175. številka. Trst, v soboto 25. junija 1904. Tečaj XXIX. V Izhaja rut dan lađi ob nedeljah in praznikih) ob ari, ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj. Fttaaezae številke ae prodajajo po 3 aovfi. (6 Btotmk) t Dam ib Mtbakarnah t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Cftlii, . "ju, Mariboru. Celovcu, Idriji, Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. Cflus ln n&ročbe sprejema uprava lista ^Edinost", ». 4 Melia plccoio štv. 7. — Uradne vre ed 2 pop. de 8 zvečer. Oka« oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, j a vre zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON Itv. 870. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moči N&ročnina z nafta za vse leto 24 kron, pol leta 12 tron, 3 mesece 6 taoa. Na naročbe brez doposlane naročnine ae jpiava ne unie. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankevaie pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata. UREDNIŠTVO : Ulica Torro bianoa itv. 1 a. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Torro bianca štv. ;» Poštno-hranilničn i račun št. 841.652. an (Brzojavne vesti.) Poročilo generala Kuropatkina. PETROGKAD 24. General Kuropatkin e brzojavil dne 22. t. m. carju Nikolaju : Crta japonskh f-prednjih s'.raž fe je raztezala 19. in 2u t. m. južnj od Siunečena, od morskega obrežja do nekega ozemlja zapadno od železa ee, preko katerega se zamore priti le s težavo. Dna 20. t. m. o'i 5. uri popo-ludne je pričela prodirati mečna patrulja konjeništva, podpirana od peheta ; cpaziio se je tudi sicer gibanje sovražnikove pehote in fconjenišiva. V raznih pra^keh ni^mo imeli nikak h zgub. Na japonski strani je bilo ubitih ali ranjenih več m( ž. Na ce3ti od S.ujana v KaiČov je zasedla dne 20. t. m. sprednja straža Japoncev na severni črti sotesko med zalivom Indsa in Pandšanom, 15 kilometrov vztočno od Llakhotana, na južni č.-ti pa sotesko Capsn, 5 kilometrov južao ol Liakho-tana. Druga brzojavka Kuropatkinova na carja od istega dne poroča, da nadaljuje japonska armada, ki maršira od Kinčova, svoje prodiranje proti severu. Armada Kurokijeva je poiehala prodirati od Siujana, navidezno, da »pravi oddelke sprednjih straž obeh armad v eno crto. Prodirajoče vojne s?le japonske predstraže obstojajo v ckolici Siujana približno iz 1 divizje z več esiadroni in na jugu i z devetih eskadrcnov, katere ojačujejo mneg. številne pehotne kolone. Vzjo5co od Saimatsi grad jo Japonci ob cesti utrdbe ter eo postavili tam ža približno 18 topov. Izpred Port Arturja CIFU 24. (Reuterjev biro). Včeraj po noč: in danes zjutraj *je bilo slišati v smeri o i Port Arturja več ur trajajoče silno stra-j mje s topov. Napad ruskih čet odbit ? TOKIO 24, (R uterjev biro). V četrtek je 4000 mož brojeČi ruski oddelek, obstoječ le pehote, konjeništva in topništva napadel Ajangpienmen, bil je pa odb.t ter se je ob (olnčoem zahodu umaknil proti Sinkailingu. Rusi ao imil. 5 mrtvih in 20 ranjenih. Japonske zgube še n i «o znaue. Iz Niučranga. NIUCVANG 24. (Reucerjev bir<). Od včeraj delajo Rusi nove utrdbe ob re3i L ao. Kitajci morajo zapustiti svoje hše, ker jih rabijo Rusi za svoje čete. Priobčen je nov proglas, ki zabranju e izvoz živil proti severni strani cd N učvanga. Veliki oddeiki čet pod generalom Kuropatkinom S9 nahajajo baje 8 milj od tukaj, da marširajo, kakor se govori proti Kaiču. Poročilo iz Pcrt Arturja LONDON 24. Brzojavka iz Harbina je prinesla vest, da je v Port Arturju vse v redu. Japonci so izkrcali v Daljnemu lokomotivo, da zamorejo rabiti vagone, ki sa jih tam zaplenili. Iz glavnega stana generala Kuropatkina PETROGRAD 24. Gsneral Kuropatkin je cgleial dne 20. t. m. čete Stackelbargc-vega voja ter je imel na čete, kakor poroča Nemirov:<5 Dančenko, sledeči nagovor : Na brzo svidenje ! Z Japonci moramo hitro končati, sicer se ne moremo vrniti domov«. Ku ropatkin je razdelil 250 križcev reda sv. Jurja. — Pri Kaiču je močno deževalo. Dat* 23, t. m. bb je vreme zboljšalo. »Novoje Vremja« ima poročilo iz L ao-janga, da so se vršili ve3 teden boji južno od Liaojanga, izid pa še ni znan. Vojašsi vlaki so šli proti jugu. L-aojang je izpraznjen. Ostale s) ls bolnišnice rudečaga križa. Združitev armad generalov Oku in Nodzu. LONDON 24. Glasom poročil iz To-kija d osi h preko Rima, so ee že združile sprednje čete generalov Oju in Nodzu blizo Kaipinga. Po večkratnih praskah so Be umak nile ruske čete na črto med Kaipingom in Haičengom. Kuropatkin je s svojo glavno armado zavzel mečae pozicije. — Japonci imajo pa baje dvakrat več topov nega ! Rusi. Brzojavne vesti. Minister Tisza. DUNAJ 24. Ministerski predsednik grci Tisza se je povrnil včeraj popoludne v Budimpešto. Iz seje dunajskega občinskega sveta. DUNAJ 24. V današnji seji občinskega sveta sta bila vsprejeta predloga glede vsta-rovitve prevzemnega urada in velike klavnice. Brzojavki cesarja Viljema. KIEL 24. V R mu je bil odkrit spomenik nemškega pesnika Goetheja. Cesar Vi Ijem se je brzojavno zahvalil kralju Viktor Emanuelu in rimskemu županu na odkritju spomenika. Turško odposlanstvo na Dunaju. CARIGRAD 24. Turški listi te izjavljajo pohvalna o vBprejemu turškega odposlanstva na Dunaju, ki je cesarju izročilo visok turški red, ter naglašajo, da se je med vladanjem sedanjega sultana vtrddo prijateljstvo med Turčijo in Avstro Ogrsko. Naravno je, da se ti odnošaji v bodoče še bolj vtr-dijo. PODLISTEK. IG Azijske povesti. iz zapiskov priobćuje Anatol. IV. Jaz, ki sem ležal prav ob robu košatega grma, katerega sem prej skrbno preiskal, da li ni prebivališča kakšne kače, sem sa prebudil nakrat v sredi noči. V nos mi je udaril znani, estri vonj zveri ; prestrašen sem plan I po konci in zagledal kako je par pla-merečih oč j naperjen va me. Ves prestrašen sem se zagnal nazaj in pri letel ob telo vel-blodovo, zdrknil in pal na tla ; v padcu pa sem videl še zver, kako se meće na mojega tovariše, nekega Burjata. Zdaj sem začul samo hrcšcanje koBt" in jezno pihanje zveri. Da-si noč ni bila temna, vendar nisem mogel razločiti napadalca. Ko bi b.lo za «>zadje svetlo zveznato nebo, bi to morda že še šlo; ker pa je bil gozd za zverjo, je ni oilo nikakor možto sptzaati. Hitro mi je prišla v roko plamenica — tžala je poleg velbloda, ker smo jo včeraj »večer še rabilf. — Takoj sem jo vžgal in začel vpiti : »Zveri; zveri ! prebudite se!« Ob rudeSem, trepetajočem svitu plame-n'ce pomolilo se nam je iz teme progasto telo tigrovo, ki je ždel na truplu nesreSnrga Burjata. Kremplje je globoko zasadil v meso in pod njegovimi ostrimi zobmi so hrešSale in pokale kosti, da nas je kar zona obšla. S svojim dolgim repom je b i ob tla in njegove oči so mežikale pred oalepujočo svetlobo plamenice. Med tem, ko je gledal to množico ljudij, ki mu je zdajci stala nasproti, in si izbiral prihodnjo žrtev, zagrmela je cela salva, in t;ger Be je zvalil na tla z groznim smrtnim krikom. Temu kriku odzval se je takoj drugi izza gozda zelenice. Nastalo je trepetanje in tekanje semter-tje ; zmešani klici so vršali skozi nočno temo : »To je tigrovo gnezdo, bežimo ! Poginemo, to je vodnjak smrti!« Med te klice je donel rik veiblodov, ki se je mešal s tu'jenjem v daljavi. Ljudem eo bledeli obrazi in puške v rokah bo sa jim tresle. V tej zmešnjavi se nam je končno vendar posrečilo spraviti malo redu v preplašeno množico ; najprguneneji smo ee postavili v Iz francozke^a senata. PARIZ 24. Ministerski predsednik Com-bes je branil predlogo glede odprave pouka kongregacij ter je dokazoval zakonitost predloge. Ostavka. WASHINGTON 24. (Rauterjev biro). Državni tajnik za trgovino in industrijo Conte• lyon je podal svojo ostavko. V stvari kartiizijancev. PARIZ 24. Preiskovalna komisija v stvari kartuzijancev je zaslišala včeraj Pichata, poslanca me3ta Greiaoble. Pichat je izjavil, da mu je prior kartuzijancev pripovedal o obisku neke osebe, ki je zahtevala od njega 300.000 frankov za neko parlamentarno skupino in dva m lijona frankov za avtorizacijo kartuzi-jancev. Oseba je izjavila, da pos'u;e v imenu 4 parlamentarcev, katerih imena sj priorju znana, vendar se je isti zaveial, da jih ne i.Tda. Neki član komieije je očital Pichatu, da ne govori popolnoma reBnice. Na zahtevo komisije je Pichat konečao obljubil da bo prosil pr o-ja, naj mu pove ime osebe, ki je pod-vzela dotični korak. Na to je bil zaslišan generalni prokurator Bulot. Vojna ladija za Haiti. PARIZ 24. Vlada je sklenila odposlati v Haiti eno vojno ladijo, da zaht9va zadoščenja radi napada francozkega odposlanca v me3tu Port au Princa. Žolta nevarnost. Marica II. II. Iz Hongkonga je odpotoval (kakor se govori) v Japonske kitajski reformator Kan-Ju-Vej, kateri je doJgo časa bival tem v Hongkongu. Korespondent je prepričan, da svet črez nekaj č^sa gotovo zasliši kaj o njem. Khajski rtf jrmatorji bezdvomno hočejo preobrazovati Kitij po japonskem vzorcu ; vodi pa jih tajna misel, da bi pregnali Evropejca in rešili se njihovega vrhovnega varu-štva. Kitajska vlada je obsodila Kan-Ju-Veja v Bmrt; no, med narodom je on tako popu laren, da lahko mthoma prevzame ulego vo ditelja punta. Oa je hotel obevropejiti Kitaj le zato da bi ta mogel vojevati z Evropo. Domišljija, prevzetnost, ošabnoat, da, zvitost in nepoštecost, to je pri njih bolj nevarno, nego telesna moč in njihova mnogoštevilnest. Ruski narodni junak Skobeljev je govoril, da je le z vrsto srečnih zmag možno ustaviti in odvrniti velita prolitja krvi, kajti azijatska vojska ne pozna milosti in v azijatski vojski je bolj neobhoino potrebno zmagovati domišljijo sovražnika, nego njegove sile. dolgi vrsti tigrom nasproti, ostali bo nakladali velblodom tovore na hrbet in zopet drugi so zajemali vodo v cevi in pripravili vse za beg. Med tem je prišla razkačena samica tigrova med nas ; na moji strani je ni bilo, pač pa je na drugi etrani kaj mnogo opravda napravila Burjatom, prelno se jim je pcBreč lo, da so jo ubili. Ko je bila voda v ceveh, pobrali smo velblodom veriga z neg, f C* i smo nanje in vta karavana je odrinila v hitrem begu proti severu. Še nekaj časa smo čuli tuljenie tigrov, a tudi to je udarjalo vedno bolj s abo in nerazločno na naše uho, dokler ni izginilo popolnost a ; vsi a j priganjali velblode, da bi tem preje prišli iz nevarne okolice. V velikem loku smo se potem vrnili v pravo smer; od vseh onih pa, ki sd šli takrat v Lhaso, in ki so prišli srečno domov, se strese veakdo ob spominu na tigersko oazo Kara Tangutov, na »vodnjak smrti«. Ža davno se je stemnilo ; neštete zvezde bo se prikazale na temnem nebu ; reka je šumela v daljini, samovarji so brneli in krožile so čaše z aromatičnim kitajskim čajem. Kdo bi mcgel iti spat ? Oatali smo torej in se zabavali na sličen način : vsakdo je povedal kakšno dogodbo iz svojega viharnega živ- in če se na konec dvigne kitajski narod spet nad Evropejca, kitajska vlada ga ne bo mogla ustaviti, kajti, da-si je Kitajec miroljuben, vendar dobro pomni razžaljenje, namreč udarce, ki jiw je Podnebesna imperija morala prenesti rr i gibanja Bekte »Velika peat«, katero je narod jako cenil. Evropejska kazen je vrezala globoke sledi v narodno Bamoljubje. Kitaj mobilizuje flato; germanska misija v Pekingu se pripravlja na samoobrambo, Mandžurijo preplavljajo partizanske čete boksarjev Hunhuzov. Iz Blagoveščenska ee siiš jo slaba poročila. Le ti simptomi so tako resnobni in morejo tako težko vplivati na to vojno, da bi bilo dobro, ako bi 39 ne čakalo mirno, da ee dvigne burja, ampak, da se prej pogleda nekoliko za zaveso. Res je : čim bi se vmešal Kitaj, bi se vmešala vsa Evropa in Amerika gotovo tudi; a zapadna kultura je že navajena, da borbo z Azijati že od dopotopnih časov pušča na..... barbarskih, nekulturnih ruskih pltčah, katare so tako široke, tako krepke, tako trpežne.... Kako prijetno je negovati dema sebe, svojo kulturo, svojo umetnost in potem, kadar so kostanji na mizi, sklicevati kongreee in diktovati zmagovalcem pogoje, glede katerih potem svet ne ve, ali bi se smejal ali plakal nad slovansko popustljivostjo ali dobrosrčnostjo ali..,. Da, pa to še ni V89 ! Potem pa še obsipati Rusijo z očitanji, da ne skrbi ga povzdigo kulture, da se ne briga za prfpsvetljenje naroda, da je dežela barbarizma itd. Seveda, visokokulturnim zapadnim narodom še v misel ne prihaja, da Be imajo za svoj o kulturo zahvaliti le Slovanom, kater? so bili ne le prednje straže proti Tatarom in Turkom, ampak trdnjava, ohrana, vse, vse. Mej tem, ko se je Zapau razvijal, moral je Vzhod vedno biti pripravljen za vojno. Kakor da sta Meč in Pero kakor VBtvarjena drug za drugega, kaj ne da ? Saj niti oddahniti ne dajo miroljubni Rusiji ! Kakor hitro vidi kulturni Zapad, da Rusija začenja razvijati svoja krila, tedaj pa ne mirujejo tol ko čaea, da jo zavlečejo v vojno, ki naj zopet oslabi slovanskega viteza....! Da, razžaljivo in bolno je to, da ee ruski narod že sedaj mora vojevati in tratiti Bvoje Bile in svoja sredstva v borbi z žolto nevarnostjo, ne le radi svojih intereeoVj ampak i morda še mnngo bolj radi interešov vse Evrope ! Nekateri politiki so že povodom prvega spopadka Rus je s Kitajem. ali bolje rečeno : z njegovimi »zastopniki« — boksarji, pisali, da se mora Rusija, ki meji neposredno na Kitaj blizu 10.000 vrat na dolgo držat; svoje l&stne politike ž njim, politike, ki nima nič enakega s politiko in cilji drugih evropskih držav. In samo ta politika bo nemara naj- Ijenja in tako sem prišel tudi jaz na vrsto. Jel sem popisovati med živahnim potrjevanjem Saratinovim našo vožnjo čez Bajkal. Ko sem prišel do uogodkov v vasi JasaČuijev, pogledal me je nakrat Avaloka in vprašal : »Vas Jasačnijev nasproti Svjetoga noaa«? > Da !« »Glavarju je bilo ime Peter ?« »Da«. »In kako se je preje imenoval, ni hotel povedati ?« »Ni hotel«. Nadaljeval sem in opazd o tem, da mi Ava!oka sladi z največjim zanimanjem. Ko sem despel s pripovedovanjem do Kurzuk-Kejte, videl sem, da je njegovo oko zažarelo v nepričakovani, trenutni divjoati. Ves obraz njegov spominjal me je živo na tigra : svetlikajoče se, malo poševne oči z divjim, upornim pogledom, velike, močne čeljusti in oBtri zobje, ki bo se bleščali izza malo privzd'gnje-nili ustnic. Njegova črnikasta glava je bila sklonjena naprej, roke so se mu skrčile v podobi krempljev; vsa njegova postava je ka-zala podobo zveri, ki se zdaj pa zdaj hoče vreči na svojo žrtev. (Pride še.) boljša, kar se tiče Japonske. Proč a poBredo valci, proč s kocgresi ! Bog obvari K u s i j o pred prij a t e 1 j i, sovražnikov, se pa ona tak ne boji...! Stusko-japonska vojna. Trst, 24. junija 1904. Hugo Sch\ver piše nadelje tako-le karakteristiko Japoncev : Odkar eo Japonci premagali Kitajce, so overjeni, da mcrrj} vse, da ni ničesar na svetu, česar ne bi mogel storiti Japonec. Japonec je rojen umetnik, ima udvorljive, prisupljive manire, polaga veliko važnost na vnan osti in žrtvuje temeljitost videzu. Japonec ima narodno čntstvo, podobno bolezni; on je uverjen o sebi, da nadkriljuje vse druge narode, ter je uverjen, da je poklican prednjak drugim narodom. Japonec imenuje Evropejce »ovce«, iste Evropejce, katerim se ima JppoaBka zt hvaliti za vse, kar je ustvarilo nje pozicijo. Na Japonskem je šovinizem v najbujnejem cvetju. Temu molohu ee pc-kladao največ« žrtve — in tudi narodno blagojtinje. Japonske paroplovne družbe, ustanovljene zadoja leta, ne odgovarjajo n. pr. resn:eni potrebi. Ustanovili so jih le zato, da Dr. Karol St rem a.ver,. bivši minister za uk in bogočastje v liberalnem ministerstvu Auersperg-La3ser, je umrl — kakor Emo že sporočili — v srelo v Po-čahu. Stremaver je igral važno vlcgo v vrstah voditeljev za ča^a n omejene vlade nemških liberalcev v Avstriji, to je od leta 1870 do 1879. Ali prišel je ča?, ko je tudi on padel v najhujo nemilost pri njih, katerim j9 toli udano služil — pri nsmško liberalnih srdite- žih. To 83 je zgodilo, k-o je bil izdal znano jezikovno naredbo za Češko in Moravsko. Ridi te naredba so Nemci uprizorili dolg Bi-len vihar. Prav za prav ne radi te naredbe, ampak ista jim je bila le 'dobrodošel povod, da so začeli hujskati nemške mase in jih ra-dikalizovati. Kajt:. z imenovano naredbo je bilo le bolj precizirano, kar je bilo ža prej v navadi in je imelo zakonito sankcijo že po-pred, nego je obstajal § 19. sedanjih državnih osnovnih zakonov. Oa je britko izkusil resnico, kateri je bi1 del izraza neki nemško liberalni državnik: Proti Nemcem je težko vladati v Avstriji, ali žnjimi še težje! Dr. Stremaver je bil rojen v Gradcu, kjer je bil leta 1S46 promoviran doktorjem prava. Komaj 25 let star je bil leta 1S48 morejo japonsko zastivo bahato kazati po, __ . , . , j . «T , izvoljen v nemški državni zbcr v * raniso- azijatskih m evropskih voden. Vse te družbe t J , i . . .... , c J • , , - . ! brodu. Pozneje je služboval Stremaver v delu ejo z velikim deficitom, daei dobivajo JJ J . i -- i- - - Gradcu na v šem sodišču. L. 1SG1 je bil iz- velikanstve državne subvencije — ki znašajo i T , . v nekaterih »lučajih do 30% delniške*. fea- ! volje° v Stajeraki deželn: zbor" Lata 1868 Je pitala. Poveljstva oa paroikih teh iiružeb Priiel k*kcr -i-i^rijaloi sveto,k v m.o.ater^ , A . . stvo za notranje stvari. Od leta 18 <0 do 1879 eo poverjena ie tujcem, ker ^aponski pomor- j 1 . , . . , r, ie bil Stremaver minister za uk in bogočastje. scaki niso Booaobai za volilne službe. Za J - ° , i - u Za Dieeovcea ministerstva so bili leta lb<4 gotove vožnje zahtevajo zavarovalnice kar j & & j - . . izdani cerkveno-politični da na vodilna častniska mesta 1 naravnost, zakoni ; hotel je vršiti svoje dolžnosti radi nesposobnosti v jezikovnem pog edu ?! In ko že nočejo na vseučiliščih, ki so baje »nemška«, priznavati našim akademičie ga prava io svobode,, in če nam dalje trdovratno odrekajo lastne visoke šole, potem naj n*m povedo tudi : po katerem pravu in zakonu smo mi Jugoslovani izključeni cd visokošolskega pouka? To je res kla3;čno: Nemci sa nočejo učiti našega jezika in ostajajo radi tega Desposobni za vspešno službovanje v nsših krajih, a poleg vsega tega si vendar hočejo konstruirati neko izključno pravico tudi do državnih služeb v naših provincijah. Nekaj, kir bi bilo le nedopusten privilegij, zbhta-vajo za-se kakor sveto pravo. In če je kdo dobil mrvo pravice, ki gre v navskrižje s tem nedopustnim privilegijem, pa kriča in pošiljajo v svet svoje nemške proteste. morajo priti Nejaponci ! Scfc\ver konstatuje, morejo pridobiti pozicije v japonski trgovini. da si Japcnci ne i tudi posnemati Bismarka ter uprizoriti tudi v Avstriji takozvsni kulturni boj. Lista 1875 je bilo pod njim vstenovljeno v Carnovicah v Bukovini nemško vseučilišče, v deželi, kjer V tem pogledu so daleč za Kitajci, da-si se poslelnji ne morejo ponašati z nikako srečno vojno, niti ns z armado, izvežbano po evropskem uzorau. Saj eo bila vrata v svet Japoncem istotako odprta kakor Kitajcem. Japonskemu trgovcu nedostaje poštenja, z,- a?cdske »borni«. Leta 1899 je pa stopil v nesljivo&ti, zaupljivost, vztrajnosti in temelj?- Poko3 kakor P»d«ednik najvišega sodišča, tosti. On nima vspeha v trgovini, ako ne tvorijo Nemci le nekaj odstotkov prebival stva. Leta 1880 je bil Strempver imenovan predsednikom naj v še e a sodišča in kasacij-skega dvora. Leta 1889 je postal člennm go- more izkoi š~ati svoje zvijačnosti, ležnjivosti Košček prAViCe 111 lieiliski pl'O- in n^silstva. Vzl c vsej svoji kulturni na- testi vlaki tiči Japonec š-s vedno globoko v bar- 1 .... . . - j , . j , . . . . , i Nemci kar ne morejo vec ;z razbur|e- bars^.i tevdalni dob:. Njemu je vojevanje nal J vse mcza , r . nia. Nimaio ga več niti trenotka miru. E, . Na bojišču postavila Japonec svojega J . & ' , . . * . w- seveda. Ca ie kdo dobil mrvo pravice, ki Z9, ter ga na to navaja vera, ki ga uci j zaničevati življenje, češ : življenje da je vir vsemu zlu. Zato pa je tudi število samomorov na Japonskem velikansko. mu gre po človeškem in božjem zakonu, pa se čutijo Nemci žaljene na svojih »pravicah«. In potem so razburjeni, seveda, in kujejo gromovite proteste. Tako res ne morejo prti iz vznemirjenja. Jugcslovani Avstrije ne morejo in ne morejo priti >lo svojega vseučilišča. Vsi napori, vee prošnje, vse zahteve, vse man fe stacije celokupnega raroda ostajajo brezv^pe šne. V Gradec, na Dui&j, ali v Inomosr. pa jih tudi ne vleče srce, ker se n;kdo ne daja rad zaničavati, zasramovati :n potiskati v Ta bolni šovinizem, ta domišljavost, o kateri govori Schvver, je zavela tudi Japonce, da so izzvali to vojno, da-st je jasno za veakogar, ki tehta realno moč na oteh straneh, tla te ta vojna ne moie izvršiti s končnim japonskim vspthom, in da si js matematična gotovost, da Le vspeha Da bojnem 8ramotni pol0žaj — brezpravnega, le toleri-polju m( ra slediti gospodarska katastrofa za ra3€ga> ki naj se t š^i v kotu in se ne kaže Japonsko. na {Jan £ato Bo izlaeti dijaki iz I-tre in Tud; na veem načinu vojevanja Japon- j Dalmacije siljeni iekati pot v Zagreb. Ali cev se opaža njihova megalomanija, tista oni ostajajo vendar avstrijski državljani z bolna domišijtvest, ki glavne cilje žrtvuje vsemi pravicami avstrijskih državljanov ! hipnemu videzu, vnanjosti. S teatralično pri- Med te pravice pa spada menda tudi ta, da krojenimi poročili o dogodkih na bojiščih gmejo a^pirirati na javne službe v avstrijski mam jo svet in — sebe, mej tem pa niso državi. Ali ne le to. S pravico teh akade-desegli >e niti enega samega trajnega solid- ! mične otudije dovršivših mož je v tesni nega vspeha. K_olika slava se je pela Kuro-kiju, a kaj je storil, kaj je dosegel v vsem tem času po prehodu caz reko Jalu? Nič. Le domišljavost jih je mogia zaveati, da so tolikim hrupom napovedovali čudeže, ki jih bodo vršili pied Port Arturjem ! Kje so ti čudeži, koliko so jih zvrš li ? Nobenega ! Ne le, da so izostali čudeži. Marveč stagnirajo bfcdaj vse nj hove operacije proti Port Ar-turju. V svoji bolni domišljiji, da morejo vse in da nadkriljujejo ves svet, so le s prezirom govorili o ruskem brodovju in so vzbujali mnenje, da se bodo razni Togoti na morju igrtli z Rusi kakor mačka z mišjo. Nu, danes ima Togo velik del svojega bro-dovja poškodovaaega v japonskih ladjedelnicah. mej tem pa jim prezirano rusko bro-dovje potaplja transporte i o... generalne štabe in miljone jeoov... ! Koliko krika je bilo te dni o krvavih bitkah in poraženih Ru*ih pri Kajcbvu in HajčeDgu, o uničenem Stackelbergu, o vze-tjn LjaojaDga ! Vee se je stopilo v nič pred trdo realnostjo io »Neue Freie Presse< teži žalostno: vel ka gora je porodila malo miško... ! zvezi tudi prevažno pravo vsega naroda na jugu monarhije, pravo namreč, zvirajoče iz obstoječih pozitivnih zakonov: da se mu dajajo kakor javni funkcijonarji lastni sinovi, ki morejo občevati žnjim in ki ga — poznajo z umom in srcem. Stara zahteva, ki je b la že leta na dnevnem redu, naj bi bile studije, dovršene na vseučilišču v Zagrebu pripaznane tudi v Avstriji. Dolga je bila borba za ta koššek prava. Sedaj je izvojevana ! Nemci pa ae čutijo žaljene v svojih camišjenih pravicah. Zbirajo se dijaki v gromeča proteste in oglašajo se nemški profesorji. Vodilni mot'v v nemških protestih je, da jim bodo dijaki z vseučilišča v Zagrebu delali konkurenco in jih odtiskali od služeb. Kje, vprašamo ? ! V Istri in Dalmaciji ! Nu, da, saj ee umejemo. Doiedaj so importirali nemšse uradnike v ti pokrajini pod pretvezo, da ni druzih, domaČih kompetentov. Sjdsj se -oje, da ta pre tveza polagoma odpade. Hine illae lacri-mae I Nemška gos^oJa naj nam vendar po vedo, po katerem pravu n zakonu jim gre monopol do državnih sluzeb tudi v krajih, kjer niti ne morejo vspešno službovati in Italijansko vseučilišeiio vprašanje. Torej vs3 k*že, da ostsne pri tem, da bodo Italijani se svojimi aapiracijami na po!ju visokega šolstva še nadalje morali uživati gostoljubnost na nemških tleh. Pravijo sicer, da bo bližnja uredba le »provizorična * ; ali če uvažujemo besede, ki jih je govoril cesar delegatu Mauronerju, ss nam usiljuje misel, da bo ta »provizarij« bržkone zelo dolgo trajal, ako Italijani ne privolijo v rešiiev tega vprašanja — izven Trsta. Po taki rešitvi pa bi bila politika sedanjega vodstva nepopravijivo havarirana z ozirom na to, da je spravila ves svoj aparat v de!o ravno za Trst. Z Dunaja javljajo, da se bedo predlogi kolegija profesorjev vseučilišča v Inomostu tako glasili, da se italijanski tečaji premeste v poBebno poslopje :n da se tudi kolegij profesorjev juridične fakultste razdeli v dva kolegija : v nemški in italijanski. Poslednji naj bi imel svojega lastnega dekana, ne pa da bi užival popolno avtonomijo, nezavisno od nemškega. Tako ne bi imel pravice do promocij in bi bil v vseh akademičnih stvu ren »pkšnega značaja podrejeu vseučiliščnemu akademičnemu senatu, kateremu Li moral dopisovati v nemškem jeziku. Ta provizorij bi obstajal tako dolgo, dokler parlament ne skleae o vladnem predlogu za ital. fakulteto v Roveretu. Minister za naui daje a priori cdklonil predlog kolegija profesorjev v Inomostu =a definitivno reštnje italjan-skega vseučiliškega vprašanja s pomočjo § 14 To poslednje patrja le, kar smo rekii gori : da ee vladi ne mudi kaj posebno z rešenjem tega vprašanja. Bržčas se tudi v tem slučaju pokori volji Nemcev, ki so se že oglasili z odločnim protestom proti d e -fiuitivnemu rešinju tega vprašanja s pomočjo § 14. In zakaj da se branijo Nemci proti takemu rtšenju — to tu li vedo že naši čitatelji. Ker se Nemci namreč boje, da bi potem tudi Slovenci prišli z zahtevo, naj se jim iBtim načinom vstrežd na vseučilišču v Gradcu ! Jasno je torej, da nimajo Italijani ni od vlade, ni od Nemcev pr.čako-v&ti kako rešenje vseučiliškega vprašanja, kakoršnjegt si oni žele. Ugodno rešitev jim more dati parlament. Soli Italijani res tako naivni politiki, so li res tako gluhi in slepi za faktične odnošaje, da sa nadejajo ugodne parlamentarne rešitve na kljubaj slovanskim strankam in proti njihovim glasom?! Mi smo vedno govorili Italijanom, da brez sporazum-Jjenja s Slovani ne pridejo do ugodne rešitve. A ves dosedanji razvoj tega vprašanja priča, da smo jim prav govorili! Kralj Edvard v Marijinih varih na C-askem. Z Dunaja so sporočili, da pride dne 11. &vgu3ta t. 1. angležki kralj Edvard v Marijine vare, kjer ga baje obišče cesar Fran JoBip dne 30. avgusta. Kakor znauo^je iaiel naš cesar potovati na Angležko v obiske h kralju Eivardu. Nu, ta nakana se ni izvršila. Kakor razlog Be je navajala visoka etaro3t našega vladarja. Ni izključeno pa, da je bil še kak drug razlog v na-potje. Srbski dijaki v Ornogori. — Dne 28. t. m. dospa na Cetinje 50 srbskih dijakov iz kraljestva, ki hočejo potovati po Ornigori. Z njimi pojdeta srbski narodopi-sec dr. I. Gjorgjevid in pesnik Milorad Petrov c. Švicarski atašć pobegnil. Pobegnil je z Dunaja ataše na švicarskem od-poslaništvu dr. Bringoif. Zvršil je baje neke goljufi e. Bringolf je zapravil tekom enega leta svoje premoženje v znesku pol milijoua frankov. Pred kratkem se je bil v Curihu oženil ter izdal za svatbo 45.000 frankov in v kratki dobi, kar je bival na Dunaju, je zapravil 180.000 frankov. Izdana je sedaj proti njemu tiralnica. Mrtvi ostanki s a n d r a. Iz Subotice na kier biva neki bivši kralja A le k -ju/.aem Ogrskem, višji dvorni uradnik pokojnega srbskega kralja Milana, se poroča, da kani bivša kraljica Natalija ukreniti shodne korake, da se jej izroče smrtni ostanki njenega sina, umorjenega kralja Aleksandra. Natalija se hoče baje obrniti za posredovanje na avstrijskega cesarja ter prositi za dovoljenje, da sme pokopati pok. Aleksandra v samostanski cerkvi v Krušedolu v Slavoniji, zraven smrtnih ostankov pokojnega kralja Milana. Novi guverner za Finsko. Iz Petrograda poročajo, da je v četrtek imel biti imenovan novi guverner za Finsko. Kakor kandidati se imenujejo : grof Aleksej Pavlovic Ignat ev, potem generala Suhomui-1 >v in Juboljugov. Največ nade ima gret' I^natiev, brat bivšega poslanika v Car gradu, ki bo nadaljeval politiko B br.kova. Drobne politične vesti. M i d i a t e r s k a konferenca. — Včeraj se je vršila zopet konferenca pri ministru za zunanje stvar gitfu Goluchow-skemu. Te konferenca sta se udeležila oba ministerska predsednika dr. Koerber in grof Tisza. Na konferenci so se razpravljala vprašanja avstro ogrske italijanske trgovinske pogodbe. O p o z i o i j o n a 1 n i n o v i n a r j i »Ob-zorac, »Hrvatskega Prava«, »Novega Srbo-brana« in »Agramer Tagblatta« so se v četrtek brzojavnim potom obrnili na bana P*»jačev" ga smemo priporo & šolski mladini. Ob času svojega elužbo-Vfc jd izkušam kolikor možno ustreči otrokom 8 -m da jim nudim kratkočasnega berila in t m na razpolago svojo domačo bibljoteko. Z navdušenjem veprejemam in pozdravljam danes idejo onih ki s) za knjižn co mia v prid. Duhovn ki pojdemo drage volje ** roko v to Bvrho. Z dovođenjem predsed L vim izpregoverim zopet o vprašanju, ki je že v začetku leta na redu — vprašanja, ^ ;9 sedaj zaspalo, zes.arelo — vprašanje, skupne šo ske maše cb nedeljah. Ne sil m cen;, učiteljstva k ničemur : ¥i»ceio predlagam. Nam duhovnikom ni znano, j v k^kun stadiju je vprašanje glede šolske . I maše. Omenjam ga le, ker je eminentno važno. PoBtavljam se le na stališče pedagoga pred čestitim učiteljstvom. Moje in mojih tovarišev želja temelji na razlogih: da je učitelju-duhovniku v dolžnost vzgajati otroke in da spoštovanje otrok do učitelja bolj raste ako vidijo v osebi učiteljevi neko višjo moč, ki jih vodi k Bogu. V zaključek ponavljam le svojo željo, da, ako se vprašanje poživi, ako Eiavni mag etrat po pritisku škofijskega ordi-narjata sproži zopet vprašanje glede skupne maše z učiteljstvom na čelu — naj učitelj-stvo podpira, ne pa ovira ta sklep. G. predsednik je priporočil, da bi se o tem ne debatiralo, ker ni na dnevnem redu in izbrano učiteljstvo se je pokazalo pokorno gospodu predsedniku. Toda na tem mestu hočemo biti iskreni do č. gospoda predlagatelja in mu razodeti, da se ne strinjamo z željo njegovo in da se udarno, čeprav nezadovoljni le v slučaju, ako nas slavni magistrat prisili v to. (Pride še.) Za semenj v »Niz«jem Novgorodu« za 3. julija so podarile sledeče : <1. Roža dr. (rregorinova (škatlo kolačev, 1. steklenico slivovke, 4 škatie igrač, 1 pripravo za kodranje las, 2 namizni Bolnici, G podstavkov za jajca ter 2 emailiraue lonca in .'i kozice, g. Lenčsk 4 butilke finega vina, g. Zafred 3 ducate batistnih rut, gdč. Bonae Franjiea in Pahor Marija 1 šatulo za šivanje in namizni prt iz voščenega platna. Neimenovane rodoljubke iz okolice zrcalo, šatulo za dragulje in blazino za brisanje peres, ga. Marija dr. Pretnerjeva 5 kron, g.a Katy Zorn 4 K ga. M. D. 2 K. Zavedno naše dekle (gdč. M. Žitnik) porcelanato go3 in album za razglednice z verzi : S love d ke rojene Ljubimo svoj rod Mladenke in ženke Podpirajmo ga. 1'čirao mladino storiti tako In bo!jsa bodočnost zasijala nam bo. Živele! Rodoljubke posnemajte jih! Tržaška skupina društva avstrijskih železniških uradnikov priredi dne 3. julija izlet v C.ttanovo z brzovoznlm parnikom »Petka«. Na parniku in na licu mesta bo svirala godba polka š:. 47. Odhod iz Trsta (Molo Giuseppinal ob 2. uri popoludne. Po-vratek v Trst ob 11. uri 30 minut zvečer. Obletnica. Pevsko društvo »Kolo« priredi dne 24. julja t. 1. s»*ojo običajno oblet-n cd razvit a društvene zastave in sicer na vriu »Narodnega doma« pri sv. Ivanu. Tržaško izobraževalno društvo nazna nja svojim cenjenim členom, da v nedeljo, 26. junija t. 1. zaključi šolo (T. tečaj) z javno skušajo cb navade; uri. Po siušnji obdaritev pridnih učencev. Učenci naj ss zbero že ob 3 uri v šolski sobi, ulica Torre bianca IG. Pričakujemo, da bo vsaj društven odbor poln številen prisostvoval skušnji. NaČelništvo. Za dolinarjev spomenik je daroval g. Jcs (jrrcšelj 1 K. Telefonske govorilnice v Nabrežini, na Prošeku in v sv. Križu. C. k. peštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja : Dne 25. junija t. 1. odpro se na c. kr. poštnih in brzojavnih uradih Nabrežina 1 in Nhbrežina 2, dalje na c. kr. poštnih aradin na Prošeku in v S/. Križu javne telefonske govorilnice in ra poslednjih dveh uradih brzo avne postaje s telefonskim obratom in omejeno dnevno službo v zvezi s tržaškim državnim teitfjnskim omrežjem. Pristojbina za govorjenje v lokalnem prometu, trajajoče 3 minute znaša 20 stot. Pristojbine v interurbanem prometu razvideti je iz zsznemka naročnikov tržaškega telefonskega omrežja. Uradne ure Jprej imenovanih štirih telefonskih govorilnic bo iste kakor za peštno službo. Ceneje meso v Ljubljani. SI.julijem se baje znižajo v L ubijani cene mesa ta 16 stot. na kilogram. Štrajk zidarjev traja še vedno. Pred-sinočnjim se je vršilo posvetovanje mej stavbenimi podjetniki. V tem posvetovanju se je sporočilo, da so posamezni podjetniti izdali zidarjem in podajačem pisano izjavo, da podjetniki ne nameravajo spremeniti nobenega pogoja pogodbe iz dne 15. junja li>02. in torej niti onih glede delavnega urnika in mezde. Konsorcj je sklenil oficijelno potrditi veljav nest teh izjav, a to le v slučaju da s 3 zidarji tekom tega tedna povrnejo na delo. Včeraj predpoludne ob 10. uri se je vršil napovedmi siod štrajkovcev v gledišču Politeama Rossetti. Na tem shodu je bilo sklenjeno, da se zidarji ne povrnejo na delo, dokler ne bo popolnega sporazumijenja mej delodajalci in odboronjj delavcev. Včeraj v jutro so se povrnili na delo — in sicer vsled odredbe odbora delavcev — oni zidarji, ki imajo delo v mestni bolnišnici. Hrenoviški občinski tajnik se je ustrelil. Dne 21. t. m. ob 7. uri zjutraj so našli pri Sevnici ob bregu Save smrtno ^ranjenega občinskega tajnika iz Hrenovic na Notranjskem, Ivana Zgurja. Izpalil si je v čelo dva hitca iz revolverja. Ko so ga našli, je bil še živ. Uzrok samomoru ni znan. V logaškem okraju na Notranjskem kažeta letos seno in sadje lepo. Košnja še ni pričela. Koder niso sadnega drevja zajci ob-jedli, je isto dobro obrodilo. Pokvarjen tobak. Od raznih Btrani nam prihajajo pritožba o vrsti tobaka, ki ga prodaja že delj časa c. k. erar. Omoti po 16 stDtink so kakor smo se tudi sami pre pričali — naravnost nerabljivi. ker je tobak kakor gujil.Isto je z zavitki »Sport«, ki prihajajo iz tobačne tovarne v Rovinju. Še celo oni po 34 stotink omot, ni vedno najbolji. V interesu konsumentov, kakor tudi v interesu državnega erarja je želeti, da poklicani činitelji ukrenejo potrebno, da Ee ta nedo- ; statek odpravi. včeraj danes 99.75 99.80 99.75 99.80 11805 11795 99.30 99.30 90.75 90.75 118.05 1 i 8.05 97.15 97.15 88.75 88.90 1615.— 1615.— 644.75 642.50 239 25 239.257* 117.27 V« 117.27'L 23.46 23.45 19.— 19.— 95.05 95.— 11.31 11.31 Porotno sodišče. Včeraj je nadaljevala razprava proti Mariji D' Amico. Pradsinočnjim eo bile zaslišane priče Ivana Carkvenik, Pia Rivolt in njen soprog Ivan R volt, s katerimi je skupaj v enem stanovanju stanovala družina D'Amico ; i Nikolaj Bonamia, ki je prenočeval pri družini D* Amico v kuhinji ; stražar Rudolf Zeni, ki je toženko aretoval ; redarstveni nadzornik | Anton Klarič, ki je šel prvi na lice mesta ; policijski kancelist Matej Finderle, ki je prvi zaslišal toženko ; redarstveni nadzornik Henrik Knapfelz, ki je poizvedoval o stvari. Na predlog branitelja so bile zaslišane priče Matilda Pontoni, ki je nekdaj stanovala skupaj z družino D' Amico ; Ida Rjssi, katero je bil pokojni Anton D' Atnico skušal oskruniti kakor 9-letno deklico, ter Amalia Zanetovič, teta prejšnje. Zatem je bilo prtči-tano veiiko število pisanih pričanj in raznih listin. Slednjič sta b la zaslišana še zdravniška izvedenca, ki sta izjavila, da je izključeno, da bi bila toženka počela zločin nevede in v dušnej otemnelosti. Toženka je izvršila zločin, vede kaj dela. A misel na zločin, ki ee je isti hip rodila v njej, se je bliskovo, v istem hipu tudi spremenila v dejanje. V včerajšnjem nadaljevtnju razprave je sodišče najprej stavilo porotnikom 4 vprašanja : 1. dali je tožinka kriva zločina umorstva, 2. da li je kriva zločina ubojstva, 3. da li je kriva pregreška življenju nevarnih dejarj — in 4. — na predlog branitelja — da li je tr.ženka — v slučaju pritrditve enemu gornjih treh vprašanj — izviti.la zločin v dušnem razburjenju. Na to je govoril zastopnik državnega pravdništva, kateri je trdil, da, akoravno je bil pokojui D' Amico jako hudoben soprog in oče, jako pokvarjen, degeneriran človek, vendar je toženka Marija D' Amico storila kažnjivo dejanje vzemši mu življenje. Branitelj je pa opisoval vse muke, ki jih je pretrpela toženka pri svojem soprogu. Zastopnik državnega pravdništva da se je zmotil, ko je dejal, da je bil pokojni D'Amico »sprijen človek«, kajti D'Amico sploh ni bil človek, marveč živina, da, še manje, nego živina, kajti živina nt= trpinči svojega zaroda, kakor je to delal D' Amico. Porotniki so pritrdili soglasno 1. in 4. vprašanju, da je namreč Marija D' Amico zakrivila zločin umorstva, a da je to storila f v hudem dušnem razburjenju. Na podiagi tega pravoreka je sodišče Marijo D' Amico oprostilo obtožbe. Dunajska borza ob 2. url popol.: Državni dolg v papirja „ v srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah 4B/0 Avst. investicijska renta 3V*0/« Ogrska renta v zlatu 4°/0 „v kronah 4°/» „ renta 31/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.83 5°/0 italijanska renta 10-L.15, španski esterieai 87.95 akcije otomanske banke 588.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.— Lombardi —.— unificirana turSka renta 8G.15 menjice na London 251.90, avstrijska zlata renta 101.70 ogrska 4% zlata renta 101.70, LfinderbanSc —.— turške srečke 123 75, parižka banka 11.61, italijanske m"ridijonalne akcije —.—, akcije itio Tinto 13.21. Vzdržana. London. (Sklep) Konsolidiran dolt; 903/,6 Lombardi 3V* srebro Spaaska renta 87Vs ita- lijanska renta 1031 4, tržni diskont menjice na Dunaju —.— dohoaki banke —.— izplačila banka —.—. Trdna. Tržna poročila 24. junija. Budimpešta. Pšenica za oktober 8.93 do 8.94. Rž za oktober *i.70 do 6.71. Oves za oktober K 6.08 do 6.09 Koruza za julij 5.17 do 5.18, za avgust 5.31 do 5.32. Pšenica : ponudbe srednje; povpraševanje omejeno, mirno — Prodaja 23.000 metersteih stot, nespremenjeno. Druga žita nespremenjeno. Vreme: slabo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 40.25 frk, za sept. 41.— . Vzdržano. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za julij 33 */«, za september 33'Ji4, za dec. 34VSJ za marec 351 vzdrž. — Kava Kio navadna loco 33—36, navadna reelna 37—39, navadna dobra 40—42. Hamburg. (Sklep,) Sladkor za junij 18 35, za julij 1S.45, za sept 18.85, za oktober 19.—, za dec. 19.05, za marec. 19.40. Stalno. Vreme: oblačno London. Sladkor iz repe surov 93/,0 Sh Java 10.1 V, e*b- Stalno, I Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.—, marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassž in Meližpilć promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za br.50 (staluo.) Ž piri t za tekoči mesec" 43 —, za julij 42.75 za julij-avg. 42.25, za sept.-december 36.75, (mirno). Sladkor^ surov 88° uso nov 24—24l/a (nrrno), bel za tekoči mesec 273/a, za juiij 27"/8, za julij-avgust 2 ?3/4 za okt.-jan. 29, (mirno), rafiniran H012--61 Vreme: jasno. Ljudje vseli stanov se zamorejo brez pronetae glavnica dabro iu trajajo5a preslu/.itJ :ili kot postranski zaslužek pomnožiti svoje dohodke (na dan 15—20kron). Novi patentovani predmeti, ki so jako v rabi. V vsaki visi ali okraju eden samoprodajalec. (Blago je prosto carine). Zahtevajte brezplaćeu prospekt. Paul Lamberty, Alteaa \Vesttalen. i Cres - (Kvarnerski otok) - Cres Prodaja po K iOO.— hehtoliter svoje izvrstno domače, naravno namizno masiinsko olje. Na zahtevo se pošilja vz3rce. ^^————— Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzs Borzna poročila dne 24. junija. Tržaška borza. 1 Napoleoni K 19.-- 19.04, angležke lire K do —.—, London kratek termin K 239.30 239.70 Francija K 95.--95. i5, Jtalija K 95 05 — 95.20 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.25—117.45, nemški bankovci K —— —.— avstrijska ednotna renta K 9910 — 99.30, ogrska kronska renta K 97.10 97.35, italijanska renta K 101.50 102.— kreditne akcije K 643.— — 645.— državne železnice K 635.-- 637.—, Lombardi K 79.— 80.—, Lloydove akcije K 667 —677.—. — Srečke": Tisa K 320.--326—, Kredit K 463.— do 475. Bodenkredit 1880 K 29?.— 306.—, Bo-denkredit 1889 K 290.— 297. TurSke K 123.— do 130.— Srbske —.— do —.—. - ulica Tesa št. 52. A.-- (v lastni hi§i.) ZALOGA: Piazza Rcsario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake koakursES®. Sprejemajo se vsakovrstna dela tnd po posebnih načrtih. Eustrovan oenlls bmplafioo In fraafco Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite na porcelanastih ploščah za spomenite. Najnižje konkurenčne cene. Sprejema zavarovanje človeškega živ-jenja po najraznovrstnejSib kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlaeti je agodno zavarovanje na doživetje in Bmrt z zmanj'ujoČimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. 99 SLA VIJA" - vzajemna zavarovalna banka v Pragi. - Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačana odškodnine: 78.324.623 17 K Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, Čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine pr požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatna podpore v narodne in občnokoristne namene. Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska favarovaina zadrugi 99 CroaiiaM stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb z jamstveno glavnico 500.000 kron in temeljno glavnico 200.000 kron fp fjemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin ('"Kor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, elam>, seno, blago v skladiščih •i na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli p> najniž ih cenah in z najboljšim jamstvom. — Ista posreduje za svoje zavarovane« posojila na nepremičnine pri nrvih denarnih zavodih. Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre den«r v tujino. GLAVNO POVERJEMŠTVO za TRST, ISTRO in GORIŠKO je v Trsiu, ulica Miramar 11. Okrajna pov* rjenišva ima zadruga po celem Primorskem. Ulica brcata 9 {vogal ul. Sapone). Za za moške in dečke. Velik izbor hlač za delavce. Jako ugodne cene. Ulica £rcata 9 (vogal ul. Sapone). o o a C I * f o u al Jstanovljeno leta 1832. priznano najboljše Oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah fito\f }(auptmann v Ijubljani prva tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. o £u a p p< •■j o o* » O Ilustrovani ceniki se dobe brezplačno. V oblastveno dovoljeni šoli za izpite vojaških prostovoljcev se je ustanovil l)rzi oddelek, (la se omogoči položiti ta važen izpit že 21. septembra t, 1. Pojasnila daje VODSTVO, ul. Ponterosso 9. . . ,¥„ . „ .. , ... T j. t£ (stacija Landeck na Tirolskem); jako ro- Planinsko zdravilišče m zvepljene kopeiji „Latlis" ^^^f t™ ™7£rtabe,: izvrstna Prospekti zastonj od zdraviliščne uprave. tvo „ 15 o 1 1 ^ m n !Prve in jedine želodčne kapljice _L V ct 11 lf v i i ciuu .„ Trumi i mannfaitnrniin llapm Barriera vecehia 11. - ANTON SANZIN - Barriera vecchia 11. Bogata zaloga perila, snovij za ženske, perkala,cefirja. satena in batiste v zajamčenih barvah ter novih narisih na izbero. Srajce beleali barvane za moške, velik izbor zapestnikov in kravat. Modrci in drobnarije ter izdelki za de!a|ce. Vse po jako ugodnih cenah. f/C Vse po jako ugodnih cenah. IVAN SCHINDLER Dunaj III jI pošilja že veliko let dobro znane stroje vsak«* vrste za poljedelske in obrtne ftfifr JU" y /K-- i rt potrebe, mline za >-:idje in grozdje, stiskal' niee /a olje in grozdje, škropilnice za trte, poljska orodja, stiskalnice za seno, nilatilnice, vitlje, trijerje, čistilnice za žito, lusćilnice za koruzo, slanioreznice, stroje za ribanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, se-saljke za vodnjake in gnojnice, železne cevi, vodovode itd. itd. od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah ravno tako vse priprave za kletarstvo, sesaljke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, stroje za sladoled, priprave ra izdelovanje spda vode in penečih re vin, mline za dišavo, kavo itd., stioje za delanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, decimalne tehtnice železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, orodja iu stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, sedlarje, pleskarje s\inčene cevi itd. itd. vse pod dolgoletnim jamstvom, po naj u god ne jih plačilnih pogojih, tudi na obroke Oaiki i več kot 4 slikami bezplarno in Iranko. — Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupci in agenti se iščejo. Piše se naj naravnost : Ivan Schindler, Dunaj III. Erdbergstrasse 12. C&T*-- —i';-' kolar in sedlar v Kopru priporoča si. obSinatva svojo delavnico za iz-j delavanje kolarsko sedlarskega dela, naprvo j novih kočij ; istodobno popravlja vsako delo J te stroke po najnižji ceni. Zlatar Dragotin Vekjet (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. sv. Antona Padovanskega. (Varstvena znamka). Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. Te kapljice vredijo redne prebavljenje, če se jih dvakrat nu votna Ienost (m r t v o s t). — T kapljice tudi store, da človek raji jt Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se_v vseh glavnih lekarnah na svetu. — Z naročitvo in pošiljatve pa jedino le v Lekarna Cristofoletti v Gorici Marija vdova Cokeij priporoča svojo ne bi se odbijal rentai davek. Posojila dajejo sa strno članom in sio*»r na m*nj ce p*) 6 °/0 in na vknjižbe po O1/^0/,, Lraduje veaki rltn od 1». do 12. ure do;> >1. in od 'J. do ure popol. rt zven nedelj in prszn kov. Staiije hranilnih y1qi leta 1902. Kron 1.479.000 Poštno-bran. račun šty. 837.HS.' Zaloga izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) fj in vležane (Lager) z=zz= Pive == v sodček i h in v boteljkah, kakor tudi = Kvasa — iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Qradcu. zaloga JVtattonijcvc gissshiiblcr vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST V ja degli Artisti štev. 1 "> aB« — v.... LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 |! Podružnica v Spijetu Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja tm Trste rent, EasuiTnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev is deviz. Promeaa izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in eikomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale knpone. - Vlnkuluje in dlvlnkuluja vojaške žonJtnlnske kavcije. om.pt in tjsJbmbbo mame, 'Vi Borrnst nurovilst, Daje predujme na vred. papirje. Denarne vloge vsprejema i Zavaruje srečko proti kurzn! o , " ^ J V ____________v t«ioćem raOunu ali na viožne knjižice proti ugodnih I --Izgu£>1 ---li obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do | ■■ ■ — dne vzdiga. jpromet ■ čeki in nakaznicami.