Spisi, dopisi in darovi se pošiljajo: Uredništvu »Bogo Iju ba" v Zapogah, P. Smlednik, (Kraaj.) Naročnina in inserati pa: Upravništvu »Bogoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2.
Vsebina XIX. zvezka:
Stran
Ljudje božji poiasi! ..............289
Jesenski odmevi.................292
Ura, moliti in častiti Jezusa v presv. Rešnjem Telesu . . . 293 Goriški knezonadškof in metropolit ilirski monsignor Andrej
Jordan — umrl ..............296
Ali že imate? — Zakaj pa ne ? — Pa kaj pa ?.....297
Sveta Terezija.................298
Zmagonosno petje................298
Pasje vijolice ali napačna pobožnost.........299
Razgled po katoliškem svetu............299
Cerkveni razgled po domovini . . ,........301
Zahvale za uslišano molitev............304

Prihodnja številka izide v četrtek, 26. oktobra.

Hh •f
Podpisana uljudno naznanja preč. duhovščini, da je otvorila t
^ na Mestnem trsu štev. 7 v Ljubljani T
zalogo umetnih cvetlic	4.
ter se priporoča v naročevanje cerkvenih šopkov, dekoracijskih t vencev in cvetlic, dalje vencev za gg. novomašnike, nagrobnih ^* vencev in trakov itd. po najnižjih cenah. 1719B 15 *T* 4*	Postrežba tečna In poštena I
Najodličnejšim spoštovanjem Antonija Mildner.
++++++
Ljudje božji, počasi!
02izseljevanju_v Ameriko z verskega stališča.
Predgovor urednikov: Če sem enkrat letos na začetku leta rekel, da mi je žal ne zaradi sebe ampak zaradi dobre stvari same, da nima „Bogoljub" še veliko več naročnikov, mislil sem zlasti na spis, katerega pričenjamo danes objavljati. Želel bi, da bi tole brali taki, katerih se tiče. In takih, koliko jih je! Saj po nekaterih farah skoro ni več hiše, iz katere bi ne bil nobeden v Ameriki. Če je kako vprašanje pri nas „aktualno", če je na kaj treba paziti in pozornost obračati, je poleg nezmernega pijančevanja — izseljevanje v Ameriko. Tudi to je neke vrste pijanost. Naši ljudje so pijani od Amerike: Amerika jim hodi po glavi-in sama Amerika. Iz kakšnih vzrokov, to bo povedal ta-le naš spis. Kdo, vprašam, gre tja, da bi se ložje zveličal? To še nikomur na um ne pride, vsak gre le za posvetno srečo, pa marsikdo je ne najde, — koliko pa jih je, ki pri tem zapravijo večno! Amerika je velikanska izguba za katoliško Cerkev. To bomo s številkami dokazali. Zato je treba tudi v tej zadevi treznost vpeljati.
A kaj, če bodo brali ta le spis sam6 naročniki .Bogoljuba"! Od teh jih menda pač ne misli veliko v Ameriko iti. Da bi ta spis kaj koristil, treba, da bi ga brali ali slišali tudi taki, ki »Bogoljuba" redno ne ber6. Ta resnobni in modri klic k treznosti, ki ga je zapisal gospod, ki ima, kakor mi pravi, veliko z »Amerikanci" opraviti, bi zaslužila, da
se ljudem d£ brati ali se jim prebere. Ko bi ga bil urednik sam napisal, bi si ga ne upal priporočati. Ker ga je pa pisala druga roka, ga z lahkim srcem priporočamo, ker to zasluži.
Nedavno je poslanec Šuklje v državnem zboru pozival državo, naj kaj stori zoper izseljevanje s tem, da jim bo doma odprla zaslužek. To je že potrebno; ravno tako potrebno pa je, da bi zavladal med nami zopet pravi Kristusov duh: duh treznosti, zadovoljnosti in zatajevanja. Prej ne bo bolje. Tudi tu velja: vse prenoviti v Kristusu!
Pa pustimo besedo našemu sotrudniku!
Pravljica pripoveduje, da mora deseti brat zapustiti svoj dom in svoje stariše in se klatiti po svetu, brez obstanka, brez doma, brez sorodnikov, kot zgubljena ovca! Ubogi deseti brat! Kako žalostna'usoda! Ljubeča mati mu s solzami reže kruh, ker se vselej spomni, da bo moral ta otrok v kratkem živeti kot izgnanec med tujimi ljudmi, daleč od ljubečega maternega srca.
K sreči je to le pravljica, ki nam pa jasno priča, kako so naši predniki ljubili svoj dom. To potrjujejo tudi pregovori: „Ljubo doma, kdor ga ima«. „Dober je domek, če ga je le za bobek". — Kako se časi spreminjajo! Nek-

daj so imeli za nesrečo, če je človek moral po svetu, danes pa komaj čakajo, da bi otresli raz čevljev domači prah, četudi pri tem vtonejo v tujem blatu. Zgodba od izgubljenega sina vam je znana. Šel je v daljno deželo in užival zlato prostost, a postal je suženj svojih strasti in svinjski pastir. Tudi njegova mati je gotovo jokala, ako je bila še živa. Dandanes pa taki izgubljeni sinovi niso več tako redki, ki gredo v daljai svet iz lahkomišljenosti, recimo v Ameriko ali drugam. Nikakor ne trdim, da bi bi bili vsi izselniki izgubljeni sinovi in hčere, ali mnogo jih je med njimi! Z žalostjo gleda za njimi skrbna in ljubeča mati, sv. katoliška cerkev. Izseljevanje je postalo med našim narodom prava kužna bolezen. Vse sili v Ameriko. Nekdaj so tekle solze v potokih, ko se je hči možila v sosednjo vas, ker sta se morali ločiti mati in hči. Zdaj se ločite mati in hči m'rno, brez solza, dasi se na tem svetu skoro gotovo ne bosta več videli. Saj mati trdno veruje, da gre hči v obljubljeno deželo, in katera mati bi ne privoščila sreče svoji hčeri?
V Ameriko silijo že nedorasli otroci; v marsikateri hiši nestrpno pričakujejo tistega trenotka, ko bodo z dovoljenjem stari š e v smeli v Ameriko! Prileten mož vpraša 141etno deklico : „No kaj se pa tako grdo držiš?" — „Ker mi ne puste v Ameriko", je bil odgovor." — Marsikje bi. se smelo nad šolskimi vrati zapisati: „Pripravljavnica za Ameriko."
Kedor pazno opazuje izseljevalno strast, mora priznati, da je tu marsikaj nerednega, da je to v pravem pomenu ljudska bolezen. Bolezen ni nič manj nevarna, čeprav je bolnik ne spozna ali si celo domišljuje, da je zdrav. Če reka prestopa struge, treba jo je vrediti. Namen temu članku je, pokazati nekatere žalostne strani izseljevanja v Ameriko, da bi tako tudi »Bogoljub" po svoje pripomogel, da bi se zaslepljenost jela umikati boljšemu spoznanju.
Nočem danes dokazovati, da Amerika ni dežela, po kateri se cedi med in mleko, ali, da ni vse zlato kar se sveti, ne mučiti »Bogoljubovih" bravcev s premišljevanjem, koliko koristi ima od izseljevanja kmetijstvo, koliko sreče in zadovoljnosti je prišlo iz Amerike.
Važnejši kot vse to je za katoliškega kristjana dušna verska stran. Ker ima pa človek dušo in telo, in sta oba v zvezi, ne morem popolnoma prezreti gmotne stvari.
Če je korenina zdrava, je zdravo tudi drevo. Izseljevanje v Ameriko ima tudi svoje vzroke, ki morda segajo par rodov nazaj. Ko človek vidi te trume mladih ljudi zapuščati svoje stariše v dobi, ko so še tako krvavo potrebni varstva, vodstva in nadzorstva, in iti na lov na „opotečo srečo", se nehotč vpraša : „Kdo je grešil, ali starši ali otroci, da domovina nima več prostora za svoje sinove?" Prihajajo mi na misel kot odgovor besede preroka Jeremija: „Naši očetje so grešili, in ni jih več; mi pa njih pregrehe nosimo." (Ž. p. 5, 7.) Koliko se je samo na Kranjskem grešilo s slabim gospodarstvom, zapravljivostjo, pijanostjo! Zemljiščem so se brez vsega premisleka nakladala neznosna bremena — mnogi kmet je delal po načelu: kamor je šlo tele, naj gre še krava!
Vzrok slabega gospodarstva je uživanja-željnost, potratljivost itd., odtod pa izhaja revščina. „Kdor pojedine ljubi, bo ubožal", »kdor vino in mastnino rad ima, ne bo obogatel. (Preg. 21, 17.) Priznajmo, da jih mnogo žene revščina, a bilo bi lahko drugače. Slavni Amerikanec Binjamin Franklin je trdil: »Kdor vam pravi, da morete drugače obogateti, nego s pridnostjo in varčnostjo mu recite: slepar!"
Nikar si pa ne prikrivajmo, da jih mnogo žene ono trojno poželjenje: mesa, oči in napuh.
Dobro hočejo jesti in piti. Kdo jim tega ne privošči? Toda tu notri tiči velik kos nehvaležnosti do domovine. Glejte te junaške postave, te krepke moči! Sama moč jih je, samo življenje jih je! Domovina jih je živila in zredila zdrave in močne, in zdaj ji očitajo, da niso imeli jesti! .Otroke sem zredila, oni pa so me zaničevali", ki se lahko potožila domovina. Pojdimo v duhu čez ono veliko lužo v Ameriko — glejte ravno se sujejo kranjski fantje in možje iz tvornic in podzemeljskih rovov! Kje so oni sveži obrazi, ona brezskrbna veselost! Pii polnih loncih mesa tlačanijo Ame-rikancem kot Izraelci nekdaj Egipčanom, in njih obrazi gevorč jasno, da so helttje, težaki

trpini. „Jed in pijača ni kraljestvo božje" in kdor se tako daleč spozabi, da ima po apo-stolovih besedah svoj „ trebuh za Boga") takega konec je — poguba.
Druge vleče — želja po denarju; ko pridejo, nimajo obstanka, iščejo le zlate gore. Zlato pa slepi. „Oni, ki hočejo oboga-teti", pravi apostol, »padejo v skušnjavo in hudičevo zadrgo, in v veliko nepridnih in škodljivih želja, ki potope človeka v pogubljenje in končanje.* (I. Tim. 6 9.) Ljudje mnogokrat prav nič ne pomislijo, da bi jim znalo pri vsem tem še izpodleteti. Ne pomislijo, da je boljši „drži ga, kot lovi ga", da morda nimajo potrebnih predpogojev v dosego bogastva, telesnih in dušnih zmožnosti.
In slednjič napuh. Iz Amerike prihajajo krasne fotografije. Kolika sprememba v kratkem času! Samo nekaj mesecev je preteklo in kmetska dekle se je preobrazila v mestno gospo ali gospodično s krasnim klobučkom na glavi ali pod pazduho. In kakšne so neveste! Samo krone jim še manjka na glavi, pa bi lahko veljale za kraljice! To vleče! O blagor dekletom, ki so v Ameriki, ki se lahko tako lepo oblečejo, vzdihne marsikatera neizkušena deklica, ko opazuje ves ta lišp, in sklep je storjen — prej ko mogoče v Ameriko! Tega pa revice ne pomislijo, da tudi v Ameriki veljajo besede: „V potu svojega obraza boš jedel svoj krah, dokler se ne povrneš v zemljo — zakaj prah si in v prah se boš povrnil." Kaj pa pomaga lep klobuček, če je pod klobučkom malo pameti, če doli v prsih bije nesrečno srce? Kdo bi si drznil trditi, da je klobuk draga obleka, obloženje z zlatom — zagotovilo sreče? Kolikrat je vse to le zagrinjalo omadeževane vesti!
Iz napuha, poželjenja mesa in oči izhaja želja po prostosti, po neodvisnost i. V Ameriko pojdem. Tam mi ne bo treba biti nikomur v strahu. Tam bom delal, kar bom hotel, bom sam svoj gospod. — Tako in podobno si zidajo zlate gradove. A reveži ne pozabijo, da zidajo v zrak. „£astonj zidajo zidarji, če Gospod ne zida", zatrjuje sv. pismo-
Sam Sin Božji prišel je služit na zemljo in učit ljudi pokorščine. Blažena Devica imenuje se „deklo Gospodovo" in hudobne an-
gele, ki niso hoteli služit, je Bog pahnil iz nebes v pekel. Prostosti na svetu ni druge kakor prostost od strasti. .Kadar vas bo Sin (Božji) oprostil, potem boste v resnici prosti", spričuje Zveličan
To so glavni vzroki amerikanske bolezni od dušne strani. Zdravniki spoznavajo bolezni po gotovih znamenjih ali simptomih. Tudi ameriška bolezen ima mnogo prav očitnih znamenj
Zveličar je nekdaj prerokoval da bo „omrznila ljubezen mnogih" — prav kot bi bil mislil na naše Amerikance. Omrznenje ljubezni je prvo znamenje ameriške bolezni in to v mnogem oziru. Kje je ljubezen do s v. k a -toliške cerkve, ki je kot dobra mati pestovala in vzgajala svoje otroke jih hranila z mlekom in kruhom? Obrnili s« ji hrbet! Ne potrebujejo je več! Malo jih je, ki bi se vprašali, ali bom imel v novem kraju dosti dušnega kruha. Preobjedli so se, zato hočejo stradati. In vendar trdi sv. Ciprijan, da nihče ne more imeti Boga za očeta, kedor nima cerkve za mater.
Omrznila je ljubezen d« domovine. Naši predniki bi se takorekoč v grobu obrnili, če bi vedeli kako malo cenijo njihovi nasledniki ono domovino, katero so oni s svojo krvjo branili proti turškim navalom Pozabili so na kraj, kjer jim je tekla zibelka, pozabili na domače cerkve, altarje in ognjišča, ni jim mar več domačih šeg, ne domačega jezika — proč iz domovine jih ženejo mrzla srca! Berite dragi Slovenci zgodbe babilonske in asirske sužnjosti. Ni manjkalo judom ondi jesti in vendar kako zdihujejo po domovini! Na vrbe so obesili citre in v grlu jim je obtičala vesela pesem, dokler se niso povrnili v domovino. Slovenci pa tišče prostovoljno v prognanstvo!
Omrzila je ljubezen do rodbine! Matere so si nekdaj želele imeti blizu svoje hčere, da bi jim bile zatisnile oči. Sedaj mati mirnodušno pošilja edino hčer v Ameriko, in se zadovolji s hčerino sliko, ki jo obesi na steno — kjer so bile nekdaj svetniške podobe. Kako je nekdaj zdihoval očak Jakob, ker je menil, da je Jožefa požrla divja zver! Kako lahko je umrl, ko ga je zopet našel!
Drugo znamenje amerikanske bolezni je silna lahkomišljenost in lahkovernost. Ljudje, ki ne znajo ne brati ne pisati, ki še o Kranjski deželi ved6 ubogo malo povedati, se podajajo brez zemljepisnega znanja, brez znanja tujih jezikov, brez poznanja dejanskih krajevnih razmer v daljni svet. Združene države severne Amerike merijo 9 450 000 kmmalo manj kot cela Evropa. Kaj ve kranjski izseljenec • Ameriki v celoti? Naj ti stokrat piše, govori le kot slepec o barvah. Že naše cesarstvo je 67-krat večje ket Kranjska, združene države pa so velike za 948 kranjskih dežel. Vrzi kapljo v morje. Kaplja ne be morja izpremenila, ampak se bo izgubila v morju. Tako se izgubljajo Slovenci po širnih amerikanskih državah — izgubljajo narodno, mnogo če ne v prvem rodu, pa pozneje,' tudi versko zavest! Koliko jih je na potu ogoljufanih! Koliko se jih ponesreči v daljni Ameriki. Kje bo iskal ubogi Slovenec v neznanih krajih pravice?
Tretje znamenje te bolezni je nezadovoljnost s svojim stanom, zaničevanje službe, zaničevanje rokodelstva in kmetskih del. So li res tako slabi časi? Ali ne delajo največkrat ljudje slabih časev ? Dekle grč služit za deklo.
Služi koj po 70 gld. i na leto in prosto hrano. Če grč v mesto, pride lahke tudi do 15 gld. na mesec, ako se izuči. Ali morejo zlasti kmetje dajati večje dnine ob košnji in žetvi, kot jih dajč? In vendar nezadovoljnost povsod! Kolike se danes zasluži pri raznih javnih delih! — Kemaj grč dekle služit — že se naveliča, pa kajdi v Ameriko! Kolikrat jo lastni stariši takorekoč tirajo čez morje! — Deklica se je izučila v šivanju, v kuhanju, zmožna je dobiti v mestu lepo službo. Tudi nje vleče v Amerike. — Mladenič se je izučil rokodelstva, postal je mizar, kovač, strojar — ob vsem tem se mu ne dd živeti, rajši grč v Ameriko rudo kopat. — Gospodar ima lepo kmetije, sam svoj gospod je, ima ženo in otroke — in samostojen mož grč za ameriškega tlačana. Takim nezado-veljnežem govori modri Sirah (7. 16): „Ne sovraži trdih del in kmetovanja, katerega je Najvišji ustvaril."
To je nekaj znamenj ameriške bolezni. Kako nevarna je ta bolezen v verskem oziru, o tem drugo pot.
A. J.
(Dalje prih.)
Jesenski odmevi.
Minula je pomlad cvetoča, za njo poletna doba vroča, jesen objela je naravo, prinesla suknjo ji je rjavo.
Drevo, ki sad je obrodilo, bo v zimskem spanju odpočilo, a ko se mu pomlad povrne, pognalo cvete bo srebrne. —
Ko mine ti pomlad življenja, poletje vročih bojev jenja, kako bo duša ti vesela, če jo krasijo dobra dela!
Ko smrt bo duši odklenila prehod do večnega plačila, ne bo telo na veke spalo, cvetoče bo iz groba vstalo!
Br. Gervazij.
mM1
mm
Ura, moliti in častiti Jezusa v presv. R. Telesu.
Molitve obdarjene s sv. odpustki, ki se morejo dušam v vicah v prid obrniti.
/. Počeščenje.
V imenu Očeta in Sina in Sv. Duha. Amen
(50 dni odpustka, kolikorkrat se obenem prekrižamo; 100 dni, ako se hkrati pokropimo z blagoslovljeno vodo.)
Gospod Jezus Kristus! V edinosti z onim božjim namenom, s katerim si sam hvalil Boga nekdaj na zemlji v svojem presv. Srcu, in ga še sedaj hvališ brez konca v zakramentu pre-svetega Rešnjega Telesa po vsem svetu, in v posnemanje presv. Srca preblažene in prečiste Device Marije — darujem ti danes in vsak trenutek današnjega dneva vse svoje namene in misli, vsa svoja čutila in želje, vsa svoja dela in besede. Amen. (100 dni enkrat na dan.)
Moj Bog in moje vse! (50 dni vsakikrat.)
Moj Bog, moja ed na dobrota, ti si mi vse; naj sem tudi jaz ves tvoj. (300 dni enkrat na dan.)
Jezus, moj Bog, ljubim te nad vse. (50 dni vsakikrat.)
Molimo te, najsvetejši gospod Jezus Kristus in zahvaljujemo te, ker si s svojim svetim križem svet odrešil, (loo dni enkrat na dan.)
Naj pravičnejša, najvišja, najljubeznivejša volja božja se zgodi, bodi češčena in slavljena na veke v vseh rečeb. (loo dni enkrat na dan.)
Tri božje čednosti: — Vera. O moj Bog! trdno verujem vse, kar mi po sv. rimski katoliški cerkvi zapoveduješ verovati. Posebno verujem, da je tvoj edinorojeni Sin Jezus Kristus v presvetem Zakramentu pričujoč kot Bog in človek.
Upanje. O moj Bog! trdno upam, da bom po zasluženju Jezusa Kristusa pridobil tukaj
tvojo milost, tam pa večno zveličanje, ako izpolnjujem tvoje zapovedi in sicer zato, ker si ti to obljubil, ki si neskončno zvest v svojih obljubah. Zlasti pa upam, da me bo tvoje molenja vredno Telo nahranile za večne življenje.
Ljubezen. O moj Bag! Ljubim Te iz vsega svojega srca nad vse, ker si neskončno do-brotljiv, neskončno popoln in vse ljubezni vreden. Prav posebno pa te ljubim zate, ker si nam v presvetem zakramentu dal svojega edinega Sina v daritev in hrano. (7 let in 7 kvadragen vsakikrat, če se obude tri božje čednosti vsaj na podoben način.)
Ljubljeno bodi vsikdar presvete Srce Jezusovo! (100 dni enkrat na dan.)
Bodi hvala, poveličanje in češčenje božjemu Srcu Jezusovemu! (50 dni enkrat na dan.)
Hvaljen bodi Bog! Hvaljene bedi njegovo sveto ime! Hvaljen Jezus Kristus, prav Bog in prav človek! Hvaljeno bodi ime Jezus! Hvaljeno njegovo presveto Srce! Hvaljen Jezus v najsvetejšem zakramentu! Hvaljena veličastna mati božja, preblažena Devica Marija! Hvaljeno bodi njene sveto in brezmadežno spočetje! Hvaljeno ime Device in Matere Marije! Hvaljen Bog v svojih angelih in svetnikih! (Eno leto vsakikrat.)
Molitev za srečne smrt. — O moj Jezus! pobožno častim tvoj zadnji zdihljej; sprejmi milostno tudi mojega. Ker ne vem, jeli bom pri zavednosti ob svoji ločitvi s tega sveta, darujem ti že sedaj svoj smrtni boj in vse svoje smrtne bolečine. Ker si mej Oče in Odrešenik,
izročam ti svojo dušo nazaj v tvoje roke. Srčno želim, da bode moj zadnji trenutek združen s trenutkom tveje smrti in da bode moj zadnji zdihljej dejanje čiste ljubezni do tebe. Amen. (100 dni enkrat na dan. — Kolikokrat pobožno zakli-čemo sv. ime Jezus ali Marija, dobimo za vsaki-krat 25 dni odpustka.)
Hvaljeno bodi sveto in brezmadežno spočetje preblažene Device Marije, matere Božje.
Amen. (300 dni vsakikrat.)
2. Zahvala.
Ceščen in hvaljen bodi vsak čas najsvetejši in božji Zakrament! (i00 dni enkrat na dan; 3krat v četrtkih; vsakikrat pri povzdigovanju presvete hosiije pri sv. maši pri blagoslovu s presv. R. T. in pri izpostavljeaji pred češčenjem.
Duhovno obhajilo. Verujem o moj Jezus, da si resnično pričujoč v najsvetejšem Zakramentu. Ljubim te nad vse in moja duša hrepeni po tebi. Ker te pa sedaj ne morem prejeti v sv. Zakramentu, pridi vsaj po duhovno v moje srce. — Objamem te, kakor da si že pri meni in se popolnoma združim s teboj. Ne dopusti, da bi se kdaj ločil od tebe. O Jezus, moja najvišja dobrota in brezkončna ljubezen vnemi in vžgi moje srce, da bo vedno gorelo za tebe. (60 dni enkrat na dan.)
Sprejmi, Gospod, vso mojo prostost, vzemi moj spomin, moj um in mojo voljo Karkoli imam, ali posedam, podaril si mi ti, vračam ti vse to in prepuščam popolnoma tvoji volji. Podeli mi edino le svojo ljubezen in milost, potem sem zadosti bogat, in ne želim ničesar druzega. (300 dni enkrat na dan.)
Magni fikat. Moja duša poveličuje Go spoda, in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju; ker se je ozrl na nizkost svoje dekle; zakaj glej, odslej me bodo srečno imenovali vsi narodi. Ker velike reči mi je storil on, ki je mogočen in sveto njegovo ime. In njegovo usmiljenje je od rodu do rodu onim, ki se ga boje — Moč je skazal s svojo roko in povzdignil ponižne. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate odslovil prazne. — Sprejel je Izraela, svojega služabnika, in se spomnil svojega usmiljenja, kakor je obljubil našim očetom Abrahamu in zarodu njegovemu na vekomaj (100 dni enkrat na dan.)
Za dar prave vere. Preljubljeni Jezus, zahvaljujem te, da si mi podelil pravo vero. Ne dopusti, da bi jo kdaj zgubil in pripelji nazaj vse v pravo cerkev. Ljuba mati božja, prosi za našo domovino! Sveti angel varih, pomagaj nam. Zveličani Peter Kanizij, prosi za nas! (100 dni enkrat na dan.)
3. Sprava.
Oče večni, darujem ti predrago kri Jezasa Kristusa v spravo za svoje grehe in v blagor svete cerkve. (100 dni enkrat na dan.)
Prošnja za odpuščenje. Zonim globokim spoštovanjem, katero nam vzbuja vera, o moj Bog in Zveličar, Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek, te ljubim iz celega srca in te molim pričujočega v presvetem Zakramentu v zadoščenje za vse nespodobnosti, one-čaščenja, bogoropne pregrehe, katere sem morebiti jaz kdaj sam storil, ali so jih drugi storili in bi se utegnile v prihodnjosti še zgoditi. Molim te, o moj Bog, sicer ne tako, kakor za služiš moljen biti, tuli ne tako, kakor sem dolžan, vendar pa tako, kakor premorem; želim te moliti tako pobožno, kolikor je to mogoče pametnim stvarem. Pri vsem tem storim namen, moliti te sedaj in na veke ne simo za one katoličane, ki te ne molijo in ne ljubijo, temuč tudi za spreobrnjenje hudobnih kristjanov vseh krivovercev, razkolnikov, mohamedanov, judov in paganov. O, da bi bil moj Jezus vedno spoznan od vseh, msljen, ljubljen in hvaležno češčen v najsvetejšem in božjem Zakramentu. Amen.
Molim te vsak čas — kruh življenja iz nebes, veliki Zakrament!
O moj Jezus, Srce Marije, prosim blagoslovite mojo dušo
Posvetim ti srce v ljubezni čisti, o Jezus, Zveličar moj! (2oo dni vsakikrat).
O Jezus, moj Z/eličar in Odrešenik, Sin živega Boga, glej nas pred teboj klečeče, ki te prosimo odpuščenja in ti hočemo zadostovati za vse sramotitve tvojega svetega imena, za vse krivice tebi prizadete v najsvetejšem Zakramentu; za vse onečtščenje tvoje brezmadežne, deviške Matere; za vsa obrekovanja in zasramovanja tvoje neveste, svete rimske katoliške Cerkve. O Jezus, ti si rekel: „Karkoli
boste prosili nebeškega Očeta v mojem imenu, storiti vam hočem", prosimo te prisrčno za svoje brate, ki se nahajajo v nevarnosti greha; obvaruj jih pred zapeljevanjem k odpadu cd prave vere; reši jih, ki so že ob robu prepada; razsvetli jih in dodeli jim spoznanje resnice, srčnost in moč v boju zoper hudo, stanovitnost v veri in dejansko ljubezen! Zato prosimo o predobrotljivi Jezus, v tvojem imenu Boga Očeta, s katerim živiš in kraljuješ v edinosti sv. Duha od vekomaj do vekomaj. Amen. (300 dni enkrat na dan.)
4. Prošnja.
O moj Bog, daj, da te ljubim in edino plačilo za mojo ljubezen bodi, da te ljubim vedno bolj in bolj. (loo dni enkrat na dan.)
Moj Jezus usmiljenje! (100 dni vsakokrat.)
Presladki Jezus, ne bodi mi sodnik, ampak Zveličar. (50 dni vsakokrat.)
Sladko Srce Jezusovo, bodi moja ljubezen! (300 dni enkrat na dan.)
Sladko Srce Jezusovo daj, da te ljubim bolj in bolj. (300 dni vsakokrat.)
Srce Jezusovo v presvetem Zakramentu, goreče ljubezni do nas, vnemi naše srce ljubezni do tebe! (200 dni vsakokrat.) Duša Kristusova, posveti me, Telo Kristusovo, zveličaj me, Kri Kristusova, napoji me, Voda iz strani Kristusove, operi me, Trpljenje Kristusovo, potrdi me, 0 dobri Jezus, usliši me, V svoje rane zakrij me, Od tebe se ločiti ne pusti me, Peklenskega sovražnika varuj me, K tebi priti pusti me, Da s tvojimi svetniki hvalim te, Na vekov veke vse. Amen.
Jezus, krotak in iz srca ponižen, vpodobi moje srce po svojem srcu. (300 dni enkrat na dan.)
3
n)
M 2
-S	-13
O	X)
-M	o e«
ul	. • >
OT
"S	o
-O O.
8 £ co
o
O božje Srce Jezusovo, dodeli, te prosim, dušam v vicah večni mir, umirajočim milost stanovitnosti, grešnikom resnično spokornost, poganom luč vere, meni in vsem mojim svoj blagoslor. Tebi, o presveto Srce Jezusovo, priporočim tedaj vse te duše, zanje ti darujem vse tvoje zasluženje, združeno z zasluženjem tvoje preblažene Matere, vseh svetnikov in angelov, z vsemi daritvami svete maše, s svetimi obhajili, molitvami in dobrimi deli, ki se bodo danes opravile po vsem krščanskem svetu. (100 dni enkrat na dan.)
Presveto Srce Jezusovo, usmili se naše domovine! O presveto Srce Jezusovo, razlij svoj najobilnejši blagoslov nad našo mater, sveto katoliško cerkev, nad sv. Očeta, našega cesarja, škcfe in mašnike! Ohrani pravične, spreobrni grešnike, razsvetli nevernike, blagoslovi naše sorodnike in prijatelje, bodi pomoč umirajočim, reši duše trpljenja vic in razširi milo vlado svoje ljubezni čez celo našo domovino! Amen. (300 dni enkrat na dan.)
Dodeli milostljivo, o Gospod, vsem, ki nam zavoljo tvojega imena storč kaj dobrega, za plačilo večno življenje. Amen. (50 dni dvakrat na dan.)
Gospod, daj jim večni mir in pokoj in večna luč naj jim svet'. (50 dni vselej le za duše v vicah.)
Sklep.
O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki k tebi pribežimo. O pribežališče grešnikov, mati umirajočih, ne zapusti nas ob naši smrtni uri, temveč izprosi nam popolni kes in resnično žalost nad našimi grehi, vreden prejem svete popotnice in potrdilo v zakramentu svetega poslednjega olja, da bi se smeli brez strahu prikazati pred sedežem pravičnega, pa usmiljenega sodnika našega Boga in Zveličarja. Amen. (100 dni enkrat na dan.)

Goriški knezonadškof in metropolit ilirski monsignor *	Andrej Jordan — umrl.
Kakor blisk se je raznesla v sredo 4. oktobra novica po Ljubljani, da je istega dne zjutraj izdihnil svojo dušo prevzvišeni metropolit in knezoškof msgr. Andrej Jordan. Žalostno je naznanjal veliki zvon stolnice ljubljanske to novico meščanom. Rojen je bil pokojni nadpastir 29. novembra 1. 1845 v Gorici. V mašnika posvečen 6. junija 1. 1868. Mladi duhovnik je stopil takoj kot katehet v službo na mestnih šolah. Z mladostnim ognjem se je poprijel delovanja v šoli, toda bolezen ga je odpoklicala iz
šole. — Prav tedaj je bil goriški nadškof brez kaplana; izbere si torej mladega Jordana, ki mu je vdano služil več let. Deloval je tudi v nadškofijski pisarni, izvolili so ga za ordinariat-nega tajnika. Leta 1883 je postal spiritual v osrednjem semenišču. A tu je ostal samo tri leta. Zgodilo se je namreč, da je postal goriški prošt Evgen Valussi, škof v Tridentu. Goriško proštijo je sedaj dobil Andrej Jordan. Bil je izvoljen tudi v državni zbor za poslanca. Zastopal je kmečke občine furlanske 10 let. Kot član Hohenwartovega kluba je bil zelo priljubljen tudi slovenskim poslancem, katerih težnje je rad podpiral. Po smrti kardinala Missia
ga je cesar imenoval dne 17. maja 1902 za nadškofa in 9. junija ga je potrdil sveti Oče Leon XIII. Dne 20. julija 1902 ga je posvetil poreško puljski škof Janez Flapp ob navzočnosti ljubljanskega knezoškofa dr. Antona Bo-naventura Jegliča in tržaškega škofa dr. Nagla. Samo tri leta je vladal nadškofijo monsignor Jordan. Bil je blag mož, ki je vsem hotel najbolje. Njegovo zasebno življenje je bilo zgledno. Ginljiva je bila njegova ljubezen do matere in sestre. — Bolehal je več let na želodcu in ni vžival drugega nego čisto mleko. Posebno težavno so bila zanj birmanska pota in vizitacije. Ko je papež Pij X. poklical škofe goriške, za-drske in zagrebške nadškofije v Rim, da se posvetujejo o bogoslužju teh dežel, se je tudi on dvignil na daljno pot. Ta pot je bila tudi njegova zadnja. V Rimu se je bolezen shujšala, in ko se je vrnil domov, je legel v posteljo. Ker se je skrbno varoval, mu je semintja malo odleglo, a moči se mu niso več vrnile. Vkljub temu niso pričakovali tako naglega konca. Na dan svoje smrti je še sam čital pisma ob 9. zjutraj, ko so došla po pošti; nato je podpisoval akte in ob 10. uri je govoril z zdravnikom. Potem se je na enkrat počutil zelo slabega in previden z zakramenti za umirjajoče je bil mrtev že ob 11. uri. Srčni krči so uničili njegovo življenje. Smrt je nastopila vsled srčnega okrče-nja po vedni slabosti. — Od raznih krajev prihajajo sožalnice na metropolitanski kapitel. Vsi listi slovenski in laški se pokojnika spominjajo v toplih besedah. Truplo so inbalzamirali 5. oktobra. V posebnem zapisniku se je zabe-lježilo, da je ranjki trpel na hudem želodčnem raku, ki se je pričel širiti po črevih in povzročil znatno oteklino. Pogreb se je vršil ob velikanski udeležbi v torek 10. oktobra ob pol 10. uri dopoldne. Truplo so pokopali na grobišču goriških nadškofov v kapelici starega pokopališča v Gorici.
Pogreb prevzvišenega knezonadškofa je bil nepričakovano veličasten. Po vsem mestu so bile zaprte prodajalne. Svetilke, okrašene s
črnim florom so gorele povsod, kjer se je po mikal sprevod. Cerkveni govor j,e govoril v laškem jeziku neki jezuit. Pokopal je pokojnega metri polita poreško - puljski škof dr. F1 a p p ob azistenci ljubljanskega knezoškofa dr. Jegliča, tržaško-koperskega dr. Nagla, krškega dr. M a h n i č a in laškega škofa iz Vicence, novomeškega prošta dr. E1 b e r t a, zastopnikov ljubljanskega kapiteljna kanonikov Kajdiža
in Fetich Frankcheima ter nad 300 drugih duhovnikov. Naučnega mnistra je zastopal tržaški cesarski namestnik knez Hohenlohe. Navzoči so bili zastopniki vseh uradov, vojaški dostojanstveniki, mestno županstvo in razna druga društva. Pri pogrebu sta svirali vojaška in mestna godba. Vse je pričalo, kako priljubljen je bil rajni metrepolit. — Večna luč naj mu sveti!
Ali že imate? — Zakaj pa ne? — Pa kaj pa?
I, lepo knjižico, ki je izšla ob tristoletnici Marijinih družb z naslovom : „S 1 a v a Mariji".
Človek bi mislil, da bodo Marijine družbe, za katere se tukaj gre, željno segle po njej! Mislil bi, da bodo vsi Marij:ni družabniki, ali recimo vsaj vsi dobri, vsi goreči družabniki hoteli vsak svojo knjižico imeti, ki pripoveduje tako iepe reči o Marijinih družbah, kakršnih ne dobite zlepa kje pisanih. Tu imate lep in natančen pregled vseh Marijinih družb na Slovenskem, katerih je toliko! Katerega dobrega Marijinega otroka bi ne veselilo videti, koliko družb in družabnikov je vseh skupaj? Družb je okolu 500 in družabnikov okoli 50.000. Zato smo rekli, hoteč to knjižico izdati: Tiskajmo je 10.000! Potem smo se premislili in rekli: e, bolj varno je, dejmo je sam6 5000, da ne bo ostalo! Pasmose še enkrat premislili in rekli: Naj bo saird 3000 zaenkrat; če bo treba, se bo pa še enkrat tiskala. Tak6 smo računali —na, in zdaj je prodane šele nekaj s t o. (!) In moški Marijini družbi ljubljanski, ki je prevzela vso skrb in ves trud ia t r • š k e za lepo slavnost tristoletnice, preti za plačilo nevarnost, da bo pri knjižici, katero je ona založila, imela še — z g u b o ! Mesto da bi dobila od nje kako kronico, s katero bi pokrila svoje troške, pa zgubo!
Sestrske družbe, ali boste res pustile, da bi se to zgodilo? PustiL*, da bi trpela v svoji požrtvovalnosti ena družba zaradi brezbrižnosti drugih?. ..
Sezite po knjižici!
Kot dodatek naj še pristavimo reke, ki so bili izgovorjeni pri blagoslovu nove zastave v nunski cerkvi. Zastava ima sliko Marije pomočnice in sv. Jurija, patrona ljubljanskega mesta.
1.	Presvetli knezoškof: Pridi k nam Tvoje kraljest/o po Mariji!
2.	Kumica, blg. gospa T. Povšetova: Marija pomočnica kristjanov, o b v a r u j i n b 1 a g o s 1 o v i z milostno roko to družbo!
3.	Š k o f i j s k i v o d i t el j Marijinih družb:- Vodi nas do zmage nad nami samimi in nad zmajem modernega paganstva!
4.	Voditelj križevniške Mar. družbe g. P o 1 a k : Sv. Jurij pomagaj nam rešiti ljubljansko ljudstvo za krščanstvo!
5 Prednik Jernej Šerjak: Da bi našim izgubljenim bratom zopet pravo krščansko življenje izprosila, zato te prosimo o Marija, pomočnica kristjanov ! V imenu Očeta in Sina in sv. Duba, Amen.
6.	Pavel Velkavrh: Zastava Device Marije naj nam pomaga v vseh dušnih bojih!
7.	Josipina Kačar: Vse v večjo čast Božjo in slavo Marijino!
Sveta Terezija.
Na trudno zemljo lega noč, na nebnem svodu plava mesec, sanjavo po vsemiru zroč. K počitku legel je zemljan, mir je povsod,
v globokem spanju kot drugod
se ziblje i karmelski samostan.
Redovnica le ena še bedi,
pred tabernakeljem v molitvi čuje,
Terezija se z Jezusom raduje,
ljubezni svete ji oko žari.
Ostala bi pred Jezusom vso noč,
pa kliče jo pokorščina, zato hiti,
pozdrav še zadnji ljubkomil in vroč
iz duše ji deviške prikipi. — — —
Svečano tihi so zidovi,
svetnico nemo zro v obraz,
in mesečine srebrojasni pas
se mehko po stopnicah vije;
ker skozi okna bledi mesec sije,
začrtani so krepko vsi robovi,
Tereziji je varna pot. —
A, kaj je to ?
Se li odprlo je nebo?
Svetnico rajska luč obsije,
kot da se solnca svit je ves razlil;
in glej — otrok nebeško mil
pred njo stoji.
V	veseli slutnji duša ji vztrepeče, pogleda dete, vpraša je boječe: „Povej mi, dete, kdo si ti!"
Pa dete ji odgovori:
„Povej ti prej ime mi svoje.
potem izveš ime še moje!"
„Te režija od Jezusa", svetnica pravi.
„Jaz Jezus od Terezije sem,"
detice pristavi.
V	trenotku tem čutila sveta
v deviški duši so se porodila, nebesa so se v srce ji razlila svetnica je ljubezni vsa prevzeta. Čimbolj nebeško Dete ogleduje, tembolj ga vzljubi, bolj se v njem raduje. In zdaj — —
še en pogled še en smehljaj in seraf nov
od Jezuščka prejel je blagoslov.
Milobni mesec meče žarke svoje skoz jasno steklo na kamnita tla, Terezija pa spev ljubezni poje, slavi Boga.
Kar Jezuščku oko v oko je zrla, le eno željo v srcu nosi; „Trpeti ali umreti!" prosi.
S. Elizabeta.
Divjali so strašni dnevi francoske revolucije. Krvi pijanim človeškim zverinam, ki so vladale takrat na Francoskem, je postala mo-ritev zabava in veselje. Nikdo ni bil zvečer varen, da ga ne bodo že jutri peljali na mo-rišče in čim nedolžnejši je bil, tembolj mu je bila smrt gotova. Vsako čednost so smatrali ti krvoloki za smrtivredno pregreho Smrtna sekira je delala prepočasi; zemlja ni mogla popiti vse prelite krvi; zato je grozovitost morala iznajti sredstvo, vse njene žrtve, može in žene, starčke in otroke, po sto in še več naenkrat pomoriti ali potopiti. Moritve so bile edina za bava, ki jo je revolucija dovolila ljudstvu Razdivjana množica se je radovala na morišču in mirno gledala nedolžne žrtve; divje vpitje in tuljenje je zakrivalo vzdihe nesrečnih ljudi.
V tem času je bila izrečena smrtna obsodba nad celim samostanom v Parizu Osode-polni voz se je ustavil pred samostanskimi vrati.
no petje.
Redovnice stopijo vanj vdane v božjo voljo. Na zadnjem potu zapojo kakor nekdaj v samostanu, ko so hodile ob tej uri k večernicam veličastno »Salve Regina!" (Ceščena bodi Kraljica!) In pele se to pesem po potu, pele so jo v ječi, pele so jo drugo jutro po potu na morišče; in dokler ni zadaja redovnica nagnila svoje glave pod morilno orodje, toliko časa ni pojenjala pesem „češčena bodi Kraljica!"
Divja množica je nemo poslušala krasno petje; nikdo se ni smejal, nikdo ni ploskal, nikdo ni plesal, kakor je bila drugače pri takih morijah navada. Kakor bi se bila množica prebudila iz vinskega duha, tako je ostala tiho. Da, njeno rjovenje je od tega časa celo ponehalo.
Tudi v naših srcih potihne vihar divjih strasti, če zaupno pokličem« Marijo na pomoč. Zato kličimo v strahu in sili, v bridkosti in žalosti, v skušnjavi in nevarnosti: „Češčena bodi Kraljica, Mati milosti!"
Pasje vijolice ali napačna pobožnost
Zopet sem jih nekaj zasledil.
1.	Ta je pa z Nemškega, dekan Keršbav-mer jo je zasledil. Popiše jo takole: Pri sosedovih so prvikrat poslali h krstu. „Čista d'vica s farizejskega vrha" — tako jo naziv-ljejo ljudje — je precej zračunila, kedaj je bila poroka.
2.	Peter Počivavnik gre vsako jutro k sveti maši in bere vsak večer prepovedane časnike.
3.	Takele pa rastejo za mestnim ezidjem: Tončka Jeziček prejme vselej pri sv. obhajilu tisto sv hostijo, katero so mašnik v rokah držali, ko so rekli: „glejte Jagnje božje*...
4.	„Od naše hiše" (tako rad pove Janez Kristjan, četudi ga nihče ne vpraša) dobi vsako leto: samostan eno tele, župnišče purmana,
Mati Božja v tronu pa petak____volil pa je
Janez Kristjan še vselej z liberalci.
5.	,Ta kaplan morajo proč: — tako je sklenila Zefa Kanonik v družbi ponižnih vijolic.
6.	Tone Gorečnik je pisal g. župniku, kako bi bilo lepo, ako bi se za moške vpeljalo spravno sv. obhajilo — podpisal se pa ni, a g. župnik se precej spoznali, da je to pismo vijolica s Tonetovega duhovnega vrta.
7.	Anže Štajerc na božjih potih tako gin-ljivo pridig?, da vse romarice jokajo. Gospodje pa so mu nevoščljivi. A on se tolaži: Blagor zavoljo pravice preganjanim . ..
8.	Gospod Janez, nikdar ne bo odpuščeno ! — Una je bila trikrat na teden pri- sv. obhajilu, ona pa le dvakrat. In vendar je ona uno vpeljala v duhovno življenje, ona ji je morala razložiti tri stopinje popolnosti, prav nič ni vedela o duhovnem vodstvu. »Sedaj pa una mlada neizkušena trikrat, jaz pa dvakrat, ko sem vendar že utrjena v duhovni — pre vzetnosti". Zadnja beseda se je eni zarekla, ker ji od same razburjenosti že cel teden sape zmanjkuje.
9.	„V milosti Božji niso, zato nimajo razsvetljenja " Tako je obsodila Anca Prismodč g. župnika, ker nočejo verjeti, da se ji je Marija prikazala.
10.	Janez Čudak že 15 let ni pokusil „žegna" na velikonočno nedeljo ... pepslnično sredo pa povžije ostanke pustnega večera: da konca ne vzamejo, kakor pravi sv. pismo.
11.	Lucija Trma si je izbrala drugega dušnega vodnika, ker ji prejšnji ne dovolijo, da bi po noči vstajala in na golih tleh ležeč delala pokoro.
12.	Odkar je Jernej Molek vpeljal šmar-nice pri kapelici na vasi, je zjutraj pri šmarni cah župna cerkev prazna.
13 „Gospod Jožef so prestavljeni. Sirote smo ostale." In šle so vijolice tri ure daleč na okrog iskat spovednika, ki bi jih štirikrat na teden spustili k sv. obhajilu. — Šle so na pot vijolice in so tri ure na okrog razprostirale rajske dišave svoje sila pobožne — sitnosti.
G. P.
Iz Trsta se nam poroča: Mil. gosp. škof f drugih odličnjakov novo župno in vojaško dr. Nagi je posvetil v nedeljo 1. oktobra ob cerkev sv. Vincencija Pavlanskega. navzočnosti cesarskega namestnika kneza Hohen-	Slovesna sv. maša na Angleškem. Pro-
lohe, vojaških dostojanstvenikov in mnogo testanski sotrudnik lista „Daily News" je bil
navzoč pri slovesni službi božji v katoliški stolnici v Londonu in to prav lepo popisuje. Med drugim piše tudi to: Ne daleč proč ed sebe vidim 35 letnega moža, slabo oblečenega, brez ovratnika. Ker mož kleči, vidim da ima tudi vse črevlje preluknjane in raztrgane. Obraza je žalostnega, videti je, da ga tarejo razne skrbi, poteze na obrazu so fine in pri-kupljive. Nikdo izmed navzočih ne moli po-božneje nege on. Ta pogled mi da mnogo misliti. Če prideš v naše protestantske cerkve, kako te bode vse gledalo in vprašanje je, če boš sploh smel vstopiti. V katoliški cerkvi pa more naj-ubožnejši človek sedeti poleg najfinejše dame, ne da bi ga drugi radovedne ogledovali ali ga morda celo prezirali. — Tako mnenje protestantskega časnikarja e katoliški cerkvi.
Pomanjkanje denarja na Ruskem. Znano je, da je imela Ruska ogromno stroškov v ravnokar končani vojski z Japonci. Ker ni vrjetno, da dobi v inozemstvu denarja na posodo, zato je sklenila vlada seči po samostanskem denarju, nekateri pravoslavni samostani so silno bogati. Aleksandra Nevskega samostan ima premoženja okrog 80 milijonov in Sergijev v bližini Moskve cele 150 milijonov. In vendar se sliši očitanje, da je katoliška cerkev bogata, ki niti toliko ne premore kot en sam ruski samostan.
Starokatoličani polagoma izumirajo v Švici, kjer imajo svoji glavni sedež. Katoličanom so pobrali najlepše cerkve tako v Genevi in v Bernu. Sedaj stoje te krasne cerkve prazne, a revni katoličani so morali zidati nove.
V Djakovu je umrl pretečeni teden pre-častiti gospod kanonik Josip Šesta k.
Za sežiganje mrličev se ogreva med drugimi tudi socijalno demokratični list „Naprej", ki izhaja v Idriji. S tem pač ne bo rešil delavstva.
Junaška škofa. Dva škofa sta umrla zadnji čas kot žrtvi krščanske ljubezni do bližnjega. V New Orleanu je razsajala takezvana rumena vročinska bolezen. Ko je to zvedel škof Kapele, ki je bil ravno na birmovanju, se je tdkoj povrnil k svoji čredi. Sam je hitel v bolnico med okužene belnike, kjer jim je stregel z vso požrtvovalnostjo tako delgo, da se je t.idi njega polotila nevarna bolezen in mu vzela
življenje. — Mehikanski list „El Pais" navaja drugega škofa, ki je tudi iz ljubezni do bliž njega moral v zgednji grob. V Tamnufipasu, vstolici škofa Fil e mo na"F i e r r o je obolelo veliko število oseb za raznimi boleznimi. Škof Fierro jih je obiskoval vsak dan in jim stregel z vse ljubeznjivostjo. Slednjič se je tudi njega polotila nevarna bolezen, za katero je umrl.— Njegovo smrt so splošno vsi obžalovali, kar se je pokazalo prav lepo ob njegovem pogrebu.
Iz Francoskega. Nedavno je umrl eden najbolj gorečih francoskih škofov, namreč C o 11 o n. Ko mu je vlada radi tega, ker je nastopal vedno in povsod kot katoliški nadpastir ustavila plačo, zahtevala je kljub temu od njega davkov. Vladni zastopnik Berne je rekel: Verniki prinašajo škofu že toliko miloščine, da sme tudi država nekaj zahtevati od tega Škof ni hotel po krivici mu naloženih davkov plačati. Na vprašanje nekega katoličana, če res ne namerava plačati davkov, 'je pogumni škef odgovoril: »Gotovo, jaz ne dolgujem ničesar roparjem, zoper svoje vest bi ravnal, ako bi ljudem, ki so me oropali vsega, podelil le vinar. Pričakujem, da bo ministerstvo moje revno pohištvo zarubilo." — Ničesar se ni zgodilo, vlada je sicer znala za te besede škofove, a zbala se je ljudstva. Brezverci nastopajo proti ljudstvu zato tako mogočno, ker je isto prepotrpežljivo ter mirno prenaša hude udarce, ki jih dan za dnem prejema. — Pretečeni teden je dospel v Pariz z velikim spremstvom katoliški maronitski patrijarh msgr. Elija Haajek. V imenu vlade ga je pozdravil na kolodvoru posebni vladni zastopnik. Patrijah je obiskal ministerskega predsednika Ruvierja, kateremu je predstavil dva svoja nadškofa in več drugih prelatov. Minister je obljubil med drugim; da hoče vlada maronite tudi v bodoče kar najbolj podpirati. Čudno! Dema izganjajo duhovnike in zatirajo cerkev, v tujini pa jo hočejo braniti. Francoska vlada išče pri tem le gmotnih koristi, za Cerkev se malo meni.
Tovarniški delavec — mašnik, V Ab-samu je daroval novo sv. mašo pater Spon-r i n g. Pred devetimi leti je bil še tovarniški delavec, potem pa se je poprijel učenja ter s svojo marljivostjo dosegel duhovniški stan.
Na Dunaju je umrl pretečeni teden pre-častiti gospod Jožef Žičkar, dekan in župnik v Vidmu pri Krškem. Slovenski Štajerci so ga izvolili za državnega in deželnega poslanca. Vestno je spolnjeval kot tak svoje dolž nosti. Še bolan se je odpeljal na Dunaj v državno zbornico, da se potegne za čast svojih župljanov, ki so bili grd6 obrekovani in po nedolžnem preganjani. V zbornici mu je prišlo slabo; odpeljali so ga na stanovanje, kjer je dva dni pozneje izdihnil blago dušo. Jtfa Dunaju so blagoslovili njegovo truplo in je prepeljali v nedeljo
ob 10. uri zvečer na Videm. Ponedeljek je bil pogreb, kakoršnega ni videti z lepa. 69 gg. duhovnikov z mil. g. opatom Ogradijem in več kanonikov je bilo navzočih. V slovo mu je govoril veleč. g. profesor dr Anton Medved — Svetila mu večna luč!
V	Lurdu se je bralo meseca junija 600 sv. maš, obhajanih je bilo 23.000 oseb; v molitev priporočenih 173.490, od teh 170 zahval za za-dobljeno pomoč.
V	Indiji je umrlo v pol leta za kugo 900.000 oseb.
Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so: č. g. Josip Žagar, župni upravitelj v St. Lovrencu ob Temenici za upravitelja v Peče, č. g. Janez Lesar, župnik v Pečah je dobil župnijo Šmartno pod Šmarno goro, č. g. Anton Oblak, kaplan v Srednji vasi v Bohinju, je premeščen za župnega upravitelja v St. Lovrenc ob Temenici, za kaplana v Srednjo vas je nastavljen č. g. Frančišek Steržaj, mestni kaplan v Škofji Loki. Častiti gospod Anton Plešič, kaplan v Št. Vidu na Dol. je prestavljen za župn. upravitelja na Primskovo pri Čatežu. Č. g. Janez Brezo-var, ki je bival Podgabrom se je naselil v svojem rojstnem kraju Šmartnem pri Litiji. Umirovljeni g. župnik Janez Golob se tudi naseli v Šmartnem pri Litiji; č. g. Josip Gregorič z Vrba pri Svetih treh kraljih kot kuratni beneficijat v Šsnt Vid pri Brdu; č. g. Ivan Miklavčič iz Kort kot župni upravitelj na Vrh k Svetim trem kraljem. Odpovedal se je radi bolezni svoji župniji častiti gospod Matej Pintar, župnik v Šsnt Go-tardu. Prezentiran je za župnika v Radečah pri Zidanem mostu č. gosp. Franc Hiersche, župnik v Boštanju.
V bogoslovje in kn šk duhovsko semenišče so bili na novo sprejeti naslednji gospodje: V drugo leto: Zupančič Valentin iz Most pri Ljubljani. V prvo leto pa: Anžič Josip iz Ljubljane, Cankar Izidor iz Š da v Slavoniji, Černugelj Anton iz Metlike, Erjavec Anton iz Št. Vida pri Ljubljani, Er-man Jernej iz Kamne gorice, Funtek Feliks izMengša, G n i d o v e c Josip iz Ajdovca, G o 1-majer Frančišek iz Kovorja, Gostič Anton iz Ljubljane, Kopitar Andrej iz Komende, Likar Peter z Vojskega, O m ah na Jakob iz Loga, župn. Sv. Gora pri Vačah, Omerza Frančišek iz Cerkelj pri Krškem, Preme Leopold iz Prečine, Šesek Ivan s Homca, Skvarča Fr. iz Slavine, Šifrar Anton iz Šmartna pri Kranju, V a n d o t Iv. iz Kranjske gore, Zabret Fr. iz Predoselj, Zupane And. s Krke, Žitnik Frančišek iz Šnarija.
Umrl je 29. septembra v Moravčah častiti gospod Frančišek Pleško, župnik v pokoju. Pokojnik se je porodil 11. maja 1831 v Kožarjih pri Ljubljani ter je bil dne 22. julija 1856 posvečen v mašnika. Služboval je kot kapelan v Št. Gotardu, Čemšeniku, Šmihelu pri Novem mestu, Prečini, Semiču, Sodražici in
Starem trgu pri Ložu, kot ekspozit na Vrh-polju pri Moravčah, kot kuratai beneficiat in župnik v Podragi. Leta 1899 je stopil v pokoj in preživel zadnja leta v Moravčah. Svetila mu večna luč!
V	Škofji Loki so storile proste obljube sledeče novinke: s. Cirila Grčar z Brda, Akvina Košir s Škofje Loke, s.Terezija Poček s Koroškega, s. Margarita Ala-coque s Šoštanja, s. Pascalia Vilfan iz Bitovš, s.Ivana Nepomucena iz St.Vida. Preoblečena je bila gospodična Angela Mal-vestio iz Padove je dobila ime s. Pij a.
Župnijski izpit je delalo v Ljubljani pre-tečen teden 12 gospodov. Dokončali so ga gg. Erzar Franc, kaplan vHrenovicah, Scbauer Avgust, administrator na Topli rebri, o. Hugo Lengsfeld, kaplan v Podzemlju, Henrik Bukowitz, kaplan v Mokronogu; drugi gg. so delali prvo polovico.
V	katoliško cerkev je bila na Jesenicah sprejeta 2. t. m. judinja Blume Kehn in njen enoletni sm Jožef.
Iz Gorice se poroča: Umrli knez in nadškof Andrej Jordan je zapustil v oporoki vse svoje imetje deškemu semenišču v Gorici. — Kot kapitelski vikar za goriško nadškofijo je bil izvoljen 6. t. m. preč. gospod kanonik Ivan W olf.
Zadušnica slovesna po f knezoškcfu in metropolitu Andreju Jordan se mora obhajati po ukazu v ljubljanskem škofijskem listu tekom tega tedna v vsaki kuratni in samostanski cerkvi ljubljanske škofije.
Duhovniške izpremembe na Štajer skem. Za duhovna svetovavca sta imenovana preč. gg. Adam Grušovnik, dekanvHočah in Rudolf Janežič, spiritual v bogoslovju. Na novo nastavljen je za kaplana v Št. Vidu pri Grobelnem č. g. Franc O j s t e r š, ki je bil radi bolezni na dopustu. — Umrl je častiti gospod Franc Pignar, vpokojeni župnik pri Mariji Snežni v 68 letu. Naj počiva v miru!
# .,, *
Iz Rovt. Iskreno se zahvaljujemo č gospodu kaplanu J. Miklavčiču za vse dobro, kar so pri nas storili. Bili so jako goreč in zgleden gospod, dobri posebno otrokom in bolnikom.
Ustanovili so karmelsko bratovščino, ki šteje 500 udov. Bog jim povrni, in jih spremljaj povsod! Želimo obilo sreče in božjega blagoslova v njih novi službi !
Iz Stopič. Veličastno in ginljivo slovesnost smo imeli v nedeljo 13. avgusta. Drage volje, kakor vselej, so naš milostni g. prošt dr. Elbert prav slovesno v polnem ornatu ob asistenci gospodov generalnega prefekta dr. Zoret-a, vikarija Watzl - a, P. Blanko - ta, domačih duhovnov in bogoslovca v Marijino družbo sprejeli 25 mladeničev in 144 deklet. Na ta pomembni dan so se ti pripravljali s tridnevnimi duhovnimi vajami, katere je prav spretno s tehtnimi premišljevanji vodil gospod vikarij Watzl, ki je tudi ob vspre-jemu imel krasen slavnostni govor. Ta gospod je nekak boter naših družb. — Že 10. dan je naša mlada dekliška Mar. družba žalovala ob izgubi ^najvrednejše" svoje družabnice. Na Dolžu št. 2 je umrla za jetiko 25 letna Marija Muren. Tovarišice so jo polnoštevilno spremile k zadnjemu počitku in ji v slovo zapele pri hiši in ob grobu. — Po 12 letnem zglednem delovanju so nas zapustili g. kaplan Gašpar Porenta. Izvrstnega pridigarja in razsvetljenega izpovednika ne bomo nikdar pozabili.
Ajdovec pri Žužemberku. Iz Mar. družbe so stopila letos v zakon že tri dekleta in en mladenič. Pred pustom Ana Hrovat in Marija Gni-dovec, ki je bila tri leta zopored prednica Marijini družbi. V majniku pa se je poročil prednik Marijine družbe Alojzij Jarc z Marijo Zupančič, ki je bila tudi Marijina družabnica. Toda za veseljem žalost pride. Dne 6. septembra je prerano umrl član M. D. nadarjen in nadebuden mladenič, nastopen šestošolec Anton Gnidovec. Sel je bil na božjo pot v Loreto, nazaj vrnivši se se je moral vleči. Tožil je, da se je prehladil na italijanskem vlaku, ker so bila okna vedno odprta. Prejel je med boleznijo dvakrat prav pobožno sv zakramente, se prav zaupno priporočal svoji nebeški Materi in ves vdan v voljo božjo izdihnil svojo dušo. Upamo, da se sedaj veseli v družbi Marije, katero ie tako goreče častil Na Malega Šmarna dan je bil pokopan. Spremljala ga je Marijina dručba, več dijakov tovarišev in mnogo župljanov. Počivaj v miru blaga duša!
Iz Senožeč. Gotovo nisi še nič poročal, dragi ^Bogoljub", iz naše župnije, a sedaj bi bilo
škoda molčati o prelepi slavnosti, ki se je vršila pri nas dne 3. septembra. Bil je namreč sprejem nove dekliške Marijine družbe. Na predvečer so se pripeljali prevzvišeni vladika, ker so sami hoteli nam to veliko čast izkazati, da nas sami sprejmejo v to družbo, pa ne samo, da so nas hoteli sprejeti ampak so se ponižali nas tudi sami spovedovati, za kar jim ljub' Bog stotero njih trud povrni! Potem v nedeljo zjutraj smo imele skupno sv. obhajilo, ob pol 10. uri pa smo se zbrale vse na župnem dvorišču, prišle so tudi Mar. družbe iz Hrenovic in Slavine, ki so se potrudile priti našo slavnost povečat s svojimi zastavami, in v tem spremstvu se je naša družba podala v farno cerkev. Ganljiv je bil pogled na to zbrano družbo, kateri so tudi sledili Prevzvišeni z duhovščino. Prišedši v cerkev se je razlegalo petje Marijinih pesmi, potem so blagoslovili prekrasni kip Brezmadežne, za tem so imeli vladika pridigo. Končavši govor so nas sprejeli 38 deklet v družbo. Zatem so darovali sveto mašo. Slovesnost je trajala skoro do poldne. Potem je vsa družba spremila Prevzvišenega nazaj v žup-nišče in na dvorišču je ena družabnica zahvalila vladika za ves njih trud in čast, katero so nam skazali ter v znak hvaležnosti je podala šopek * cvetlic. Za res ta dan nam bode ostal v vednem spominu, ker kljub tolikemu nasprotovanju smo vendar z Marijino pomočjo zmagali. Upamo z nadaljno božjo pomočjo, da se bode naša družba tudi vedno bolj razširjala in cvetela.
Iz Žabnice. Naša Marijina družba, kateri, dasi še mladi, niti nasprotniki ne morejo odrekati priznanja, postaja že nekak magnet, ki nase vleče. Oglašati so se začele nove kandidatinje, ki ob ustanovitvi družbe niso imele deloma volje, deloma pa poguma vstopiti. Zdaj so spoznale, kaj je Mar. družba: donaša velikih koristi za dušo, skrbi pa deloma tudi za potrebno pošteno razvedrilo. Svoječasno se je naša družba skoraj polno-številno udeležila skupnega shoda dekliških Marijinih družb loške okolice pri sv. Joštu; na svetega Roka dan pa, ki se v naši župniji precej praznuje, je poromala na vozovih k Mariji Pomagaj na Brezje, kjer se je udeležila sv. maše, ki jo je služil družbeni voditelj, in odtod je šla počastit še Marijo na Bled V prijazni cerkvici na otoku so bile popoldne pete litanije M. b. Po litanijah so Mar. hčere zapele kot začetnice prav dobro
nekaj Marijinih pesmi, na kar se je družba odpeljala v Grad, ogledat si novo župno cerkev, ktere kras in umetnije je domači gospod župnik blejski v svoji prijaznosti drage volje razkazal, za kar mu bodi tu izrečena družbina zahvala. Ko-nečno bodi še omenjeno, da je naša Mar. družba začela gojiti petje nabožnih, zlasti Mar. pesni in da prav vrlo napreduje. Le pogumno naprej!
S Homca 4. okt. Bratovščina svetega rožnega venca, ki je tu ustanovljena ter je ob prazniku Kraljice sv. rožnega venca obdarjena z odpustki, enakimi porcijunkulskim, ponudi vsako leto ob tem prazniku posebnega dušnega vžitka in nebeških milosti pobožnim vernikom. Letos je bila ta pobožnost pri nas združena s ponovitvijo sv. misijona od srede večera do nedelje popoldne. Da so se ljudje lažje vdeleževali božje službe, bila je prva pridiga zjutraj ob 5, druga zvečer ob pol 6., v nedeljo pa, kakor vsako leto, ob 6 zjutraj, ob 10. in popoldne ob pol 3. Božjo besedo sta oznanovala čč. gg. Fr. Kitak in Gr. Flis iz družbe sv. Vincencija Pavljanskega v Ljubljani. Sklepno procesijo z Najsvetejšim je vodil prečastni g. dekan kamniški I. Lavrenčič ob navzočnosti izredno velike množice bogoljub-nega ljudstva od blizu in daleč. Hvala Bogu, da v nedeljo ni tu skoraj nič deževalo in celo ne med procesijo! Cerkev je bila zdaj lepo ozaljšana. Poseben kras naši božjepotni cerkvi pa bo poslikani presbiterij (delo gosp. Matija Koželj-a iz Kamnika) in prenovljena stranska oltarja (po roki gosp. Karola Hrovat, podobarja in pozlatarja v Domžalah). — Dan „večne molitve", 9. sept, so molili verniki Najsvetejše po stanovih in Marijina družba še posebej. Sicer pa imamo tu nekaj podobnega vsako leto veliki petek, da se molivci po naročilu vrste od 10. dop. do 3. pop., ker bi jih bilo sicer te ure najmanj. — Meseca decembra bomo pa opravljali vsakdanjo pobožnost sv. rožnega venca ter po tukajšnji navadi po vsaki izmoljeni desetki odpeli dotični skrivnosti primerno kitico, kar pobožnost bolj poživi. Molijo po trije šolarji pred altarjem med sv. mašo.
Iz Knežaka. Srčna hvala odišlemu č. gospodu kaplanu V. M a gaj nu za vse, kar so storili pri nas, posebno za Marijino družbo in zlasti za mladeniče, katere so vedno radi imeli. Bog jim povrni vse, zlasti pa še poplačaj za težave, katere so imeli prestati od zlobnih nasprotnikov!
v
Iz Skofjeloke. Globoka hvaležnost nas sili, da se še enkrat javno zahvalimo in kratko označimo plodonosno delovanje č. g. P. Janca gorečega voditelja naše Marijine družbe, katero so zapustili 30. avgusta, ter šli na svojo novo službo v Ljubljano. Pri nas so bili le poldrugo leto. Ves čas so delovali posebno na to, da bi se Marijina družba popolnoma očistila in prerodila; pa ravno * zaraditega so morali veliko pretrpeti, ter so jih tolikrat napadali v „Narodu", toda vkljub vsem napadom so neustrašeno branili čast Marijine družbe. Najtoplejšo zahvalo jim pa sedaj izrekamo za veliko požrtvovalnost, s katero so nas vsako nedeljo in vsak praznik podučevali v petju! Kako vneti so bili za ljudsko petje, se je lahko prepričal vsakdo, kdor je bil pri zadnjem izletu pri sv. Joštu, ker se je tako navdušeno prepevalo po vsi cerkvi, za kar gre vsa čast v prvi vrsti le njim! — Se enkrat: Najsrčnejša zahvala in božji blagoslov po vseh Vaših potih, dokler se ne vidimo v nebesih!
Sv. Jurij ob juž. žel. Iz naše sredine je na praznik 8. septembra umrla pridna deklica Jožefa Zupane, kateri je dolga in huda bolezen uničila življenje. Bila je večkrat previdena s sv. zakramenti, in ravno pred smrtjo je bila še tako srečna, da je prejela Jezusa kot zadnjo popotnico v večnost. Vsa vesela je bila, ko so ji rekli, da bo umrla na praznik rojstva Marije Device, in res je izdihnila svojo blago dušo ob dveh po polnoči. Pogreb je bil na god Marijinega imena. Smrt in pogreb Marijinega dekleta ravno na Marijin praznik, to se malokdaj zgodi. Da je rajno vse ljubilo, priča njen pogreb; spremili so jo sorodniki, sosedje in znanci, in v belo oblečena dekleta smo jo nesle k zadnjemu počitku. Celo njeno življenje je bilo nedolžno, zato je bila njena smrt vesela
Iz Št. Lamberta. Svojega farnega patrona, sv. Lamberta, smo letos slavili na poseben način: zadela nas je namreč na god sv. Lamberta dne 17 sept., vrsta za večno češčenje sv. R. T., ki se je v lepem redu in ob zadostni udeležbi vršilo. Jezus je bil v češčenju izpostavljen od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Verniki so imeli ure molitve razdeljene po stanovih. Začetek vsake ure je naznanjal veliki zvon. Prav spodobno je bilo, ko so možje molili s svojimi krepkimi glasovi; nepričakovano obilna je bila udeležba mladeničev;
lepo so molile dekleta in žene; a najlepši ste ' bili uri od 8.—9. in od 12.— 1. ko so otroci skazovali čast svojemu Bogu in Odrešeniku, ki v presv. hostiji živi.
Zahvale za uslišano molitev.
A. K. od Radgone se zahvaljuje sveti Družini sv. Antonu Pad., sv. Alojziju in drugim svetnikom za dve izredni milosti in čudovito božjo pomoč. — M. Š. z O. Jez. in Mar. Srcu za uslišano molitev. — K. V. iz R. sv. Antonu za dobljeno zdravje. — M. P. iz L. Srcu Jezusovemu in Marijinemu in sv. Frančišku Ser. za srečno izvršitev hude operacije. — J. A. iz O. Materi božji, sv. Jožefu in sv. Vincencu Pavi. za uslišano molitev. — M. M. T. Materi božji za uslišano molitev po opravljeni devetdnevnici. — N. E. Lurski Materi božji, sv. Antonu in sv. Nikolaju za izkazano pomoč. — M. M. iz Maribora preblaženi Devici Mariji na Ptujski gori za dobljeno zdravje. — M. T. presv. Srcu in Mariji na jezeru v Prevaljah za uslišano prošnjo. — Nekdo Mariji, sv. Jožefu, sv. Antonu, sv. Frančišku Pavi. in sv. Ani za usli-šanje v velikih težavah. — Nekdo iz Hrenovic Mariji in sv. Jožefu za zdravje. — M. V. iz D. sv. Družini, sv Antonu Padov. in sv. Luciji za ozdravljenje nevarne očesne bolezni. — P. D. presv. Srcu, naši ljubi Gospe in sv. Jožefu za ozdravljenje v skrajno nevarni bolezni. — M. A. presv. Srcu in Materi božji na Brezjah za ozdravljenje. — Neka družina iz Jesenic presv. Srcu Jez. in Mar., sv. Jožefu in sv. Antonu za zadobljeno milost po opravljeni devetdnevnici. — Neka Marijina družabnica od sv. Gregorja Mariji D. in sv. Jožefu za večkratno uslišano molitev. - Neka druga presvetima Srcema Jez. in Mar., sv. Jožefu in sv. Antonu za izkazano pomoč. — M. N H. sv. Ani, sv. Antonu Pad. in sv. angelom varihom za čudovito izkazano pomoč v zadnji sili. — M. T. Materi božji za pomoč in tolažbo, izkazano« v bratovi bolezni. — M. U. v M. Mariji sedem žalosti, presv. Srcu Jez. in sv. Jožefu za uslišano molitev. — K. O. najsv. Srcema Jez. in Mar. in sv. Antonu Pad. za najdenje izgubljenih reči. — L C. Mariji, sv. Jožefu in sv. Antonu Pad za uslišano molitev, za pomoč v stiski in za več prejetih milosti.
Oseba iz Vrhnike se zahvaljuje sv Antonu Pad. za uslišano prošnjo Opravljala sem 12 torkov njemu v čast in dosegla vse, kar sem prosila. Povrnil« se je družinski mir, domači so se vrnili s slabih potov in se zdatno poboljšali. Zato priporočam to pobožnost vsem, ki žive v podobnih razmerah.
Ivana Abram s Kobljeglave je bila bolna na nogah, obe sta bili otečeni, da ni mogla ne hoditi, ne delati več mesecev. Pomagala si je na vse načine, pa vse zaman. Ko je slednjič devetdnevnico opravila k časti sv. Vincencija in nekaterikrat med tistim časom se z blagoslovljeno vodo sv. Vincencija noge umivala, je kar naenkrat vsa oteklina nog izginila in se ji ni več povrnila bolezen, temuč je popolnoma ozdravela, da že od julija naprej prav lahko hodi in dela. Bodi Gospod Bog češčen in hvaljen za vse dobrote, ki nam jih deli po svojih svetnikih!
Darovi.
Za Detinstvo (na Kitajskem): Neimenovan 6 K, učenke na vadnici 2 K, Šentvidski farani nad Ljubljano 56'80 K, za odkup deklice Marija Košir pri sv. Katarini 15 K, Marija Gorjanec iz Mirne peči 15 K, Uršula Opara iz Mirne peči 16 K, Ivana Demšar 10 K. — Za misijon v Afriki iz Hrenovic 5'70 K. — Za kruh sv Antona 13 K.
Oblastem odgovoren: Ivan Rakovec
ooooooooooooooooo
IVAN KREGAR
O
o o
pasar in izdelovatelj cerkve- Q nega orodja in posode Q
Ljubljana, Poljanska cesta 15 O
(blizu Al o j zij e v išča)	W
o
se priporoča v izdelovanje vsakovrstne ^
5 cerkvene posode in orodja * q
O O O
O %
o o o
O
o o o o o o o o o o
iz zanesljive kovine po uzorcih ali lastnem načrtu v poljubnem slogu. — Staro posodo popravi in prenovi, posrebri in pozlati; v ognju pozlatuje tudi strelo-vodne osti, vse po priznano najnižji ceni.
Po naročilu veleč, gospoda A n d r. Cebašeka izvršil je za stolno cerkev ljubljansko krasen, bogato pozlačen in ornamentiran lestenec v renesančnem slogu.
O
o o o o o o o o o o
ooooooooooooooooo
11] fl
5E5r

in
i
nI
p Ali že imaš • te-le knjige •
Križev pot za Marijine otroke dobiš za 20 vin. Če jih vzameš 50 vkup, pa vse za 7 K.
,,Vodilo" za Marijine družbe je ravnokar izšlo v novi šesti izdaji. Ker obsega tudi najpotrebnejše mašne in druge molitve, služilo bo to vodilo pi av dobro kot molitvenik za moške. Stane v platau vezan z rudečo obrezo 60 v., po pošti 10 v več.
, Molitvenik ..Nafboijša mati" ima v tretji izdaji skoro trikrat toliko branja kakor pa v prvi. Vsak častivec M. in J. Srca ga ima rad. — Ta molitvenik in še „ Vodilo" zraven, oboje tiskano s tako velikimi črkami, da lahko bero vsake oči, velja le toliko, kolikor velja drobnočrkni molitvenik tudi sam zase; namreč v platnu rud. obr. K 1-50, v usnju, zlati obrezi K 2'— in v najbolj lepi vezavi K 3'—, po pošti 20 vin. več.
Vse te knjige dobiš pri vseh knjigotržcih, posebno v prodajalni Katol. tisk. društva v
Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 2 in pri založniku Fr. Bleiveisu v Lešah, p. Tržič
»KntolKRn bukvama"
in
prodajalna,Katol. tisk. društua4
v Ljubljani
priporoča nova oficijelna molitvenika:
Šolski molitvenik
po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet
v Ljubljani. Cena: rudeča obreza 80 vin., zlata obreza K 120; pri naročilih na posamezne izvode po pošti 10 vin. več.
Večno življenje.
Molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah.
Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet
v Ljubljani. Cena: rudeča obreza K 120, zlata obreza K 160; posamezni izvodi po pošti 10 vin. več.
Častiti gospodje kateheti dobijo pri skupnih naročilih na 10 izvodov en izvod brezplačno; na vsakih 20 izvodov pa dam

tri iztise kot
Žrtev spovedne molčečnosti
Vrlo zanimiva resnična povest iz najnovejše dobe na Francoskem. Knjiga v obsegu 261 strani stane s poštnino vred K 2i0 in se dobiva v Katoliški Bukvami v Ljubljani.

iiraaBii

»Slana Mariji"
Ob 300 letnici ustanovitve
prve Marijine družbe na Kranjskem.
Založilo osrednje vodstvo Marijinih - - - družb na Kranjskem. - -
Dobiva se v »Katoliški bukvami" in prodajalni „Kat. tiskovnega društva" v Ljubljani.
Izvod stane 40 vin., po - - - - 13 vin. več. -
iiosoraii
pošti