelo naroda. To je Ista absolutna vera, ki Je pri emerlških kapitalistih; oni iskreno verujejo, da ljudetvo živi od njih, da jim Je dolžno eksistenco in samo nJim pripada kontrola nad deželo. In če še aaspano ln nevedno ljudstvo pade v to vero — good-by demokracija. Tako je tudi v nemški republiki demokracija rekla: Good-by! Stara svojat Je silila nazaj v vlado. Vlada, nameato da bl bila takoj v začetku razlastila ariatokrate ln industrijske mogotce In z njihovim bogastvom plačevala zaveznikom reparacije In vojne dolgove, je pustila, da so falotje ostali v sedlu svoje ekonomske moči — reparacije eo pa prošall ls delavcev ln kmetov. Stara aristokratska svojat Je Imela vso svobodo govora, tlaka, agitacije, volilno pravico — vso svobodo svojih prirojenih sleparij — katero Je Izkoristila zase in proti masam delavcev in kmetov. Vsak plemeniti falot Je lahko organiziral svojo privatno armado zakrinkanih "telovadcev" in "športnikov", kl Jih je dobro plačal, kajti IJubeznJIva demokracija mu Je pustila stare vire dohodkov. Posledica? Danes Jo vidimo. Hitler e svojimi uniformiranimi armadami norcev, kl te-rorlslrajo delavce — monarhlstl a avojo "Deutachland Ueber Allea" — JunkerjI v sedlu centralne vlade — vojaška diktatura v Prusiji po milosti onega velikega "domokrata" In narodnega Junaka" Hlndenburga — vaa arleto-krateka aodrga na konju, delavatvo pa v milijonih brez dela ln na tleh v blatu ... Delavstvo v Nemčiji je od začetka reptftlike razcepljeno na dve veliki veji (n tucat manjših vejic. To Je krivo, da nl delavstvo nikdar Imelo absolutne večine v parlamentu ln vladi — ln lz tega žaloatnega dejstva ao izvirali val po-gu bon osni kompromisi, kl so privedli Nemčijo . na rob fašlatlčne diktati»re. Ali ima nemško delavstvo vsaj danes, pet minut do dvsnsjstih, smisel za enoten nastop proti reakciji? Ako ga ima. se bo rošflo, strlo bo reakcijo ln razvilo lz Nemčije demokratično delavsko republiko. Ako gs nima, če pojde po starih potih, se mora pripraviti — omehčati hrbtenico, da Jo bo znalo skrivit! v ločen J pod bičem Hitlerja ln aristokracije. Za aristokracijo, pa naj bo kjerkoli, sta samo dva izhoda: sli mora vladati — ali pa crkniti. Crkniti mors njena moč. Aristokracija mora biti razlaščene ln razo rožena. Uničena kot razred! bo posebne izgube; le sitnost je za nedoločen čas. Vse to in drugo kaže, da depresija je sunila v dno. Preobrat bomo videli v nekolikih mesecih, ne seveda prosperitete. Le polagoma bomo šli spet navzgor. Pa kaj bi ne, saj veste kaj se ima zgoditi prihodnjo jesen. Volitve! Hoover vam v kratkem začne pridigo, kako se je boril fn končno zma- daljšal od toga ln tega (fneva za dve uri, to Je do 5. ure pop. To-da za tisto plačo, kar Je pomenilo, da za zadnji dve uri ne prej mejo delavci nobene plače. Vae to eo delavci še potrpeli, ker ao ee pač bali brezposelnosti. Pred nekaj dnevi pa je družba naananUa četrto znižanje plač, kar Je pomenilo, da bodo morali delati kn prt delu od glar du poginiti. To Je bilo vendar preveč, in poaledlca: stavka. Socialistična stranka se je takoj zavzela za etavkarje in jim dala na razpolago organizatorje, obenem pa je soc. dnevnik "MU-waukee Leader" priobčU »goraj omenjene podrobnoetl, kar je družbo končno lztresnllo, da je preklicala znižanje plače. Mlad pekarski delavec: V nor malnih časih je taalutil povprečno po |85 na teden, sedaj dela za 8 dolarjev. Delovni Čaa traja od 9. ure predp. do 7. ure zvečer Parkrat na teden pridejo večja naročila, de.dela do 11 ali celo 12. ure ponoči ln sicer breaplačl la za čezumo delo. V mnogih alučajlh ao delodajalci prtmoranl znižati plača, ker veČina izmed njih Je na ro-bu propada. Kredit Je uničen stotine podjetnikov samo v tem mestu Je popolnoma obubožalo Beda se Je pričela širiti tudi že v hišah nekdanjih bogatinov. Mi-liJonskJI premoženje v vrednostnih papirjih so uničena, milijo-ae ljudi kl so blU še prod enim letom premožni, nekateri njimi salo bogati, je sedaj na bo-raški palici. Bogastvo dekele se koncetrira v rokah člmdalje manjše skupine flnsnčnlh diktator Jev. Beda se širi stalno tudi v krogih buržoaslje ln vrši s čez dalje večjo silo proces popolne ga Izenačenja. Dejetvo Je. da I-mamo v resnici danes samo še dva razreda, to sta: par denarnih mogotoev (n 110 milijonov beračev. To« Jo naravni raevoj razpadanja kapltalicma In obstoječega družabnega reda. katerega ne u-. stavi nobena sila, nikake buržo-j azne reforme. ko gnil je «prvi. V slučaju zmage slednji drugače gospodaril, četudi so ga naši rojaki navdu- gal, RooseveK pa, bo povedal ka-šeno na radio poahišalt ter njegovo dobroto in moč hvalili. O-atal sem mlačen, ker sem vec'.el, ia župnik Cox vodi politiko ln da ga podpirajo kapitalisti, medtam pa izžemajo revno ljudstvo. Kdo mi more dokazati, da je *e kdaj bila črna ali plava srajca na atrani nas trpinov? Ce mi kdo more dokazati, sem pripravljen na tem mestu preklicati mojo zmoto. V mojih 67 letih starosti še nisem kaj takega doživel, četudi sem eno tretjino sveta prebredel. Ni moj namen koga napadati, pa naj spada tej ali oni stranki, toda fašizma se pa bojim. Mislim, da je našim čitateljem dobro znano, kaj delavci fašizem počenja, kaj počenja z našimi ljudmi in kaj o naredil e pokojnim Mateottl-jem, italijanskim aoc. poslancem. Naši ljudje bl se morali tega zavedati. Ne kopljite si svojih grobov. Nastopimo skupno jrotl zatiralcem delavstva. O->rimlmo se socializma, od katerega lahko pričakujemo natth pravic ln boljše ter pravičneje bodočnosti. ■ Delavci! Oddajte vaše dragocene glasove socialističnim ksn-dktatom! Ako boste Uko storili, boste storili sebi ln svojim bo kar mu tudi verjamemo, vseeno mu pa ne bomo verjeli, da bi on kaj prigospodaril za nas ubogo maao. Bridke skušnje, ne Hoover ali Roosevelt, nas učijo, komu oddati naš glas. Norman Thomas in James Maurer sta naša prava predstavnika. Slednja nas kličeta: "Bedni trpin, zbudi se, zavrži stare politične šanse. Nedaj se jim varati več. Ce podčrtal važnost teh načel, boš še lahko enkrat vesel. Plar žili po kolenih smo dovolj dolgo, sedaj pa na noge! Proč s tirani!" V principu, kl ga nosi slov. godba, vidimo lepo bodočnost. Malomarnost nekaterih naa nekoliko ovira, pač pa prodiramo pri vsakam nastopu do ciljev. Prav korajžno so nastopili na koncertu za governer jn La Fol-'letta. Igrali so največjo vlogo na programu in ae tako odlikovali s Ču.itvenlm igranjem, da je bil govemor do srca ganjen, kar je osebno priznal in povpraševal med drugim tudi to, da koliko Slovencev živi v državi Wis-ccnsln. Seveda mu nismo mogli točno odgovoriti Jobn Paullelt. 1500 košaric razdeliti med šest tisoč ljudi, da bi vsakdo dobil eno (doba evangeljskih čudežev je nedvomno za nami), se je začelo Idi v je prerivanje in pehanje — lačni ljudje in sestradani volčje — isti prizor. Rezultat: glavna vrata trgovine so se vdala silnemu navalu in nekaj žensk se je obrezalo z razbitim steklom — okrog petdeset ljudi ranjenih, pohojenih — več žensk je omedlelo — druge pa so prišle iz bojnega me teža domalega slečene! Priti je morala policija — in ambulanca — in zdravniki »o hiteli obvezovat ranjence ter ravnat iz-pah-njene ude in nalomljene kosti— nekaj ranjencev pa so prepeljali v bolnico. V Ameriki je seveda slabo, vendar bolje kakor kje drugje — poreče slavni dopisnik iz Girarda, O. Calvin CoolkJge pravi, da "a-meriško ljudstvo ve, da je privatno lastništvo (z drugimi besedami: privatni kapitalizem; moja op.) nepogrešljiv simbol svobode." Kakšne svobode? Svobode sleparskega izkoriščanja milijonov delavcev po kapitalistih, "legalne" tatvine na debelo, finančnih sleparij, krukov in raketirjev? In svobodne izbire med življenjem in smrtjo, kadar n! več pogojev niti za pasjo eksistenco delavca? Ali svoboda protldelavskih sodnih prepovedi? bolje. Dobro je že to, da so izginili visoki, trdi ovratniki in oškrobana oprsja srajc, namestu škornjev pa so stopili polčevlji. A dovolj je še nesmislov v moškem oblačilu! Zakaj so moške prsi še vedno zapete v tesne suknjiče, zakaj ne nosijo moški 6e bolj odprtih obuval? Poleti bi zadostovale tudi kratke široke hlače, ki pustijo spodnjo nogo po vremenu bolj ali manj golo. Ce prenesejo to otroci s svojo nežnejšo kožo, pa no bi prenesli odrasli? Nasnestu dvojne plasti blaga okoli bokov, ki jo sestavljajo spodnje hlače in srajca, bi bila pametnejša tudi za moža "kombinacije" srajce in spodnjih hlač. Roke so poleti kakor pri ženski lahko gole, isto tako vratovi. Ovratniki, najsi bodo trdi ali mehki, so norost—ovratnice nepotrebna navlaka. Zarodi utrditve bi morali nositi lažje oblačilo ne samo poleti, temveč tudi v hladnejši letni dob*, seveda brez pretiravanja. Ženska jo tudi v resnici nosi in se proti mrazu varuje s plašči, kožuhi itd., dočian dela moški narobe: v hladnejši dobi se skuša varovati z debelejšo spodnjo obleko. Posledice so: če stopi ženska iz mraza v topel prostor, odloži enostavno plašč in se hitro prilagodi jiovi temperaturi, moški pa ne more odložiti spodnje obleke, ki mu sedaj preveč ovira kožno izdihavanje, spoti se in se kaj hitro prehladi! Moška moda ne skače tako kakor ženska in če pridemo lodaj do pametnejših moških oblačil, kar se bo gotovo zgodilo, bi bilo'samo želeti, da bi pri njih ostali, tudi če bf Ženska moda postala spet nespametna. Na sliki Je dekle, kl Je bilo "prodano* I JI Je ponudil 50c aa na "nleve l*s Stanovanjske prilike v Rusiji —t—^ Sovjetski pisatelj Samsonov opisuje v hu-morističnem listu "Krokodil" takole kolektivna stanovanja v Moskvi: "Pred vsem so stopnišča v moskovskih stanovanjskih hišah, ki nalikujejo trdnjavam, tako polna nesnage, da moreš komaj po njih. Vrhu tega jih obljudujejo stotine mačk in jih zagrinja črna tema. Na vsakih vratih kaže listek na zvonilo, ki je pa tako komplicirano, da večinoma ne veš, kako bi ga uporabljal. Prqedn dosežeš posamezna stanovanja, moraš premagati pravo utrdbo: skupni hodnik, ns katerem ti neprestano grozi nevarnost, da si zlom|š nogo. Kajti stene hodnika so zabariks-dirane do vrha z najbolj nemogočo šaro: deli živalnih strojev, koles, razbitimi atoli, posteljami itd. Smrad in tema sta na hodniku morebiti še hujša nego na stopnicah. Stanovanja imajo čestokrat le en prostor in v tem prostoru se stiska običajno večglavna družins. Na hodniku se dogajajo najbolj groteskne stvari, prepiri, zlasti zavoljo telefona, električnega števca in drugih skupnih lasti so na dnevnem redu. Pravo bojno polje pa so kolektivne kuhinje, v katerih se ženske Obmetavajo z lonci in celo gorečimi petrolejskimi pečmi. Sploh se življenje sočloveka otežuje na vse načine. katerimi nagajivi Glavno orožje je zvočnik, s Calvin Coolidge tudi pravi, da| prebivalci svoje sosede tirajo v blaznost. Glav-bodo "davki na tobak In gaao- lin prinesli državni blagajni precej dohodkov" in kar je še bolj "razveseljivo," je po njem kon-stati rano "dejstvo," da ti davki "ne bodo težko breme za konzu-mente." Katere konzumente? Henry Forda in J. D. Rockefel-lerja? Kakopak. Oni dan sem bil pri našem u-metniku H. G. Perušku in videl nekaj njegovih najnovejših del. Dve atyarci, en lesorez in ena manjUa olika v barvah, se po voej pravici smeta imenovati "Leto 1982." Lesorez: razcapan pohabljenec na bergljah, na obrazu "down and out" izraz obupanega proletarca, ki ne ve ne kod ne kam, na levi in desni skrivljene mračne bajte —- prava podoba Amerike 1 1902. Druga slika: mračna, mrtva tovarna, dimniki štrle v zrak. toda iz njih se ne vali dim ln na dvorišču ena edina samcata figura: čuvaj. Amerika 1. 1982 . .. Sliki sta zelo močni in zgovorni in napravita na gledalca mogočen vtia. Perušek pravi, da bo mogoče priredi! raastavo svojih del v Slov. domu v Euclldu ob koncu avgusta —- ča ne bo kakšnih nepričakovanih zaprek. Pozdravlja Te ni vzrok vseh prepirov leži v tem, da so ljudje najrazličnejših socialnih razredov primorani stanovati drug pri drugem, pripadniki nove in stare Rusije, bivši fabrikanti, delavci, zdrav-niki, mali sovjetski uradniki. Kolektivističns stanovanja v Moskvi niso nič drugega nego preobljudeni hlevi ki jih po krivici imenujejo stanovanja. ^^^^^^^ --1---. L- —JLl - Noto gorivo? "3čythia", ladja Cunardove družbe, je pred dnevi poalala ravnateljstvu radlbtelegrsfsko poročilo, da so se uresničila vsa pričakovsnja družbe glede porabe nekega novega goriva, ki že Irca zanj patent Cunard Line in ki se bo zs-čelo kmalu uporabljati na vseh družbinih lsd-jah. Gre za gorivo, ki je z njim delala Cunsr-dova družba poskuse že več let. Sestavljeno je is Petroleja in premogovega prahu. PrvePj* v mešanici 60 odstotkov, drugega pa 40^. P» kazaeo je, da se novo gorivo tehnično uporab-Ija na lati način kakor nafta. Angleški tisk pozdravlja novo gorivo in i«rs-ža željo, da bl U izum prinesel rešitev premogovne krize v Britaniji, kajti sart*> Cunsrdo-va družba porabi vsako leto 1 milijon ton naf^ ki Jo mora nakupiti v inozematvu. Ce se « mešati novo gorivo v razmerju, kakor ga javlja vodstvo Cunardove družbe, bo J* doščalo podjetju namesto I milijona ton naf^ le 60*,000 ton nafte letno, za ostanek pe se j* porabilo 400,000 ton angleškega premog« Tudi vlada priznava dalekosežnost novega ma in admiral i teta podpira stvar s vsemi razpoložljivimi sredstvi moralno in gmotna PONDELJEK, 25. JULIJA. PROSVETA Vesti iz Jugoslavije >BA OttCIRJEV SPRE-MEN1ENA smrtna obsodba potrjena | Ljubljana, 4. julija 1902. [Zagovorniki obsojenih mari-ikih ofichrjev-pučistov so _Hi zoper raasodbo prizlv ns rje vojno sodišče, ki je 80. ju-razpravljalo o prizivu ter spremenilo, »trjena je smrtna obsodba (poročnika Dragoljuba Atana-riča. Imrtna kazen, izrečena nad iročnikom Altalerjem, se ra*-Ijavi in Altaler obsodi na 12 ječe, ker j« pomagal Miloj->vidu pobegniti ln ker je pone-il 2000 Din državnega denar- ) h talim obsojenim oficirjem kazen ječo a premeni v zatoče-(pregnanstvo pod stražo), sicer major Džokič na 16 let, tor je bil obsojen že od prve-sodišča, drugim oficirjem po [kazen znižana: poročniku Mi-tinoviču od 10 let na 8 let, Paunkoviču od 10 na 3 leta, podnarednlku Ili-od 10 na 5 leta joče, podpo-liku Tedoroviču od 10 na 5 zatočenja. Poročnik Marko-ki je bH oboojon na 10 let , je bil oproščen, podporoč-Ristič po, ki je bil oproščen, bil zdaj od višjega sodišča ob-jen na dve leti zatočenja Vol za zmerom izgubijo vojaški ln častne državljanske pra to obsodbo nI pritožbe, govornik na smrt obsojenega tanaskoviča bo vložil prošnjo [pomilostitev. potdanca župnika Barleta Šenčurju pri Kranju se je lil tisti dogodek, zaradi ka-rega je v beograjskih zaporih logo aretirancev in zaradi ka-je poslanec fajmošter rle odložil mandat Hoteli so namreč napasti s kosami ln | ga bili gotovo pobili, da ni pri-Jo na pomoč orožništvo, ki je ek> s kmeti dosti dela. Zdaj je šenčurska občins poslals loštru Bar letu v Ljubljano imo, podpisano od vseh odbor->vi, v katerem mu sporočsjo >je pozdrave in Sporočilo, da našem okraju in občini pre-Ina večina src bije za vas, svo-rojaka in prijatelja. Pre-ičani smo, da ljudje, ki so pobili tako grdo gonjo proti ne uidejo zasluženi kazni da boste prav kmalu zopet stopili na narodnem popriš-■ Itd.". is JageaiaviJe.) . lom pilot Josip Križaj iz Ajdovščine. Priletel je z letalom v Ljubljano. V zvezi z njegovim begom pa je bilo izvršenih več a-retacij v AjdovščinL Kakor hitro so ljudje v, Ajdovščini zvedeli za Križajev beg, so pričakovali preganjanj. In res so 90. junija aretirali bivšega učitelja in adaj trgovca z usnjem Ivana Fe-igla ter posojilničnega ravnatelja Brajnika. Ljudje pričakujejo, da bodo sledile še druge aretacije. Napadalci na zagrebškega odvetnika, pisatelja dr. Mileta Bu daka so izročeni sodišču in je preiskovslni sodnik že predlagal državnemu pravdniku, da jih obtoži po izkušenega umora. Strela ga je ubila. — Dne 1. julija popoldne je prihrumela nevihta nad Sv. Lovrenc nad Prožinom ter je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika Gregorja Krofliča na Straži. V poslopju, so bili pri delu posestnik sam, neka ženska in 88-letni France Košec. Strela je omamila gospodarja in žensko, Košca pa je ubila Vsi poizkus oživitve so bili zaman. Pokojn zapušča mlado ženo in štiri me-Beoe starega otroka. Velik požor. r- V okolici Mur ske Sobote v Pertoči je pred nekaj dnevi izbruhnil požar v stanovanjski hiši posestnika Štefana Čontala. Hiša, ograjena iz lesa in krita s slamo, je bila seveda v hipu vsa v ognju. Doma či sin, ki je spal na podstrešju je prvi ^opazil ogenj ter naglo prebudil domače. Skrajni čas je bil, zakaj jedva da so se rešil iz. goreče hiše. Zanetila se je tu di že sosedna stavba posestnika Josipa Ficka. Contalove hiše n bilo mogoče več rešiti, kljub temu, da so takoj dospeli gasile in sosedje. Čontalova hiša je pogorela z vsem prav do tal. Tud živine ni bilo mogoče več rešit ln je pogorela krava ln dve te-lici. Ficku pa so sosedje rešil vsaj- nekaj oprave in inventarja, drugače pa JeVudi nJemu pogorelo stanovanjsko poslopje in hlev do tal. Oba posestnika mata škode za okrog 250,000 Din. I pustil delo vnemar ter odšel. Počakal je vlaka ter se vrgel pod okomotivo. Nevarna strela--Pred nekaj dnevi jo udarila strela v hišo po-sestnlka Trtnika, po domače Ur->lnčevih. Strela je napravila kaj čudno pot: udarila je skozi okno, »e odbila na steni, skočila v vežo, tamkaj po železnem drogu v zid, razrušila podboje ter Ugini-a v zemljo. Vsa hiša se je tako zelo rassvetila, ds so vsi m i.sli i, da gori. K areči, ni bilo smrtnih žrtev, pač pa je omamila atrelo domaČo hčerko, ki je o-bležala nezavestna in z opeklinami na nogah. Trboveljske smrti. — Umrla je Marta Tomažič za j etiko, u-mrla sta dvojčka Franc in Angela Hribar, sa kapjo je umri 18-letni Alojzij Hrušovar, za tapjo je umrla- rudarjeva lena Novak. Smrt za j etiko, amrt za kapjo, umirsnje otrok — to je Trbovlje. TPD ne čuti krize. — Trboveljske premogokopns družba (TPD) zadnje mesece spet zelo odpušča rudarje, češ, da nI dobav in da je pač kriza. Imela pa je družba te dni občni obor, na katerem so bile kakor vsa Louia Adamič: Bogataši—begunci Nai ameriški piaatalj Louii Adami« ae mudi sdaj dom« v Sloveniji, kjer v bohinjskem kotu pite tvoj novi roman. Poleg J* n»pi»»l nekaj člankov in vtUkov i ivoje poti. Na parniku ae je srečal ter iaa«ovarjal s mnogimi ameriškimi bogataši, kl bete pred Ameriko v Kvrupo. Adamičev članek o Uh razgovorih prinašamo v prevodu S avtorjevim dovoljenjem tudi ml. Tretjega ali četrtega dne, ko smo zapustili New York (na ladji sredozemske linije), se mi je zazdelo, da morda večina ameriških potnikov na krovu C in višje, potuje v Evropo, da se izogne krizi ali splošno šivljenju v Ameriki. Navajam nekaj primerov : Mr. M . . ., tovarnar iz srednje velikega mesta v Ohiju je bil prvi, ki je začel pogovor menoj. Skoraj 60 let je bil štor, precej dobro ohranjen, tipičen rotarij v pogledih In govoru Nosil je zlat rotarski znak na zlati verižici; na ovratniku auk njiča je imel Blk-iglo in prostozi zadnja leta določene tudi letos'darski prstan na roki. Pred ne- ........... *• 1—1 u —---: ... ••imo. 15% dividende. Akcionarji torej ne čutijo krize še nič. Delavce pošlješ na cesto, onim, ki so še ostali na poslu, znižaš mezdo ter jih priganjaš, da oatane produkcija na isti višini — in dividende ostanejo neizpreme-njene. Sah letov ako zmago našega mojstra dr. Vidmarja tudi lahko zabeležimo. V SUaču na Češkoslovaškem se je vršila šahovska tekma med samimi svetovno znanimi šahisti. Tekmovanje je trajalo 17 dni. Udeležila sta se tudi dr. Vidmar ln mladi, a lanskega mednarodnega turnirja na Bledu dobro znani Vasja Pire. Tudi v tej tekmi sta dobro uspela. Dr. Vidmar si je s Flohrom delil prvo in drugo nagrado (skupaj 9000 čeških kron), Pinj pa je prejel tretjo nagrado v zneaku 2,200 Kč. V Savi pri Ribnem na Gorenjskem so našli pred dnevi u-topljenca, čigar identitete niso mogli ugotoviti Zdaj Je dogna-no, do je bil to aln tovarniškega delavca na Savi, Katrašnik, po poklicu pekovski vajenec. Umrli eo s V Novem mestu 80 med orožniki in demon etrantl naselju Ub v tamnavokem raju v Srbiji je prišlo 1, jull-na dan običajnega mesečnega inja do demonstrecij in «|>o-ia. Na sejmu se je zrelo mno-kmetov iz vsega okraja. To iliko je hotel izrabiti nekda-I poslanec Vojialav Lazič |irpino svojih somišljenikov, k prišli na sejmišče, kjer so išali improvizirati shod. La-je hotel govoriti množici -tov in kmetic o položaju v lavi in jim razgreti opozicij-čuvstva. Shoda pa seveda ni Ijavilo glavarstvu, ki mu ga ne dovolilo. Policijski orgsni so >zorill Laziča, da ne sme ime-Hhoda, česar pa Lazič ni ma-poslušatl. Začel je govoriti, licija ln orožniki so zečelt loiico razganjati — toda ktae-in Lazečevi pristali so se u-hi. Prišlo je do spopada. Lju-so napodil policijske uradni in žondorje o kamenjem, žan frji pa so odgovorili s streljs-|?m. Dvs demonstrsnta sta bl-ubita, več pa ranjenih, drugI so se razbežall. V zmedi je >jislsv Lazič sicer zbežal, ven-^r pe so ga že naslednjega dne tu Obrenovca aretirali ter tli sodišču. Prav Uko jo bil llžini Ubo aretiran bivši polneč dr. Miloš Tuponjanln, ki bil tudi med voditelji demon-intov. Hotel ae jo akriti pri >jih somišljenikih v Stepu-kcu, vendar po go je opazil no-denuncijant ter javi! orožnl-i. ki ao Tupanjanina aretira-[Aretiranih je bilo še več kmo-Prišli bodo pred Jrfatao so-v Beogrodu. Aretacije v Ajdovičlai ikor amo ž* poročali, je Iz pobegnil z vojaškim leta- Nopad na brezposelnega. Dne letni Leopold Fischer, na Jese-26. junija je bil blizu Podvincev nicah 4» letni Anton Taler, de-v ptujski okolici napaden Ivan lavec v livarni, pri Sv. Petru v Toplak, brezposelni mesarski po- Savinjski dolini je umrla učite-močnik. Naslednjega jutra so ga Ijlca ln pooestnlca Franja Cven-našll nezavestnega ter ga prepe- kova, v Kamniku «2 letna Kil ljali v ptujsko bolnico, kjer ima- zobeta Kunšič. jo malo upanja, da ostane živ. Amorlkanci na obleku. — Dne Poškodbe so preveč nevarne. To- 2. julija je dospela preko Jesenic plaka je napadla gruča kmečkih v državo skupina ameriških iz-fantov, ki se je oprlo s Toplakom letnikov Jugoslovanov, ki prire-v neki gostilni v Podvinclh. Fan- d| ^ Jugoslaviji, nakar se tje so potom oboroženi i koli in vrne v Ameriko. Rodoljubne or-ročicami počakali Toplaka za ne- ifanizacij« so klicale ljudi na po-ko kapelo. Ko je Toplok prišel po gtaj0| kjer izJetnike pozdravi cesti, so planili izza kapele nanj n zastopniki mesta, banske u ter ga e koli pobili na tla. Napa- prave, nacionalistične in klerl dalci so bili aretirani in so to Ve- j^n«, izseljenske organizacije, v la Konrad, Jug Jožef ln Kovs- jn^m, potnikov ps se Je v hrva-čec Jakob. Priznavajo, da so res winj fAhvalil za sprejem njih Toplaka s koli po glavi, a da so vodjft Mlhaljevič, v slovenščin ae le branili pred Toplakom, ki p* Slovenec Sodnikar, urednik jih je hotel z nožem. "Cleveland Journala." Priredil ftartna neorečo v rudniku. — bodo izlet po Jugoslaviji po lat Dne 28. junija se je pripetila v poti kot pred dvema letoma izlet-lafkem premogovniku , smrtna nfki 8NIPJ. nesreča. 84 let stori rudar Jože 25,000 Din odnesel.—*fa požt Zupane od Sv. Jederti nad Laž- neffll „1*, ki nosi pošto k Sv. Bar klm jedelol pri takozvanem "ha- bgr| v g|0Vensklh goricah, Je bl špelnu", s katerim je dvigal iz jz^n 80. junija roparski na-rova težke tovore. Ko Je hotel ^ PoAtni j«, ncseall v vreč zatakniti zaklopko, »e mu je lz- okrog 35,000 Din denarja, kar Je mtantto kolo lz rok ter se pod tvcde| ^ neznani napadalec, k težko tovora z veo močjo zavr- ^ ^čakal sla v goščavi. Tam j« telo. Pri tem je ročaj na kolesu pUnij predenj, mu nastavil re-udaril Zupanca s Uko močjo po V0]vcr nt pr«! ter zahteval vre-gUvi, da mu je počila lobanja UQ flc4?r gti uatrell. Poštni se ter je obležal na mestu v neza- mu j# {u-r^il vreč*) Ur zl* žal \ vesti. Prepeljali so gs naglo vi VM obvestil Je orožnike, ki pe celjsko bolnico, e kljub vsemu Lspadalca šenlsonašll trudu Je Zuponc čez dva dni podlegel poškodbam. Pod vlak oe je vfgel. -- Pro-govnl čuvaj na progi mei halo in Rušami Je našel na tiru sle. dove krvi. Ko Je šol za sledovi, jo našel najprej kos noge. potem stegno, po epH roko in ns-zadnje vso razrezano veliko kepo obleke in trupla. Na čuvsje-vo obvestilo je prišle no mcsUr nesreče komlsijs. ki Je ugotovi-U Identiteto pohesr^enca Je to 46-letni hlopoc Maks Cuček od Sv. Uvrenca na Pohorju. Polz vedbe pri njegovih znanrlh so pokazale, ds gre najbrž ze sa-momor. CoM1 Je bil zadnje čs-ae zelo potrt ln zmeden ter se z ljudmi eploh ni maral pogajati več. Na dan nesreče poprt dne je še delal, nenado.na po je kaj leti bi ga smatrali za vitega moščana." Skoraj prvo njegove besede, ki jih je naslovil name, ser vrč piva. Pripovedovala sva sl nekaj smešnih zgodbic. Jasno je Hllo, da Je hotel govoriti samo o takih stvareh. Izražal se je jedrnato in živahno v lepi angleščini. Videti Je bil več nego navaden trgOvec. Napravil sem opombo glede u-mora francoskega predsednika, kar je radio pravksr naznanil. Molčal je, nato Je rekel: 'Ta zadnja zgodbica, ki ste ml jo po-vedsli, me spominja na Rekel sem nekaj o Llntjberirho-vem slučaju ter omenil, da novice na ladji poročajo o znižanju vrednot na newyorškl borzi. Zopet je umolknil. Ker sem pa bil radoveden, sem vztrajal pri svojih opombah glede socialno goapodarskega položaja. Nervozno ae je nakremdll ter dejal: "Oprostite mi, toda ko sem zapustil New Vork sem sklenil, da nikakor nočem slišati ali povedati besede o krizi ter tako zvanem "polotaju" ali karkoli bl bilo v zvezi s Um. Dosil sem imel Uga že dve leti! Sedsj naravnost belim pred tem.' Nenadoma je bilo zapaziti sled histerije aH obupa v njegovem glasu. "To Jo zelo zAtilmivo," aem dejal. "Se drugI stični ljudje so tu na isti ladji z vfcml," Mr. F ... Je utihnil za treno tek. Prilgal je cigareto, nekaj krat poUgnll, In mi nato |xxlal bi bilo vse brezuspešno. Jaz sem Žid. Imam židovske Ime. Dežela bl Imela predsodek glede tega. sva mislila, zlasti tako zvoni voditelji v Bell hiši, v Kongreau in v trgovskem svetu. Mislila sva na objavo tega razglasa pod skritim imenom, a tedaj nama je prišlo na misel, da bi zvedeli kdaj za moje ime na ta alt oni način — ln učinek bi bil isti. Nekaj drugega bi bilo, č« bi imel anglosaksonsko ime. Da sem se rodil v Ameriki in da imam brazgotine od šrapnelov iz leta L918, ne spremeni nič na dejstvu. Jaz do torka. Denar moraš zapravljati in če ga zapravljaš v New Yorku, tedaj ga moraš kar razsipati. Co pa ga hočeš razslpotl, ga moraš tudi dosti Imeti — le na ta način moreš biti srečen v New Yorku, ali kakor pravijo biti srečen. Imeti pg mnogo denarja, so pravi, da moraš dirjati okoli kot norec blazno leUtl okoli, dobiti nove zvezo, skleniti še več prijateljstev ln tako dalje, dokler na veš, ali odhajaš ali prihajaš. Ce se tedej še približaš tretjemu križu starosti, kakor jas, sl onemogel. Ze zlo- sem Žid, boljševik, radikalec, če- deja lepe čoee preživljaš, dokler tudi imam toliko denarja, da ne vse to traja — poUm pa — ft- vem kako bi ga uporabil. Menim, nls, konec!" du Če me kdo Imenuje boljševi- Rekel ka, ne bi bil daleč od resnice, sam, da Presnovo malo me skrbi, kaj bo vedel, kako s kapitalističnim sistemom. Mo-1 ropi; morda ja edina skrb je Amerika. Toda ker nisem anglosaksonski Američan, se moram držati v ozadju in upati, da bo Bog kmalu poslal anglosaksonskega Američana, ki bo vreden imena "voditelj." Prižgal je drugo cigareto in nadaljeval: "Kakor oba veva, se stvsri slabšajo ls dneva v dan In konca še ni nikjer videti. Zadnje noči nisem mogel spati. ds še dlje. TiMiri)« Tesmsnljs blizu Avstralije je res rajski otok aa tlsUgs, ki u-me gledstl prlrodne krasote. Od novembra do februsrja vlada Umksj poletje in dežela kar mrgoli goetov, ki okušajo vssj sa kratek čas uiti tropskemu Tuhtal sem o tej prekleti »mM-1 avstralskemu podnebju, njsvl. Nesmisel v dnevnikih me| Od svstralskega prisUnlščs je zjutraj rszvnemsl, Hoover, SchAvsb, Mills, Young, Jullus Klein — vsi ti možakarji, ki go-| voričljo, s nič ne store glede po- j ložaja. ki so nezmožni, ds bi kaj Molbournoa Jo oddaljena Tas-msnlja neksko $60 morskih milj. Otok Jo bil odkrit pred Avstralijo. Prvi je prisUl ns njem . evstrelsk! morjeplovoc storili glede tegs! . . . Naposled Tssmsn 164«, Avstralijo pa jo Je moja mstl, kstero selo ljubim, Ujkrll šele slsvnl ksplUn Cook udarila z nogo ob tla ln rekla, 1773, da ne smem nič več misliti o Tasmanlja je dokaj goraU vsem tem ter ds moram obračs- ^ija |n ^da po raačlenjoao-tl svojo posomost ns druge ro- -tl u! ^ najizrazitejše kop-čl. Moja trgovina (kolikor Je Je n!n§ juina. poloble, Skoraj bl še ostalo) ae asma oskrbuje in Jo lahko prim^rj^i g Svloo. Ds-tsko je mstl pr ^rsvlls prostor §l Jo oU)k ^trom* vajn^ Me-ns ladji ln tu sva zdaj ns potu jtl vendip Mmo kaklh 280,000 po Sredozemskem morju ,.To- Lrob|valoev, večlnome poljedel-da vso U vsa nič no brlgs ln no- cey |n obrtnlkov. dom - ne sjnem - govoriti o Bftt pMtirAvanjA ae lahko tem ln oprostite, prosim. ob- L,, ^ Je TMmmnljl Želu jem. Želim vam dobro sre-L^ ;vitPlUkf konfederscl- čo!" /v. 1 M 1 „_ je, hkrati pa tudi najbogatejše, Odslej naprej se me Je ns vo-1 jjp ^ vodn§Tl„§ M pro. K s^t sre" '»vsjsnje ceneno električne «ala ns krovu. Stisnil ml Je roko ^ .__. .. . .. rlščene prlrodne zaklade. Doslej so pridobivajo v večji me- u« m... arrnn ic ai.-. H lf P^"*0*' clnk» artbr0' rostl^ ^aiHil ^jJTterlčn^^nska "s J°* ^ ^ " ^ ^ ■ H V vdova. o*llifi**«®t I in molčsl, Mrs. W ,,, Je bils srednje ste- Clevelsnds. Bils Je krito je priznale, ds gre v Evropo, da sl ŠUdl denar. Doma so bile zahteve glede njenega imet ja vsak dan večje. Dajale je, ds TssmsnIJske pokrajine eo virginsko lepo. Zemlja rodi obliko vsakovrstnih ssdešov. t mermelodo In sodnimi konser- kratek oris svojega mnenja -položaju", ki se ml Je sdel "zdrav ln popoln". "Vse je v strašni zmošnjsvl", ln pred ns Šiml lastnimi očmi se vse poslabša. Zahteva se drastično, Ju naško ln narodno dejanje, čo hočemo ustsvitl tok propeds, Če-tudi bi kdo bil zs neksj časa s tem dejanjem ranjen — ne pa Uke stvari, kl so se dogajale v VVashlngtonu in New Yorku, Ur drugje v Združ. državah Ukom zadnjih dveh let — neumni, bojazljivi ukrepi bančnih udru-ženj, s katerimi hočejo preprečiti bančne in druge polome In zavzpostavltev denornega gospodarstva! , , , Lansko zimo sem izdelal načrt, kl bl pobijal krizo, da sl ne bl pita svojo lastno kri, predložil sem izvlečke šestim strokovnjašklm gospodar-otvenlkom, Izmed kaUrlh sU dva vsemu narodu znana. Odobrila sU ga z nekaj manjšimi pripomboml. To Je bil radikalen načrt, kakor bl ga nekaUri I-menoveli. Zelo sem želel Izdati milijon dolarjev ali več, de bl se natisnil na celotno stran v vseh vodečlh listih v deželi. Govoril sem o tem z nekim svojim prijateljem. Pomenkovolo sva jt njen značaj ne dovoli, da bl PJ«! »»^ tpl1' odbila kako prošnjo, Zapustile . . . je Ameriko, da se tako soma se-1 Večji de oUka še nI rsslsksn, be brani. Upala Je, da se bodo k" škotski kolonletl nimajo po-razmere do tUUga časa, ko «aprUlOblva 1 sl šs več sem-bo vrnlls, zboljšsle. Vprešala Ne, ker Jim že U, kar jo imajo, me Je, kaj Ja« mislim glede te- obilno rodi vsega, česar potrebu-ga. Dejsl sem JI, ds mislim, ds jejo. ne bo kmslu bolje. 7 "MoJ Bog!" Je rekls, bomo še prišli?" Ns obalah žlvs ŠUvlIne druži-'ksm In* morskih psov In pingvinov, ns širokem morju ps kitov in somov, ker je nsjočitnejše sns-menje, ds nI človoks v bližini. Goadovl 00 tako bogstl vsako-vrstno dlvjsčlno, ds nI lov prsv nobens umetnost. Posebno zanimivost Usmansklh gosdov so ps kenguruji. Na otoku je sl- Proti koncu potovsnjs sem prišel v pogovor s Mr, J ,,., mls-dim možem, kl je oblakove! Ysl-akl zavod ln bil borzni agent v New Vorku. SUr jo bil 20 leti kot ml je povedal, a zgledal jo L kakor bl Jih Imel že 8S. Skrajno cer nekaj železnic, toda neprl-nervozen Jo bil, Uotnlco so sel memo bolje skrbe za zveze ŠU-razglbale v negotov nasmeh. vllne avUmobllske proge, kl vo-I "Življenje v New Yorku Jo dljo prev do vsskege lepšege blazno," je začel, ne da bl to I- kotička ob skeli ell ne preglobo-melo zveze s ksko stvsrjo. MCe ko v notranjost dežele, si trgovec, sl skorodo prisiljen, Upe in zonlmlvo so tudi tss-ds si pridobiš več trgovskih Ur monske mesU. Hobsrt, mirno (webnih prijateljev. In poUm še moaUce ob krasnem morskem družsbno življenje. Vražje uro zsiivu, Louceston ob Isllvu rs-preži vi jsš dokler moraš v nJem ko Tsmsr ln Industrijsko Ur vztrajati. Nobeno noč nisi doms. poljedelsko moeto Burnle eo Pojedine — gledališča — večer- glavni kraji dežele. Vshodne o-Je o polnoči — nočni klubi. Po-1 bele Je menj obljudene, s bl leg Ugs še tenske; drugega o-1 vsekako zaslutila večjega doto-pravila nimajo, nego da letajo ka prissljenoov, ker Imo človek okrog tn kot olikan mož so jih tu bolj kakor kjerkoli drugod ns ne morem otresti. Potem so še av«tu Iluzijo večne pomledl. To aobotnl počtyk|, kl trajajo od silno zelenje prasne semljo, kl mesec dni. Neto svo uvidela, dsipetks do pondeljka, ali še celo | čaka sredi oceana, ooUne isbrisno v spominu. —se Polirijsill bilo areliraaik. aopod na JMMia brr/p««elolh delovrev v M. I^ele«. kl eo zahtevali pometi od meeloe oprave. fUlrldeeel delavcev jo | ao ao v New Vorku Albony, N, Y. — Zaposlenost t newyoršklh tovarnah Je sUl-ro podala tudi v drugi polovici maja in prvi polovici junija, pravi poročilo držovnego delov-skega depertmenU. V nevede-nem meaecu so Je znlžsls ss S.4 odstotks, Izplsčsne mezde ps za 6 odstotkov, kl je rasen IsU do-be Unsko leto nejvečjl podeč ns rekordu. V primeri s Indeksom v dobi 1MB6-I027 Je zaposlenost podlo no AA.7, ker pomeni do jo ned 4i odstotkov delavcev bres delo v Uj državi, tsfOočane mesde pe so sa salžole za 67M% eU več kot polovico NAZNANILO da Morajo PROSVET* PONDELJEK. 25. JULIJA. 1 Upton Sinclair: Za Proivšto pravd Buri Ljudje ao ae zbirali okoli njega in ga strme ogledovali. Prijazen aUr gospod ga je potrep-Ijal po ramenu ia vprašal, kaj mu je. Peter je vzdibovaje povedal skozi mokre prste: "Mati mi je umrla." Ljudje ga niso več nadlegovali in kmalu nato je sopet hitel dalje. 45 Peter je umiral od strahu. Vedel je( da bo moral aniti s McGivnevjem. Prav U misel ga je apravljala v obup. Želel si je Nelle. Slutila je njegovo razdvojenost, zato mu je obljubila sestanek ob pol deveti uri v parku. Med tem časom ae Je vrnila domov, os veti U svoje irsko cvetje s šminko, ae pokrepčala s kavo in cigaretami. Pričakovala ga Je ravnodušno in smehljaje, sveža kot cvetice in ptice v parku. Mirno ga je vprašala, kako Je izpadlo in Peter je trepetaje priznal, da se ne upa stopiti pred McGivnerja. Trudila se Je nanovo podžgati Petrov pogum. Kljub dnevu se je voljno udaia njegovemu objemu, mu šepetala, naj ss ojuna-či, da bo vreden avoje Nelll. In česa se boji? Nihče mu ne more dokazati ia mu tega tudi pozneje na bodo mogli. Njegove roke so čiste, vztrajati mora pri svoji izjavi, ne sme se pustiti pregovoriti, pa naj se zgodi karkoli. Ves dogodek pa, katerega sta ai skupno izmislila, mora vedno enako ponavljati. Moral ga Je ponoviti. Kako so se prejšnji ve- Sto procentov "Dobro," mu je smeje pritrdil detektiv. "Recite ji, da vas zasleduje policija in proaRe, da vaa skrije." PeUr je hitel v Judovski del mesU in potrkal na vraU v najvišjem nadstropju neke stanovanji kaaarne. Odprla mu Je debela žen-ska s podvitimi rokavi; milnica ae Je držala njenih rok. Da, Mirtam Je doma, Je rekla gospa Jankovič. I _ ^ "Sedaj je brez službe. Bila Je odpuščena vsled socialističnega mišljenja" Miriam je vstopila in oplazila Petra z lede-nomrzlim pogledom, ki mu Je povedal vse: "Jennie Todd." H I m 1 1 Takoj pa je Spremenila avoje mišljenje, ko jI Je PeUr povedal, da je bil v glavnem atanu IWW in Um našel policijo. Poarečilo ae mu n. opaženo odstraniti. Miriam ga je peljala v notranjo sobo, ga obsula a kopo vorašanj, na katera PeUr ni vedel odgovora Ničeaar ve. Prejšnji dan Je bil na eesUnku, aedaj zjutraj pa al Je nameraval iz omare vzeti neko knjigo. Videl je mnošico ljudi in policijo, pa Je takoj pobegnil. W Cez kake pol ure Je močno potrkalo na vrata PeUr Je hitro smuknil pod poaUljo. VraU ao se sunkoma odprla, oglasili ao ae jezni ukazi in oetri protesti obeh Jankovičevlh. Po hrupu sodeč, ao valljivci premetavali pohištvo. Nenadoma so pod posteljo segle roke, .zgrabile ----— ------------„ - - - i Petra za nogo.in ga potegnile na evetlo. SU1 čar pogovarjali na Aorovanju JWW, da name- ^ uni/ormiranImi stražniki ravsjo umoriti Neha Akermana, da a Um pri- | ^ bik> mtiiws. Najbrže ao policistom ponujal sobo; ki le bila že | prazna. V splošnem pa lahko |da atanovanJaka vprašanja nedvomno utrjujejo družiaake vezi Mnogi aodobniki aker trde, da je družinska podlaga omaja-I na, da število ločitev narašča in tako naprej. AU U ni popolnoma točno! Zakonci danea krepko skupaj drže. Zelo krepko cak>. \ Mirko pomore jo koncu vojne. Slišal Je, ko Je Joe Angel pošepetal Jerrjru Ruddy. da Ima vse po-trebno sa sasUvo bombe, v omari pa polno torbo dlnamlta, in kako Je MoCormick razvijal načrt atenUU. PeUr je čakal zunaj in videl izstopiti Joa Angela, Hendersona in Guda. Jocjevl žepi so se mu dozdevali prenapolnjeni in mialil Je — takoj bodo izvršili atentat, zato je tudi Ulefonlčno poklical McGivneyJa. Med talafonakim pogovorom Je izgubil njihovo sled in Uga sa ni upal sporočiti MoGivneyju; vso noč Ja tekal po parku. Zgodaj sjutrsj je v žepu našel listič in vedel, da tudi njega vabijo k sodelovanju. To Ja vse rasvon par besed, kl ate Jih mad seboj govorila Joa Angel in Jerry Rudd. Nelll jo Petra prisilila, da aa ja vso to isjavo naučil na pamet Ur mu zabičala: "Pod nlkaklm pogojem ne smeš izpovedsti ne več in na manj I" Slednjič Je bil PeUr dovolj pripravljen. Podal sa ja v American HoUi v eobo šUvilo 427 Ur sa vlagal na poaUljo. Tako je bil izmučen, da Ja takoj zaspal. V dremotici so ga še vedno plašila nova vprašanja, kl mu Jih lahko sUvl McGivnejr. Slednjič Ja allšal rožljanje ključa. Poakočil je. Vstopil Jo eden izmed deUktivov, s imenom Hammet. "Hello, Gudge!" Je roke!. "Predstojnik vss namerava aretirati." . "Aretirati?"/ je zakričal PeUr. "Ljubi Bog!" V mislih so Ja še predstevljal v celici med «o-claUati — sopet bo moral poslušati njihove ničvredne povesti "Da," Jo nadaljeval Hammet, "aretiramo vas socialiste in bi bilo sumljivo, ako nam samo vi uldeU. PojdiU takoj na cesto ln sa pu-stiU prijeti PeUr je uvldel, da Ja potrebno. Trenotek Jo premišljeval In aa odlošil sa sUnovanje Mi riam Jankovlčevc kot kraj svoje aretacije. Bi k Je prava aoclallstlnja In ga nl mogla trpeti Ko bo aretiran pri njej, ga bo morala ljubiti In hkrati al bo utrdil poaicljo na levem krilu. Hammottt Je povedal naalov in dodal: "Pridl-U kmalu, kar sicer me že preje vrže skozi vrata." pozabili povedati, da ja PeUr šplon-deUktiv in ti butci so mislili, da ao prijeli resničnega zarotnika. Eden ga Je prijel sa zapestje, drugi je z revolverjem meril nanj in na Miriam, tretji pa mu je brskal po žepih in iskal bomb. Ko niso našli nobene, ao ae stražniki pričeli jeziti Troali in suvali so Petra Ur iskali povoda, da mu razbijajo lobanjo. PeUr Jim nl hotel ustreči Bil Ja prestrašen in ponižen ter Je venomer zatrjeval, da ničeaar ne ve in ničesar alabega ni storil. 'To bomo šele videli, mladi mož," Je rekel eden Izmed policistov, ko so mu rožljsje nadeli verige okoli zapestja. Eden stražnikov je štel z naperjenim revolverjem sredi sobe, osUU pa so preiskavall sUnovanje, odpirali prodale, razmeUvali vacfci no, pregledali vsak popisan listič Ur si Jih tlačili v torbe. Našli so rdečevezane knjigo s strašnimi nsslovl, a nobene bombe. Tudi orožja nlao našli, le dolg kuhinjakl nož so smatrali kot nevarno orodje. Nevarnejši pa Je bil Mi-rfrjemin jezik. Z bliakajočiml očmi Je štela are-di sobe t#r pravila policistom avoje mnenje. Sioer ničeaar ne vo, kaj sa Jo primerilo v glavnem sUnu IWW, a kar Je bilo, Je sigurno podtaknjeno. Samo predrzne ae naj policija in jo aretira — in nI dosti manjkalo, da JI niao izpolnili želje. Slednjič se jo zadovoljite a Um, da je prevrnila pralni čober s vao njegovo vsebino ln zapustila aobo. Goepa Jankovič pa jo kričc obsUla v sredini milnega jezers. 46 Petrs so vlekli skozi divje gibajočo množico, ga porinili v avtomobil, kaUri ga Jo s nesnan-sko naglico pripeljal prod policijsko poslopje. Tu so ga zsprli v celico. Bilo mu Ja salo neugodno; pozabil sa je domeniti s Hammetom, ksko dolgo bo ostel v zaporu. Minila ja ura, prodno se je pojavil jetnlškl pašnik. Odpeljal ga je v privatno pisarno, kjer je našel MoGlv neyja, llammeta, nekega okrajnega državnega pravdnika in Guffeyja. Privatni deUktiv železniškega trusU ga je prvi nagovoril." (Dalja ftftaft Triftnkti Jl rimcins I vaa Vek prevedsl ». ZAKONSKI PEKEI. Nedavno Je bil med eno naših aoatanovaJk in med njenim Taktičnim moftem polom. SIcer so aa rodno dogajali tedenski spori mad Obema zakoncema, aH Ukrat sU zasenčila vae dotedanje aporo. S pohištvom ate ae, nepridiprava, začela bombardirati. Najprej Je on vrgel v njo pl-po od samovarja. In Iz aamo-varja Jo začel, razumljivo, krop kar Uči In ona. kl Jo Ja pograbila Jeza, je vzela čajno čašo ln Jo pognala v njega. In on Je pobral čeplnje ln ae nalašč po-rezal ob eendh.' In začel je kričati, razumljivo, češ, da ae je zgodil poakua umora nad soprogom. Ali pokazalo ae Je, da tudi o-na, to Je njegova soproga, Ka-tjuška Bjelova. nl noben letošnji zajec. "Takšen ai." Je kričala. "Uk- t____M srn , , , Z eno besedo, to ai lahko mi-alite, kaj mu Je rekla. "Zapustila te bom." Je rekla, "takoj na mestu. Zapakujem," Je rekla, "aama svojih aedem allv In poUm boš lahko meUl pipe od aamovarja v svoje aoee-de. Meni Je že dovolj." On pa Je odgovoril: "Ah, kako si me uatrašila. Mnogo eroče želim na pot," je rekel. "Vaaj srak bo čiatejšl—" In po kratki bitki na družln-akem frontu Je Katja povezala avoje atvari. Zavila Jih je v rjuho. Pljunila Je svojemu poročenemu možu v obraz. In po tem zadnjem dokazu ljubezni — je odšla. Sla Je k svoji ljubljeni materi. In mama nl bila nič poaebno vzradoščena takega nenapovedanega oblaka. Z ono beaedo, ni poakočlla od radoatl. "Sama ae moram," je rekla, "zadovoljiti a kotičkom Dobro veš. da nl pri meni fokauaa" In Katja Je rekla: "Rada bl namreč prebila aamo nekaj dni. Dokler ne najdem sobe." Ali mati nl pri tem dala Čutiti nobenega ideološkega odato-pa. "Poznam." Je rekla, "poznam ljudi, kl še šeatdeaet let Iščejo aobo. ln ti al, kajpada, tudi tako pametna kot ao ti ,. ." Ko Je hčerka videla, da se mati ne da pregovoriti, je pol o-žila svoj zavoj v kot ln Je odšla k svoji prijateljici • Imela je namreč prijateljico — , Nad Jo. Da. In Nadja Je rekla: "Popolnoma te razumem," Jo rekla. "Lahko računaš z mojo moralno pomočjo," js roltla, "aH jas moram aama a svojim možem deliti teh nekoliko kvsdrat-nlh metrov. In proti temu nl nobenih argumentov." No, In Katja Je zbežala še k neki drugi znanki, ali tudi tam ja bila zdrava odpuščeni* In pri tem ae Je še začelo mra-čitl Treba Je bilo mlallti kam svoje kosti položiti Ne živimo namreč v tropičnih krajih. Se eno znanko Ja obiskala Katjuška Nato Je šla v hotel "Modem". Ali v "Modern" JI rekli: "Tako in tako, ml imamo to samo za popotnike prirojeno. Ker." so JI roki!, "rasvratnoot sa še itak preveč razvija. Ako bi na primer, bUl iz Tomaka, U vaa s zadovoljstvom apuatili sem. ali tako. proaimo, ne riU." . j Nekaj čaaa aa Je še Katjuška klatila po ulicah, nato pa aa Je podala a tihimi koraki k ugaale-mu domačemu ognjišču. In s njo poročeni mol JI je Globolm pod motim oknom Je sivo dvorišče, vsa zaprašena Na sredi rase kostanj. Tako čuden Je videti v tem mrtvem kraju, od vseh strani obdanem z zidovi, odkoder strme okna kakor vodene oči Vreščanje otrok Je edini glaa, ki daje dvorišču vaaj malo življenja Car aih začujem a tega ali onega ] okna hreščeč klic. Za trenutek otroci umolknejo, da so potem še glaanejši Nekega dne pa ae Je zgodil čudež. Ko aem ležal ▼ poaUlji in strmel v strop, som nenadoma začul z dvorišča nekaj novega. Stopil sem k oknu in zagledal berača, ki je stal pod kostanjem in navijal lajno. Čudna Je bila njegova pesem, boječa in otožna. Vrgel sem mu dinar. Težkih korakov ja stopil naprej, ae opri na palico in ga pobral. Le malo I Jih Je prišlo za mojim. PoUm je šel, ukrivljenega hrbU, kakor bi «a alednje leto še bolj tiščalo v tla ; Posabil aem že skoraj nanj, nekega dne pa se je vrnii Takrat sem bil slučajno v veži Hotel aem že iti mimo njega, toda usttfvil se je in me tako čudno pogledal, kakor bi le hotel nekaj vprašati 'Oče, danes pa SfcigrajU kaj bolj veselega/ aem mu rekel, ko ] niaem našel pametnejše besede. Ljudje na marajo žaloatnlh pesmi v tem hudem čaau . . ." Nekako ae je hotel nasmehniti, toda naameh se mu je ukrivil v žalosten roža j. ■Da bi vesele Igral? ... Ne, ne moram," Je odkimal. "Zakaj ner sem ga vprašal. 'Kakršen Je človek, take pesmi igra . . ." Obrnil aa Jo in šel mimo mene, ne da bi čakal mojega odgovora. Slučaj je nanašal, da sem zvedel njegovo zgodbo. Prod dolgimi lati, ko je še vriskal in bil še mlad, je moral iti od doma sa kruhom. Posestvo Je bilo majhno in štiri mlajše braU je Imel. Val so morali jesti, toda semljs Je bila preveč siromašna, preveč Iz-mosgana. Takrat so ljudje še kar drveli v Ameriko. Denar je bil Um in sapeljal ja tudi nJega. (Nekoč ga je vzela noč. Dva dni nato je ia gledal morje in čakal, kdaj odpelje ladja mo od matero se Jo poslovil dekletu ni šel. Preveč ga ' lalo arce. Prišel je v Ameriko. Daleč na Zapad gaje vedla pot Tam ao mu dali kramtf v tuljavo roko. Kopal Je od Jutra do veča-ra, garal, hranil. Domov Je pošiljal, da ne bi stradali. Glavnica pa je šla v banko. Kadar pride domov, ai kupi domačijo in ae oženi Petnajst let Je tako sanjai Sanjal Je in ni opazil, da roke niao več tako močne, da mu slaba Ni opazil, da mu časih kolena klecnejo, da postaja a težka, da se mu dostikrat pred očmi zalegli. * • mmm m ■ ■ " Sanjal je o domu in U aanje I so bile tako strašno lepe, da nikdar ni mogel nanje pozabiti. Se v spanju ne. In potem ga je prijelo, Je vrgel kramp v kot. Mati mo je med tem že umrla. Dva brate Je vzela vojna, tretji I je hiral za ranami četrti gospodaril. 2e davno je Imel denarja za lep dom. Ladja ae Je vračala in on z njo. Dom! Kaj mu prineee? Mir, ki je hrepenel po njem? Mir! Mir! Doma Je Ml tujec. Malokdo ga je še poznal. Dekle Je bilo I že žena, mati Dom podrtija. "Se bratu bom pomagal," je I