Kotiček gospoda Doropoljskega Velecenjeni gospod Doropoljski! pride tista doba, ko bomo dobili neodrešene Danes se oglašam pri Vas s prvim pis* brate nazaJ- Takrat bodo nam in kralju po* mom. Ko sem bila majhna in nisem ho* Ijubljali čelo. »Jugoslovenska Matica« skrbi dila v šolo, me je tetka vzela na Sromlje za te uboSe »troke, ki jih trpinčijo ltah* k sestriču nadučitelju Dragu Rumpretu. Janski ucitelji. Takrat bo naša mati kraljica In ta mi je toliko lepega in zanimivega gledala na to ubogo deco, ko bo potem pripovedoval o Vas. Pa nemila smrt ga je tudi ona njih mati. Bog daj, da bi se kma= vzela. Drago me je že takrat hotel poslati lu veselili popolne svobode! Naj mi pa v Vaš kotiček. Lahko si mislite, gospod BoS ^m moJ° prošnjo! Doropoljski, kako sem bila žalostna, ko Presrčne pozdrave Vam pošilja sem dobila sporočilo od tete, da Drago ne vdana živi več Drugič pišem več, če ne boste, Josipina Stiplovškova. gospod Doropoljski, hudi name m ne po* F v rečete, da sem dolgočasna. Odgovor: Pozdravlja Vas LJuba Josipina! Mara Praznikova Tvoj spis ne bo vsakemu kotičkarju po« učenka osnovne šole, Sp. Polskava pri polncma jasen, ker nisi povedala, zakaj si Pragerskem. mu ^a'a nas'ov »Rapallo«. Mislim, da Ti q, . ' tega ne bo težko točneje razložiti v prihad* ° ^ njem pismu. Iz onega ozemlja, ki ga omes Ljuba ara. njag y svojem SpjSUi priobčuje današnji Nam vsem je iskreno žal, da je moral »Zvonček« dve podobi. Naj poglobita našo g. nadučitelj Rumpret tako nenadoma žalost, naj dvigneta naš up, naj razvna* umreti. Vsi smo cenili njegovo marljivost meta našo ljubezen, naj ojunačita naše in njegove zmožnosti, ki jih je tako uspeš« duše, naj ojeklenita naše pesti! no obračal mladini in odraslim ljudem v . prid. Bodi mu ohranjen blag spomin v irst, Lronca, Keka, hvaležnih srcih vseh, ki so ga poznali, ce» svoboda vas ceka! nili in spoštovali! Zo?\< samo zovi, svi ce Sokolovi zate život dati! Dragi gospod Doropoljski! * »•i?wMJa želim5f jaz ^1^ \ \TOk Vas Cenjeni gospod Doropoljski! ših kotickarjev. Stara sem 12 let. Doma J s * YT sem od Sv. Jerneja. Hodim v III. razred Danes Vam pisem prvo pismo. Hodim v osnovne šole. Pri Sv. Jerneju smo dobili 4. razred. Stara sem deset let. Hodim rada tudi novega gospoda nadučitelja. Prvo leto, v solo ker se lahko ucim Sester lmam 6. ko je prišel k nam, nam je preskrbel nov brata 2- Uclm se rada- ^tare matere m oder, na katerem vsako leto igramo. Ta* starega očeta nimam več. »Zvonček« jako krat je bilo jako prijetno. Prosim Vas, rada čitaroL Hodim v šolo h gospodični Min sprejmite tudi moje pismo v svoj kotiček. Povhovi Zdaj se učimo iz »Zvončka« pe= Tukaj Vam še pošiljam spis »Rapallo«. sem »Potlej — prosim Te za drugo«. Vseh skupaj nas je 11. Imela sem se tri sestre, R a p a 11 o. pa so mi umrle. Mlajši brat je 6 let star. Željno pričakujem dneva, ko se bo naša Starejši ima 8 let; hodi že drugo leto v država povečala. Mislim, da ne bo dolgo šolo. Kadar bom gospodinja, bom imela trajalo, ko bomo vzeli svoje ozemlje nazaj. otroke in jih bom rada v šolo pošiljala. Ta častihlepni Italijan nam je vzel vse Naučila jih bom tako, da jih bo gospodična Primorje, Gorico, Trst, Reko, ki je krasno Mira Povhova nad vse rada imela Oprav* pristanišče. V šoli smo se učili, da kmalu ljala jih bom čedno. Moj ate je v Pletarjih 215 za hlapca. Naša hiša je blizu pletarskega nama samo smeje in pravi, da naj rajši kar samostana. Vam piševa. Presrčno Vas pozdravlja Z?W*S pa- ep°t P"^1™' ^™ P°* K „ . o i l j. veste, kako naj to stonva. Pepica Slabetova pošiljam Vam tudi Prešernovo sliko, ki v Apneniku. sem jo prOstoročno prerisal iz Prešerno* Odgovor: vega albuma — zakaj risanje je moj naj= Ljuba Pepica! IJubši predmet ,.,..- j « , i . Prosim, ce bi smel v pnhodnje se tudi Seveda, ce hodiš sama rada v solo, bodo j. ¦ pjsatj pač tudi Tvoii otroci radi hodili vanjo. i • \'t a r Samo gospodično Miro Povhovo moraš pro» Srcno Vas pozdravlja siti, naj vsaj še tako dolgo ostane pri vas, Vam vdani dokler ne boš Ti'gospodinja in matil Sicer Dore Klemenčič. me pa prav veseli, da se rada in lahko učiš. * Blagorodni g. Doropoljski! - /^C//O'7^IV*^N Že eno leto sem naročena na »Zvonček«. /' . ^Q ^i-vlOs Jako rada ga prebiram. Posebno mi ugaja loft^l Cs^. Z^^T" 'H V> planinska povest o teti Pehtari in o Kekcu. ^y V- ^"> ^ ^S^>>^ Učenka sem III. razreda osnovne šole v I \ ^J ' 4 i Št. Jurju ob juž. žel. Moja razrednica je l^*l^\ / **— /M ^ /// gospodična Stanka Schreinerjeva. Imam še ) %>^ v»J [ v^O'/^/^ malo sestro Anico, ki se z njo časih malo / \^ Vw. %,/t ^/ Jjff\ poigrava s punčkami, imava se jako' radi. / ^-*i, ^f^/J/^/Jn Prosim Vas lepo, da tudi moje pisemce Cc«4 ^SV^jT/ r/ fijl priobčite v kotičku. ^T^ ^^kAuAJ/Ii) Lepo Vas pozdravlja ^« ¦^^¦^/ffl/ Trezika Zdolškova. ( r~j^^ ^^/^ Odgovor: ^Jf^fe^^^iTm Ljuba Trezika! Oa^^ VHfj Na tisoče je mladih mojih prijateljev in \ VJr ^ ^ prijateljic, ki kar ne morejo prehvaliti pla« /^Y ss^*~ \ ninske povesti o teti Pehtari in o preka* / 7 / tm \ njenem Kekcu. Kaj pa bo šele prihodnje / / / s^ ^V \ leto! Celo Tvoja in Aničina punčka bo na / r—' S ^y \ Široko odpirala oči od strmenja, ko bo čis * \ / * ¦ tala tretji del Kekčevih doživljajev! * * Odgovor: Velecenjeni gospod Doropoljski! Ljubi Dore! Še nikoli Vam nisem pisal, enkrat Vam Umejem očetov smeh! Z »Mladinskim pa hočem. Star sem 11 let. Doma sem v listom«, ki ga nameravata izdajati s sestro Galiciji pri Celju, kjer hodim tudi v šolo Danico, malo potrpita, zakaj taka reč je v 4. razred. Moja sestra Dana in jaz sva dandanes silno draga. Ni treba samo spi* začela sestavljati spise, pesmi, uganke in sov, pesmi, ugank in ilustracij, ampak tre* ilustracije. Midva bi namreč rada dala te ba je predvsem mnogo, mnogo denarja. spise tiskati; imava že veliko tega gradiva. Tega pa bržkone nimata na izobilje, zato S tem bi rada izdala z Danico takozvani je bolje, da za enkrat še ostaneta meni »Mladinski list«. Vprašala sva atka, pa se zvesta — pozneje pa: Bog daj srečo! 216