343. tovila, V UiftOai, t Mftlla. te IS. ottrtn 1910. 4 viaarle. Letnik XU1I. Jadranja tzalaia w Li*bl|**i: vse leto...............K 12-— Pol leta...............■ — četrt leu...............m 3*— i« mesec.............. - 1 10 Dopisi mj se fraakirajo Rokopisi se se vtsčsjo. Ore-saistvo: Kaaftsva »lica št. 5. (t sriutćte levs) letet«« St U. Izhaja vsak dan zjutraj. Fnibiih storilka 4 otnarla. InseraU: 65 mm &uoka petu vrsta 14 vin Pri veckrstnl tnscrđji po dogovorit. Ns piMTirrn n.irofila brez istodobne v posla t ve naročnine se ne ozira. Jutranja izdaja po posti za As-stro-Ogrško: >se leto............... K 18*— pol lela............... „ 9"— četrt leta............... „ 4 50 na mesec...............», 1"60 Za Ino^emsuo cdo leto.........„28 — Usravatštvs: Kaafflsva ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85. Najnovejše vesti. — Brzojavna In telefonska poročila »Slov. Narodu11. Delegat ij^ko zasedanje. Dciegacij-ski «alsek za zunanje zadese. S. Dunaj. 16. oktobra. Iz vfce-rajšuega dopoldanskega govora drja. Ploja prinašati.** v ?*ledečeni najvažnejše in i*l i: IMegat tir. Ploj ne vkH v aneksiji IkMit- in Hertff > ine kršenja herolinske pogodbe, tras ver le forma I nt > spremembo naslova, za to, kar muh let že pravno imeli. Pat- Ki bilo potrebno, da bi bili zvojčas dunajska in petrofrradskji politika manj osebni in da bi op M ta način iz« »gnili dt»godkov onih burnih ias.iv. k: - prhrodli monarhijo v kritičen i«d*»žaj in jo obtežili z ogromnimi stroški. Na Balkanu še danes niso ras-mere konsolidirane in bo treba tako od avstrijske kakor ruske otvani skiipneira (n stopanja, ki l*> v interesu obeh držav. Interes obeh držav je ohraniti na Balkanu -tatu- quo ter mir in ra\ notežje \ K.\ r*»pi. Naša zunanja politika je dolina skrbeti, da se otrdijo naše vezi z jugovzhodnimi ^»^edi. *» katerimi stojimo v kulturalnih in g«isu*»»darskih stikih in katere veze na nas krvno sorodstvu osed Jugoslovani. It vomik obžaluje, tla so naoe razmere take. da ne trpi nc-le mednarodna, len ver tudi not rajna veljava avstrijskih Slovanov, ki so danes popolnoma izključeni od sodelovanja pri zunanji politiki, katere edini tvo-i faktor s<• Nemci in Madjari. Ruska zunanja politika ima na i. in tudi mnogo krivde, ker nikakor -u slovanska in ni taka, da hi ojaeila veljavo slovanstva. Zveza z Nemčijo je faktor, ki fra je treba u|**»*števati- Mi Slovani bi to zvezo prav lahko trpeli, će bi nas t nj > na-«- /u nanje in naše notranje politične razmere, in sieer ravno nas Jngoslo-vane najhnjš** ne zatirale. Z aneksijo Bosne in Hercegovine je postalo zopet jugoslovansko vpra ^anje aktualno. Težišče jugoslovanskega vprašanja se je preneslo iz K* le rada m Zagreb. Jugoslovani sušo \*-!ikanski faktor v življenju naše monarhije, in smo tudi poklieani pri teritvi tesra problema igrati vplivno vlogo. Monarhijo oi zoore prido-i.iti simpatije slovanskih balkanskih narodov le, če pokaže, da svojih lastnih narodov ne zatira. Ideja trializ-ina je edino sredstvo, ki je v stanu gospodarske, narodne in kulturne stike povoljno vzdržati. Vprašanje tria I i zrna je postalo zlasti z aneksijo in Hercegovine aktualno, ker no sedanje razmere v ne v zil rži ji ve. Žalostno j*-, da Nemci tega ne uvidijo, tem več da hočejo, da bo Ogrska Bosno in Hercegovino kar nase priklopila ter na ta način prevzela vodstvo cele naše balkanske politike. K u It ure I na, gospodarska in poli-tirna povzdiga slovanskih narodov avstrijskih, njih aotrauje-polltt*ne razmere, rešitev poljsko-rusinskega spora in pa jugoslovanskega vprašanja so sedaj tako velikanska važnosti /a atstrij. slov. rodoljuhe. da se govornik ne more za sedaj ogrevati z ix»k<» idejo m« -^la\ izma. H Dunaj* 16. oktobra. Ob A. popoldne se je nadaljevala dopoldne prek in*na -*eja delegacijrskega odtie-ka za zunanje zadeve i. je t rajal.t nekaj čez 7. uro zvečer. D- -ifjrat Nemei- (češki ^ m-ijahst demokrat pridružuj*- tir. Kiama- revemu nazoru, da |M»menja aneksija lfc»siie in Hercegovine kršenje 1»«--rolinske pogodi*«*. Minister zunanjih zatl. hoJkrentliai jt* |N»utiarjal in na ,.i ;mt*K- .i |H»t reltna. * potrelN* j«- avstrijska slada šele sama naredila z veleizdajniskimi proeesi in s ščuvanjein prebivalstva \ li«>^ni in Hereegov ini. Aneksija \U - lir* in H»"rt-«-*c<^** int* nt* t nI prav I ja n**v arnos^ti, ttžktn-e 1mm!«» \ n<» vslefl i:ejasnez?a položaja selt- nastopile. Govornik ostro napada t i rat le na , . : . • --sir. ter > iiiianj< > ni/, n.erje ineil Avstrijo in Nemčijo ter nettdkrito razuierje med " n Italijo, fiovori na t za neola v izem. ki je na merjen le napredku in le naprednim s!o\anskiiu t lt*m**ntom. Politiki, ki je v intert su |s>teritattiv. ki |»a nikakor ni v inOO-roon nanslt>v. tnlreka \ sako zaupanj**. IVl**irat dr. Leeher (\em««#-» pt» IHttrelMi dir-sle^lnt* trgovske politike napram Balkanu. Poljak .londrzeiovicz [ndemi/ira * o*oljsketra stališča proti drju. Kramaru. Nato govftri znova dr. Kramar, ki hrani svoje nazore, ter polemizira zlasti ostr proti izvajanjem mini-«-! ra Aehre ■ t hala. Nato , »vori št* nt -ki s<^-ijalni desno k rat Ronor, ki tn«i o-tro kritizira avst* s*kt» zunan r m d i t i kt» in I o uda rja potrebo il» mokratičnega dnha tndi zunanji politiki FViht- ija seja 1» dega^d jsk*»ir*i otl^-ka za unanje zadeve je danes v v* dt Ijo |Mi|sddtie oh i. Sklicanje državnega zbora, S.— Dunaj. lf>. oktobra. V nasprotju z vestmi, da se j** sk lira nje držnvnefra zlK»ra ttdgndilo d^» srede rio\ ♦riihra, se jr govorih* včeraj v parlamentu, tla bo državni zbor najbrž skliean na H. ali 9. novembra. Avstrijska kabinetna kriza. S.— I hi naj, 16. oktobra. Vesti o krizi v kabinetu ne utihnejo. Praška Pnion« javlja, rla je pred vsem finančnemu ministru Hilinskemn usoda že zapečatena. Rekonstrukeija kabineta je bajt* neizogibne in ministrski predsednik baron B i e n e r i h le še čaka na uspehe praških spravnih konferene, da izvede rekonstrukcijo kabineta, ki ho obsegala poleg finančnega ministrstva tndi ono j not lenega, notranjega, železniškega in ministrstvo za javna dela, — Tndi gali-ski namestnik dr. Bobrzvnski bo čez redavno časa odstopil in se imenuje na i»j^govo meato Zasleski. Zveza reskih poslaneev. S. Dunaj, 16. oktobra. Svaz reških |s>slanrr\ je skliea! svoje rla-i.e na 26. t. m. k plenarni seji na Dunaj. < ..i I iski dež I nI obor. li. Lvov, Iti. oktohra. v" v če raj-•siiji >eji gališkega dežt hn-ra zbora je stavil demokrat dr. Leo nujni pred log, «la naj volilni otls.k pt*roia lokom treh dni o d osed ni delov i: ju. Isti preti 11 »g je stavil t um i po-slanee Bataglia. ki je ostro napadu! konservat i vre zaradi njih reakeijti-narnt*ga sta!išea v aodevi volilne reforme. K debati je pripk!š«*uih 15 pr»-slanrev. V ponedeljek j< prihodnja -••ja. Dalmatinski deželni zb4*r. B. Zader, 16. oktobra. V vče-rajšni seji dalmatinskega dežeinega z'.ora j« bilo podanih več interpelacij, med temi tudi ena poslanca Vn-koviča, če je res, da finančno ministrstvo ne namerava v državni proračun za leto 1911. postaviti postojank, ki so določene za pospeševanje tujskega prometa v Dalmaciji. Poslanca tir. Dulebič in dr. Tumbič sta vložila nujni predlog o spremembi dalmatinskega deželnega volilnega reda. 1 voz argentinskega mesa. S. Dunaj, 16. oktobra. Vlada je dovolila za enkrat uvoz *^00 ton argentinskega mesa v Trst. ki pride tja decembra meseca. Več namreč za sedaj ne morejo radi pomanjkljivih priprav ladje »Austro-Američane« pripeljati. ( enstohovski roparji in tatovi. G.— Krakov, 16. oktobra. Poleg morilca in roparja in tatu je bil menih Maczoch — kakor poročajo nekateri listi tndi se ruski špijon, ki je bil s policijo v ozkih stikih. G. Krakov, 16. oktobra. Pav-lanski čenstohovski menihi ostanejo do konca preiskave v Censtohovi. Pozneje bodo premeščeni v Krakov ter nadomeščeni z novimi. G. IVnstohova, 16. oktobra. Prebivalstvo še vedno ne veruje, da so menihi izvršili v čenstohovskem samostanu ro|»e, tatvine in umore. Ko je nek kolporter prodajal knjižico, v kateri je cela afera natančno popisana, so ga ljudje skoraj do smrti pretepli. G.— Varšava, 16. oktobra. Cela četa lahkoTJvk je odšla iz Censtoho-ve ,ker nimajo več posla, odkar so menihi internirani. Dokazano je, da so te lahkoživ ke večinoma dobivale od čenstohovskih menihov najrazličnejše prispevke. Štrajk železničarjev na Francoskem. A.—Pariš, 16. oktobra. Vodilni listi zatrjujejo, da bo štrajk v par urah končan. Vladne odredbe so imele popoten uspeh in simpatije piebi-valotva niso bile na strani štrajknjo-čih železničarjev. Vlada zahteva, da gredo vsi stavkajoči žoaoanioarji na delt* ter bo še-le potem skušala po-sredovati med posameznimi železniškimi družbami in delavci ter 1k> od družb zahtevala, da vsaj deJonia v »t režejo željam delavstva. Voditelji gibanja bodo kaznovani. A. Pariz, 16. oktobra. Poroča se, da so voditelji štrajka že obupali nad uspehom. Razočaranje jih sedaj navaja k nasilnostim. V več predmestjih so zopet razdrli štrajkovci železniške tire. Pri Anzens so celo P«.ložili preti ravno prihajajoči brzo-vlak peklenski stroj, katerega je pa čuvaj še pravočasno zapazil in odstranil. A.— Pariz, !(;. cki dna. Na pred sednika braziljanske republipe Fonte ra je bil včeraj tu izvršen atentat. Streljalo ri-pravljeni s 1. januarjem 1911 zvišati železničarjem mezdo — kot minimalno mezdo določajo 5 frankov* na dan. B. — Pariz, 16. oktobra. Oblastva so prišla na sled obširni organizaciji, katere namen je bil v okolici Pariza razdreti vse železniške tire. kar bi imelo za mesto Pariz nepregledne posledice. Za voditelji te organizacije policija mrzlično poizveduje. Boje se jih kakor hudič križa. G.— Madrid, 16. oktobra. Španska vlada je prepovedala naselitev iz Portugalske izgnanih jezuitov. Tu felix Austria ... G.— Bruselj, 16. oktobra. V Belgijo je dosedaj pricapljalo 300 iz Portugalske izgnanih juzuitov. Del teh privandrancev se naseli tudi na Tirolskem. Srbski prestolonaslednik nevarno bolan. B.— Relgrad, 16. oktobra. Snoči je izdala vlada naslednji buletin-Prestolonaslednik Aleksander je bil čez dan miren. Zavžil je malo. Diagnoza je nedvomno dognala trebušni legar. V informiranih krogih se zatrjuje, da nad stanjem prestolonaslednika še ni obupa vat i. če ne nastanejo komplikacije. — Časopis »Politika« javlja, da med vojaštvom v Nišu že dalj časa razsaja legar. Navzlic nasvetu vojaških zdravnikov, da naj €e manevri nikar ne vrše, se manevri vendarleniso odpovedali. — Tudi prestolonaslednikov pobočnik je obolel na legar ju. »Štampam javlja, da je princ Juri tako prehlajen, da ne sme iz stanovanja. F.— Belgrad, 16. oktobra. Pozno zvečer se je poročalo, da je stanje prestolonaslednika Alesandra prav resno. Njegova konstitucija pa daje upanje, da težko bolezen vendarle premaga. Prebivalstvo sočuvstvuje z bolnikom. mM Klerikalci in belokranjska volitev. lim l m »I j se nliža lian volitve na Belokranjskem. tem bolj |H»tajajo nervozni klerikalci. Uvideli so, da se jim utajo tla pod nogami in da cisto gotovo pod lezejo naprednemu kandidatu, ako rabijo v voliiui borbi samo poštena sredst va. Ker je klerikalcem merodajno staro jezuitsko načelo, da namen posvečuje sreilstva. so sedaj posegli po svojih probatnih pomikih, k: -i « er ne mor«-jo imenovati pošteni in rastni, pač pa so uspešni, kakor so os imeli klerikalci priliko £e opetovano prepričati v praksi. Zato se na jutršnji gospodov dan v novomeškem, črnomaljskem in metliškem t»kraju v cerkvi ne bo slišali Wteda »ls»žja«. marveč odmevali bodo od sten božjih hramov hujskajoči politični govori, v katerih bodo politiku joči farizeji napretlnega kandidata Gangla slikali kot slu/abni ka lieleebuha stilnega ter rotiii vo-lilee. naj volijo s poštenega krščansko katoliškega moža hvgeua Jr.rca, češ tla bo sieer prišlo nad nje samo lnižje prokletstvo. V kolikor ne bodo izdale te huj-skajoče prtifN»vedi. pa naj store gnusni, proti naprednemu kandidatu Ga uglu naperjeni pamfleti, ki so jih klerikalci pravkar v ti*-*«- in t:*M»č ♦ ksemplarih vrgli med volilce. govorili že včeraj. Videli in čitali smo že mnogo volilnih letakov, toda tako podlih, tako nizkotnih in lažnjivih še ne. ka kor jih je sedaj izdala klerikalna stranka. Prokleto slabo morajo stati pri volitvah šanse za klerikalno ko. akt» mora v zadnjem hipu že |*» takšnem orožju. Stranka, ki je prepričana o moči ovojih idej. kakor to zatrjuje kle r i kal na stranka, ki je u ver jena o svoji dobri stvari, ta nikdar ne pooe-za p«» takih obupnih sredstvih. Zakaj taka sredstva so dvorezen nož. ki lahko ureze tudi tistega, ki ga rabi. Pregovor pravi: Kd*»r n«»*i meč. tudi i»ogine pod mečevo ostrino. Tudi klerikalcem se lahko tako zgodi. *«ko že ne takoj s*-d.»j. |»a v bliinM bo- • I -ČI10SI:. Vsaka kri Vila se maš*~-uje n» zemlji in tudi klerikalci ne bodo ušli maščevalni Ncmezi. Ogavni pamflet, ki so ga izdali klerikalci, da pred ljnd-fvont očrnijo in oblatijo naprednega kandidati trangla. se glasi v izvlečku tako-le: M«»ij** volivci! Liberalna stranka bi rada zanesla razpor tudi med Vas in je postavila za kandidata vršijo liberalnih učiteljev. Ti pa zahtevajo dvoje Prvič: da se prežene dnhovnika iz šole. Začenjajo Ze ~e*laj s tem. nW prepovedujejo otrokom krščanski pozdrav »Hvaljen bodi Jesna Kristus« in na Goriškem je tak liberalni vzgojitelj strgal dekleta sveUnjieo Marijine družbe in jo vrgel ob tla. Za tem ima slediti še svobodna loči lev ak«»tiske zveze in sežiganj mrliče \ Drugič je pa zahteval ta lihe ral?t učitelj in kandidat, naj se plačujejo ljudski učitelji kot državni uradniki in naj se povišajo v ta namen davki. Liberalci so pa bili tndi vselej stranka oderuhov in izdajalcev ljudskih koristi V deželnem zboru so liberalci nasprotovali vsem predlogam, ki so koristni kmetu. fte ▼ zadnji >en tega zasedanja deželnega zbora je glasoval liberalni kandidat za to, da *e naj zapro meje /;i izvoz naše živine in naj se dovoli uvoz tujega mesa. S. L. S. je dosegla pred treni leti zakon, tla s«, ima zgraditi lielo-kranjska železnica. !>a še ne teče, so ; oleg vlade sokrivi tudi naši liberal ci. ki so izdali ljudske koristi, ko si. rastopili naši poslanci proti vladi. Seveda se je v sled «si loč nega nastopa nns:h fMfrslancfv doseg bi, da so s*-izdelali načrti in da se začne na pomlad graditi železnica. Tako «*e glasi v glavnih {»otezah klerikalni letak. •• • nterualno natoleevanje. zlobno zavijanje dejstev, same naj i izkotnejše laži od kraja tlt» ktuiea! K mi -e ?«* Gaagfl Izrekel za t... «1111 vntki prezenti iz šole. kda i s, j«* zavzemal za ločitev zakona in /a sežiganje mrli ^ * Klerikalni on k- valei, odgovorite na to. Vemo, tla se boste potuhnili in molčali, ker i a vprašanje ne morete dati odgovo ra iz enostavnega v / r« »ka. ker i iangi ni nikdar rekel tistega, kar mu tiči tate. Da s\ natoleevanje podpro avi k zm». ttrehujem. Tako je in nič drugače! Takt» bo tudi ostalo, ako si Belo k ran je i izvolijo sedaj za t »osla ne i J a rea, ki ga jim priporoča tisti Saklje, ki je bil tri leta a jih poslance, a ni ves ta čas niti z mezincem gcail za njihove koristi! I parno in pričakujemo. da bo volilce v novomeškem, metliškem in črn.....aljskem okraju srečala pamet, si l»odo izbrali za |n»slanca moža, je njihove gore list, kri njihove tia ki krvi Engclhcrta Gangla. Detektivi v sepov sodi! Včeraj ,)e bila obravnava zaradi znanega izleta v Sofijo. Te obravnavi- s! sicer ni osebno udeležil ovadile I j baron Sehwarz. pač pa je [m »sla i k obravnavi dva *voja detektiva, ki s*a imela paziti na v I.ar se ho pri razpravi govorilo, človek že torej sedaj niti preti sodiščem ni varen pred detektivi. Skoda je. d • " * s * t u*»'d razpravo za? azili. t'a >•* nahajajo meti poslušal«-i vladni de tektivi. sieer bi bili vprašali iz nika. ak<» so uredniki t ml i pred sodiščem fHw| p«»lieijskim na d zo rs t vt>m. Menimo. da bi bil jioteni sodnik ukrenil potrehno. tla bi bili detektivi logi:« ili iz s« m'ne dvorane. StNlha načelne važnosti. \a drugem mestu r>oročamn. da je bil tslgovorni urednik našega list i ! a o\ * 11! 1 m i dež« In« ga : >re |se In i k:i barona Schvvarza obsojen v denarno globo 10 kron. ker je odšel na vs*»-sfovaiiski kongres v Sofijo, ne da bi svoj otlhodl naznanil oblasti. Ta ob-H»a je načelne važnosti. Sodba temelji na zastarelem tiskovnem zakotni iz 1 lsf>2. Izvzemši enega slučaja, ko je 1. 1863. odšel urednik \ Fr. Presne« v Carigrad, ne da bi javil svoj odhod oblasti, se določba te-ga zakotih. magari tndi v inozemstvo, ne da bi med tem odložil odgovornega uredništva. Moralo je 11 »rej poteči nol stoletja, da je tr> zastarelo določbo iztaknil veleučeni ) aron Schvvarz? Slav;, mil. toda srutMlnika t>u ni iznašel. Sodnik je obtoženca sicer obsodil, toda stvar s tem še ni končana, ker bomo vso zadevo radi njenega principijalnega pomena tirali do zadnje instance! Od kod je dobil pastor Hegemann denar ? Znano je, da je ljubljanski pastor dr. Hegemann posodil grofiču (ividonu Auerspergu, ki je šel iskat »dolarske princese« v Ameriko, okroglo 50.000 K. Ko se je to izvedelo, je vsakdo spraševal,od kod pa ima pastor toliko denarji, da lahko izpo-sojuje takšne ogromne svote? Ljudje so različno ugibali. Ta je bil tega mnenja, drugi pa drugega, pravega pa ni zadel nemara nobeden. Dotični denar je dal Hegeniannu na razpolago njegov tast. ki je baje premožen bankir. Preselitev. Kakor nam poročajo, se namerava g. tir. Ivan Dražen v kratkem stalno preseliti v Gradec. Z ozirom na to je baje že opustil izvrševanje svoje zdravniške prakse v Ljubljani. O revežu, ki je zapustil 45.700 kron. O Frolovem Francetu«, ki je zapustil 45.700 K. smo pisali že ve > iaj. Pisal se je za Krištofa, doma pa je hil na Grosupljem. Mož pa ni umrl v bolnici, kakor smo včeraj zuliele-zili. marveč v hiralnici. Kakor smo ee informirali, je Krištof res zapustil vae svoje premoženje za dobrodelne namene, vendar pa škof ne dobi niti za-se niti za svoje zavode nobenega vinarja. Pokojnik je namreč napravil neke vrste ustanovo, katere obresti se hodo nekaj let uporabljale za maše. jiotem pa za občinske reveže na Grtisupljeni. Pravijo, tla mož ni bil t*>x»olnoma pri zdravi pameti. V koliko je to res. to dognati bo naloga so-dišča. ako bodo sorodniki mor-na oporoko izpodbijali. Klerikalno obrekovanje pred sodiščem. Včeraj se je vršila pri okraj, sodišču v Gorici kazenska razprava proti klerikalnemu listu „Gorica** vsled tožbe dr. Gregorina radi razžaljenja časti. „Gorica*4 je svojedobno očitala dr. Gregorinu, da je zakrivil svoječasni razpust goriškega deželnega zbora in je s tem provzročil volilcern velike stroške. Nadalje je očitala „Gorica'" dr. Gregorinu, da se ves dobiček ,.Edinosti" steka v njegnv žep. Dr. Grego-rin je kot stranka zaslišan izpovedal, da vodi upravo „Edinosti" že 17 let brezplačno, da je vrhu tega tekom te dobe založil za list naravnost ogromno vsoto v znesku 35.000 K, kar mu list še danes dolguje. Toženi urednik „Gorice4*, Anton Bavčar, je trdil, da dotičnih inkriminiranih stvari ni čital, sicer pa da ne vidi v njih nič razžalji-vega. Sodnik Covacig je spoznal obtoženca krivega prestopka žaljenja časti, oziroma zanemarjenja pažnje ter ga obsodil na globo 50 K, oziroma na pet dni zapora. LISTEK. Vaški semenj. Spisala Mara Tavčar V predvečer s«, prišli semnarji. Postavljali so lope in stojnice, razsajali in razgrajali, razbijali in kričali; vaška dečad je pasla radoved-iio«st in se veselila novih pipce v, tro* U nt. konjičkov, punčk in pisanega ta. Ko pa je priplavala luna na jasni nebesni obok« je bilo na vasi že vse mirno, le sem in tja so zalajali vaški psi z vso močjo neskončnega srda nad pasjim k on t u mačem, da so prestrašeno utihnile vse žabe in žabice, reg-e in urhi. pojoč visoko pesem ob divnih vaških mlakah. Ob zori pa, ko zapeli petelini in zaveli sveži dihi vsepovsod, vno-naokoli, se je naslajala vaška klepetulja Ušperna s čudovito sladkimi mislimi, češ. semenj je, leetar razpostavijo svojo robo, oh, in tiste velike srčke z ogledalcem na sredi in z dvema list kama ob strani. Oh. tako src«, da bi imela v skrinji. Misli zaljubljene Pšprne so plavale k sosedovemu Mihi, da bi se mn osvetlila volja in pamet, da bi ji kupil srce z ogledalcem in z dvema list kama, verzi pa Petelini vzd igo v al o in na zaplotnišk tali in hvalil tla bi bili sama ljubezen. Oh, Miha, M i v M Je k. je vztlil la bujna 1 šprna. . peli, solnee se je razlivalo tople žarke vas, semnarji so kri blago, vaški otroci so ti »hi n pis ili. kakor >> birmova nju. konjički in punčke iz lecta pa so izgubljali prvotno obliko po*! drobnimi zobki. -Išprna, Pš — pm — caaaa, ali me res ne hIišiš.' se je oglašal hreščeč irlas stare gospodinje. »Tok fiojdi no že doli iz kamre, ali ne voš, da je semenj. I Ti — pr — naaa!« I"šprna je stopila po stopnjicah. »Eh, za Is »z jo voljo, saj ne gori voda, pa tako vpitje in klicanje.« »Klicanje in vpitje, ja, na semenj je treba, na semenj, zadnja bos, loncev in latvie ni, vse je pobito, pa še zadnja bc»š, ko se tako počasi komo taš. Dobila boi same izbirke, vos počeno in okrašeno. Rute mi je treba, rute, vae ta boljši bodo pobralo, vse. tok žuri se. zori, stojiš kot lipov les. Janez je krave gnal, pastir pa koštrune. Tok gani ta, gani!« I*šprna se je ganila. Zavihala je rokave ošpetlja, da so as pokazale debele, zagorelo roko, podvezala jo krilo in stopila v kuhinjo, hotee oblo- »Sem že jaz nesla v svinjak!« lit »m pa živino opravila in pomol/la!« Kaj 1h»š pomolzla. menda bika, kajne, saj sem ti povedala, da je Janez krave gnal, pastir pa koštrune. Opravi se, opravi. V peči imaš žgance in zelje, jej, iiotem pa hitro na semenj!« Dekla je odstavila pečni pokrov, vzela iz peči skledo z žganei in lonček z zeljem in šla v hišo. »Brr! Ocvirke si privoščijo drugi, za deklo je žgančevka dobra. Babajo se, da vdinjajo veliko deklo, hm, ja, za žgance in zelje. Povsod imajo za zajtrk mlečno kavo, a pri nas, na /abertovini, so taki stiskalci. da se vragu studi. Ne bom jedla ne, pa ne bom. Kdor je ocvirke pojedel, naj še ostanke!« V kuhinji je postavila skledo in lonček na mizo. Gospodinja je opazila jezne oči velike dekle in rekla: »No, ali se ti ne ljubil Kajne, mesene klobase ne bi postavila nazaj!« »Veste, mati, povsod je drugače kot pri nas. Mlečno kavo imajo in bel kruh, pri nas pa otepljemo to, kar drugi nikdar. Sicer pa mi dajte nekaj mojega denarja, da si na semnju kaj kupim 1« »Veš, Ušprna, vdinjali smo te za petdeset goldinarjev, za par čižmov, pet rut in štiri predpasnike, za mleč- no kavo in bel kruh se nismo zmenili. Bodoči teden je sv. Miha, pa pojdi. Polovico denarja ti bom dala takoj, polovico Janez, ko pride iz semnja. Sedaj se ženi Vrbanov Tone, pa se z mlado zmeni, da te vzame!« Gospodinja je dala denar na mizo, dekla ^ra je preštela in odšla, da se opravi. Ko se je opravljala je mislila na Miho in kovala naklepe, kako očrni med vašeankami Manico, ki mu jo snubijo. Miha je bil tačas pri Vrba-novih, ker ga je naprosil ženin Tone za pričo. »Veš, Miha, kar danes bomo napravili. Ne maram, da bi ljudje zijala prodajali v cerkvi. Danes bodo ravno na semnju, mi bomo stopili v cerkev in poročili nas bodo gospod iz Dola. Cerkovniku sem že naročil. Nevesta pride takoj, ona je zadovoljna, da tiho napravimo. Kosilo bo po semnju doma, svatov ne bo, čemu tisto potrato in rajanje dva dni in dve noči!« »Prav, Tone, ali ljudje bodo je-zikali. Saj ves, kako je pri nas!« »Ljudska govorica me nič nebriga. Ti veš, kako je v Ameriki. Kar po domače, in res je najbolje!« Nevesta Ančka ae je prismejala v hišo. (Dalja prlaodajlč.) »Kranjska »parkaxa« ia nemški trgovci. »Kranjska šparkasa« je postala v zadnjem času štedljiva in je neko liko zadnmila ■vaj mošaieek. Tmdk proti nemškim triro\ ceru m ver tak » k u lan t na, kakor je lola. Zahteva namreč vsa mogoča jamstva, da ne ti trgovci s*iiaj ž** raje « >.r;i.\ij.. na slovenske zavotle. Radikalni nemški krogi so zaradi tega p »panja Kranjske šparka^- nevoljni, češ, da ho > šparkasa« zakrivila, če se bodo v flogledneiu času |K>lazoiua poslovenili vsi nemški trgovci. Nadalje pravijo ti krogi: Ako more »šparka sa« klerikalcem metati v malho sto t ^.«'•••. hi lahko tudi proti našim nemškim ljudem |*»M<»|»ala bolj ku-lantnn. Radovedni smo. kako se bo poravnal ta sfNir med kazittoti. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišee ljubljansko. Sifija pred s« nI išče m. Včeraj popoldne se je končala dvakrat preložena obravnava proti odgovornemu uredniku našega lista, g. R. Pustoslemikn, češ. da je zapustil 4. julija Ljubljano in odpotoval nekam v »Sifijo*» bile vse t«» priče odveč, kajti g. Pustosiemšek je izjavil, da vsebina ovadbe sicer ne odir»-\arja resnici, da pa je res, da je bil od 1. do 13. julija iz Ljubljane odsoten in tla je bil tisti čas ns v SofijL dar se ne čuti krivega. Kajti po prepričanju uglednih jurist o v in časnikarjev ni treba obla.«t vu naznanjati izpremeinbe bivališča (in le za to se je v tem slučaju šlo». temveč samo izprernembo stanovališča, Po-W»g tega je bil pa tudi od 1. do 14. julija na ti«.pu«tu in ga ni vezala že s ozironi na t«» nt »bena dolžnost. «ia bi vladi kaj naznanjal. Na opazko sodnikovo, tla bi bil vse to g. Pustoslem-šek izjavil že ko j pri prvi obravnavi in l»i ne bilo treba stvari dvakrat prelagati, p«»udarja ta, da ni njegova dolžnost skrbeti za točnost ovadbe; za to naj se briga tisti, ki Je -»vadbo sestavil. Predlaga, naj «e zaslišijo: urednik ^>Xeues Wiener Taghlatta«. S i n g e r. na Dunaju, urednik »Xar. Listov-. Holeček, v Pragi ha urednik »Dzennika PoNkega-'. Bara n s k i, v Lvovu o tem, da se tozadevna določlia tiskovnega zak ma iz leta 1862. nikjer ne prakticira. Sodišee je te t]t»|očbe oprijelo le enkrat, iu sicer proti uredniku »Xeue Preie Preme«, ki je odš*d v Carigrad. To se je zgodil o leta l^fft. Po preteku pol stoletja se je državna oblast spet oprijela one točke zastarelega tiskovnega zakona, koje odgovorni urednik i Sh»venskega Naroda« odšel za par dni na Balkan. — Sodnik razglasi sklep, da je g. Postoslenišek kriv in ba! :. na 10 K globe lio d Pustoslemšek prijavi vzklic zaradi krivdoreka, zastopnik državnega pravdništva pa zaradi prenizke kazni. Takoj na to se je vršila tu obravnava proti odgovornemu uredniku » Jutra«, g. M. Plutu, zaradi istega prestopka. G. Plut j** priznal, da je bil iz Ljubljane odsoten ral 4. do 16. julija. Zagovarja se kakor g. Pustoslemšek. Sodnik je tu di g. Pluta obsodil na 10 K globe. *p. Plut je prijavil vzklic zaradi krivdoreka, zastopnik dri. pravdništva pa zaradi prenizko odmerjene kazni. Napadeni urednik. Svoj ča* je veliko prahu po Ljubljani vzdigni! napad ~ C n ionskih* natakarjev na ure« I'tika gf. Pirea. fi. Pire je namreč v »Jutro«, kjer je bil takrat uslušhen krat prav vehementno napadal hotel »Union«, hotelske natakarje in ravnatelja »Iniona« Brae-iem. Dne 19. maja zvečer so ga pred »Unh> nomc na cesti napatili štirje natakarji in so ga pretepli da je par dni ležal. Trije od napadalcev, namreč Oe-»olf, Kriechhoum in Zeueh ao meti tem zapustili Ljubljano in jih ni bilo - e izslediti. Proti četrtemu, Filipu Zoreu pa se je vršila včeraj pred < kr st hI iščem t»bravnava zaradi pre-»topka lahke telesne pošktK)l>e; ob-eiiem t*» je vršila obravrava tudi I r.»ti l»i\Š4inu ravnatel)u Iniona« Braciču, ki je kakor so priče izpovedale — natakarje nagovoril, da so Pirca napadli Sodnik je obsodil Zoren na3 dni zapora, Braći ca pa na 30 k rim globe Tudi imata Pireu povrniti za zdravljenje 50 K in za bolečine KM) K NajnovejSc vesti. Po portugalski revolacljl. O. I strnit »a, lt'» oktobra. Z ozi-itmi na razne vesti, ki s«» vedele pove dati, tla 1n» angleška v tada skoraj priznala |»ortugaIsk<» republiko, se na angleškem vladnem i netit u p« • udarja, da bo ofuijalno priznanje t •* »rlugalske republike z angleške strani tvorilo se h« tedaj predmet po svetovanja v augh*skih vla«inih kro irih. katlar ImnI«. razmere na Portu žalskem |M»p<»lnoma urejene in raz histrene \t držav i« Moiiat-«*. B. \l«»nte Carh», 1t'». t»ktt»hra. Motiakovski knez j** obljubil občin 111 u svetu mesta Motite Carlo koli st lsf it liei j«> Prept»v edana proslava Kerrerjevc obletnice. ("i. Praga, 16. oktobra. Policija je prepovedala za danes tukaj napo v eda no zborovanje v proslavo obiot-nice 1 n Ferrerjeve smrti. kt»lera. It. IVtrograd, lf». oktobra. \" zadnjih 24 urah je zbob lo v IVtro--ratlu za kolen* 12 oseb in 4 st> »mir le. V celem mestu je sedaj kolera-Indnikov. B. Budimpešta, lt» oktt»bra. Na (Ogrskem je zbolelo za ktdero vne-::n sk ipaj 30 oseb, ** pa umrlo. B. Rim, ltf. oktobra. V zadnjih 24 urah je zbolelo v Neapolju za ko-lero -eb in 4 s , umrle. V provinci Nea|>olj je obt»l»dti za kolelo 14 oseb, v A puli ji pa2. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pu«to*lernšck. ŽHm mmmm v aH«imp«t«i. Dac 15. oktobra 1910. Tor osi Plenica za oktober 1910 Plemen za april 1911 . . Rž za oktober 1910 Koruza za maj 1911 • • 1910. . Eff o n 11 5 vi S je. za 50 kg 10 47 za 90 kg 10-45 za 50 kg 786 za 50 kg 5 50 za 50 kg 8 — Loterijske Številke. Dvignjene v soboto, 15 oktobra 1910 t 35, 33, 6, 3, 60 j 5, 2, 58, 89, 47. Anton Šare mm. Hmm *» »• s. nua (atsprati fUfii priti) 182 najcenejši nakup oprem za neveste. Lizbona in bivši 3476 kralj Honuel se bode predstavljalo #4 18. t. m%m izven sporeda v Borzna porodila. Dunaj, 15. oktobra. Na borzi se je danes govorilo, da stoji bančno \T>raaanje meti obema državama ugodno. Iz inozemstva so prihajala ugodna poročila. Ni čuda. <1h je bilo splošno razpoloženje prav prijazno. Akcije paroplovbne družbe, Llovdo-ve akcije, tobačne akcije, montanske r»— 773 — #478 11-48 117-77» mMiNini M. Več hiš ki se dobro obrestuicr, se pod prav ugodnimi pogoji proda. Natančna pojasnila se dobe na Vodovodni cesti št. 26. 193 Z lepo prostoru pripravna za delavnice ali skladišča M 8 L ■•▼OnlhrMi •dinsta. P01 zve se pn hilncm gospodarju HM stan mmm m. \ ^ I annnir Ari optik ii uvBjflL jm Dragotin Jarman ^j- Ljubljana, Šelenbnrjjova ulica St. 1. Ceaiki • koledarje« zzstoij ii postme prosu. 1045 Pozor! Kdor želi imeti dobro aro, naj zahtevi z znamko ker te ure so najbolj trpežne in ■ W natančne, dobe se Fr. Čudnu urarju In trgovcu v Ljubljani. Delničar in zastopnik švicarskih tovarn ..Union** v Bieln in Genovi. Uhani, pratani, bril j an ti. Svetovno mano najfinejže blago po najnižjih conah. 189 licem Samo kratek čas i Poprej predno oddam odjemalcem na debelo iz posebnega oddelka en bloc veliko število jopic, paletotov, raglanov in kimona mantil za dame v vrednosti od 40 K do 60 K poprečno za K 8'—, opozarjam svoje cenjene odjemalke na to ugodno priliko za vreden nakup. 0. Bernotosiič Englesko skladišče oblek Ljubljana, Mestni trg 5. 202 Denarji in svetinje zlate, srebrne, brončeve starine, posamezne dobre k se in najdenine se po najviše mogočih cenah kupijo za gotovino; tudi pismene ponudbe se rešijo takoj Prevzetje •\ zrrodaj Izdajanje bogat h katalogov o zalogi Bratje Egger. zapriseženi izvedenci c. in kr. naj?, dvornega maršalskega nrada in c. kr. trgovskega sodišča na Dunaju. L okr. Opernring 7, mezzanin. 178 min sobo Povpraša naj se v upravmAtvu »Slov. Naroda«. 205 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prehridko vest, da je na2 preljubi soprog in brat, gospod VHjem Fric gostilničar v Zaticni danes ob poln 4 zjutraj, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 65. leta starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bo v ponedeljek, dne 17. oktobra t L ob 10 uri dopoldne. Sv. mate zadušnice se bodo daroval« v več cerkvah. Priporočamo ga v prijazen spomin m molitev. V Zaricni, 15- oktobra 1910. 30% ta [tnjeni brata priporočamo najtopleje znano tkalnico za pisano in platneno blago Bratje Krejcar, Dobruška, številka 9213, Češko Predno sploh kaj naroČite zahtevajte bogate zbirke imenovane firme, ki se Vam dopošljejo zastonj in poštnine prosto. Vsakdo se prepričaj in poizkusi. M|n nai knplan dobro «ro? Težko je med mnogimi inserati ki vsi svoje ure hvalijo kot najboljše, izbrati pravega. Priporočat^ je cenj. bralcem, naj si naroče brezplačni cenovnik svetovno znane in poštene f.rme Maks Bohnel, Dunaj IV., JVlarga-retenstr. 27 68. Zadostuje dopisnica z natančnim naslovom zgorajšnje firme. Naznanilo. Svojim cenj. odjemalcem si dovoljujem naznaniti, da sem odšel za kratko dobo k vojakom. Za časa moje odsotnosti bo vodil mojo obrt moj brat Ljudevit Parkelj seveda na moje ime in račun. Veleč. gg. hišne posestnike, kjer imam svoje reklamne deske, prosim, da mi ohranijo svojo naklonjenost tudi vnaprej. Istotako se priporočam cenj. naročnikom za nadaljno naklonjenost in prosim, da se obračajo na mojega brata, ki je pooblaščen prejemati in izvrSe-3421 v**i naročila. Z odlični spoštovanjem FM AMO PARKELJ k na »v. n> 4709 4 48 Proda kmetija Za 4«900 kr#a« — Naslov se izve ▼ upravni*tvu »Slov Naroda«. 200 Edina slovenska kisla voda je po zdravniških strokovnjakih priznana med najbol >:rni planinskimi kislimi vedami, je izborno zdravilo za katare v grlu, pliućih, želodcu in ćrete-ib, ara želodčni krc\ zaprtje, bolezni v ledvicah .n mehurju trr pospe *uje tek in prebavo Tolstovrska slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča namizna kisla voda Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higi emcni razstavi na Dunaju 1899 3288 Naroča «e pri oskrbnistvn Toiato-vrikc sUtinet Onštanj Kor. sko| kjer se dobe tudi cmki :n prospekti. Del č»i Perilo lMite pi* cenovnik o moškem damskem m otr '^kcin pt* nlu, preprogah in po vzor* e tkanega Naga na tkalnici* in tvornico perila OSVALD LELLEK SSnSPM B*kn< (Ć«4ko). Cenovnik dobite z obratno poito zastonj. Slovenci ! Svoji k svojim ' Zahtevajte povsod le Tolstovr-ko slatino ' Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino si ^vensko kislo vodo. Najnovejši največji uspeh! Zajamčeno tti na uro posname Ma\farthov separator za mleko 55 i JMabolo' u m hm us i. ftajo&trcjse pasneaunje. — Najlažji tek. — Najpreprostejša kaa:»tr akcija. Obrnite >e na PIL HfFUl 1 tt tomu ptfpsthfcii stripi. Bttiaj. Takontnssc H. 71. Prepraaaj*'« ia aftvti prati *iM»kr*a raftali* d« *r«m»*»i Rcflektaati dot>c »epara-aar aa poizkašja. ivdi ura 8 32 PCilkiiSBJC' Budilke . in: !i. inantosr. 27 60. ia/tr Mj vcHki craS čez *aat taa—i. katerega 1^1 I8S1 G.TophGm&Co. družba z oniej. zavezo tvornica za stroje in železolivnica Dunaj X i, Gudrunstr. 159 grade za specialiteto: polne jarme vseh vrst za oame in vodne iage. vse stroje ara obdelovanje lesa I Krožne žage, trakovne žage stroje za oblanje. stre je za skob-ijenje < Fra^maschiae), stroje za luSćen je fumiria, stroje za upognjeno pohištvo, stro • -i n »tiar j-**, transmisije Kupujte tečemo Izdajo » Iz konkurzneio sklada 1000 kom p velikih rjuh iz samostanskega platna, regularna cena K 2*90, sedaj K 1.90, dalje 870 volnatih posteljnih odej, prav gorkih, regul cena K 490, sedaj K 2'70« 675 m rumbur-škega platna, 82 cm sir , regul. cena 9.5 h, sedaj SS lt9 960 stepanih odej (koltrov) z belo ali barvast«* potlvkko, prej K 7 50, sedaj ■ a*Mv 4« k h i parov molkih nogavic .Lama*, prej 90 1 , sedaj SS h, 960 m tirolskega dam-skega lodna, regul cena K 290, sedaj K 1-50. JCauJhaiis zur Sndbahn gradeč, ^nnenstr. 68|5. Neugajaj»»će se vzame nazaj, zamenja ali denar povrne. Čez 20 K poštnine prosto. Varstvena znamka: Sidro- tiniraent. Capsici comp. Nadomestilo za PI-EIlIf 1 s sita priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prenlajenju itd. po 80 h, K 1 40 in 2 — se dobiva v vseh lekarnah Pri n.°kupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jem jejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko „sidrom**, potem je vsakdo prepričan, da je dobil or ginalni izdelek. Dr. Richterjeva lekarna pri „Ziatem levu" i Pragi, Eliščina č. 5 nova. i«2 Najfinejši, zajamčeno naravavnopristni 195 cvetlični iztočen! med v posodicah po 5 kg dobavlja pc K 7*—, denar naprej ali po povzetju Sin. follak l Rosler, Jfovi sad (Ujvtdek) 3'žno Ogrsko. Pomada Zajamčeno neškodljivo varovano. "dhkotana v Pari z o 1901 z zlata svetlijo, častno điptaaaa ia čast. križceai. Maribor, Goethejev« ulic« 2 t. Karočila si«Bo preci povzetji a. tesar na?*e i fsaoaa a ta k j-sa. 3 imću II-- ia I ISO Odlikovana ? Parizn 1909 z zlato svetinjo, častno diplomo in čast. križcem. 180 BIL Kristofič-Bučar Start trg si. 2S, LJablJaBa, nasproti Zadnja moda zgornja BLUZE spodnja KRILA FINE KOSTIME — NOČNE HAUE VRHNE JOPE PLAŠČI PELERINE OBLEKICE ri in fazoni, tnali po meri. ■ajfiftejse in kompletne PLAŠČKI In krstna oprava. PELERINCE f \ Perilo, predpasniki, moderci, otroški klobučki, kapice Ia sraka a klafjo ta solidni* lavi pa najnižji ceni. ~^pa aa IsMro tadl po poML Leta 1873. ustanovljena delniška družba Kranjska stavblnska dražba v L|nbl|ani Starbeoo podJataUtro; gtavbaaa tal Haa dala; Telefon štev. IS. 8 Sira|aaiaal 0» ratOBa M v Plavil Ia v Opatiji. 163 Telefon stev. ta. Član dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Sprejenu vse v špedicijo spadajoče prevoznioe iz vseb in v tsc kraje, po lajaižjin tari tli. — Prevaža pohištvo f naris patentovanib pohimenih fozea aa ?se kraje, tadi ? iaozearstro. Spedicijsko podjetje Inidini lanlDni Sprejema n aAmgo razao Mago. po-hiStrt itd. Krasu, sata is tista skla-atta M aa razpolago. — Nabiralni pnact Daaaj-giMjua ia okretao zastopaa r vseh fc^ife atestih. Moj zastopaik aa Daaaja Je Bari Lasri, špediter. Daaaj I., Sctalbol stev. 6. 33