SESTAVLJENKE IN IZPELJANKE 
IZ PREDLOŽNE/PROKLITIČNE PODSTAVE V KNJIŽNI SLOVENŠČINI 
Kot j e znano, tvori slovenščina nove besede tudi s ses tavl jan jem, t j . tako, 
da pred dano besedo postavi predpono (bodisi p r imarno — pa-, pra-, pre- ipd. 
— bodisi predložno ali proklit ično — pred-, po-, ne-, ni- ipd.). 
Ses tavl jenke imajo načeloma po dva naglasa: na dodani predponi in na 
prvotno dani podstavi (npr. pododbor), pogoj je le, da je oh ran jen občutek 
za pomensko variat ivno vrednost predpone nasproti prvotnemu pomenu pod-
stave. Kadar tega občutka ali zavesti ni več, imajo sestavljenke en sam naglas 
(prim, nihče, nekaj, neumen ipd.). V takem primeru se sestavljenka naglasno 
nič ne loči od t. i. izpeljank iz predložne (pravi lneje bi bilo — proklitične) 
zveze, ki ima načeloma en sam naglas (pravzaprav naglas podstave, torej če 
ima ta dva, lahko tudi dva, vendar ne na predponi), prim, dokolénke. Pač pa 
ima izpe l janka iz prokli t ične podstave po pravilu tudi priponsko obrazilo, 
prim, do-kolen-ke -«-»nogavice do kolen«. 
Pri glagolih s predpono (npr. pristopiti, razmetâti, obglâoiti) je predpona 
le iz jemoma naglašena, npr. prednapeti (seveda ob hkra tnem drugem naglasu 
na podstavi). To ob dejs tvu, da ima jo prave sestavl jenke, če se sestavljenosti 
zavedamo (kar pri glagolskih večinoma jè tako), po pravi lu naglas tudi na 
predponi, d a j e misliti na to, da so glagoli s predpono izpeljani bodisi iz pred-
ložne zveze (obglaviti ч- »spraviti ob glavo«) bodisi iz zvez glagola s predlo-
žnim predmetom ali prislovnim določilom: napasti sovražnika »na sovraž-
nika pasti«, vstopiti v hišo <- »v hišo stopiti«, doslužiti »do konca služiti«, 
razodeti se •*- »raz sebe deti« ipd. 
Na podlagi povedanega je neka te re ses tavl jene glagole mogoče razumeti 
bodisi kot prave ses tavl jenke (ki bi bile po analogij i z izpel jankami iz pred-
ložnih zvez izgubile naglas) bodisi kot ravno izpe l janke iz proklit ičnih, 
v glavnem predložnih zvez (obglâoiti). Včasih je mogoče pri istem pr imeru 
misliti na oboje: potemneti -t-»temneti + po-/postati temen«. 
Podobne težave kot pri glagolskih ses tavl jenkah so tudi pri prislovnih. 
V nada l jn j em sledi pregled posameznih vrst ses tavl jenk (samostalniških, 
pridevniških, prislovnih, glagolskih) v. enotami, razporejenimi po abecednem 
zaporedju predpon. Ses tav l jenkam posamezne besedne vrste včasih slede za 
p r imer javo izpel janke iz predložne/prokli t ične podstave. 
Samostalnik 
S e s t a v l j e n k e : 
anti-: âni i fašist, àntikadénea, àntifeminist, ântikritika; 
dis-: dispropörc; 
eks-: èkskriilj; 
infra-: infrastruktura, infraproteln; 
in-: invariânta; 
ko-: kôprodûkcija; 
med-: medklic, mèdjéd; 
meta: metafizika; métajêzik; 
nad-: nadčlovek, nàdkûhar, nadsekretâr, nadškof; 
ne-: nekdo, nékaj; 
ne-: nèliumanist, nè vojâk, nèslovénec, nemoč; 
ni-: nihče, nič; 
marši-: màrsikdô, màrsikàj; 
pa-: pâslika, pâstôzec, pâlist; 
pod-: pàdodbàr, pôddiâkon; pôdoficir, podpolkovnik, pddkönzul; 
po-: pàsezôna; 
post-: pùstfiks; 
pra- : prâmûli, prâclôvek, prazgodovina, prâbilje, prâsnôv; 
pred- : prèddélavec, predigra, predstraža, prédizobrâzba; 
proti-: protikandidat, protifašist, prôtidokaz; 
raz-: ràzkrâlj, raz frančiškan ; 
re- : reelékcija; 
so-: sostanovalec, sôvladar, soposest. sovaščan, sooladär; 
sub-: sübdiäkon; 
super- : süperstrüktiira. siiperčlovek, sûperarbitràza; 
t rans- : transuràn. 
I z p e l j a n k e : 
ante- : antelüdij; 
brez- : brezverec, brezdomec, brezglâvost, brezvlâdje, brezup; 
čez: čezmernost, čezmornik, čezocetmka. čezrobnik. čezsoča; 
do: dokolénke, dokomolčnica, dopetače, doprsje, dosmftnik; 
na: nagobčnik, nahrbtnik, nagrobnik, na nosni k. naličje, napötje; 
nad: nadstrešnik, nadhišje, nadkolénke, nadlahtnica, nadplččje; 
ob/o: obrobje, obrežje, Obréz, osrčje, oglavnik, obpötje, ob jajčnik; 
po: Posâvje, Posočje, pobočje, pobrčžje, pogorje, pocestnica; 
pod: podbrâdek, Podbrégar, Podgôra, podgrlina, Pod peč; 
pred : predpûst, predmestje, predgorje, predstrešje, predpöldan; 
pri : prilésje, priimek, pristrčšje, primôrje. priklet; 
raz: razvodje, razpotje, razkrižje, raz pö t ni k; 
so: soglasje, sošolec, sorodnik; 
v: vsebnost; 
vz: vzghisje, vzkrižnost, vznožje (vz- je sedaj samo Se predpona); 
za: zapeček, zaledje, zaimek, Zagorje, zanohtnica. 
Pridevnik 
àb/à-: àreligiàzen, àmorâlen, acikličen, àhumân; abnormalen; 
ùb/à-: àreligiàzen, àmorâlen, acikličen, àhumân; abnormalen; 
an-: anorganski, anonimen; 
ad-: adnominâlen; 
an te-: ântediluviâlen; 
ûnti-: dntifašističen, ântiproletârski, tintisocialističen; 
i-: ilegalen, imobilen, iracionalen; 
nad-: nàdpolovičen, nadčloveški, nàdpovprečen; 
ne-: nerjaveč, neumesten, nèmlâd, nèavtohton, neuraden; 
ne-: nekakšen, nekak, nekateri, nekakôv (starinsko); 
ni-: nikakršen; 
pa-: pâàbel; 
o-: ôzelen (starinsko »malo zelen«); 
post-: pôstdiplômski, pôstdentâlen, postcikličen; 
pra- : pradaven, prâslovânski, prastar, praspôlen, prâsorôden; 
pre-: a) »preveč«; predober, predrzen, prelèn. premlad; 
b) »zelo«; prelep, premil, presrečen, prebél, prečasiit; 
pred- : prednapet ; 
so: soudeležen. 
Pravim ses tavl jenkam so samo podobne izpel janke iz {v glavnem samostal-
niških) ses tavl jenk: ântisemitski, prèdaprilski, pägrözden, podporočnikov, prâ-
babičin, nadučiteljski, sùodlocevâlen, sočasen, sôpoménski, pàkrôglast. 
I z p e l j a n k e : 
brez : brezvéren, brezdomen, brezdušen, brezglav, brezrôb; 
čez: čezmeren, čezoceanski, čezmorski, čeziiren; 
do: dosmrten, doprsen. dobeseden, doléten. dokomolčen; 
na: nugobčen. napfsten, namizen, naglaven, nagroben; 
nad: nadstrčšen, nadmorski, nadkolénski, nadsvéten; 
ob o: obroben, obrežen, ob poten, obcesten, obmorski; 
od: oddnéven, odljûden, odsêben; 
po: povflien, površen, pocesten, pošolski, pobinkošten; 
pod: podgorski, podnožen, podzimen, podsêben; 
pred : predpražen, predprazniški, prèdaprilski; 
pr i : primorski, pri faren, priročen, prileten; 
raz: raz poten; 
vz: vznožen; 
za: zapečen, začasen, zahrbten, zakoten, zaplöten; 
_za k: zakmašen. 
Prislov 
I z p e l j a n k e : 
1. iz samostalnika: 
iz- -a : iznenada; 
po- -oma: povfhoma, posiloma; 
v- - a j : včeraj (izpeljave se ne zavedamo več); 
z- s- -oma: zvfhoma, zviškoma, sčasoma, spotoma; 
z- - a j : zjûtarj, zdôlaj (izpeljave se komaj še zavedamo); 
zapo- -0111(a): zaporedoma (izpeljave se komaj zavedamo). 
2. iz pr idevnika : 
do- -u: dodobra, docela, dočista, domala, dosita; 
iz- -u: izhuda, izlépa, iznôva, izgfda, iztežka; 
na- -oma: natilioma, nahitroma, nanâgloma; 
od- - l e j : odkléj, odsléj, odtléj; 
po- - l e j : potlej, poslej; 
po- -oma: potihoma, polagoma, po gostoma, porédkoma; 
z-/s -a : zlepa, znova, zgrda. slnida, sprva, stežka. 
Glagol 
S e s t a v l j e n k e (eventualne i z p e l j a n k e jim slede za podpičjem): 
Predpona a- (slov. lie-): 
1. zanika osnovni pomen: atrofirati (prim, hipertrofirati), atonirati. 
Predpona ab- /am-al ls - : 
I. oddaljiti, odpraviti : abdicirati, abducirati, absolvirati, amputirati, abortirati, 
abstrahirati; abalienirati. 
Predpona ad-/a-: 
I. biti pri. privesti do: asistirati. asumirati, adsorbirati, aspirirati, asanirati, 
aplicirati. 
Predpona de-/dez: 
1. izvršiti d e j a n j e , ki je nasprotno podstavnemu: demaskirati, denaturirati, 
dezangažirati. dezodorirati, dehidrirati, demilitariziran, dezinteresirati, depoliti-
zirati; 
2. odvzeti, spraviti iz, odstranit i k a j : dezorientirati, devalvirati, degradirati; 
defenestrirati, deratizirati. 
Predpona dis-: 
I. oddalj i t i , porazmestiti , odvzeti: diskriminirati, dislocirati, disonirati, distri-
buirati; diskreditirati. 
Predpona do-: 
1. spraviti d e j a n j e do določenega mesta v prostoru ali času: doiti, dobriti, 
dozidati, doskočiti. dosmrdéti; 
2. d e j a n j e j e dospelo do konca: doslužili, dogospodâriti, dotrpéti, dotiskati, 
dopléti; 
3. imeti uspeh z d e j a n j e m : dopovedati, domisliti, doumeti, dokazati. 
Predpona e-: 
t. spraviti iz, ven, vs t ran: elidirati, emigrirati, emitirati, erodirati; 
2. (iz)vršiti d e j a n j e , ki ga imenuje podstava: efeminirati, emulgirati, evapo-
rirati, evoluirati; eflorirati. 
Predpona eks-: 
I. spraviti iz. ven. vs t ran: ekscidirati, eksekvirati, ekstrahirati, ekspatriirati, 
eksponirati; eksliumirati, eksmatrikulirati. 
Predpona in- (il- pred /; im- pred b, m, p: ir- pred r): 
I. postaviti, priti, spraviti , prodret i v k a j : inkasirati, intabulirati, inhalirati — 
imigrirati, importirati, imputirati — iluminirati — irigirati, iritirati; inkarnirati, 
inkorporirati — imatrikulirati. 
Predpona in- (variante kot zgora j pr i in-) : 
I. spraviti v nasproten položaj : inkomodirati, imobilizirati, infamirdti, indigni-
rati. ignorirati. 
Predpona inter-: 
1. spraviti , priti med: inter poli rati, intervenirati, inter pelirati. 
Predpona iz-: 
1. spravili (se) iz česa: iztoči, izliti, izbiti, izgnati, iziti, izplavati, iztrésti; 
2. dokončati dejanje : iztesäti, izčistiti, izlizati, izrisati, izsušiti, izmeriti, 
iz kovat i; 
3. doseči namen: izprositi, izslediti, izsiliti; 
4. izčrpati dejanje: iznoréti se, izpiti se, izpeti se, izstradati, izmučiti. 
izpo-'spo- gl. po. 
izpod- spod- gl. pod. 
izpre- 'spre- gl. pre. 
Predpona na-: 
1. usmerit i na površino česa: naložiti, nabiti, nabôsti, natakniti, narisati, na-
kladati. napeljati, nalepiti, naletéti, namazati; namestiti-. 
2. načeti, v ma jhn i meri izvršiti d e j a n j e : naglödati, nagniti, narézati. natrgati, 
navrtati, nažagati. namfzniti, nadigniti, nakisniti; 
3. doseči določeno mero: nabrati, nagrabiti, nacepiti, nakositi, nalooiti, naklâti. 
nasušiti, naprositi, namléti, namôlsti; 
4. izvršiti do polne mere: najesti se, napiti se, naglédati se, naklečati se, na-
skâkati se, napléti se, nanapâdati se; 
5. priučiti česa: naučiti se. navaditi, natrenirati; 
6. samo dovršiti: nabiti, naroditi se. napojiti, namočiti: 
7. nov pomen: napasti, najti. 
Predpona nad-: 
t. povečati, preseči, prvotni obseg: nadzidati, nadkriliti, nadolâdati. nadzioéti-, 
2. biti nad čim: nadzorovati, nadzirali. 
Predpona ob-/o-: 
1. usmeri t i okoli česa: oviti, opasati, ogristi, okovati, ogledati si. ozreti se, osi-
pati, otipati, oškropiti, »pleskati, obviti, obvezati, obstopiti, obhoditi, obnisti, 
oh glodati oblizniti, obsésti; 
2. zadevati ob ka j : obdarovati, obrekovati, ogovoriti/obgovoriti. obrniti se na — 
oblivati, obsipati, obsevati, obstreliti; 
3. uvel javi t i d e j a n j e na več predmet ih : obletati. obhoditi; 
4. usmeriti mimo: obiti, obhajati-, 
5. ostati v začetnem s tanju: obležati, obviséti, obstati, obsedéti. obdržati; 
6. izgubiti, spraviti koga ob ka j : obleteli se, obigrûti, obrati; obnemoči; 
7. dovršiti: ogreti, obuditi, osušiti; 
8. delu nov pomen: obljubiti. 
Predpona od-: 
1. oddalj i t i , ločiti (se): oditi, odvčzati, od grist i. odzébsti, odpreti, odvaditi, od-
letéti, odlomiti, odpiliti, odpiti odmisliti; 
2. izvršiti k a j ob premikanju : odpeti, odžvižgali, odkreosâti, odmomljâti, od-
zibati se, odgrméti; 
3. izvršiti, dokončati dejanje : odoeččrjati, odpéti, odcvèsti, odstrüdati; 
4. dostaviti kam: odpeljati, od vleč i, odnesti; 
5. razveljavit i rezultat nasprotnega d e j a n j u : odreči se, odsvetovati, odvaditi, 
odpraviti, odvihati, odviti; 
(>. vračati de janje z enakim dejanjem: odgovoriti, odpévati, odpisati. 
Predpona po-: 
1. omejiti na manjš i obseg: pobrskati, pogrméti, pokramljâti, pomolčati, po-
nagàjati, povasovàti, potežkati, popihati; 
2. vršiti d e j u n j e v raznih časih uli na raznih mestih: polégati, posédati, po-
stajati, popivati. 
3. vršiti d e j a n j e z raznimi subjekt i , nn raznih predmet ih : podiiviti, poklali, 
pomoriti, pornréti, pospâti, pozakleniti, poraznositi, postreliti; 
4. vršiti d e j a n j e naknadno, v manjš i meri : pocoitati, pokipéoali, požinjati, 
pokušati; 
5. začeti de janje : pognati, poletéti. ponêsti, potegniti, povesti; 
6. dokončati dejanje : pogasiti, pogubiti. pozdraviti se. pokositi, pozapréti. po-
zébsti, pojesti, posloveniti; počlovččiti. pobratiti; 
7. prizadeti z dejanjem: posedéti, popisati, pobiti. 
Okrep l j ena s s-: spoklàti, spomoriti. 
Predpona pod-: 
1. vršiti d e j a n j e na spodnj i ali no t ran j i strani česa: podložiti, podpisali, pod-
préti. podorâti. podbirati. podplûti, podčrtati, podkovati, podkaditi: 
2. de janje vršiti nekako skrivno: podtikati, podkupiti, podsmeliooâti se, pod-
krâsti se, podvreči; 
Okrepljeno z iz-/s-: izpodbôsti, izpodbiti, spodbuditi, izpodglodati. izpod grist i, 
izpod jésti, izpodkidati, izpodkopâti, spodleteli, spodmikati se, spodnêsti. s pod-
rasti, spodriniti, spodrézati, spodrsniti, spodsékati, spodvréti. 
Predpona pre- : 
1. usmeriti z enega mesta na drugo čez ali skozi ka j : prenesti, prebrêsti, prepe-
ljati, preiti, premostiti, preleteli — prepiliti. prežagati, pregristi, presekati, pre-
cediti, predréti; 
2. namestiti ka j med predmete ali dele predmeta: preplesti; 
3. izvršiti še enkrat, znova, malo drugače: preevréti, predelati, preorati, pre-
krstiti, preobûti, prestlati, prezidati; 
4. t ra ja t i določen čas ali preko njega: premoliti (cele noči), prečiiti. prebedéti, 
prebiti, prestati, prenočiti, prejokati; 
5. preseči mero, doseči visoko stopnjo: prenapiti se, prenapolniti, preglasiti, 
prevpiti, prerasti, premoči, presoliti, pretirati, pretegniti se — prehvaliti, pre-
mfzniti, prezébsti, premočiti; 
6. gibati se ob čem, mimo česa: preteči, prehiteti; 
7. imeti uspeli z de janjem: preprositi; 
8. dobiti po koin: prevzeti. 
Okrepljeno z iz-/s-: izpreglédati, sprebrâti. spregledati, spregovoriti, sprehoditi, 
spreletéti, spremeniti, spremetâti, spremisliti, spreobrniti, spreuméti, sprevideli, 
sprevračati, sprevreči se. 
Predpona pred- : 
1. storiti kuj vnaprej : prednapeti; 
2. postaviti pred koga: predlagati, predložiti, predvajati; 
3. poseben pomen: predpisati. 
Predpona pri-: i 
1. bližati (se) čemu. pristuviti: privabiti, prignali, priti, prileteli, prinesti, pri-
peljati, priplavati, pristaviti, privesti; 
2. med gibanjem izvršiti: pripeti, prižvižgati, prikrevsâti; 
3. pridobiti s kakim dejanjem: priberačiti, prigospodâriti, priženiti, priigrati, 
prirnožiti, prihraniti, privarčevati; 
4. izvršiti v majhni meri uli ne docela: prirézati, prismoditi, pripréti, pridrgnili; 
5. opraviti dodatno isto de janje : prikupiti, pripisati, pridéti, pritočiti, priliti, 
pritkati; 
6. dovršnost: priljubiti se. primeriti se, pripetiti se. 
Predpona pro-: 
1. gibanje skozi ka j : pronicati; 
2. dovršnost, drug pomen: prodréti, prosvetliti, proizvesti; propasti. 
Predpona raz-: 
t. ločiti, usmeriti na različne strani ali mesta: razgrniti, razviti se, razdâti, raz-
trgati, razbiti, razvezati, razodéti, razmetati, razmâzati, razsékaii, razglasiti; 
razokviriti, razpoloviti; 
2. razveljaviti rezultat predhodnega de jan ja : razorožiti, razminirati, razpaki-
rati, razmôtati, razbâsati, razvézali; razdevičiti; 
3. opraviti dejanje do intenzivne stopnje: razbeliti, razgréti, razgovoriti se, raz-
divjati se, razigrati se, razgoréti se, razvpiti se; 
4. začeti, dovršiti dejanje: razjokati se, razveseliti se, razhûditi se, raznétiti, 
razpéniti, razsušiti, razprâskati, razdražiti; 
5. zaznati, pojasniti: razbrati, razumeti, razložiti, razjasniti. 
Predpona re-: 
1. znova, na novo (iz)vršiti dejanje : reorganizirati, remilitarizirati, restavrirati, 
rekonstruirati, reelegirati. 
Predpona se-/s-: 
1. zbrati z raznih mest, združiti: sniti se, sestati se, sestaviti, sešiti, sešteti, 
sezvâti; 
2. gibati se navzdol, vstran: sesésli se, snéti, sleči, sestopiti; 
3. dovršiti dejanje: snésti, sesêkati, sesiriti se, sežgali. 
Predpona je danes večinoma nadomeščena z z-/s- (glej tam). 
Predpona u- : 
1. premikati se vstran ali navzdol, zapustiti : ubežati, uhajati, uiti, upiliniti, 
unêsti jo, utrgati, uteči, udréti se, up&sti; 
2. zmanjšat i se z dejanjem: ubrusiti se, ukiihati se. uskočiti se, udélati se; 
3. neprimerno, slabo opraviti dejanje : uštčti se, uvagati se. uženiti se, urézati se. 
ustopiti se; 
4. namestiti, spraviti . . . k a j v ka j : uvrstiti, uvesti, ujédati, uvoziti; 
5. dovršiti: ugasiti, uglédati. ubiti, и držat i, umreti, ustreliti, ustvariti, ugasniti; 
učlovečiti, ujeziti, ubesediti, uokviriti, ustoličiti, unovčili. 
Predpona v-: 
1. postaviti, priti, p r o d r e t i . . . v ka j : vstopiti, vlésti, vdôlbsti, vlepiti, vložiti, 
vtakniti, odeti, vlomiti; 
2. dvigniti se: vstati (gotovo iz vzstati). 
Predpona vz-: 
1. premaknit i (se) navzgor, postaviti na: vzdigniti, vzhajati, vziti, vzleteti, 
vzpeti se, vzkipeli, vzbočiti se; vzdéti; 
2. izvršiti, začeti dejanje : vzradostiti se, vzburkali, vzdihniti, vzgojiti, vzkipeli 
( = razjeziti se), vzpodbuditi, vzljubili, vzcvèsti, vzdramili, vzrediti, vznemiriti, 
vzkliti, vzplamenéti; 
3. v nasprotni smeri izvršiti: vzvračati; 
4. znova izvršiti, vzpostaviti: ( = rekonstruirati). 
Predpona z-/s-: 
1. zbrati z raznih mest, združiti: zbrati, shajati se, zvariti, zvézati, zložiti, zno-
siti, zdéoati, znesli, zvleči, spéti, stekati se, zrasti, zgrniti; 
2. premikati se vstran ali navzdol: zmetati, z miti, sklatiti, spâsti, zbiti, zlesti, 
steči, zletéti. zbrisati, skloniti se. speljali; 
3. premikati se navzgor: zletéti (na), zlesti, shajati (kruli), speti se (= vzpeti se), 
zrasti. skobacati se, speljati, skopali se (na vrh); 
4. dovršiti: zboljšati. zgoréti. zmrzniti, znočiti se. stopiti, streti, shladiti, shra-
niti, skuhati, spisati, zjokati se. zvišati, spomniti se. skaliti, sčesati, zožiti, 
zmehčati, zdivjati, shoditi, steči (pes), stožiti se, sprožiti, zrediti, zbesnéti, zbu-
diti, zveseliti, zdramiti, zdržati, strepetâti, splašiti, zrediti; 
5. spraviti narazen: stolči, spiirati; 
b. uničiti, zrabiti. poškodovati (se): zglödati, zgniti, zgoréti, zgristi. skûriti. 
zdelati. 
Predpona za-: 
1. postaviti (se) ali prestaviti (se) za ka j (čim): zaiti, zatoniti, zatakniti, za-
vlčči, zaplavati, zalésti — zaostati; 
2. pokriti (se), zakriti (se) s čim: zazidati, zastréti. zagrniti, zamêsti. zasuti, za-
sésti. zakleniti, zapreti; 
3. pripeljati do nezaželenega s tanja : zaiti, zabrêsti, žareči se. zašteti se, za-
striči. zaplézati se, zakoväti. zapeljati: 
4. izgubiti, zapraviti ka j : zagospodariti, zaigrati, zaležati, zapiti, zajesti, za-
kôckati, zaprâvdati, zatožariti; 
5. dobiti, prejeti, zaseči: zaslužiti, zavojeoiiti; 
6. načeti ka j : zasekati, zapiliti. zarézati. zagristi: 
7. spotoma opraviti dejanje : zanesti, zaiti, zapeljati; 
K. predolgo opravl ja t i dejanje : zasedéti se, zaklepetati se; 
9. dovršiti de janje : zaglédati se, zamisliti se. zakoreniniti se. zasanjati (se), 
zapéniti se. zaspati, zardéti, zadihati, zaželeli, zatrobiti. 
Jože Toporišič 
Filozofska fakulteta, Ljubljuna