Leto ifll, štev. 199 Ljubljana, torek 31. avgusta 1929 Poštnina pavšaliraaa. Cena 2 Din s lahaja ob 4. xjutraj. =a Stane mesečno Din 25 —; sa inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubliana, Knafiova ulica štev. 5/I. Telefon štev. 72, ponoči tueJ; štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravatttr*: Ljubljana, PrcAcnsovo ulica it sv — Telefon it gfc. uisenunt oddelek* LJubljana, Preiet-oova ulica St 4- - Telefon it «Qf Podiutnld; Maribor, Barvata*« ntto It 1. — Celie. Aleksandrova cesta. Račnn prt postnem ček. zavoda 1 LjuO-jana it 11.841 - Praha čisto 7*. tte. Wien.Ni. tos-Mt. Ljubljana, 30. avgusta, 1926. Naš kmet je res zavidanja vreden. Slavijo ga in kadijo mu z leve in desne. Na eni strani kriči Radid, da mora vse kmet sam v roke vzeti. On pa je knjigar in kmečko delo mu prav nič ne diši Vsi njegovi pomočniki so odvetniki in drugi pismouki. Tudi v Sloveniji je tako. Od Puclja do zadnjega med zna stanovskega sovraštva. Vsako delo je spoštovano. Potrebno je in eno brez drugega bi obstojati ne moglo. Mi želimo, da se vsak stan strokovno sam organizira. kulturno, politično in nravno na hočemo, da se vsi deli naroda razvijajo roko v roki v bratski slogi. Od\ia-ljamo posebna delavska kulturna društva, ko vendar lahko gredo vsi skuhaj: Inteligenca, obrtnik, kmet in dela-ec. Komur delavec smrdi, ta ni demokrat in čim prej se izgubi iz naše bližine, bolje zanj in za nas. Obrtnik ima svojo zadrugo, svoje strokovno društvo, a v Sokolu, pri ljudski knjižnici, pri olepševalnemu društvu in v politični organizaciji je skunaj z drugimi stanovi. Časi, ko so razni nezrele-ži mislili, da je mogoče in da je pametno snovati posebno obrtniško, uradniško ali meščansko stranko, so minuli. Razkosani ne pomenjajo stanovi nič, sku-Dai pa mnogo. To stališče SDS, vzvišeno nad malimi oziri, prodira kako; mora zmagovati resnica. Veselje ie gledati kako drug drugega podpira. Tu smo dosegli vodovod. tam novo prometno olajšavo, tu zopet ugodnejše kreditne pogoje, tam se grade zdrava stanovanja, pospešuje tujski promet vse skupaj pa po vseh močeh izobrazbe in znirjja državljanske zavesti in nravne moči. Gospodarska in socijalna struktura Učinkovit radikalski proti ultimatom Radiču Zbližanje Madžarske in Jugoslavije V nedeljo je postavil Radič radikalom ultimatom, v pondeljek je vsled pretnje s takojšno krizo zopet vse preklical... (Glej tudi poročilo o Radičevih shodih.) čil vrlo važne stvari, toda so vse zaupne. posebno za sedaj. Dr. Ninčiča sem prosil, da Nj. Veličanstvu pove, kar sem smatral za absolutno potrebno Zagreb, 30. avgusta, n. Danes zjutraj se je na potu iz Beograda v Split pripeljal v Zagreb zunanji minister Ninčič. Iz Beograda je bil obveščen Stjepan Radič, da mu g. Ninčič prinaša važna sporočila g. Uzunoviča. G. Radič je pričakoval g. Ninčiča na kolodvoru ter je potem vstopil v njegov salonski voz, kjer je ostal poldrugo uro. Kakor se doznava, so radikali odgovorili na Ra-dičev ultimatum s protiultimatumom ter je g. Ninčič sporočil Radiču z ozirom na njegove nedeljske govore sledeče: G. Radič naj takoj demantira nezaupnico g. Uzunoviču ter prekliče svojo izjavo, da ne gre v Ženevo, dokler bo Nikič v vladi. Nadalje naj pojasni svoje aluzije o monarhiji in državi. Ako tega ne stori, bi bil g. Uzunovič prisiljen takoj izvajati konsekvence. Misija g. Ninčiča je imela popoln uspeh. Radič je vse preklical in je obžaloval iznešene žalitve. Minister Ninčič Je vzel na sebe, da obvesti kralja o Radičevem preklicu ter sporoči izjavo lojalnosti g. Uzunoviču. Z Radiče-vim preklicem je smatrati nedeljski incident na že običajen način vsaj začasno za poravnan. Po razgovoru z Ninčičem je Radič dal v popoldansko «Večer» sledečo izjavo: Moj razgovor z dr. Ninčičem je trajal približno 2 uri. Dr. Ninčič mi je priob- in on je to najpripravnejše prevzel. Siguren sem, da, bo to, kakor vedno, naj-lojalnejše izvršil. V zaupanju napram predsedniku vlade nI nastala nobena- sprememba, temveč je očuvana kontinuiteta. Siguren sem, da bo tako tudi ostalo. Dr. Ninčič mi je dal pojasnila, ki so me popolnoma pomirila in zadovoljila ter grem popolnoma spokojno na svoio službo (duž-nost) v Ženevo. Predsednik vlade je informiran o razgovorih z Ninčičem ter je ž njimi popolnoma zadovoljen. Jaz odhajam z doktorjem Krnjevičem v petek v Ženevo. Politični razgovor z Ninčičem je bil tako vsestranski in tako povoljen za nadaljevanje politike sporazuma, da je odpadla potreba, da zaproshn avdijen-co pri Nj. Veličanstvu ali da zahtevam sestanek s predsednikom vlade. Vse se razvija normalno, razvoj političnih dogodkov, delo vlade doma. delo naše delegacije v Ženevi in končno delo današnje parlamentarne večine bo vso pošteno javnost ne samo pomirilo, temveč jo povsem zadovoljilo . . .» Minister Ninčič je o doseženem rezultatu obvestil g. Uzunoviča ter je nato nadaljeval svojo pot v Split. Poledice najnovejših Radičevih izpadov Radikali se čutijo preslabe za takojšen obračun. — Skušajo naj prej odstraniti krizo v lastni stranki. — Vprašanje izločitve N. Pašiča, — Značilne konference med radikalskimi prvaki in di- sidenti NRS. Radičevih zborovanjih, vsled česar lahko pride do nesporazuma. Kar se dalje tiče Radičeve kritike, je dovoli časa in mesta, da se vlada pozove na odgovornost za vse stvari, kar ie sicer bistvo parlametarizma. Radičevi najndvejši izpadi so radikalom dokaz, da se z neminovno neizogibnostjo bliža čas obračuna z voditeljem HSS in nfe-govimi ožjimi pristaši. Toda radikali se čutijo danes preslabe, da bi forsirali ta obračun, zato zavlačujejo dogodke s stalnim stra hovanjem Radiča, ki se je dosedaj pokazalo še vedno učinkovito. Nobena druga stranka noče prevzeti vloge radičevcev v sedanji vladi. Radič je pač hudo korajžen na shodih a ko mu zapretijo s posledicami, vse zopet prekliče iz strahu, da bi izletel iz vlade. Zato se smatra, da tudi tokrat ne bo vidnih neposrednih posledic za RR. Pač pa so Radičevi govori pri radikalih utrdili spoznanje, da je nujno in neobhodno razčistiti ter urediti notranje spore v lastni stranki ter se pripraviti na kritične čase, ki prihajajo. Uzu-novičevi pristaši trdijo, da je to mogoče le ako se pašičevci dokopljejo do spoznanja, da je vrnitev N. Pašiča na oblast Izključena. Veliko pozornost je vzbudil razgovor bivšega radikala Nastasa Petroviča z g. Uzu-novičem. Rezultat naravno ni znan, zanimivo pa je, da je Nastas Petrovič po razgovoru z Uzunovičem imel zaupen sestanek s svojimi prijatelji, na katerem je rekel, da je radikalna stranka vsled odsotnosti Pašiča in taktike njegovih prijateljev prišla v težko krizo, iz katere jo more rešiti samo to, da se Pašič odstrani od vpliva na politiko radikalne stranke. Dalje se tTdi, da je Nastas Petrovič izjavil, da se bo vrnil v radikalno stranko šele potem, ko se v stranki prilike razčistijo. Danes dopoldne je bila v ministrstvu prosvete dolga konferenca med ministrom Tri-ftinovičem, Miloradom Vujičičem in Veljo Vukičevičem. ki pripada klubu Ljube Jova-noviča. Ta konferenca ie v politični javnosti vzbudila senzacijo. O njej se niso mogle dobiti nikake informacije, čute se pa, da se je govorilo o potrebnem pregrupira-nju radikalne stranke in da se je v glavnem dosegel sporazum posebno v tem pogledu, da se v radikalno stranko vrnejo vsi disi-denti, kakor tndi oni, katere je glavni odbor izključil iz stranke. Beograd, 30. avgusta n. Včerajšnji Radičevi govori, posebno pa njegove iluzije o propast' monarhije in o republiki, njegovi napadi na radikalske ministre in njegov ultimatum glede odstranitve'dr. Nikiča iz vlade, so v beograjski politični javnosti napravili veliko senzacijo, tembolj, ker take izjave niso bile pričakovane, dasi se od Radiča lahko vse pričakuje. Politični krogi so razpravljali o motivih, ki so pripravili Radiča do tega, da je zopet tako govoril. Naravno. je, da je njegov govor napravil najtežji utis v krogih Uzunovičeve skupine, ki smatrajo, da Radič dela paralelno s Pa-šičevo grupo, da bi čimprej vrgel vlado in da v novi kombinaciji zopet poslane minister z nekaterimi člani svoje okolice. Pa-šičevi prijatelji so zadovoljni z Radičevo ekstraturo in pravijo, da Uzunoviču manjka avtoriteta za predsednika vlade, in da more tako avtoriteto imeti edino Nikola Pašič. Zato se smatra politični položaj za zelo težak, skoro nevzdržljiv ter ni izključeno, da bo mesec september prinesel težke dogodke. Uzunovič, ki se je včeraj vrnil iz Jagodine ter je konferiral dolgo z Ninčičem je sprejel samo finančnega ministra dr. Periča, ki je rekel novinarjem, da je min. predsedniku poročal o proračunu. Na vprašanje novinarjev kaj pravi o Radičevih govo-rih, se je Uzunovič izgovarjal, da še ni čital poročil o teh zborovanjih ter dodal: »Jaz sem vam že rekel, da govori ne delajo in ne kvarijo situacije. Kandidatov za Ženevo je mnogo in ako kdo noče iti, ni treba, da gre« Popoldne je Uzunovič konferiral z raznimi radikalskimi veljaki, zvečer pa je poklical k sebi ministra Šibenika, s katerim je razpravljal nad eno uro. Ko je g. Uzunovič odhajal domov, so ga novinarji vnovič prosili za informacije o posledicah Radičevih govorov. Odgovoril je smehljaje: G. Radič je včeraj (s povdarkom) izjavil v svojih govorih, da ne pojde v Ženevo. Ako ne bo hetel iti, bomo pač delegirali drugega, ki bo šel. Ne vem, zakaj sedaj Radič noče iti, ko je prevzel delikatno misijo. Kar se tiče njegovih, govorov, je. treba počakati uradnih poročil, ker se je že večkrat dogodilo, da novinarji niso točno podali onega, kar je Radič rekel. Na javnih shodih je često-krat nered in nemir, kar se je godilo tudi na Ninčič na potu v Ženevo Odpeljal se je v nedeljo Beograd, 30. avgusta, p. Akoravno se bolgarski odgovor na našo noto že nahaja v rokah naše vlade, tudi danes iz službenih krogov ni dobiti nobenih podatkov ln nota ni bila objavljena. Včeraj sta minister Ninčič in fin. predsednik Uzunovič dolgo razpravljala o stališču vlade napram bolgarskemu odgo- hribovske naše ožje domovine še prav posebej zahteva popolno solidarnost vseh stanov. Ako pade jeseniška tovarna, daleč naokrog se bo poznalo po vseh vaseh. Če naši čevljarji ne morejo naprej, bo vse zabolelo. Če se v mestih zida in mnogo dela, pride svoj del tudi na d:želo. Če pa naš kmet propade, smo iza^rbljeni vsi. Nikdar ni bila ta solidarnost tako vidna, kakor danes. Stanovsko stranke in zlorabljanje stanov v politiki gredo h kraju! v Split poročat kralju. voru ter se vrši tudi izmena misli z rumunskim in grškim kabinetom. Minister Ninčič se je zvečer odpeljal v Split, da poroča kralju o zunanjepolitični situaciji. Iz Splita potuje Ninčič čez Italijo v Ženevo. Trdi se. da se bo spotoma sestal morda z italijanskimi državniki ter posetil še Pariz, da kon-ferira z Briandom. Verjetno je tudi, da obiske Pašiča v Monte Carlu. Strahovit ciklon v Ameriki Louisanna, 30. avgusta, (brž.) Tu je div« jal strahovit ciklon. Vsa letina je uničena. Ob življenje je prišlo 25 oseb, 32 pa jih po« grešajo. Škoda se ceni na pet milijonov do« larjev. Mexico City, 30. avgusta, (brž.) Velike poplave so pri Laguni uničile velike nasade bombaža in napravile za 4 milijone pezov škode Na proslavi bitke pri Mohaču je drž. upravnik Horthy naglašal upanje na obnovo prijateljstva med madžarskim in jugosloven- skim narodom. sti K.urirja>, da pumenja govor iržavnegs upravnika, ako zraki nc varajo. nas'op novega boljšega rs».j ;bja. češkoslovaška pozdravlja madžarsko - jugoslovensko zbližanje, ker je videti v njem začetek srednjeevropske iocarnske politike. Na rumunskem poslaništvu uaglašajo, da bo imel ta korak za posledico zbližanje med Madžarsko in Ru-munijo ter Madžarska iu Češkoslovaško. Nikakor pa ne bo jugoslovansko - madžarsko zbližanje neugodno vplivalo na dobro razmerje med Jugoslavijo in Rumuaijo in tudi ne bo imelo za posledico kakršnekoli spremembe v Mali antanti. Beograd, 30. avgusta, p. K Horthvjevini izjavam ob proslavi bitke pri Mohaču, ki jo nekateri madžarski politični krogi tolmačijo, da je Horthy s tem hotel napovedati novo orijentacijo, naklonjeno Jugoslaviji, se izražajo beograjski politični krogi: Mogoče. V ostalem pa se je gosp. Horthy v evoji izjavi hudo zmotil. Jugosloveni bo vselej bili na strani onih, ki so branili evropsko civilizacijo: v bitki pri Mohaču zoper Turke, v svetovni vojni pa zoper centralne sile. Pač pa so Madžari, ki so se pri Mohaču tolkli » Turki, bili v svetovni vojni njihovi najožji zavezniki. Budimpešta, 30. avgusta, s. V tukajšnjih političih krogih živahno razpravljajo o govoru državnega upravnika pri proslavi obletnice bitke pri Mohaču. Horthy ;e dejal dobesedno: cGloboka nasprotstva so nas go-slej delila od dobrega prijatelja, s katerim smo se pred 400 leti borili na jugu Madžar-džarske proti Turkom Verujem in upam, da se kmalu zopet povrne staro prijateljstvo in sporazumi jen je med obema narodoma-> Navzoč je bil tudi zastoonik jugoslovenskega poslaništva v Budimpešti. cPesti Kurir?, pripominja k tem besMam, ki jih spldšno smatrajo kot prvi korak k jugoslovenski orijentaciji madžarske zunanje politike in ki so jih povsod sprejeli izredno simpatično: fTa jugoslovenska < rijen-taciia bo hkrati ojačila tudi italijansko orijentacijo madžarske zunanje politike, ker sta Jugoslavija in Italija v najboljših odnošajih, ki jih lu.ii mi simpatično pozdravljamo^ Jugoslovensko poslaništvo v hudičipešti je bilo danes v°s -1— po otvoritveni seji je zahteval španski delegat Palacios po daljšem govoru v imenu svojega kralja in svoje vlade, da se ima v sedanjem zasedanju študijskega odbora odločiti o zahtevi Španije po stalnem sedežu v svetu in da se ta stvar ne sme še nadalje zavlačevati. Španski delegat je zahteval, da naj komisija še pred sestankom plenarne seje Društva narodov motivira izključitev Španije iz sveta. Francoski pravni strokovnjak Fromageot fe navedel vzroke, radi katerih je francoska vlada zahtevala izpremembo določil o nestalnih sedežev, ki naj omogoči državam primemo udeležbo v svetu Društva narodov. Komisija za reorganizacijo sveta Društva narodov je pod predsedstvom švicarskega zveznega svetnika Motteja nadaljevala popoldne drugo čitanje načrta lorda Cecila o volitvi nestalnih članov. Italijanski delegat Scialoja in zastopnik Belgije sta naglašala, da je treba francoske predloge glede postopanja pri neposredni volitvi gotovih članov sveta še nekoliko dopolniti. Si6tem, ki ga je predlagal francoski izvedenec Fromageot, kaže še nekaj pomanjkljivosti. Na predlog Fromageota in lorda Cecila je bil nato izvoljen osemčlanski pododbor, ki naj ves kompleks vprašanj podrobno prouči. V tem pododboru, ki se sestane jutri dopoldne, so člani: Fromageot (Francija), ' cija), Le Brocquer (Belgija), Sokal (Poljska) in Dieuport (švedska). Zvezni svetnik Mot-ta se bo kot predsednik glavnega odbora udeleževal tudi posvetovanj pododbora. Tekom razprave je naglašal dr. Guani (Urugvaj), da je vsled nedavnega uveljav-ljenja dodatne določbe k členu 4. pakta o Društvu narodov sedaj dana možncgst, da se v Cecilov načrt vstavi tudi točka, po kateri se od devetih nestalnih sedežev sveta dodelijo trije državam latinske Amerike. Lord Cecil je v svojem odgovoru povdarjal, da je plenum Društva narodov v načelu zadnja instanca v odločitvi te stvnri in da dr. Gnani ne bi smel svojih želja preveč kategorično formulirati. Pariz, 30. avgusta (brž.) V razgovoru 1 urednikom je izjavil Španski zunanji minister Yanguas, da je edina odgovarjajoča kompenzacija za odklonitev stalnega sedeža v svetu Društva narodov združitev Tangerja s špansko cono v Maroku. Ako društvo narodov ne sprejme španske zahteve po Tangerju, se svet ne bi smel čuditi, ako bi Španija izstopila iz Društva narodov in ustavila svoje udejstvovanje v severni Afriki. Pariz, 30. avgusta (brž.) Poljski zunanji minister je potrdil, da se Poljska zaenkrat zadovoljuje 6 polstalnim sedežem v svetu Društva narodov, da ne izzove težave na zasedanju v Ženevi. Anglija proti priključitvi Tangerja španskemu Maroku Anglija proti junktimu med Tangerjem in španskim zastopstvom v Svetu Društva narodov. — Locarnske signatarne države proti španskim zahtevam. — Anglija za tangersko razpravo po ženevskem zasedanju. London, 30. avgusta (brž.) Predno je zbornica pričela razpravljati o premogovni krizi je odgovori zunan.ii minister na interpelacijo o tangerskem vprašanju. Minister je izjavil, da Je zahtevala Španija, naj se vključi Tanger v špansko maroško zono, ali pa naj se ii prizna nad mestom Tangerjem administrativni mandat. Angleška vlada je odgovorila, da ne more pristati na prvo zahtevo, da pa je pripravljena pogajati se s francosko m špansko vlado o pogojih, pod katerimi bi vlade, ki niso še odobrile tangerskega statuta, to tudi storile. Tekom pogajanj o teh vprašanjih bo Španiji omogočeno, da poda o tanger-skem vprašanju svoje nazirauje v okviru dosedanjih dogovorov in pogodb. Končno je Izjavil zunanji minister Chamberlain, da Ženeva ni primerno mesto za razpravljanje o teh političnih vprašanjih in da so tozadevna pogajanja o tangerskem vprašanju med imenovanimi državami izključno preliminarnega značaja. London, 30. avgusia (brž.) Danes bo izročen v Madridu angleški odgovor na memorandum španske vlade glede tangerskega vprašanja. Angleška vlada ■ je mnenja, da ne gre spravljati tangersko vprašanje v zvezo s sedanjim zasedanjem Društva narodov ter povdarja, da je angleška vlada vzHc temu pripravljena, da razpravlja pozneje o eventualni reviziji tangerskega Statuta. London, 30. avgusta s. Španski zunanji minister Yanguas je poslal uredništvu »Dai-ly News* brzojavko, v kateri izjavlja da madridska vlada vztraja pri svojih zahtevah Španija jamči, da Tanger ne bo nikoli trdnjava ali vojna luka i da bodo druge države na gospodarskem, u p r avn o tehničnem in ju-rističnem polju enakopravne. Zgodovinski pomen trenotka je v tem, da se bo moraia Španija umakniti iz Društva narodov in se ne bo mogla udeležiti mandata nad Marokom, ako ji ne garantirajo izpolnitve upravičenih zahtev po Tangerju. Ako bi iavno mnenje razumelo, koliko je imela Španija upravnih in finančnih izdatkov, da ie mogla zadostiti svojim obveznostim spričo taterna-cijonaliziranega Tangerja, bi podplTalo špai; sko željo. Berlin 30. avgusta s. Diplomatski dopisnik »Observerjac piše, da so države, ki so podpisale locarnsko pogodbo in obvezane, delati na to, da Nemčija dobi sedež v Svetu Društva narodov, odločene, da se ne ukloni jo nikakemu pritisku Španije, izjavljajo, da bi sprožitev tangerskega vprašanja v Ženevi neugodno učinkovalo v drugih državah. To je tudi stališče Velike Britanije in Francije. Po mnenju angleških diplomatskih krogov se da o tangerskem probiemu razpravljati šele po zaključitvi zasedanja Društva narodov, ki ima v glavnem namen, sprejeti Nemčijo v svojo sredo. Odbor za izenačenje davkov Beograd, 30. avgusta, p. Odbor za izena. čenje davkov je danes nadaljeval svoje de« lo. Debate so se največ udeležili posl. dr. Polič, dr. Juraj Demetrovič, šečerov, Mile-tič in Vojkovič. Sprejeti so bili členi 70. do 78. Rezervirana pa sta bila d 72.. ki go« vori o davčnih stopnjah za dividende, in čl. 76.. ki govori o načinu plačila davka na obresti. Beograd, 30. avgusta, p. Grški poslanik Polihronijades je danes popoldne posetil pomočnika ministra za zunanje stvari Jova Markoviča. s katerim je imel daljfi razgovor o sklenjenih konvencijah med nafc dr» žavo in Grčijo. Strašna klerikalna polomija v Murski Soboti Nepotrebno vznemirjanje našega ljudstva v Prekmurju z namišljeno priklopitvijo Prekmurja k Hrvatski. — Jelačbov kandidat za Trgovsko zbornico preklical svojo kandidaturo na klerikalni listi. Murska Sobota, 29. avgusta. Kakor že znano, se vrši zadnje čase med hrvatskimi in slovenskimi separatisti časopisna polemika o vprašanju, ali so Prekmurci Slovenci ali Hrvatje. Svoje stališče o tem smo že v «Jutru» opetovano izjasnili Pripomnimo le še, da to vprašanje med ljudstvom v Prekmurju sploh ne obstoja. Klerikalna stranka je napravila slovenski stvari veliko škodo s tem, da je za danes sklicala protestno zborovanje proti namišljeni priklopitvi Prekmurja k Hrvatski in po-hrvatenju našega šolstva in uprave. S to prireditvijo so na eni strani brez potrebe vznemirili ljudstvo, na drugi strani pa so oškodovali slovensko stvar, ker so jo hoteli izrabiti v svojo strankarsko agitacijo, ki jim pa ni uspela. Pred približno desetimi dnevi so se pojavili plakati po Prekmurju, ki je z njimi vabil neki pripravljalni odbor za danes na protestno zborovanje proti priključitvi Prekmurja k Hrvatski. Sprva ni nihče vedel, za kaj gre. Kmalu pa se je doznalo, da sklicujejo ta shod klerikalci, ker si ne upajo pod svojo pravo firmo sklicati v Murski Soboti javnega zborovanja. Na shod da pride sam dr. Korošec in drugi klerikalni generali. Med ljudstvom je završalo radi takega u tihotapljenja klerikalcev v naše mesto. Ostale stranke, posebno mi demokrati, smo opozarjali prireditelje in njihove pokrovitelje na nevarnost, da bo njihov nastop slovenski stvari škodoval. Klerikalci že dolgo niso več upravičeni govoriti v imenu soboškega sreza in bi morali dobiti pritrdilo ostalih strank, ako se naj dobi izjava tukajšnjega ljudstva, v kateremkoli vprašanju. O tem dejstvu so se mogli včeraj in danes prepričati tukajšnji oblastniki, akoravno jim to ni prav kljub temu, da so na vso moč podpirali klerikalni manever in bili gluhi napram opozorilom, da bo ta prireditev slovenski stvari med domačini škodovala. Sinoči se je pripeljal dr. Korošec. Na kolodvoru ga je pričakoval samo njegov tukajšnji štab, ki je z njim vred zasedel avto in se odpeljal v hotel Dobrav. Pri klerikalni hranilnici so skušali sestaviti povorko, ki naj bi z godbo in lampijoni manifestirala po soboških ulicah za klerikalno stranko. Manifestacija se je pa klavrno ponesrečila, ker so manifestirali le naročeni godci iz Hrvatske," štirje lampijoni, nekaj otrok, odraslih pa toliko, da jih ni bilo niti za en osmerostop. Ves čas sprevoda so So-bočani vzklikali: Doli Korošec! doli Klekl! Z Dobrayevega okna je govoril dr. Korošec zbranim petim pristašem, prekinjen z vzkliki: «Do!i Korošec®. Ko je govor končal z klicom «Živela Slove-nija», je pa naročena godba zaigrala »Još Hrvatska ni propadla!s Potem je godba nadaljevala obhod, a ne dolgo. Ko je prišla do katoliške cerkve, so neznani, očividno radičevski demonstranti. s kamenjem razgnali hrvatsko godbo. Množica se je zbrala zopet pred hotelom Dobrav in burno demonstrirala proti klerikalcem in Korošcem. Dr. Korošec pa je medtem že sedel na varnem ob bogato obloženi mizi pri vladnem tajniku dr. Bratini s svojimi gene rali, dočim so sedeli pri Dobrayu njegovi. očividno slabo razpoloženi naredniki. Tudi današnja nedelja ni prinesla boljše sreče. Shoda se je udeležilo po znal resnico in odložil to čast ter to sporočil volilnemu odboru trgovskih gremijev. Nasproti tem klerikalnim polomija-dam pa so tako obrtniške kot trgovske stanovske organizacije priredile med volilci po deželi večje število krasno uspelih sestankov, katerih so se udeležili v večjem številu tudi pristaši drugih strank ter so izjavili in podpisali, da bodo šli v boj samo za stanovsko gospodarsko listo trgovskih in obrtnih organizacij. Povsem mirno se lahko že danes reče, da je SLS s svojo konzumarsko listo bitko že izgubila in da ie sijajna zmaga organiziranega in zavednega trgovstva in obrtništva izven vsakega dvoma. -sss- obeh božjih službah, katoliški in evangeličanski, okoli 700 oseb, med temi dobra polovica nas >tnikov. Takoj, ko se je pojavil na odru dr. Korošec z ostalimi, se je dvignil vihar proti njemu. Nastalo je prerivanje in pretepanje, ki se je ponavljalo do konca shoda. Govorniki so mogli govoriti samo prvim vrstam, ki so bile zasedene s klerikalnimi pristaši iz okoliških vasi. Vsi govorniki, Korošec, Klekl, Kulovec, Bedjanič, so bili ponovno prekinjeni z burnimi proti-klici. Ako bi nasprotne stranke hotele, bi danes z lahkoto razbile klerikalni shod. Tega ne bi mogli preprečiti niti oni gospodje, ki so, opirajoč se na svojo uradno avtoriteto, z dejanskimi izpadi proti demonstrantom skušali omogočiti klerikalcem shod. Večina poslušalcev je odšla že pred koncem shoda. Resolucije, ki so bile predlagane, ne govore ničesar o kakem zaupanju klerikalni stranki. Prireditelji se očividno niso upal staviti takega predloga, ker bi bil njihov poraz še bolj očiten, Po shodu se je razvila povorka kakih 300 ljudi z godbo na čslu proti katoliški cerkvi, kjer se je brez navdušenja razšla, kakor je tudi brez navdušenja korakala. Popoldne je prinesel klerikalcem nov, občuten poraz. Zadnje dneve je razna-šal tajnik klerikalne stranke Celeč našim obrtnikom in trgovcem vabila, ki z njimi vabita gg. Jelačin in Ogrin na zborovanje za volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Ob napovedani uri nI bilo nobenega povabljenca v kinodvo-rani Dittrich. Tekom naslednje ure je preprosil Celeč 25 ljudi, med temi skoro polovico nevolilcev, da so šli na zbor. Sklicatelja sta imela težak položaj. Prisotni so jima krepko izprašali vest in jima očitali, da hočeta imeti samo velik skem hotelu »Londonu« zborovanje Črno« gorcev, ki žive stalno v Beogradu. Zborova« nja sta se udeležila tudi Ljuba Davidovič kot črnogorski poslanec in Vasa Ivanidevič, radikalski poslanec iz Herzegovine. Zboro. valci so protestirali proti zgradbi jadran« ske železnice, ki bi naj bi vezala zaledje s Splitom. Ljuba Davidovič je v svojem govoru naglašal, da bi jadranska železnica morala imeti svoj izhod na Kotor, v čemer obstoji že zakon iz 1. 1922., ki ga je treba sedaj samo izvršiti Sprejeta je bila v tem smislu resolucija, ki zahteva od vlade, naj v tem vprašanju zavzame v najkrajšem ča« su svoje stališče. Izvoljena je bila tudi po« sebna delegacija, ki je sporočila min. pred« sedniku, prometnemu ministru in ostalim merodajnim činiteljem zahteve in želje Či« nogorcev. Fašisti onemogočili mednarodni klerikalni kongres telovadcev v Rimu Tudi slovenski Orli ne gredo v Run. Rim, 30. avgusta, k. Kakor piše »Osserva. tore Romano®, je moralo cerkveno oblastvo zaradi raznih obžalovanja vrednih dogod« kov prepovedati mednarodni telovadni in športni kongres katoliških zvez, ki bi se imel vršiti v Rimu od 3. do 6. septembra. Prva transa bolgarskega begunskega posojila ŽeneTa, 80. avgusta, s. Ker je bolgarska vlada izpolnila pogoje, ki jih je postavil finančni odbor Društva narodov, je bolgarska Narodna banka prejela te dni od angleške banke kredit 400.000 funtov šterlingov ua račun posojila, ki je namenjen za lastanie-nje bolgarskih beguncev. Znano ie, da je meseca junija lanskega leta svet Druživa narodov odobril načrt za nastanjenje bolgarskih beguncev z ozirom na pričakovano emisijo posojila v skupni vsoti tov šterlingov. Ta emisija bi se ne imela izvršiti prej, dokler bi svet Društva narodov v svojem zasedanju septembra meseci letos ne določil sistema kontrole nad uporabo posojila. Kljub temu je svet Društva narodov, da bi zadovoljil gotove nujne potrebe bolgarske vlade, pooblastil pod gnto-viim pogoji bolgarsko vlado, da sme tuijert posojilo v maksimalni vsoti 400.000 funtov šterlingov za begunce. Uporaba tega denarja bo postavljena pod posebno kontrolo. Zagrebška policija dolži komuniste sokrivde z deiravdantom Mikolijem Zagreb, 30. avgusta, n. Poročali smo, da je zagrebška policija vršila hišne preiskave pri zagrebških komunistih. Iz procesa proti defravdantu Mikoliju se je izvedelo, da je Mikoli imel del poneverjene vsote izročiti komunistom na Dunaju. Zato je zzgrebška policija glede tega poizvedovala, ne daje pa o tem nikakih informacij, trdi se pa, da je Mikoli svojo goljufijo izvršil s pomočjo nekih komunistov, ki so ga že preje denar« no podpirali Ko mu je goljufija uspela, se je komunistom zahvalil s tem, da jim je daroval skoro milijon dinarjev za komuni, stično propagando. Aretirani so bili štirje komunisti, o katerih se trdi, da so sokriv. ci Mikolijevi, dočim je en sokrivec pobegnil v inozemstvo. Zagrebška policija senade. ja, da bodo inozemske oblasti tega komu. nista izročile našim oblastvom, ker ne gre za politični delikt, temveč za navaden zlo« čin. Rekord Mis Ederle potolčen za dve uri London, 30. avgusta (brž.) Dane« je bil dosežen v predavanju Eokavskega priliva (Cancle la Mančhe) nov rekord. Nemški tekmovalec Hans Vierkoetter je preplaval Ro-kavski preliv od rtiča Grisnes do Dovra v 12 urah in 85 minutah. S tem je bil pomičen rekord Američanke Mis Ederle za celi dv» uri. Vierkoetter je startal dane« )b 2. zjutraj v Calaisu in je okrog S. popoldne »topil v Dovra na suha Maši Kraji in ljudje Dvajsetletnica prve jugoslovenske učiteljske konference Početki današnjega Udruženja jugoslovenskega učiteljstva segajo daleč nazaj v predvojno dobo. Tesni osebni stiki, ki jih je vzdrževalo jugoslovensko učiteljstvo že takrat, so privedli do prve jugoslovenske učiteljske konlerence, ki se je vršila dne 20. avgusta 1906. v Beogradu in je imela namen, da ustanovi učiteljsko udruženje. Da je prišlo do tega prvega javnega izraza nacijonalne in stanovske solidarnosti, imajo izmed slovenskega učiteljstva največ zaslug takratni voditelji slovenske učiteljske «Zaveze» gg. Luka Jelene, Engelbert Gangl, Ivan Sega in Janko Toman. Poleg naštetih sta bili navzoči tudi učiteljici gdč. Ana Tomčeva in Pavla Lapajne-tova. Došli so zastopniki hrvatskega učiteljskega «Saveza» in «Hrvatskega pedagoško-knjiievnega zbora« iz Zagreba: Tomislav Ivkanec, Davorin Trstenjak, Milan Pejnovič in Janko Leskovar. V imenu češkega učiteljstva je prišel g. M. Hajny iz Morave, bolgarsko učiteljstvo je zastopal g. Granča-rov iz Plovdiva. Prihitelo pa je nebroj učiteljstva iz takratne kraljevine Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, iz Srema in Vojvodine. Vsega učiteljstva je bilo takrat v Beogradu okrog 2000. Velike so bile šikane, ki jih je moralo prestati zunanje učiteljstvo iz Avstro-Ogrske ob prestopu meje v Ze-munu. Več učiteljstva, predvsem srbskega iz južne Ogrske, je obmejna oblast zavrnila in mu zabranila nadalj-no potovanje. Nepopisno je bilo navdušenje, zlasti ob sprejemu učiteljstva iz Avstro-Ogrske in velika gostoljubnost, ki so je bili deležni zunanji gosti. Hrvatsko in slovensko učiteljstvo, ki je prispelo dne 17. avgusta v Beograd, sta pozdravila Mihajlo Stanojevič in Jovo P. Jovanovic. Dne 18. in 19. avgusta se je vršil prvi kongres srbskega učiteljstva, ki je praznovalo 25 letnico delovanja svojega udruženja. Udeležili so se ga tudi hrvatski in slovenski gosti, ki so bili pri tej priliki predstavljeni takratnemu prosvetnemu ministru Nikoliču. V imenu Slovencev je pozdravil g. Luka Jelene «svobodne brate svobodne kraljevine srbske*. Pri polaganju vencev pred spomenik srbskega učiteljskega dobrotnika Jovana Gavriloviča na Kalimegda-nu je govoril imenom slovenskega učiteljstva g. Gangl. Po 'končanem srbskem učiteljskem kongresu je otvoril dne 20. avgusta 1906. v dvorani pri Kolarcu g. Luka Jelene prvo konferenco za snovanje jugoslovenske učiteljske zveze. Poročevalec je bil g. Šega, ki je obenem utemeljeval stavljeno resolucijo, s katero se je izreklo srbsko, hrvatsko, slovensko in bolgarsko učiteljstvo za ustanovitev enotne jugoslovenske učiteljske zveze. Do takega udruženja takrat ni prišlo, kajti protislovanska in protisrbska av-stro-ogrska vlada samobsebi umevno takih pravil ni hotela potrditi, nasprotno pa je udeležnike te prve konference jugoslovenskega učiteljstva neusmiljeno preganjala, predvsem takratnega voditelja naprednega slovenskega učiteljstva, g. Luko Jelenca, ki je moral ob izbruhu svetovne vojne občutiti vso te-•4o brutalne roke avstrijske policije in državne oblasti. Vendar pa seme, takrat zasejano, ni padlo na kamenita tla. Osebni stiki med srbskim, hrvatskim in slovenskim učiteljstvom niso ponehali, temveč so se. četudi ni bilo mogoče v obliki javnega, legalno priznanega Udruženja, krepko vzdrževali naprej. Te vezi so pripomogle, da je bilo baš jugoslovensko učiteljstvo prvi stan v državi, ki si je po prevratu osnoval svojo organizacijo na temelju državnega in narodnega edinstva in katerega idejni početki segajo dvajset let nazaj. Pred zaključkom kopalne sezone Več tatvin na Savi. — Junaški čin 18-letne mladenke. Zadnjo avgustovo nedeljo so marljivo iz» rabili za kopanje vsi vneti kopalci in ko« palke. Naravno, da je bil velik naval na vsa prosta kopališča. Živahno in pestro življe* nje je valovilo po vseh priljubljenih kopaš liščih, tako na Pasjem brodu, Koleziji, na Ljubljanici, Savi, v Malem grabnu in dru« god. Lepo je bilo na Bokavcih pri jezu, kjer je voda zelo topla, mirna in globoka, da lahko skakalci izvajajo svoje saltomor« tale. Goste karavane so se popoldne pomikale na bregove kristalno čiste Save. Največja karavana se je pomikala od Sv. Križa proti Tomačevemu. Tam na bregu pri Tomače* vem je bil izredno živahen val kopalcev, ki so igrali na več krajih nogomet in hazeno, razne proste igre, metali kamenje in balin« cali. Za vrbami pa je imel mnogo opravka mali Amor. Streljal je puščice na vse strani in zlasti zadel vitkonogo Roziko, ki je ime la kar štiri kavalirje za vrbami. Kopalna sezena na Savi se bliža svojemu koncu. Po« poldne tja do 16. je še prav toplo, toda po« zneje postane že hladno. Kopalci, ki so bili dalj časa v osvežujočih valovih Save, ao se potem na prostem tresli kot šiba na vodi. Proti koncu sezone se pojavljajo na Savi tudi mnogoštevilni slučaji tatvine. Tatovi se žurijo! Večina kopalcev polaga svojo obleko daleč za grmovje in to je ugodna prilika za uzmoviče. V nedeljo je bilo več slučajev tatvine. Za nekatere kopalce so nastali proti večeru prav neprijetni in muč» ni trenotki. Nekemu čevljarskemu mojstru iz Šiške so uzmoviči odnesli črno, novo obleko, Ustnico s 400 Din gotovine in čev« lje. Pustili so mu samo palico! Nag je mo« ral nadaljevati pot proti domu. Okradli so tudi njegovega pomočnika, kateremu so vzeli 200 Din. Tudi neko gospodično, ki se je v bližini obeh kopala, so olajšali. Vzeli so ji čeveljčke. Neznan uzmovič je okradel ključavničarja Franca Pezdiča, stanujočega na Sv. Petra cesti, ki se je kopal na Toma« čevem, kjer je bilo ob bregu nad 2000 ko« palcev. Odnesel mu je 108 Din iz hlačnega žepa in 35 Din vredne naramnice. Neki nagajiv mladenič pa bi jo bil na Tomačevem kmalu pošteno izkupil. Prešer« no se je vsedel na voziček nekega sladole« darjasmuslimana ter mu voz nekoliko po« škodoval. Muslimana je to razkačilo in jo je z nožem v rokah ubral za mladeničem, ki je začel tekmo v tekanju. Pričela se je pravcata tekma na življenje in smrt. Pose« či so morali drugi kopalci vmes, ki so pre« prečili eventualni spopad, pri katerem bi mladenič gotovo odnesel krvave sledove. Sladoledar se je pozneje pritoževal, da mu je mladenič odnesel 100 Din. V resnici pa so k sladoledarju skočili mnogi kopalci ter se začeli zalagati s sladoledom. Mogoče je, da je kak dolgoprstnež izrabil priliko ter segel z roko v predal in odnesel denar. Kdo ve? Koncu se bližajoča kopalna sezona bi v nedeljo skoraj zahtevala človeško žrtev. Na Ljubljanici, na mestu «Pod Lipe on, so se popoldne kopali moški, med njimi tudi šofer poštne direkcije Vinko Zupančič. Tri« je njegovi tovariši so plavali proti mestne« mu kopališču; tudi on jim je sledil, toda je zaostal, ne da bi to tovariši opazili. Po Ljubljanici sta se takrat vozili sestri Medi in Berta Starin, hčerki davčnega uradnika. Mlajša sestra Berta je takoj zapazila, kako se Vinko Zupančič potaplja in izginja pod vodo. Opozorila je starejšo in ta je brez vsakega pomišljanja skočila za Zupančičem ga krepko prijela in začela plavati ž njim naravnost proti bregu. Premagati je mora« la veliko ovir. Sama ga na suho ni mogla spraviti, ker je bila tam voda globoka in breg strm. Prihiteli so tovariši in Zupanči« ča spravili na suho. Bil pa je že skrajni čas, kajti Zupančič je postal ža popolnoma ne« zavesten in so ga morali potom umetnega dihanja spraviti k življenju. Junaška, 181čt» na gospodična Medi Starinova, je žela od vseh navzočih splošno priznanje in pohvalo. Francoski inženjerji-montanisti pod vodstvom prof« Henryja C ha bota (x) v Ljubljani. Besedilo k sliki med ^Ljubljanskimi vestmi«. -SS2- Komarjeva nedelja v šiški V znamenju nesreč in pretepov. — Uspela gasilska vesePca. — Zahrbten napad. V Šiški imajo za svojega cerkvenega patrona sv. Jerneja in Jernejevo nedeljo nazivajo Ljubljančani kratko »komarjevo nedeljo«, v Mostah imajo baje »grilovo« nedeljo, a v Trnovem i-karpovo«. Toda nobena teh nedelj ni med solidnimi ljubljanskimi meščani take popularna ln vabljiva, kakor komarjeva v Šiški. Ponosna Šiška, zvesta svojim lepim navadam in tradicijam, na svoj način proslavlja komarjevo nedeljo. Gostijo se na to nedeljo po vseh hišah, zajemajo z veliko žlico, poleg tega pa se ves dan Šiškarji vesele in naravno prav marljivo zalivajo svoja grla s sladko kapljico. Svojega patrona so Šiškarji dopoldne častili s peto mašo ob grmenju to-pičev. Grmelo pa ie res tako, kakor na fronti. Tam na razgledni planoti v Kozler-jevi dolinici nad cerkvijo pod Šišenskim vrhom so mladi fantje in možje nabijali to-piče in ves čas maše marljivo streljali. Navadno se pri tem zgodi vselej kaka nesreča. Tudi tu ni bila izključena. Pri zažiga-nju topiča je nastala eksplozija in se je to-pič razletel. Pri tem so bili težko poškodovani 331etni ključavničar Alojzij Koprive c, ki je težko ranjen v desno roko; istotako v desno roko ie bil ranjen 281etni ključavničar France Jerin, a 401etni ključavničar Anton H o j n i k v obe roki in na glavi. Vse tri so z rešilnim vozom prepeljali v ljubljansko splošno bolnico. Popoldne so Šiškarji rajali in zato so bile gostilne ponekod nabito polne raznega občinstva. V velikem številu so posetili veseleče se Šiškarje ljubljanski meščanje. Bilo je vse popoldne in zlasti po noči pravcato razposajeno vrvenje po glavni Gospo-svetski cesti. Cele karavane in skupine veseljakov so korakale ponoči med prepevanjem in vriskanjem po cestah. Nekateri razgrajači so seveda izzvali tudi pretepe in izgrede. Ponoči je bilo na mnogih mestih opažati gugajoče se človeške postave. Izredno mnogo ljudi je bilo skrivnostno sladko ginjenih. Gasilno društvo v Šiški je častilo komarjevo nedeljo z veliko veselico pri Štepicu. Veselica je trajala do zgodnjih jutranjih ur in je potekla brez vsakega incidenta, dostojno, kakor se spodobi idealnemu in požrtvovalnemu gasilskemu poklicu. Velikanski naval občinstva pa je bil na staroslav-no gostilno pri Anžoku, kjer toči podjetni Lasan svojo dalmatinsko kapljico. Kar v brentah so morali nositi vino iz velike kleti tako, da bi kmalu pozno v noč morali vzklikniti z devico Marijo: »Sin, vina nimajo!« Po cestah je bilo nekaj pretepov, kajti razgrajači in pretepači morajo na ta način slaviti komarjevo nedeljo. Izvršen pa je bil tudi nesramen zahrbten napad. Knjigovez Stanko Feldstein se je z gasilske veselice okoli pol ene zjutraj mirno vračal proti Ljubljani. V neposredni bližini Štepičeve gostilne je k njemu pristopil brivski pomočnik Oigler, zaposlen pni brivcu Kršinu v Kopitarjevi ulici. Cigler mu je izrazil že- ljo, da bi rad ž njim med štirimi očmi govoril. Gospod Feldsteiin je odvrnil: »Lahko!« Cigler se je nato odstranil Pri Ančnlkovl gostilni pa se je Feldsteinu od zadaj za hrbtom približal neki človek ter ga neusmiljeno usekal s palico po glavi. Stražnik je g. Feldsteina, ki je precej krvavel, odpeljal na stražnico, kjer so mu rano izpra-li. Neznanec jo je odkuril in domnevajo, da je napad izvršil omenjeni brivski pomočnik, kajti med cbema obstoje stari računi. Nad-stražnik Lupine je nato poškodovanega g. Feldsteina spremil celo do pivovarne »Union«, nakar je sam nadaljeval pot proti Ljubljani. Na glavnem kolodvoru mu je postalo naenkrat slabo in se je zgrudil na tla. Z rešilnim vozom so ga spravili v splošno bolnico, kjer so mu rano obvezali. Komarjevo nedeljo so na vesel način praznovali tudi razni Janezi Obglavljeni. Eni pri vincu, drugi na Izletih in potovanjih, tretji »suho«. Tragična smrt poročnika Levovnika Ljubljana, 30. avgusta Administrativni poročnik Jurij Levovnik se je pred približno enim mesecem poročil s poštno uradnico gospodično Jakobino Kolbetovo, hčerko vpokojenega poštarja v Litiji. Stanoval je na Mestnem trgu. Njegove premoženjske razmere so precej ugodne. Njegova soproga gospa Jakoblna ima v Št Vid« teto, posestnico Mnrn. Mladi zakonski par je v nedeljo sklenil, da popoldne poseti teto. Komandant vozarskega eskadrona, kapetan Stojelovič je poročniku Levovnikn posodil svojo kočijo, da se je odpeljal v št Vid k ženini teti. Odp.eljala sta se oba. Na kozlu je kočiral redov Horvat Na cesti med Št Vidom in Vižmarji se je konj pri povratku v Ljubljano nenadoma splašil. Spustil se je v divji beg in je končno prevrnil kočijo. Poročnik Levovnik, ki je bil srednje postave, a precej obilen, je padel tako nesrečno na tla, da si je nalomil tilnik, njegova soproga Jakcbina je dobila le znatne poškodbe. Imel pa je Levovnik težke poškodbe še po glavi in drugod. Prepeljali so ga z zasebnim avtom v garal-zijsko bolnico, kjer je med operacijo podlegel težkim poškodbam. Soproga Jakobi-na je ostala v domači oskrbi. Kočijaž je ostal nepoškodovan. Pokojnik je bi! v najlepši moškj dobi, star okoli 35 let. Bil je zlata duša, odločen in dosleden borec za napredno idejo in za narodno edinstvo že med svetovno vojno. Kjerkoli je le mogel, je našim ljudem med vojno pomagal. Bil ie računski podčastnik pri 87. pešpolku v Celju, kjer je vodil re-konvalescentni oddelek. Če je mogel, je poskrbel, da slovenski možje niso šli en masse v fronto fa je gleda!, da je r.viral delovanje gotovih avstrofilsklh elementov. Pokojnik je bil splošno priljubljen med .Celjani in ravno tako v LJubljani. . Samo ie danes ob 4., poi 6., pol 8. In 9. nri: Največji smeh kar ga more film nuditi je ibud l v nedeiio in včeraj ponedelje-: v razprodanem gledališču BISCOT ..PONAREJEVALEC FRANKOV" Gandijozna senzacija ponarejevalcev denarja. V glavni v:ogi največji evropski komik Biscot Druga senzacija je najnovejša Pariška revija nage lepote. Mladini prepovedano. i,KINO LJUBLJANSKI DVOR" — Telefon 730. Naimodemejše kino gledališče Jugosa\ije. Tri težke avtomobilske nesreče Nesreča pri Lukovici. — Na Viču avtomobil povozil dva otroka; eden mrtev, eden težko ranjen. Nesreča pri Tržiču. trenotek. Desno kolo je šlo Mari Kržman čez glavo in ji zdrobilo lobanjo tako silno, da so se pokazali možgani in je obležala deklica takoj mrtva. Deček Ivan Saje je prišel tudi pod kolo in je bil težko poško« dovan na glavi in levi roki. Nesrečo je ta« koj zapazil tam službujoči stražnik, ki je dal Kopaču znamenje, naj ustavi. Težko ra« njenega Ivančka Sajeta so naložili na avto« mobil ter ga odpeljali v splošno bolnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Popoldne so ga rontgenizirali, da ugotove, kakšne so poškodbe na roki in glavi. Saje« tovo stanje je sicer opasno, toda je upanje, da okreva in ostane pri življenju. Truplo nesrečne deklice so prepeljali v mrtvašnico na Viču. Nesreča jc vzbudila na Viču in v Ljubljani splošno sočutje s prizadeto rod« bino. Kopačev avtomobil je sploh avtomobil nesreč. Letos 25. aprila je vozil od porok® v Ljubljani proti Vrhniki novoporočeni par. V njem so bili 231etni mizarski pomočnik Filip Kopač, njegova nevesta, njegov brat Ivan Kopač in njegova sestrična Marija Ko« pač. Pri Logu nad Brezovico se je avtomo. bil prevrnil. Ženin Filip Kopač je dobil pri tem smrtnonevarne poškodbe in je med vožnjo v ljubljansko bolnico umrl, dočim sta dobila Ivan Kopač in Marija Kopač tež« je telesne poškodbe, a šoferju in nevesti se ni ničesar zgodilo. O tragični smrti svoje hčerke je bila nje« na mati, delavka v tobačni tovarni takoj obveščena ter je delo zapustila. Vsa obu« pana in plakajoč je pohitela na kraj ne« sreče. V še ne 24 urah so se pripetile kar tri težke avtomobilske nesreče. V nedeljo 29. t m. se je vozil ljubljanski športnik J. z gospodično Ivanko N., 261etno uradnico OUZD v Ljubljani, po cesti LjubljanasLu« kovica. Okoli 13.30 je privozil do Lukovice. Neposredno pred Lukovico je naenkrat po« čila pnevmatika. Avtomobil se je prevrnil na travnik in oba, ki sta sedela spredaj pri volanu, sta prišla pod avtomobil. Bila eta takoj nezavestna. Za njima so kmalu privozili prvi motociklisti, ki so se udele« žili tekmovalne dirke, prirejene od moto« ciklističnega kluba «Slovenija» na progi Ljubljana « Novo mesto « Brežice » Celje « Trojane « Ljubljana v razdalji 225 km. Športnik J. je dobil le lahke kontuzije, do« čim je dobila gospodična Ivanka N. po« škodbo na levi nogi. V gostilni Slapnik so nudili obema prvo pomoč. Gospico so po« zneje prepeljali z rešilnim avtom ljubljan« ske postaje v splošno bolnico v Ljubljani. Sreča je bila, da se je avtomobil tako pre« vrnil, da nista priletela na kak kamen ali v jarek, kajti v tem slučaju bi gotovo bil kak smrten slučaj. Včeraj dopoldne sta bila dva slučaja av« tomobilskih nesreč. Na Viču težak in smr« ten, pri Tržiču lažji. Po Tržaški cesti je včeraj privozil na Vič iz Brezovice avtomobil posestnika in tovar« narja Ivana Kopača iz Zirov. Ob 10.40 je prispel ravno na mesto pri policijski var« nostni stražnici, kjer je cesta okoli 8 m ši» roka. Tovarnar Kopač je vozil pravilno po desni strani Pred avtomobilom se je na« hajal kmetski voz. Kopač je hotel po levi strani prehiteti voznika. Isti trenotek sta vozila od Ljubljane proti Vrhniki neki drug avtomobil in neki voznik. Na ta način je bila cesta popolnoma zasedena. Tovarnar je zavozil, prehitevši voznika, zopet na desno. Nastal je usodepolni trenotek. Takrat je namreč preko ceste tekla v bližnjo pekarno pri stražnici sedemletna učenka Marica Krž« man, čevljarjeva hčerka, ki je vodila seboj za roko dveletnega tapetnikovega sina Iva« na Sajeta. Kopač ni mogel naglo avtomobi« la ustaviti. Avto je oba podrl in povozil. Poleg Kopača sta bila v avtomobilu še dva patra frančiškana. Nastal je zelo tragičen Šofer avtotaksnega podjetja Štele, Anton Rogelj, je včeraj dopoldne peljal iz Ljublja« ne v Tržič dva potnika, zastopnika avstrij« skih tvrdk z usnjatimi izdelki. V avtomobi« lu je bil v ljubljanskih trgovskih krogih dobro vpeljani potnik H. Pollak iz Gradca. Pri kilometru 38. v bližini Tržiča je naen« krat počila pnevmatika in avtomobil se ja prevrnil v obcestni jarek. Oba potnika in šofer so dobili k sreči le lahke poškodbe in praske. Močno pa je bil poškodovan avto« mobil. Nesreča se je dogodila okoli 10. do» poldne. Darujte za dijaške kuhinje Velik požar v Duplicah pri Grosupljem V soboto ob 8. dopoldne je nastal v Duplicah, občina Grosuplje, požar, ki je uničil vso vas. Ogenj so povzročile saje, ki so se vnele v nekem dimniku. Utrinki so padali na slamnato streho in radi neugodnega vetra je bila hipoma vsa vas v plamenu. Tako je pogorelo dvema posestnikoma popolnoma vse posestvo, vsa živila ln krma, da ne vesta, kako naj si v obupnem položaju pomagata. Dvema posestnikoma sta ostala samo kozolca, petemu je pogorelo gospodarsko poslopje in mu je ostala samo stanovanjska hiša. Kaj je pravzaprav vzrok tej strašni nesreči, je težko rečL Ljudje govore, da že več let ni bilo nobenega dimnikarja v vas. Posestniki so bili zavarovani za naravnost smešne vsote: eden za 100, drugi za 600, eden za 1000 in eden za 1750 Din, škoda pa znaša nad 600 tisoč dinarjev. Na pomoč so prihitela gasilna društva iz Grosupljega, Velike Loke, Višnje gore, Žalne, Lipoglave, Gatine, Šmarja, Št. Jurja, Police in Mlačeve. Gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker v vsej vasi ni nobene vode, v rezervi pa je čisto majhen studenec. Gasilci so si morali pomagati zato na ta način, da so dobili vodo iz precej oddaljenega močvirnatega bajar-ja. Posebno se je odlikovala motorna briz-galna višnjegorskega gasilnega društva, ki je dobavljala v precejšnji razdalji trem brizgatoam zadostno množino vode, da so mogli gasilci gasiti K poneverbam na mariborski kolodvorski pošti V nedeljo smo poročali, da je bila na mariborski kolodvorski pošti izvršena velika poneverba. Poneverjenih je bilo v celem preko 125.684 Din. Do aretacije poštnega sluge Šoštarja M. je prišlo vsled tega, ker je policija dozna-la, da ima omenjeni Šoštar na svojem stanovanju v kovčku večjo vsoto denarja in da že dalje časa popiva. Pri zasliševanju je Šoštar priznal svoje dejanje in tudi rekel, da je poprej služIl v Beljaku in Mosburgu, kjer je nekoč poneveril 90.000 avstrijskih kron. Radi te poneverbe je bal suspendiran od službe in obsojen od državnega pravdništva v Celovcu na tri mesece ječe, ki jih je imel poljubno odsedetL Šoštar pa kazni ni odsedel, temveč je pobegnil čez mejo in prišel v Maribor. Podal se je v Ljubljano na poštno direkcijo, kjer Je izjavil, da je politično preganjan od avstrijskih oblasti ter zaprosil za nameščeni e. Bil je nato nastavljen pri mariborski kolodvorski pošti. Do denarja je prišel na prav premeten način. Vsaka pošiljka, ki pride iz inozemstva, se mora v navzočnosti uradnika zapečatiti in dati v vrečo. Dne 21. t. m. je prispela od češkega Bankverelna večja de- narna pošiljka, naslovljena na zagrebško Narodno banko. Kakor vse druge, je bila tudi ta pregledana v navzočnosti neke uradnice. Pri tem pa je Šoštar denarno vrečo hitro vrgel pod sukno in vtaknil v vrečo nekaj drugega. Vreča je bila zapečatena in odposlana naprej. Kmalu nato pa se je zagrebška banka pritožila, da ni sprejela po-šiljatve. Odrejena je bila preiskava, ki pa ni imela nikakega uspeha. Šoštar je po izjavi denar ponesel domov, kjer je šele videl. kako veliko vsoto je poneveril. Vendar pa denarja ni preštel. Tudi ne ve, koliko ga je porabil. Pri preiskavi pa se je dognalo, da je porabil v celem 14.471 Din. Včeraj je prispel v Maribor tudi poštni komisar iz LJubljane, ki vodi vso preiskavo. Ko bo ta končana, bo Šoštar predan državnemu pravdništvu »Umirajoči narod' RICHABD DIZ pride v kino Najmodernejše kino gledališče Jugoslavije. • •ar Poneverbe pri mariborski tvrdki bencina „Mara" v Mariboru Maribor, 30. avgusta Pred nedavnim časom je prišla mariborska carinarnica na sled velikim mahtnad-jam pri tvrdki »Mara< na Miklošičevi ulici. Dognala je namreč, da dobavlja omenjena tvrdka bencin v velikih količinah, carine prosto, ki ga potem uporablja v druge s vrhe. Po zakonu za Trgovsko in obrtno zbornico je namreč dovoljen carine prost uvot bencina le za poljedelske in siične svrhe. Radi nepravilnega in protizakonitega uporabljanja dobavljenega bencina Je uvedla mariborska carinarnica pred meseci preiskavo, kjer je prišlo na dan, da je tvrdka ogoljufala državo za več milijonov dinarjev. Pred sodiščem je bila »Mara« kaznovana na velikanske vsote odškodnine. Ker pa je bilo pri tem prizadetih nad sto raznih tvrdk, so te predale državnemu pravdništvu vso zadevo in sicer iz razloga, da se kaznujejo predvsem krivci, torej nastavljena tvrdke »Mara«. Državno pravdništvo je uvedlo strogo preiskavo in na podlafji te odredilo aretacijo ing (?) Bremca ter nekega prokurista in enega slugo tvrdke »Mara«. Policija je slednja dva takoj aretirala, ing- Bremca pa ni bilo v Mariboru. Policija je doznala, da se je odpeljal v Ljubljano in takoj poslala za njim detektive, ki pa Bremca niso več našla v Ljubljani. Kakor se je doznalo, je Bremec odpotoval na Jesenice, vsled česar se domae-va, da je pobegnil v Avstrijo. Domače vesti * Kralj ln kraljica v Dalmaciji. V nedeljo popoldne sta kralj in kraljica v spremstvu princa Pavla in princezinje Olge zapustila Bled ter se s posebnim vlakom preko Zagreba odpeljala v Dalmacijo obiskat malega prestolonaslednika Petra v Kaštelu Kambe-lc-vac pri Splitu. Včeraz zjutraj je kraljevska rodbina dospela v Kaštel Kambelovac. JCralj je Se dopoldne posetil Split Službeni sprejemi se ne vršijo. Ce z par dni se kralj in kraljica vrneta na Bled, kjer ostaneta verjetno še najmanj do srede septembra. Začetkom septembra pride na Bled v goste rumunski kralj Ferdinand in se bodo pri tej priliki vršili veliki lovi. * Iz diplomatske službe. S kraljevim ukazom je Branko Lazarevid, imenovan za našega poslanika v Pragi, Ljuba Nešič pa je premeščen v Varšavo. Dragotin Kasidolac za svetnika našega poslanstva v Sofiji. * Čudna ataka na notranjega ministra. V soboto zvečer je notranji minister Boža Maksimovič prispel s svojo obiteljo in poslancem Leovcem v Valjevo, kjer se je nastanil v »Grandhotelu«. Do polnoči je prejemal svoje prijatelje; ko pa se je nato odpravil v svojo sobo, je administrativni poročnik Rajko Stepanovič po daljšem prerivanju s portirjem vdrl v Maksimovičevo sobo in kričal: »Ali ste Vi tisti notranji minister, ki je beograjsko občino prepustil da-vidovlčevcem« G. Maksimovič je bil izprva presenečen, nato pa je v ostrem tonu zakričal: »Kdo ste vi?« Hotelsko osobje je medtem že popadlo vpadalca ter ga spravilo v roke policije. * Nov učni načrt za meščanske šole. Komisija, ki je imela izdelati nov učni načrt za vse meščanske šole v državi, je končala svoje delo. Novi učni načrt stopi početkom meseca septembra v veljavo. * Redukcija železniških vlakov. Na konferenci, ki se je te dni vršila pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu, je bilo sklenjeno, da se v svrho varčevanja pri vseh oblastnih direkcijah naših državnih železnic ukinejo nekateri neizrabljeni vlaki za osebni promet. Odpravijo se tudi nekateri šolski vlaki. * Večje število postelj se rabi za posetni-ke kongresa pravnikov iz naše države, ki se bo vršil v Ljubljani od 8. do 11. septembra. Vsi, ki bi za te dni lahko odstopili proti odškodnini kako postelj, oziroma divan, naj to javijo nujno vsaj do 3. septembra v mestnem ekspeditu (Mestni trg 27-III) od 8. do 2. popoldne. * Eskadra šolske skupine vojne mornarice na Korčuli Dne 26. t. m. ie prispela na Korčulo grupa minonoscev, na katerih so ukrcani gojenci brodarske podoficirske šole. Sedaj imajo glavno eskadro pod vodstvom admirala Dragutlna Priče, ki je ukTcan na admiralskem brodu »Vila«. Minonosoi so bili pred kratkim v Veliki Luki, kjer je Imel jugoslovenski Sokol izlet in je bil admiral Priča kum pri razvitju zastave. Isti čas jp bila usidrana v luki tudi rumunska admiralska jahta »Mercedes«. Med obema moštvoma se je vršila tekma v veslanju in je zmagala posadka »Kobca« pod vodstvom poročnika bojnega broda, Kregarja. Rumu-nl so si priborili tretje mesto. Šolska grupa ostane na Korčuli samo nekaj dni, nakar odpotuje v Boko, da prisostvuje krstu prve n?še križarke, ki pride v kratkem iz Nemčije. * Zborovanja poslanca dr. Pivka. Minulo nedeljo sta morala odpasti nameravana shoda v Kozjem in Bizeljskem, kjer se je tam vršil vojni razpored. — Minuli četrtek pa se je ustanovila nova kmetska demokratska trdnjava v Bukovcah pri Ptuju, kjer pri zadnjih volitvah še sploh nismo imeli pristašev. Kljub ostri nasprotni gonji klerikalcev je bila ustanovljena krepka organizacija, h kateri je pristopilo takoj 20 mož. Načeljuje ji Prane Korošec, posestnik v Bukovcah. * »Malo važni zapiski«. Nedeljsko nadaljevanje podlistka »Malo važni zapiski« je bilo na 10. strani »Jutra« zalomljeno. Krivda v tem pogledu zadene izključno tiskarno, ne pa pisatelja. — Uredništvo »Jutra«. * Črnogorci zahtevajo jadransko progo. Črnogorci so pričeli veliko akcijo v svrho da bi se projektirana železniška proga na Jadran izpeljala preko Črne gore ia Boke Kotorske, a ne preko Splita. V zadnjih dneh sta se vršila dva velika shoda na Cetinju, s katerih so bile narodni skupščini in vladi odposlane resolucije, v katerih se sklicujejo na prejšnje obečanje, da bo ta proga šla preko Črne gore * Ukinitev abiturtientskega tečaja na tr govskl akademiji v Ljubljani. Minister za trgovino in industrijo je odredil, da se abi-turfientski tečaj na državni trgovski akademiji v Ljubljani s prihodnjim šolskim letom ukine. Dijaki, ki so posečali tečaj v šolskem letu 1925-26 imajo polagati izpit še tekom šolskega leta 1926-27. * »Italijanske oblasti ne marajo slovenskih romarjev«. Z ozirom na notico pod tem naslovom v »Jutru« dne 28. t. m. nam sporoča italijanski generalni konzulat, da se bodo lahko romarji na Sveto goro ob prihodu vlaka iz Ljubljane v Trst svobodno kre-tali po mestu do odhoda proti Gorici. Nadalje je bil generalni konzulat od merodaj-nih oblasti pooblaščen, da izda potno dovoljenje romarjem tekom prihodnje sobote. * Mornariški dan v Splitu. »Jadranska Straža« vrši priprave za proslavo mornariškega dneva, ki bo dne 6. septembra. Pri tel priliki se priredi plavalna ln veslaška tekma. Vse ladje, čolni ra parobrod!, ki bodo omenjenega dne v Splitu bodo defilirali pred kraljevičem Petrom v Kaštelih. * Novi shodi dr. Pivka. Dne 5. septembra dopoldne bo zboroval narodni poslanec dr. Pivko pri Ptačniku v Ribnici na Pohorju. Istega dne popoldne v Lehnu pri Urbancu na Rdečem bregu. 7. septembra v SlovenJ-gradcu, 8. septembra ob 10.30 dop. v Raz-borju, popoldne v ZavodnI, zvečer pa v Šoštanju. Dne 11. septembra zvečer v Gornjem gradu, 12. sept. dopoldne v Ljubnem, popoldne v Solčavi. * Kongres narodnostnih manjšin v Ženevi Kongres narodnostnih manjšin v Ženevi je v soboto sprejel resolucijo, po kateri naj bi se državni jezik smatral za administrativni jezik, obenem pa se naglaša, da imajo manjšine pravico do šol. Predvideva se sestava paritetnih komisij, ki naj bi reševale eventualne spore med vladami in narodnimi manjšinami. * Aretacije komunistov v Zagrebu. Kakor javljajo zagrebški listi, je policija aretirala v zadnjih dneh nekoliko komunistov, pri ka terih je bila izvršena tudi hišna preiskava. Med drugimi je bil aretiran tudi novinar Ka.nilo Horvatin. Doznava se, da ie bila odkrita komunistična propaganda, ki se je baje vršila s sredstvi, pridobljenimi na nedopusten način. * Nova ladja naše vojne mornarice. Naša vojna mornarica je prejela brzojavno obvestilo iz Wilhelmshafena, kler e bila po naročilu naše države zgrajena prva naša križarka, da je ladja že nastopila pot v Jadransko morje, kjer bo v Boki Kotorski Izročena naši vojni mornarici. Nova križarka nosi ime »Dalmacija«. * Gostje Iz Amerike v Dubrovniku. V Dubrovnik je prispei v soboto prekoocc.i.iski parnik »President WHson«, s katerim ie dopotovala večja skupina ameriških senatorjev in profesorjev, ki so došli, da se informirajo o naših razmerah tr stopijo v prijateljske stike z nami. Nastanili so se v hotelu »Imperial«, kjer jim ie veliki župan priredil banket V nedeljo so gostje odpotovali v Boko Kotorsko in Črno gora Na povrat ku obiščejo tudi Beograd. * Podaljšanje prijavnega roka za razstavo psov v Ljubljani Vodstvo razstave opozarja vse interesente, da se je na splošno željo podaljšal rok za prijavo psov na razstavo do vključno 3. septembra. Vse nr'ia-ve sprejema dnevno od 9.—12. in od 15.— 18. ure razstavna poslovalnica, Ljubljana, Poljanska cesta 3. Poznejših prijav ne bo možno več upoštevati za objavo v razstavnem katalogu. * Delavci, ki hočejo potovati v Grčijo, da si najdejo tam zaposlenie morajo pred potovanjem prositi za dovoljenje grško mlni-nistrstvo zunanjih del v Atenah. Prošnjo je vložiti preko grškega generalnega konzulata v Zagrebu ali neposredno na grško ministrstvo zunanjih del. V prošnji je navesti vrsto zaposlitve, ki se išče, dosedanje zanimanje in čas, za koji se išče zaposlenje. * Klub ljubiteljev športnih psov opozarja vse lastnike športnih in tudi hišnih psov, naj nemudoma prijavijo pse z rodovnikom ali brez njega za Mednarodno razstavo psov, ki bo 8. in 9. septembra t. 1. v Ljubljani. Prijave ie treba nasloviti na posredovalnico za Mednarodno razstavo psov v Ljubljani, Poljanska cesta 3. Razdeljenih bo več nagrad. * Najdena utopljenka v SavL Pri Kresnicah so kopalci našli v Savi truplo približno štirideset let stare ženske. Truplo, ki je že dali časa ležalo v vodi in je že razpadlo, so prepeljali v mrtvašnico v Kresnicah. Identiteta se ni mogla ugotoviti. * Kolesarska nezgoda. V nedeljo je v Zidanem mostu trčil kolesar Mirko Kovač iz Hrastnika v poštnega uslužbenca Cirila Že-leznikaria, ki je bil tudi na kolesu. Zelezni-kar ie dobil pri padcu hudo rano na glavi in je moral iskati zdravniško pomoč, ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■na jako .ep plašč za jesen in zimo, nainoveišega modela, si more vsaka dama po svojem okusu izbrati samo iz novodošle zaioge pri Fran Luk'»č, Pred škofijo 19. * Kako so prišli na sled tihotapljenju sre bra iz Zagreba na Reko. Jovo Cvijanovič je bil več let inkasant in sluga pri banki P. Rupčič v Zagrebu. Ker se je spri z lastnikom hanke, je Cvijanovič zapustil službo ter potom policije zahteval, da se mu plača nadurno delo v banki. Ker je policija odklonila intervencijo, se je Cvijanovič obrnil naravnost v Beograd na ministrstvo za socijalno politiko, kjer je izjavil, da zahteva od banke 19.000 Din za triletno nanrno delo. Na vprašanje, kakšno delo je opravljal ponoči, je Cvijanovič povedal, da so ponoči prihajali v banko tihotapci s srebrom. Cvijanovič sicer ni valil krivde na lastnika banke, češ da Rupčič ni sodeloval pri tihotapstvu, pač pa da je toleriral, da so se tihotapci sestajali v njegovi banki. Finančno ministrstvo je nato odredilo preiskavo in tako je finančna straža zalotila Miklavčiča na Sušaku. ko le ravno hotel iztihotapiti na Reko 50 kg srebra. * Bogat plen v rokah finančne kontrole. Finančna kontrola ie v soboto ponoči zalotila v Zagrebu dva nevarna tihotat>ca v trenotku, ko sta nameravala izginiti v neko vežo v Gajevl ulici. Eden je znani tinotapec Tomljenovid, ki pa se je straži Iztrgal iz rok in pobegnil. Vrečice s STebrnim denarjem v teži 40 kg kakor tudi več zlatnikov je finančna kontrola zaplenila. * Tragična smrt avUatika kapetana Mile-Uda. Kakor smo že v nedeljski številk! poročali, se je v Varaždlmi ponesreči! avljatfk kapetan Nikola Miletld, poveljnik zagrebške zračne eskadrile. Pokojnik ie bi! rodom Iz Knjaževca, star 31 let. Avilatiki se le posvetil na solunski fronti. Od leta 1917. je bil nepretrgoma zaposlen pri avijatiki. Pred tremi tedni Je napravil malorski Izpit. Bil je simpatičen ta zelo inteligenten oficir. Zaročen le bli z gospodično Belo Alaupovide-vo, hčerko državnega svetnika Tugomfra Alanpovida. Prošll teden le odšel v Varaž-dln na vale z avijon!. Po končani vaji se je dvismil z gospo Mirkovldevo v avijonu, pri spuščanju pa se le vsled eksplozije bencina avfjon zažgal in popolnoma zgorel. Po želji starišev je bil Miletld prepeljan v Knjaže-vac. Zagrebška garnizija mo Je povodom prepeljave priredila na kolodvoru svečan poslovilni pozdrav. Pozdravili so ga tndi Sokoli kot svojega dobrega prijatelja. * Najnovejše bluze, obleke, batlstno perilo in otroške oblekce priporoča Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg 9. * Naprava proti dimu v tunelih. Neki jugoslovenski strokovnjak le iznašel način, kako se vozno osobje zlasti strojevodje in kurjači, lahko zavarujejo proti dušlpvemu dimu v tunelih. S posebno napravo na lokomotivi se dovaja v tunele svež zrak. Na ta način se prepreči neugodni In škodljivi upliv dhna. Ta naprava se Je nedavno preizkusila v tunelu pri Sušaku na brzovlaklh, osebnih in tovornih vlakih, kjer so nepri-Kke najtežje vsled velikega uspona. Preizkušnja Je dobro uspela. * Pri glavobolu, omotičnosti, šumenju po ušesih, pri motenju spanja, slabovoljnosti, razdražljivosti sezite takoj po staro preizkušeni grenčicf »Franz-Josef«. Poročila višjih zdravnikov po zdraviliščih za črevesne In želodčne bolezni poudarjajo, da Je voda Fianz-Josef prav Izborno učinkujoče odvalilo. Dobiva se po lekarnah, drogerljah ta špecerijskih trgovinah. Se sedem dni nas loži od 8 septembra 1926. Iz Ljubljane u— Francoski inženjerji v Ljubljani. V nedeljo ob 23.45 po noči so prispeli na svojem študijskem potovanju v Ljubljano francoski montanisti pod vodstvom inž. Henry Chapauta. Na glavnem kolodvore Hh Je v imenu francoskega konzula pozdravil tajnik konzulata g. Findeisen ta v imenu francoskega krožka prof. Detele. Včeraj so si gostje ogledali zanimivosti mesta. Posetili so najpreje Grad. od koder se jim ie nudi! krasen razgled na okolico ln naše planine. Oko li 10.30 dopoldne so posetili ljubljansko univerzo. Rektor dr. Leonid Pitamic jih je sprejel ter jl.n razkazal vse univerzitetne lokale in mineraloški institut, kjer iih Je pozdravil prorektor dT. Hinterlechner. Ob 12.30 je bil inženjerjem serviran obed na glavnem kolodvoru, na kar so se ob 14. odpeljali v Trbovlje, kjer ostanejo dva dni, da si ogledajo vse naprave trboveljskega premogokopa. Inženjerji so si ogledali prejšnje dneve postojnsko jamo in rudnik živega srebra v Idriji. u— Rumunski novinarji o Ljubljani. Vtise ki jih je napravila Ljubljana na rumunske žurnaliste, ko so obiskali naše mesto, popisuje dopisnik beograjskega »Vremena« v sobotni številki. Pravi, da je bilo bivanje prekratko, da bi mogli izletniki videti vse ono, kar bi Ljubljana lahko nudila. V hitrici so rumunski novinarji videli v glavnem le mesto in staro citadelo — ljubljanski Grad. Ljubljana, vsa čista, kot oprana od streh do temeljev svojih hiš, lepih, četudi nekoliko ozkih razmerij v svojih ulicah in trgih, ta Ljubljana je očarala Rumune. Gosp. Durand francoski urednik »Rumunske Neodvisnosti« človek širokega pogleda in velike duše, je rekel, da se je ne more nagledatl. Spominja-joča na Ženevo ali Curih,vsa gizdava arhitektonski in v svojem zelenju polna cerkev, parkov in trgov, je Ljubljana kraj. kjer bi se Rumuni lahko preverili, gledajoč izložbe in razgovarja.ioč se s prebivalstvom, da ima Slovenija divno industrijo, katera ima velike razvojne možnosti. — Drago nam je, da je naše mesto tako lepo učinkovalo na časnikarje, obenem pa ie to tudi pobuda vsem onim, ki skušajo lice našega mesta in svojih hiš olepšati. u— Dela v Dalmatinovi, Tavčarjevi in CIgaletovj ulici se bližajo svojemu koncu. Sedaj se betonvra podloga, dočim so vse napeljave v cestišču in hodniki (vodovod) plin, kanali, telefonski in električni kablji) že urejene. V par tednih prično zopet asial-terji z nabijanjem tlačenega asfalta ta če bode sedanje ugodno vreme vztrajalo, bodo začetkom oktobra te ulice že izročene svo-ieir.u prometu. Ves okraj dobi s temi novimi cestami v zvezi z lani asfaltirano Miklošičevo cesto res eleganten izgled. u— Proslava 4 letnice ustanovitve ljubljanskega zmajevega stega. Krasno jutro je bilo. Počasi je prisijalo solnce izza nizkih gričev in odsevalo v tisočero rosnih kapljah na drevju... V nedeljo ob 9. so odkorakali skavti — 100 po številu — iz realke v naravo, da proslavijo 4 letnico obstoja ljubljanskega stega. Na čelu brat »Sivi god« s stegovim praporom, nato prapori čet, volčiči, planinke, močna četa roverov — samih krepkih mladeničev — nato ostale tri čete izvidnikov. V tivolskem gozdu — džun gli so se ustavili. Visoko resje je pokrivalo rdečeilovnato zemljo. Ob 10 je zapel skavt-ski rog. znamenje, da se prične slavnost. Vsi skavti so se zbrali v polkrogu. V sredini so bili stegov prapor, četne in vodove zastave Pristopil je starešina »Sivi volk« ta imel krasen govor. Na koncu govora 'n tudi pozneje so zapeli vrli roveri nekaj lepih skavtskih pesmi in nekaj krikov iz džungle: »U—ha—be! Mi — smo iz džungle! Bila ie skromna, toda presrčna proslava 4 letnice ustanovitve ljubljanskega zmajevega stega. Po proslavi so priredili skavti obhod po mestu Mišičaste in zagorele postave mladih in resnih skavtov so vzbujale splošno pozornost ia odprle oči marsikomu, ki poprej za skavtizem ni Imel pravega razumevanja. o— Povodom godu gospe Roze Krapeževe soproge kavarnarja g. Krapeža, so zbrali uslužbenci kavarne »Zvezde« Din 100 za slepe. Denar se dobi v našem m-edništvu. u— Razstava dveh Magoličev. V času. ko pripravljajo slovenski umetniki svojo temeljito zasnovano razstavo na ljubljanskem velesejmu, sta napolnila s svojimi slikami notranjščino Jakopičevega paviljona pod TivoHjem domačemu občinstvu znana sli- karja Magoliča, oče in sin. Razstavila sta 230 slik, samih pokrajin iz Ljubljane, njene okolice in sploh iz Slovenije. Razstavljalca sta izdala ob tej priliki tudi katalog s seznamom kolektivne razstave, ki se je otvorila v nedeljo dopoldne. Cene za slike so na razpolago pri blagajni- u— Mnogoštevilni vlomi in tatvine. Vlomilci ta tatovi so postali zopet po daljšem odmoru agilnejši. Dnevno beleži kronika kak večji in rafiniranejši vlom. Najbrže gre za dobro organizirano vlomilsko tolpo, ki je sedaj osredotočila svoje delovanje na Ljubljano. Komarjeva nedelja ie bila tudi nedelja vlomilcev. Pa že v soboto so pričeli s svojim poslom. — V soboto med 12. In 14. uro se je splazil neki svedrovec v prostore klerikalne »Prosvetne zveze« na Miklošičevi cesti, kjer je tudi dom klerikalnih akademikov. Odprl je vrata z vitrihom in začel brskati po denarju. Odnesel je malo rečno blagajno z vsebino 4000 Din gotovine in iz mizoega predala 800 Din, 40 liT ta 4 avstrijske šilinge. Skupna škoda je 5000 dinarjev. — Neki žepar je na Vodnikovem trgu izmaknil ženi čevljarskega mojstra Mariji Čeme. stanujoči v Čevljarski ulici, dva bankovca po 100 Din in 2 po 10 Din. — Ivanu Slapničariu za Bežigradom je tat odnese! iz stanovanja, v katero je vlomil v nedeljo popoldne, znesek 200 Din. — Drzen in raftairan vlom je bil izvršen v stanovanje Mateja Arnejca, stanujočega na Kongresnem trgu v Bleiweisovi hiši blizu nunske cerkve. Matej Arnejc biva z družino sicer v Ljubljani, sam pa je zaposlen kot občinski tajnik pri občini Trbovlje. Vlomilec je moral že dalj časa prežati na ugodno priliko in je bil najbrže prav dobro orijentiran o premoženjskih razmerah Arnejčevih. V nedeljo so bih vsi odsotni Vlom ie izvršil v času od 15.30 do 18. ko nI bilo nikogar doma. Tat se je splazil skozi glavna vrata v pritličje ta tu z vitrihom odprl Arneičevo stanovanje. V spalni sobi je najpreje z dletom odprl omaro, od koder je izmaknil malo škatljo, v kateri so bile shranjene razne zlatnine ta druge dragocenosti v celokupni vrednosti 7000 Din. Odnesel je zlat moški prstan, 5 ali 6 zlatih ženskih prstanov srebrno žensko uro, zapestnice, zlate uhane. zaponke ta druge malenkosti. Pustil pa le na miru tri dolge srebrne ovratne verižice ta nekaj drugih vrednosti. Vlomilec je mislil, da ga nI nikdo opazil. Delal Je v stanovanju mirno ta z največjo hladnokrvnostjo Videla pa ga je neka gospa, ki ji je bil sumljiv. Na podlagi njenega opisa je kriminalni oddelek ukrenil vse, da pride ta svedrovec v roke pravice. — Iz veže gostilne Ivana Kmeta na Gosposvetski cesti je tat koles Izmaknil včeraj okoli pol ene po noči gostilničarju črno pleskano kolo, vredno 1500 dinarjev. Bilo pa je v nedeljo še več drugih malih tatvin. u— Sporočilo. Z ljubljanskimi umetnimi in trgovskimi vrtnarji ni mogoče spregovoriti že precej časa nobene poštene besede. Vsi se bavijo samo z mislijo, kako bi priredili vrtnarsko razstavo in kako bi uporabili pri tem vso svojo spretnost iznajdljivost jn okus za lepoto. u— Iz naše države Izgnan. Zidar MIha Bubnič je na nedoločen čas izgnan iz naše države. Eskortiran je bil čez mejo m izročen italijanskim oblastem. u_ Drobiž policijske kronike. V nedeljo je bila izvršena ena aretacija. Prijavljenih je bilo okoli 6 manjših ta večjih tatvin odnosno vlomov. — Na Viču je bil ponoči hujši pretep. Neki elegantni gospodiči so kalili nočni mir. — Sest oseb je prijavljenih radi pasjega kontumaca, neka gospa že v petič, ker vztraja na stališču, da se konta-mac ne tiče njenega psička. — Prijavljenih ie dalje 13 slučajev prestopka cestno-policijskega reda. u— Tatvina ročnega vozička. Kovaču Josipu Škerlju na Viču ie neznan tat odpeljal štirikolesen ročni vožiček, vreden 750 Din. u— Izgubljeno. Na poti od Resljeve ceste do tivolskega drevoreda je bil izgubljen včeraj popoldne svilen šal. Najditelj naj ga izroči na policiji. u— Smrt samomorilca. V nedeljo zjutraj je umrl v splošni bolnici 19 letni pekovski pomočnik Josip Podržaj, ki si ie v soboto zjutraj pognal v nekem lokalu v Kolodvorski ulici kroglo skozi senci. Pokopan bo danes popoldne. u— Najboljši čevlji za otroke ta dijake domačega izdelka se dobijo le v trgovini Žibert, Prešernova ulica Ljubljana. 1204 u— Kadna kopel v hotelu «Slon» zopet odprta. 1207 Iz Maribora a— Izredna seja mariborskega občinskega sveta se bo vršila v petek, dne 3. sept. Na dnevnem redu je določitev programa za sprejem pravnikov, ki bodo o priliki pravniškega kongresa v Ljubljani posetili tudi Maribor. Poleg tega so na dnevnem redu še druge važne zadeve. a— Porota. Razpisani sta zopet dve novi porotni razpravi: 14. septembra Ign. Wastl, posHstvo ta 15. septembra Marija Razlag požig. Pripravljenih pa ie še več slučajev, tako da bo trajalo Jesensko zasedanje najbrže cel teden. a— Novice Iz mestne občine. V petek dne 3. septembra ima občinski svet zopet svojo seja Bilo bi umestno, da pri tej priliki naroči mestnemu uradništvu, naj dajejo novice iz občine vsem časopisom, ne samo oni stranki, ki ima župana na občini. Ta odredba bi bila važna zlasti za sklepe mestnega sveta, ki so tajne in nedostopne novinarjem. Vsaj v tem ozku bi naj veljala enaka mera za vse. a— Smrtna netreča pri brodu. Včeraj zvečer so prišli k brodn v Melju neznan vojak-redov z vdovo Marijo Simončič ta 6 letnim dekletcem, očividno hčerko Marije Simonič. Brodarjev namestnik Srečko Sušeč Je bil še na nasprotni strani Drave, ko so ga omenjeni prišli klicat, da iih prepelje. Podal se je na levi breg Drave, da lih prepelje. Ni še pristal dodobra, pa je že vojak skočil s suhega na brod, ki ni Imel kakor je predpisano, zaprte zapore. Za njim Je hotela skočiti tndi Marija Svenšek. Pri tem pa ji Je spodrsnilo ta namesto na brod je skodla v vodo. Valovi to jo takoj zagrsiH ia ie ni bilo več na površje. Kezr.ai. w jak je takoj pobegnil in pustil malo punčiso samo z brodarjem, ki je takoj poklicai lastnika broda Merdavsa. Vendar ic bil vet trud zaman. Drava ni dala ponesrečer.ke več Iz sebe. Truplo ponesrečenke so potegnili iz Drave v pondeljek predpoldne. a— Petletnica pevskega društva »Zarjai na Pobrežju pri Mariboru. Pet let je minulo odkar se je začelo živahno kulturno gibanje na Pobrežju. Kdor je poznal ta kraj, se bo pač čudi veliki izpremembi. Največ zaslug za ta napredek ima pa gotovo pevsko društvo »Zarja« na Pobrežju. ki proslavi v nedeljo, dne 5. septembra petletnico svojega agilnega kulturnega delovanja v gostilni pri Balonu. Prijatelji, pridite in podpirajte nas! a— Samomor. Predvčerajšnjim se je obesil v Cvetlični ulici 35 80 letni starček Knai-lič v svojem stanovanju. Vzrok samomora so družinske razmere. a— Kronika. Vojaška oblast je preložila razpored za Maribor na 19. in 26. septembra. — Mestno kopališče bo od danes zopet odprto v običajnih dneh. Iz Celja e— Osebna vest. Veliki župan mariborske oblasti, dr. Pirkmajer, se je mudil včeraj v Celju, kjer so mu na srezskem poglavarstvu poročali o projektih regulacije Savinje in njenih pritokov. Ogledal si ie ob tej priliki tudi ves teren celjske javne bolnice, ki je poplavam trajno izpostavljena. Upravitelj bolnice ie velikemu županu prednašal ob tej priliki razne zadeve ekonomsko upravnega značaja, vodja bolnice pa je opozarjal na nujnost primerne nastanitve ginekološkega oddelka. Iz Celja se je odpeljal veliki župan tudi v hiralnioo v Vojniku. kjer si je natančno ogledal vse naprave zavoda. e— Smrtna kosa. Med prevažanjem iz Topolščice v Celje je umrl dne 30. t m. g. Josip Kotai, 27 letni finančni preglednik iz Kočan, rojen v Zabukovju okraj Brežice. Blag mu spomin! Zveza za tujski promet v Sloveniji je sklicala, kakor se nam iz Celja poroča, za 29. t. m. v Logarsko dolino svojo odborovo sejo. Udeležili so se je predsednik Zveze za tujski promet dvorni svetnik dr. Mam, vlad. svetnik dr. Andrejka obenem v zastopstvu velikega župana ljubljanskega, predsednik obrtne banke g. Kavčič, finančni prokurator dr. Souvan vsi iz Ljubljane, nadalje ravnatelj zdravilišča Dobrne g. Jankovid ta g. okrajni gozdar v p. Rihteršič ter magistrat-ni svetnik g. Ivo Subic iz Celja, ravnatelj Tourist Office g. Pintar iz Ljubljane. K seji sta bila povabljena tudi g. Peter Majdič, ve-lelndustrijalec iz Celja, ki ima za tujski promet prav posebne zasluge in predsednik Savinjske podružnice SPD g. Kocbek iz Gornjega grada. Pri odborovi seji so reševale nujne tekoče zadeve. Kakor čuiemo. je to že druga odborova seja, ki jo je sklicala ljubljanska zveza izven Ljubljane. V bodoče namerava sklicati slične seje v kraje, ki so za tujski promet posebno važne, da odborniki na licu mesta spoznalo prilike ta težnje dotičnih krajev glede tujskega prometa. e— Sestanek slušateljev višjih pedagoških šol se je vršil v soboto, dne 28. t. m. v celjski meščanski šoli. Udeležili so se ga bivši, sedanji ta bodoči slušatelji višje pedagoške šole. Vršila sta se dva zanimiva referata, nakar se je razvila živahna debata ter se je sklepalo o nadaljnem delu. Zborovale! so se odpeljali iz Celja s popoldanskimi ta večernimi vlaki. e_ Gojenci vojno-admtaistrativne šole iz Beograda priredijo za časa svojega bivanja v Celju s sodelovanjem celjske Glasbene Matice ta volaške godbe iz Ljubljane v sredo, dne 1. septembra zvečer dobrodelen koncert v celjskem Narodnem domu. čisti dobiček je namenjen za siromašne poplav-ljence v Celju m okolici. Pobirali se bodo samo prostovoljni prispevki. Pred celjskim porotnim sodiščem se bo obravnavalo že pri tem porotnem zasedanju dne 1. septembra o umom, ki ga je izvršil dne 14. avgusta ponoči v nekem gozdu pri Trbovljah Anton Krajšek nad svojim dekletom Štefanijo Kralj. Slučaj je povzročil v okraju mnogo razburjenja in vlada zato za porotno razpravo veliko zanijianie. e— Reden sestanek članov organizacije SDS v Celju se bo vrši! vsako sredo v klubovi sobi celjskega doma. Začetek razprav točno ob 8.30 zvečer. Finančni stražnik ustrelil tihotapca Maribor- 30. avgusta Dne 20. avgusta popoldne okoli 16. ure je na avstrijski meji pod Velikim Bočom ustrelil finančni stražnik Vasilij Srebrjan-ski tihotapca Gašperja Krebša. Omenjenega dne je prišei Srebrjanski v družbi nekega fanta na jugoslovensko-av-strijsko mejo pod Sv Duhom na poti proti Sv. Križu pod Velikim Bočom. Istočasno je prišel z avstrijske strani neki moški, ki ga je financar ustavil in ga preiskai. Pr; tem je ugotovil, da se piše ustavljeni Kreb? Gašper. Pri preiskavi ni pri Krebšu našel nobenega predmeta, iz katerega bi se moglo sklepati na tihotapstvo. Ko je Srebrjanski vzel še Krebšovo listnico, da jo pregleda, se mu je ta iztrgal iz rok in zbeža! po doljnji poti. Srebrjanski ga ie s klici večkrat pozval, naj se ustavi. Krebš pa se ni zmenil za klice financarja in je beza! naprej; zato je stražnik za bežečim odd3! dva strela, ki pa dozdevno nista zadela. Pobegli je izginil izpred oči stražnika, ki Je šel za nJim. Po polurnem iskanju ga je našel za nekim grmovjem in opazil, da je ranjen in nezavesten. Poklica! Je tovariše, ki so mu pomagali ustreljenca prenesti n? stražnico, kjer pa Je po dveh urah umrl. Krogla ga je zadela v levo pleče od zadaj In predrla telo ter prišla spredaj pr! desni ključnici ven Vzrok, zakaj je beža' ustreljeni Krebš, ni znan, ker ni bilo ni-kakega povoda. magično ime. ki je privleklo včeraj velike število filmske elite k njegovemu najbolj* šetnu velefilmu razkošja in ljubezni. I lin Krasna vsebina. — Bajeslovna režija. — Lepi igralci. — Krona filma je najlepši člo-vek sveta, prekrasni fedolf® ¥&S@iififH H tiie nes eb 4, V':6, > ,8 In 9 v ELITNI KINO MATICA Najudobziejši kino v Ljubljani ker se ta velefilm igra jutri v Zagrebu. k Trbovelj t— Vojna dodelitev v Trbovljah. V ne« d jI jo 29. t. m. se je vršila pred gasilskim domom v Trbovljah vojna dodelitev vseh vojaških obveznikov rojenih 1. 1876. do vše» tega 1S94. Že na vse zgodaj je bilo opaziti velik dotok ljudi, ki ni ponehal do poznega popoidneva. V nedeljo 5. septembra se do« delitev nadaljuje za obveznike 1. 1895. do 1905. in za vse dajalcc vprežne živine in vozov. t— Sokolska tombola v Trbovljah se bo vršila nepreklicno v nedeljo 5. septembra. t— Razdelitev stanovanj v novi občinski hiši. K «S!ovenčevemu> članku o razdelitvi stanovanj nam poročajo občinski nastav« ljcr.ci sledeče: Razdelitev se je izvršila po zaslišanju nekaterih sosvetnikov, katere je poklical k sebi gerent g. Vodušek. Stancw vanja so bila nato razdeljena popolnoma po želji prošnjikov, tako da se je vsem ustreglo ter so vsi razen enega hvaležni onim, ki so pripomogli do te potrebne stav« be. Žal, da se enemu nastavljencu, ki ima ženo, je pa drugače brez otrok, ni moglo ustreči, ko jc prosil za stanovanje, obsto* ječe iz treh sob, kuhinje, jedilne shrambe in drugih pritiklin. Nakazalo se mu Je sta« novanje na podstrešju, ki je za eno sobo manjše in nič manj ugodno kot so druga. Napad v «SIovcncu» je v vsakem oziru ne« utemeljen, ker se je v prvi vrsti oziralo na število družine, ne pa na osebne simpatije. t— Uradni dan okrajnega glavarstva se bo vršil jutri 1. septembra na občini. t— Predpis dohodninskega dsvka. Od 1. septembra do 15. septembra bodo razgrnje« ni pri davčnem uradu v Laškem izkazi o predpisu dohodninskega in rentnega davka za leto 1926. Rok za vložitev prizivov pote* ec s 30. septembrom. Pričeiek šolskega leta Začetek šole na drž. deški osnovni šoli 71'. \> Mariboru. Sprejem in vpisovanje učen cev bo dne 1. in 2. septembra od 8. do 12. in 14. do 16. ute v šolskih prostorih- Za to šolsko leto so se na novo določili šolski okoliši in spada v okoliš IV deške osnovne šole celoten IV. mestni okraj, dočim je pr« vi mestni okraj razdeljen med osnovno šo« lo IV. in II. tako, da tvorijo mejo črta dr« žavni most. Gosposka ulica, mestni park. Vse ulice, ki se nahajajo zapadno te črte, tako zapadni del Glavnega trga in Gospo« ske ulice, spadajo v šolski okoliš deške osnovne šole IV. Otroci iz drugih mestnih okolišev se ne bodo sprejemali. Tuji otroci iz izvenmestnLh okolišev se vpisujejo v pi« sami šolskega upravitelja. Šolnina znaša let no 100 Din. V petek dne 3. septembra ob 8. uri bo šolska maša, a v soboto, 4. septem« bra ob S. uri se prične reden šolski pouk. Trirazredna trgovska gremijalna šola v Kranju. Upraviteljstvo vpisuje novince in dosedanje gojence v nedeljo, dne 5. sep« terabra od 8. do 12. ure v osnovnošolskem poslopju (I. nadstropje}. Novinci prineso s seboj odpustnico, dosedanji učenci in učen« ke zadnje izpričevalo. Redni pouk prične v četrtek, dne 9. septembra ob 8. Vnanji učenci, ki uporabljajo za obisk šole želez« nioo, imajo pravico do dijaških vozovnic Upraviteljstvo. Šali v€jiB8i nafboijife, na|trpožne]Š€, zerto hajcplje . . Dubrovnik . Praga . . . Toplota Save pri Jezici je bila 28. VIII. popoldne 15.0 stp. C-Povprečn barometer v I.jubljan je višji kot včeraj za 0 3 mm. Solnce vzhaja ob 5-19 zahaja ob 18-41 luna vzhaja ob 23 41 zahaia ob 14*38. Dunajska vremenska napoved ia torek: Vedno bolj oblačno. Tržaška * remen-ka napoved za torek: Zmerni vzhodno-se verno vzhodni vetrovi. Nebo pretežno jasno. Temperatura od 18 do 26 stopinj. Morje nekoliko razburkano. Jugoslovenski šahovski mrair v Ljubljani Sadi Kalabar — jugoslovenski mojster. V nedeljo dopoldne sta se v drugič spopadla zmagovalca v skupinah A in B, Sadi Kalabar iz Varaždina in Kosta Rožič iz Zagreba. Boj je bil zelo oster, a kratek in je končal že v 27. potezi z zmago Kalabarja, ki je kar najenergičneje zavrnil obupen nasprotnikov napad. Zanimivo partijo priobčimo ob prvi priliki. S to partijo je bil končan mateh mel zmagovalcema obeh turnirskih skupin za mojstrski naslov, obenem pa jugoslovenski šahovski turnir v Ljubljani tudi v svoii drugi lazi. Kdo bo prvak Jugoslavije, o tem pa bo odločil šele mojstrski turnir, ki se bo vršil tekom letošnjega leta in katerega se bodo udeležili vsi že priznani naši mojstri ter na zadnjih štirih jugoslovenskih šahovskih turnirjih izišli mojstri. Revija borcev z nacionalnega šahovskega turnirja v liubliani Sadi Kalabar iz Varaždina, zmagovalec v A - skupini, je zelo popularna oseba na naših šahovskih prireditvah. Način, kako zna iz svojih popolnoma nedolžnih dovtipov ustvariti nekaj, kar pa je vendar polno humorja, je jako simpatičen in ostane udeležencem turnirja v prijetnem spominu. Kalabarov stil igre je v ozki zvezi z njegovimi telesnimi in gori navedenimi osebnimi svojstvi. Ako se vzame absolutna vrednost njegovih partij, se zdi, da je njegova igra nedolžna, kakor njegovi dovtipi, kadar bi jih čitali na papirju, a ne bi Suli iz njegovih ust! Le psihološko razmerje naipram nasprotniku, le vsota onih Številnih podrobnih naporov, ki so potrebni, da 6e v težki atmosferi turnirske arene reši kako poen, ali zapre kaka linija, le to daje njegovi Igri barvo, a njemu samemu one tako važne poene na turnirju. Dočim je torej Kalabar, kot eden onih prekrasnih eksemplarov iz hrvatskega Zagorja s svojim do vrha polnim skladiščem živčnih rezerv zmagal v A - skupini, je zavzel v B - skupini prvo mesto šahovski borec popolnoma nasprotnega značaja. To je Kosta Rožič, naši javnosti znan kot tajnik Jugoslovenskega šahovskega saveza in kot neumoren junak v boju z dosedaj nenaklonjeno mu boginjo Fortuno. Rožiča sta na dosedanjih turnirjih mnogo škodovala njegova nestrpnost in naglica Znane so njegove partije, v katerih je napravil celo serijo potez in na jako simpatičen način pohvali nasprotnika za njegovo igro. Štil Rožičeve igre je zelo originalen in tvori naravnost konglomerat izkušenj, ki si jih je pridobil v dveletni praksi. Dočim Kalabar ne veruje niti eni svoji, še manj pa nasprotnikovi potezi, je Kosta Rožič poln zaupanja v silo svojih figur in smatra vedno, kakor njegov pokojni vzgled — Čigorin. da bo dobil. V Rožiču je dosti kombinacijskih iger, toda glavna njegova sila izvira iz globokega poznanja končnic. Rožič je ravno na ljubljanskem turnirju jasno pokazal glavne linije svoje igre: velik napor v otvoritvi, da izginejo teoretične nevarnosti, nato zaplet v središni-ci, ko pa pride do zaključka, da odločnega predora ni mogoče forsirati, pričenja razpletati igro v končnico, v kateri je pokazal mnogo zdrave pozicijske razsodbe. Rožičev uspeh v B - skupini je znaten, ker je prehitel za pol točke Ljudmila Fur- 1 a n i j a iz Ljubljane, ki je po sodbi mnogih pravzaprav najmočnejši igralec na turnirju. Na vsak način je napravila njegova konse-kventna in zgrajena igra na turnirju najboljši vtis. Skromnejši uspeh je dosegel dr. Lav S1 n-g e r iz Zagreba, čeprav je veljal kot eden visokih favoritov. Imel je težji položaj, ker je bil teoretično mani pripravljen, na turnirju pa so imeli to pot večino mladi, teoretično dobro podkovani igralci. Zato njegova rutina in nagel pregled nista prišla do izra-i za kakor dosedaj. Skupno ž njim se je pla-j siral Karel Dernovšek na tretjem mestu. Za mladega igralca iz Novega mesta je to lep uspeh, tem bolj, ker Je bil dosežen z zelo ekscentrično in originalno igro. VB- skupini se je odlikoval še Nikolaj Kulžinski, prvak Novega Sada, s svojo fantastično, čeprav nekoliko mehko Igro. Gjorgje Poljakov iz Beograda je delil z Adolfom Vogelnikom fz Ljubljane šesto nagrado. Poljakov je odličen teoretik, toda v igri nekoliko pregoreč. tako, da mu cesto uidejo iz vida subtilnosti. Vogelnik je zelo mlad in krasen talent. Pokazal je ravno proti najkrepkeišim dobro igro. Pavao Didzinski iz Zagreba je nekolipo razočaral, ker je po dobrem startu na koncu popustil. Glavno negativno presenečenje B - skupine je Ciril "Vidmar iz Ljubljane, ki Je viosetrel lani v Subotici krasen uspeh, v Ljubljani na je ostal brez nagrade. Bil je pač preveč zaposlen z organizacijo turnirja in je radi številnih skrbi igral slabejše. Pe-tarMarjanovJč iz Pančeva še nima rutine. Vendar pa je zanimiv in samonikel talent. Jonke iz Karlovca in Dumlfi iz Zagreba sta debutirala kot mlada, nadebudna igralca. Dočim je B - turnir potekel povsem skladno in normalno, pa je pokazala A - skupina skoro revolueijonarni karakter. Tu so bili protesti, senzacije, razburjenja, sploh vs-?, kar spada na turnir. Kalabar je izgubil takoj na startu prvi dve partiji, kar je bil signal za splošno klanje. Favoriti so se med seboj takoj izgrizli, da 6ituacija do zadnjega kola ni bila jasna. Največ je trpel vsled srditost! boja suptilni značaj mladega talentiranega P i r c a iz Maribora, ki je, kakor že marsikateri mladi itrralec, pozabil, da turni rsta sreča ne vpraša za kvaliteto igre, temveč deli poene temu po zaslugi, onemu brez zasluge, ki jih je treba v pravem času zgrabiti, ne da bi te grizla zavest, da cnisi igral pozicijsko . . . Zdenko R u p n i k iz Ljubljane je mlad talent, ki se bo sigurno krasno razvil. Delil je drugo in tretjo nagrado, pol točke za prvakom. Čeprav se odštejejo točke, ki mu Jih je podarila boginja Fortuna, ostane še kljub temu respektabilen uspeh. Andrija R i e s 1 iz V-ukovara je sicer mlad in nadebuden, vendar že zelo zrel igralec. Boris T o t lz Vršca je morda (poleg Pirea) po specifičnem šahovskem talentu prvi, vendar pa je poln nervoznosti in je vprašanje, ali se bo sčasoma otresel te neprijetne lastnosti. Vsevo-lod Agapjejev iz Zasrreba je igralec popolnoma kombinacijskega 6tila, manjka pa mu pozicijsko presojanje ln mirnost. Inž. Tekavčič iz Ljubljane je zanimiv, a ne-prevdaren tip Igralcev, velike agresivnosti in precejšnjega pozicijskega obvladanja. Sl-miša Ačimovič, prvak Beograda, Je mlad in neizkušen igralec, ki je po prvem porazu izerubil glavo. Nedvomno je igral pod svojo močjo. Znatno pod svojo močjo je igra! tudi Aleksej Jerošov iz Ljubljane, ki je sicer krepak igralec in tudi teoretično dobro podkovan. Mladen Grenčarski iz Zagreba je izsrubil mnoge šanse, Rudolf Mrzli k a r iz Ljubljane pa Je igralec preveč defenzivnega značaja. Vladimir Vnkovič. K čisti obleki rabile čisto obutev Moški 99'" Ženski 55 - Otroški 49- $at'a K beli obleki kupite belo obutev Moški 99'- Ženski 55"-Otroški 49 " ta K platneni obleki knplte platneno obutev Moški 99 '. Ženski 55*. Otroški 49*" $at a Gospodarstvo Znatno povišanje železniške tarife tSlužbene Novine> od 27. avgusta t. 1. St. 193 objavljajo naredbo prometnegaa ministra, po kateri stopajo s 1. oktobrom t. 1. naslednje nove železniške tarife v veljavo: 1.) lokalna tarifa za prevoz blaga itd. na progah državnih železnic SHS ter na viet-nalnih železnicah, ld so pod upravo državnih železnic; 2.) pristaniščna tarifa za prevoz blaga in živih živali med postajami državnih železnic in vicinalnih železnic v državni upravi na eni strani ter postajami Bakar, Dubrovnik. Metkovič, Solin, Split, Sušak, pristanišče, Šibenik in Zelenika na drugi stran t 3.) dodatek k železniški tarifi del II. tarifnih odredb za prevoz blaga, ki je v veljav! od 1. oktobra 1925. Z uveljavljenjem novih tarif se razveljavljajo naslednje, sedaj veljavne tarife: 1.) lokalna tarifa (zvezek A) reglementar-ne in tarifne odredbe za prevoz blaga, kakor tudi 2.) tablice za računanje vozarine (zvezek B), ki Je od 1. oktobra 1925 v veljavi; 8.) obenem se ukinja s 1. oktobrom tudi veljavnost tarifnega obvestila MSBR 16143 od 8. junija 1926, ki je bilo objavljeno v »Službenih Novinah> št. 134, in ki se nanaša na uporabo vozarinskih tablic na Split ttd. in Dubrovnik itd. v uvoznem prometu. Tarifna reforma uvaja po preteku enega leta pristaniščno tarifo za Sušak, za katero so se toliko borili posebno hrvatski gospodarski krogi. Obenem se uvaja tudi posebna izjemna tarifa za dovoz žita in hrane v pasivne kraje, ki pa za Slovenijo ne velja. V ostalem pomenja nova tarifa znatno podražitev vozarine na glavnih progah in za vse suhozemske obmejne prehode za uvozni kakor tudi za izvozni promet ter s tem povišanje produkcijskih stroškov za domačo industrij in obrt. Povišanje tarife je sklenila vlada že spo mladi koncem marca, in sicer brez zaslišanja tarifnega odbora, ki je edino kompetenten dati o tem svoje strokovno mišljenje s stališča interesov gospodarskih krogov. Kakor čujemo, se sestavlja sedaj tudi nov daljinar za omrežje državnih železnic, in sicer po načelih, ki pomenijo znatno podražitev prevoznih stroškov za industrijo kakor tudi za uvozno in Izvozno trgovino v Sloveniji, ker bodo glede na vzpone posameznih prog kilometrske razdalje napram sedanjim razdaljam znatno povečane. Hmeljska poročila Žatee (ČSR). 28. avgusta. Razpoloženje in cene čvrste. Od 2900 do 8250 Kč za 50 kg (96.28—107.9 Din za 1 kg). Žatee, 80. avgusta (brž.) Živahno nakupovanje, stalno zanimanje, cene čvrste in rci-s toče, od 8200—8400 Kč (okrog 105—115 Din za 1 kg), izjemoma do 3500 (naiprvovrstnet-še blago) Kč za 50 kg. Povpraševanje tudi po letniku 1925., od 2700 do 2800 Kč za 50 kg. Stalno zanimanje. Tržna poročila Novosadska blagovna bona (30. avgusta) Pšenica: baška, 2 odstotka, 1 vagon 255; baška, 2 vagona 257.50. Ječmen: sremski, 1 vapon 100. Turščica: baška, 1 vagon 162.5(5. Moka: baška. <0g>, 2 vagona 442.50 Otrobi: sremski, debeli, v jutastih vrečah, 1 vagon 135; baški, brez vreč, 5 vagonov 91; sremski, september - oktober, v novih jutastih vrečah, 4 vagoni 106. Tendenca nespremenjena. = Istoz ▼ julija t. 1. je znašal po podatkih generalne direkcije carin 347.410 ton blaga v vrednosti 451.957.654 papirnatih dinarjev. odnosno 41,221.987 zlatih dinarjev proti »1.494 tonam v vrednosti 566,970.167 papirnatih, odnosno 51,388111 zlatih dinarjev v istem mesecu lanskega leta. Po količini je torej zabeležen znaten napredek za 55.916 ton ali za 19.18 odstotka, dočim je izvoz po vrednosti nazadoval za 10,166.144 zlatih dinarjev ali za 19.78 odstotka. Najglav-nejši izvozni predmeti v juliju t. 1. so bili (po vrednosti v milijonih Din): gradbeni les 68.8, turščica 56.7, jajca 40.5, žive svinje 29.8, pgenica 29.0, živa goveda 19.7 in drugo. Izvažalo se je v glavnem v iste države kakor prejšnje mesece. = Zelo slaba hmeljska letina t Hallertau (Nemčija). Pišejo nam: Dr. Stiegler, poslovodja Nemškega hmeljarskega društva v MOnchenu, se je minuli teden osebno prepričal, da so prvi uspehi letošnjega obiranja hmelja v Hallertau zelo razočarali hmeljarje. Ta največji hmeliski okoliš v Nemči i bo pridelal kakšnih 35.000 stotov po 50 kg. to je malo več kakor polovico lanskega pridelka (lani 67540 stotov). Četudi so se hmeljarji glede množine zelo zmotili, bo vendar kakovost hmelja prvovrstna. Dosedaj znani uspehi obiranja potrjujejo bojazen izkušenih mož, ki so trdili, da bo peronospo ra še zelo prikrajšala končni rezultat hmelj-ske letine. - Prošnje sa izdajo uverenj. potrebnih za oprostitev carine. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja po- novno interesenta, ki vlagajo prošnje na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu za izdajo uverenj v svrho oprostitve uvozne carine, da morajo priložiti prošnji poleg originalne fakture tudi prepis in prevod fakture ter da mora uvoznik na originalu fakture potrditi s svojeročnim podpisom, da je faktura originalna. Nadalje opozarja Zbornica tudi na to, da morajo biti vse priloge kolkovane s kolkom po 2 Din. Prošnjo samo je kolkovati s 5 Din in priložiti je za rešitev kolek za 20 Din. Interesenti naj v lastnem interesu točno upoštevajo gornja navodila. = Za izvoznike jabolk in drugega sadja. Ka Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se je obrnilo več inozemskih Interesentov za naslove izvoznikov domačin jabolk. Zato prosi Zbornica vse, ki imajo jabolka za izvoz na razpolago, da ji sporoče svoje nnslove kakor tudi približno množino razpoložljivega blaga. Poleg jabolk se naj navedejo tudi druge vrste Sadja, ako je ni razpolago v množinah, ki bi prišle v poštev za izvoz. Borze 30. avgusta. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 75—0, Vojna škoda 296—0, zastavni tn komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—194 (194). Ljubljanska kreditna 170—0, Merkantilna 90—95, Praštediona 86S do 868, Slavenska 50—0, Kreditni zavod 165 do 175, Vevče 108—0, Stavbna 55—56, še-šir 103—0. — Blago : Zaključki: hrastovi plohi (podnice) 53 mm, 2.80 m, oziroma 2.85 m. od 18—28, fco vagon meja, 2 vag.v na po 1200; trami, suhi, merkantilno tesani, fco meja, 2 vagona po 270; parjena bukev, od 27—90 mm. po ogledu, fco meja, 1 vagon po 880; smrekove deske, 25 mm, paralelne, monte. fco meja, 1 vagon po 560; rž, domača, fco nakladalna postaja, 1 vagon po 205. Povpraševalo se je po smrekovih deskah, smrekovih in jelovih hlodih, bukovih drveh in lanenem semenu, brez ponudb. Ponudbe so bile v raznih kmetijskih pridelkih brez povpraševanja. ZAGREB. V bančnih vrednotah slab promet, v industrijskih malo živahnejši. Vojna škoda stabilna okrog 299.5—300. Za ultimo septembra po 301.5, kasa po 298. Za december se je ponujalo blago po 312. — Dinar v Curihu stabilen. V Zagrebu je tendenca mlačnejša. Zasebnega blaga je mnogo In ea ie precej ostalo neprodanega. Tudi Narodna banka je dajala blago v posameznih čekih. Dolžnost je merodajnih činiteljev, da uporabijo vsa sredstva, da bi dinar sedaj v izvozni sezoni ostal stabilen. Porast dinarja bi j-.omenjal sedaj le škodo. Skupni devizni promet v Zagrebu 6.5 milijona dinarjev. Notirale so devize: Dunaj izplačilo 790.25 dn 803.25. ček 799—803, Berlin izplačilo 1350.09 do 1354.09. Italija izplačilo 183.81—185.01, London izplačilo 275—276.2, New York kabel 56.65—56.95, ček 56.466-56.766, Pariz izplačilo 162.85—164.86, Praea izplačilo* 167.675—168.675. ček 167.65—168.65. Švica izplačilo 1094.3-1098.3, ček 1094—1098; valute: dolar 55.9—56.2, avstrijski šilingi 802—806, Kč 165.5-166.5; efekti: bančni: Eskomptna 100—100.5, Litorale 0—6, Po-1 jo 14.5—15, Sveopča 101—102, Jugo 92—93, Liublianskn kreditna 165—170. Praštediona 865—870, Narodna 4030—0. Slavenska 50 do 51: industriiski: Drava 245—265, Sečeraia Osijek 365 —380, Gutmann 255—260. Slavek« 140—144, Slavonija 33—83.5. Našička 108-1 do 1120, Trbovlje 360—380. Vevče 108—0; državni: investicijsko 75—76, agrarne 40 do 42, Vojna škoda, promptna 298—299, kass 298—299. za september 301—301.5, za oktober 304—305. BEOGRAD. Devize: Dunaj 790-0, Berlin 1351—1352, Italija 18415—184.75. London 275.6—275.65. New York 56.63 . Dvo« rana je bila vsa v cvetju in v navzočnosti velikega števila odličnih športnikov je ob veselem razpoloženju minul lep športni družabni večer. Hazena: Maribor : Rapid 10:1 (4:0) Tekma med hazena družinama SD Rapid in ISSK Maribor je končala z visoko rma» Maribora. Mariborčanke so tehnično ze« o prekašale svoje nasprotnice in stopajo v vrsto najresnejših favoritov za prvenstvo Mlada družina Rapida je šele v prvem po. četku razvoja vendar se opaža precejšen napredek. Poraz pe naj mlade družine ne plaši, kajti s sistematičnim treningom bo gotovo dosegla še lepe uspehe. Kolesarsko prvenstvo Slovenije Zmagovalec Joško Ramšak (Zvonček. Ptuj) V nedeljo ob 6. zjutraj je startalo v Ljub Ijani 16 dirkačev k dirki, ki se je vršila na 146 km dolgi progi Ljubljana « Maribor Dirkači so pripadali sledečim klubom: Kol. klub Celje, Disk (Domžale), KoL Ilirija (Ljubljana), Perun (Maribor), Primorje (Ljubljana), Zvonček (Ptuj) Favoriti Hva« la, Ramšak, Šolar in Zanoškar so se odtr« gali od ostalih pri Trojanah ter vozili sku« paj do Celja. Tukaj je Hvala radi defekta odstopil. Pri km 104 se je glavnemu favo« ritu Šolarju pretrgala veriga, kar je imelo e& posledico, da ni mogel več priti v poštev za prvo mesto. Zamudil je pri tem celih 20 minut, vendar pa se ie še plasiral na tretje mesto. Izidi so bili: 1. Joško Ramšak (Zvonček, Ptuj) 4:35.41, 2. S. Zanoškar (Primorje) 4:37.52, 3. J. Šolar (Ilirija) 4:40.59 G. Zano« škar je vložil protest proti Ramšaku, ki se je baje 12 km pred ciljem da! voditi od netekmovalca. Z rešitvijo tega protesta bo torej šele rešeno vprašanje letošnjega pr« vaka. To SK Ilirija in lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo Slovenije Nedavno smo posneli iz «Slov. Naroda« izjavo SK Ilirija, ki veli, da je odbor SK Ilirija z ozirom na način, kako 9e je iz. vedlo žrebanje za lahkoatletska tekmova. nja za prvenstvo Slovenije, izjavil predsed* r.iku LLAP g. Rybafu, da Ilirija v prven= stvu ne bo sodelovala, ako se žrebanje ne izvede na novo kot določajo pravila To izjavo odbora SK Ilirija smo obsodili, ker stojimo na stališču, da je vsaka absti. nenc« pri športnih prireditvah, zlasti od strani naših vodilnih klubov, razvoju na« šega športa škodljiva Ako se dogodi ka. kemu klubu ali kakemu športniku krivica od strani nadrejenih športnih organizacij, ima dovolj legalnih poti, da se popravi ta krivica. Včeraj smo dobili od SIC Ilirije iz« jsvo, da njen odbor pred lahkoatietskim pr venstvom radi neudeležbe adetov SK Di« rije pri prvenstvenem tekmovanju oficijel« no sploh ni razpravljal in torej tudi ni mo« gel izjaviti, da se bodo ilirijanski atleti ab« stinirali tega važnega tekmovanja. »Sloven. ski Narod« da je baje dobil te informacije od privatne strani, za kar pa odbor ne od« govarja. Iz te izjave SK Ilirija se vidi, da je bila izjava v «Sh>v. Narodu« navadna mistifi« kacija, in da odbora Ilirije ne zadene no« bena krivda. To dejstvo pozdravljamo, ker vidimo, da stoji večina odbornikov SK Iliri« ja na pravem športnem stališču in da j« proti temu, d« bi se v našo športno politiko uvedle metode, ki hočejo z mistifikacijami v listih še boij' zastrupljati naje športne rumere. Žalibog se je od gotove strani, ki stoji zelo blizu Iliriji, izrabila tolikokrat uživana gostoljubnost lista, kateremu se je poplačal njegov trud z« propagando spor« ta med našim občinstvom s tem, da so mu dali docela napačne in neresnične informa. cije samo v to svrho, da se iz zagrizenosti v dosego gotovih ciljev vara javnost Go« tovo je, da take metode pri razsodnem ob« fiinstvu ne bodo imele uspeha, kakor so to že dokazali pretendenčai slučaji Vse pra« ve športnike, člane tega ali onega kluba, pa opozarjamo na veliko važnost časopisja za razvoj našega športa. Naši listi ne smejo biti sredstvo za izrabljanje od strani goto« vih za obveščanje javnosti neodgovornih oseb. Kolesarska dirka za državno prvenstvo 1926 27 V zmislu sklepa glavne skupščine razpi« suje kol. savez SHS v Zagrebu kolesarsko iirko za prvenstvo države za leto 1926/27 ia progi Zagreb.Ljubljana 138 km, ki se vr« Si dne 5. septembra 1926. Start je točno ob dirko za ši dne 5. septembra 6 uri v Rakitju pri km 1. Proga se vozi preko Samobora » Bregane « Grič (pri Bre« žicah) « Kostanjevice « Novo mesto « Treb« nje » Višnja gora « Ljubljana. Cilj je v Ljubljani na Dolenjski cesti pri km 2.400 približno ob 1030. Dirka se vozi po pravilih in pravilniku kolesarskega Saveza SHS in po predpisih cestno redarskega reda, po katerem morajo biti kolesa opremljena z rabljivo zavoro in zvoncem. Vsak vozač vozi na lastno odgo« vornost. Pravico sodelovanja na dirki za državno prvenstvo imajo le člani saveznih klubov, ki so po Savezu verificirani. Pismene prijave s prijavnino po 10 Din v gotovini za vsakega dirkača je poslati najkasneje do 3. IX., do 20. ure na savez« nega tajnika g. M. Riegerja, Zagreb. Mra« zovičeva ulica 1J Vsi vozači se imajo na dan dirke prijaviti najkasneje do 5.30 zju« traj na startu saveznemu vodji g V A. \Veillerju Ta dirka, pri kateri se pričakuje številna udeležba najboljših dirkačev cele države, vzbuja vsesplošen interes športnih krogov, ki bodo gotovo prišli na svoj ra« fiun, posebno z ozirom na hud boj za dose« go državnega prvenstva. Kolesarski podsavez Slovenije ima svo« jo edno sejo c bora danes, 31 t. m. v re« stavraciji «Uran». zadnja soba, ob 20.30. — Tajnik. ASK Primorje (Upravni odbor). Danes, v torek, 31 avgusta, plenarna seja upravne« ga odbora. Prisotnost gg. sekcijskih načel« nikov obvezna. Lokal: Narodna kavarna ob 20 uri. — Predsednik. Izletniki, prizanašajte planinski flori! Pezoipltl lumuiuuuia sunke' Kdor še nima naših najboljših in prvovrstnih harmonik, naj obišče veliko liubljansko razstavo, ki bode od 4. do ld. septembra Razprodajal bodem po ztlo znižani ceni haimonike, za katere garantiram 2 leti. imam tudi vedno v zalogi harmonike tvrdke FRANC LUBAS IN SIN, po ravno istih cenah, kakot Ce jih naročite i< Celovca in nimate s ca rino in pošto nič opraviti in kadat Vam je treba kakšno popravilo, je za Vas veliko bolj ugodno, ako kupite ori meni ker sem v Jugoslaviji. F. KUCLER prva jugosl izdelovalnlca harmonik postaja Drenov grič, p. Vrhnika 213 pri Ljubljani SHS. ■■■■■■■■■■■■■■■■HM V fiODuk žalosti na'.nanjame, da je naša iskrenol ubljena hčerka, se sirica, gos odičn« DANICA 4 nedeljo zvečei 29. avgusta, previ-dena s tolažili sv. vere, po dolgi mukepol 1 bolezni, mirne v Gospod zaspala 'ogreb nepozabne pokojnice se bo vr il dne 31. avgusta ob pol s. popoldne iz hiše žalosti, Tržaška c. št. 2A na pokoja lišče k Sv. Križu. Globi ko žaluiota rodbina Skuljeva Fran, oče; Marifs, mati; dara, ttil'C*. sestri. Stane. br*t Prtfune ocvirke od slanine po 5 Din kg, in znamke J. P. 195 v sodih po 50, 100 in 200 kilogramov po najnižjih dnevnih oenah prodaja tvrdka euBld Popovlt, UuMiano. za nov ilu^trovani humo-iistično satiričen list 6297 Cenjene ponudbe z refe-lencami do 12. septembra t i na šitro .Humoristlčen list' na ogi odd. „Jutra". V globoki žalosti Javljam tužno vest, da je nad vse ljubljeni soprog Jurij Levovnik administrativni porotnik lenadoma preminul. Pogreb nepozabnega se vrši v orek, dne 31. avgusta ob pol Ž pop. z vojne bolnice in se prepelje na ookopališče v Medvode. Ljubljana, 31. avgusta 1926. Žalujoča soproga: Binoa Levovnik. I 6*H Kn igc/sznica K. T. D. črtalnlca In tvornlca posl vnih knlig UUBUANA. Kopitar eva ul. 1/11. prlporoCa svojo s alno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti.štrac, iournaiov ci, iucat Din 48--, 70-, 90-- Angleški poplfeni /.a Dluif in srajce Ra -lično b ago za enske obleke Din 36-, 40-—. 45 — Din 9--, 16 —, 32- Cisto volneno blago za ženske Široko 110—130 cm Din 40-—, 70-—, 120"— Prima moški štofi lodni, kamearnl ln druei Din 90 -, 200--, 300. Vsako sredo in soboto r odaja ostankov. SCdor oglaiuie« ta napreduje i NAZNANILO PRESELITVE. LEOPOLD KNEZ, rgovec t mešanim blagom n leželnimi pridelki v Radovljici, ie preselil svojo rgovino iz Oton Homanove h'še štev 46 v as!no h14 o Mev 45 t>o aomiči ,>r f< mozu v Rado Ijia Cenj odjemalcem se zahvaliu em za dosedan e zaupanje ter se najtopleje priporočam za nadaljno eni naklonjenost ®>.s ' odličnim spoštovanjem Leopold Knez- Hazpisana je služba olrii Suka ii cestnega revizorja Predpogoj: zmožnost vodstva korespondenčnih poslov, kolesar, praktik za manjše zgradbe, (škarpe, mostovi, ■irrfsti itd.) Prednost imajo oni, ki so obiskovali srednjo tehn. šolo, Plača in nastop službe po dogovoru. Oziralo se bo le na pismene ponudbe. Okrajni zastop v Sevnici, dne 29 avgusta 1926. 6292 a .-imnnm v j m n ir>-»r-innnnr □DnnfXDDDnnnmnnnnnnro~i Zahvala. Prilikom smrti naše nepozabne matere, sestre, stare matere, baDice, tašče, tete, svakinje, gospe Marije Kukovič nam je v tolažbo došlo od vseh strani obilo sožalk. Ker se ne tnoiemo vsakemu posebej zahvaliti, Srnino to tem potom. Hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, posebno pa požarni brambi v Slovenski in Zgornji Bistrici, ki se je polnoštevilno z godbo udeležila pogreba. 6294 Slov. Blatrloa, dne 27. avgusta 1926. Žalujoči ostalL Zahvala. Za mnogobrojne izraze sožaljs, ki smo jih pre.eli ob smrti naSe ljubljene matere, oziroma stare matere, gospe Klementine Mfiller roj. Robas in za obilno spremstvo na njeni zadnji poti se najiskreneje zahvaljujemo častitemu duhovništvu, sorodnikom, gospodom uradnikom in ufiteljstvu, meščanstvu ter prijateljem in znancem. Posebno se zahvaljujemo gospodom pevcem za petje žalostink. 6293 Črnomelj, dne 28. avgusta 1926. ŽALUJOČI OSTALL Oevre Richter Frich: 2* Rdeča megla Roman. XXX. Njena povest. Evy Westinghouse se je jako zresnila. Sedela je za mizo, s pod-bradkom naslonjenim v dlan, z očmi uprtimi v ogenj ter opisovala svoj najstrašnejši doživljaj. Zunaj se je začelo temniti in veter je povsem utihnil. Fjeld je z napetimi živci sledil poročilu o morskem ropu in o pretresljivih dogodkih, ki so ga spremljali. Zapomnil si je vsako podrobnost, toda zvedel ni dosti več od tega, kar je itak že uganil sam pri sebi. ' Evy je za trenutek umolknila. Strašni spomini so jo tako razburjali, da skoraj ni mogla več govoriti. »Težko bo najti ljudi, ki so izvršili to odurno dejanje,« je zamišljeno rekel Fjeld. »Toda opišite mi zdaj še podpolkovnika Stocktona.« »Uverjena sem, da je bil dogovorjen z zločinci. Ko sem stala na zadnjem krovu, sem spoznala njegov glas, ki se je slišal izmed ostalih, in sem izprevidela, da ni Anglež, ampak južni Italijan.< Fjeld se je zdrznil. »Rekli ste, da je imel zabuhla, viseča lica in temnordečo polt?« »Da, nekaj otrplega in krinkastega je bilo v njegovem obrazu; toda z gotovostjo vem, da si ga ni prenaredil z umetnimi sredstvi. Vsako voščeno blazinico bi bila opazila. Na odru se taka stvar morda ne vidi, a v bližini jo je težko utajiti očem.« »Vsekako.« »Njegove lepe rjavkastočrne oči in njegov krepki, vitki vrat je bil v nekakšnem nasprotju z napihnjenim podbradkom. Obraz je bil rdeč, lasje svetlorjavi, roke pa tiste rumenkastorjave barve, ki je značilna za Napolitance in Sicilijance.« >Bistro oko imate,« je pohvalno rekel Fjeld. »Da so gledali tudi Pinkertonovi ljudje tako pozorno, bi plaval «The Eagle* morda še na vrhu vode. Lici podpolkovnika Stocktona sta bili gotovo umetni. Neki francoski zdravnik je izumil nov način, po katerem je moči docela zpremeniti človekov obraz. V čeljusti se vbrizgne nekakšen strup, od katerega obraz zateče. Ne hudo, ampak enakomerno. Oteklina je neopasna in se izgubi čez nekaj dni... In onemu drugemu ste prestreliii tiste čudne naočnike?« »Da. Tako pošastne stvari, kakor so bili ti naočniki, še nisem videla. Prav za prav niti niso bili naočniki; nekakšno kukalo je bilo privezano okoli glave. Megla mi je skrivala njihove postave, toda medli, globoki svit, ki so ga izžarevala stekla, je bil podoben svetlobi rdečih žarometov. Ne vem, ali me razumete?« Fjeld jo je začudeno pogledal. »Reči hočete, da so dajali naočniki megli rdečo barvo, jelite?« Je vprašal. »Tako je!« »Eno dejstvo se pojavlja v tej stvari vedno iznova,« je za-mrmral Fjeld sam pri sebi..»To dejstvo je rdeča megla... Povejte mi,< je nadaljeval glasneje, »ali ste morda po naključju slišali ime Pierro Cerani?« »Ne. Vse se je godilo tako nag'o. Slišala sem mnogo glasov, a nobenega imena.« »A pravkar ste rekli, da ste videli pokraj »Eagla« jambor druge Ldje. Ali je bilo na tem jamboru kaj posebnega? Morda kaka zlata krogla ali kako drugo podobno znamenje?« »Na to nisem pazila. Videla pa sem, da je bila oa ladji brezžična postaja in da je bil jambor jek'enosive barve.« Fjeld si je vse to skrbno zabeležil. »Težak trud aju čaka,« je dejal. »Samo tri podatke imava, ki naju ob izvestnih pogojih lahko privedejo do cilja: nepravega podpolkovnika Stocktona, sivi jambor in skrivnostno rdečo meglo ... Sicer pa — ali je vobče vaš namen, da se udeležite mojih poizvedb?« »Da. Vse bi žrtvova'a, da pridem tej stvari do dna. Moji milijoni bodo spravili nebo in zemljo na noge. Zanesite se name in zahtevajte kar vam drago, samo da izvršite to nalogo.« »Nisem zakotni detektiv,« je hladno odvrnil Fjeld, »in ne dam se najeti nikomur. Stvar se tiče vsega človeštva in poizkusiti hočem, da razrešim to uganko na svojo lastno pest.« »Nisem vas hotela žaliti,« je rekla z začudenim pogledom. »Vem, saj me ne bi imeli za kaj. Vi hodite svojo pot, jaz pa svojo.« »Zelo občutljivi ste.« Evy je zardela in pobesi'a oči. »A dajva, združiva se vendarle. Zaklela sem se, da doženem to skrivnost; zdaj, je gotovo bolje...« »Nu, tedaj se ne upiram. A le s pogojem, da ostanete še mesec dni mrtvi za ves ostali svet. Nikomur ne smete sporočiti, da vas je čudež rešil pogina. Ako hočete delati z menoj, se morate čisto iz-premeniti. Pripravite se na vse: na pomanjkanje in napore, a tudi na nevarnosti. Spremljali me boste kot Annie Brown ali Jessie Smith ali kaj takega. Plesu in igri se morate za ta čas od-eči. Upam pa, da boste v nadomestno za vse to lahko položili roko na ramo podpolkovnika Stocktona, preden sede na električni stol.« »To bi me veselilo,« je rekla malone okrutno. »A zakaj ne bi smela sporočiti prijateljem in sorodnikom, da živim?« »Zato, ker baš potem ne bi dolgo živeli.« Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—* Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din f'—. N a) m a n J ii znesek Din 19*—<. Potnika • fetalno mesečno plačo in dnevnicami išče večja zavarovalnica za Slovenijo. Predpogoj: popolna verzi-ranost v zavarovalni stroki — Iščejo ee tndi provizijski zastopniki ta vse kraje v Sloveniji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zavarovalnica 130». 24617 Agilne zastopnike sprejmemo, pripravno tudi za penzijoniste. Ponudbe z znamko za odgovor pod <3000-5000 Din meesčno* na oglasni oddelek »Jutra*. 24881 Vajenca inteligentnega, z boljšo Šolsko izobrazbo, sprejmem za •-■lektrotehnično obrt. Pis-1 mene ponudbe pod značko cA. B. 2» na oglasni oddelek »Jutra*. 24427-a Organizator prodaje robe, ki se razpe-čava v velikih množinah, dobi stalno mesto. Ponudbe pod .Samo prvovT&tna moč* na oglasni oddelek .Jutra* 24947 Učenko sprejmem v knjigarno. Javiti se je v Matični knjigarni, Kongresni trg — dnevno med c.—12. in 2.- 24611 Kontoristinjo izvežbano, zanesljivo iu samostojno slovensko in nemško korespondentinjo, Izurjeno stenografinjo in strojepisko sprejme takoj Golob še Ko., tovarna kem. izdelkov, Ljubljana-Vič. 24068 Trg. sotrudnika ■prejmem kot samostojnega vodjo trgovine » špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. — Prednost imajo vojaščine prosti, neoženje-oi ter da jim je okolica Kranja znana — Pogoji: prosto stanovanje, mesto plač« provizija od prometa za vložiti je kavcijo ca. 20.000 Din Ponudbe n* oglasni oddelek »Jutra, pod »Vodia mešane trgovine« 24025 Laboranta izvežbanega, iščemo za to-pilniški laboratorij. Vajen mora biti kovinskih analiz. Ponudbe na Svinčeni rudnik. Mežica. 24746 Učenec ki ima veselje do mesarske obrti, se sprejme takoj v dobro in snažno mesarijo. Naslov: Andrej Komučal, Krško. 24942 Trg. pomočnika dobro izurjenega v vseh strokah trgovine z mešan, blagom, vojaščine prostega, sprejmem na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod «740». 24918 Potnika iščem za stalno službo in zaslužek od komada 150 Din. Znamko priložiti. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Agilen 885». 24964 Izprašan kurjač samec ali tudi oženjen brez otrok dobi takoj službo in stanovanje. Ponudbe sprejema svečama J. Kopač & Ko., Ljubljana, Celovška c št. 14. Čevljar, pomočnika dobro izvežbano moč sprejme Anton LampiS, Dorlarje štev. 24, p. Skofja Loka. Hrana in stanovanje v hiši. 24978 Učenko sprejmem v trgovino z galanterijskim blagom. Nastop s 1. ali 15. septembrom. — Javiti se je v trgovini v Kolodvorski ulici štev. 26. 24991 Donašalca (Speisentrager) išče za takoj restavracija hotel Stru- •Ij- Paznika lUemo za izbiralnico. Stanovanje na razpolago. Javi-,o naj se le prosilci s podobno prakso v kovinskih {zbiralnicah. — Ponudbe na Svinčeni rudnik. Mežica. 24745 2 učenca ■prejme manufakturma veletrgovina v Ljubljani in sicer enega v trgovino in enega v pisarno. Reflektan-ti, ne preko 16 let stari, po možnosti a delno srednješolsko izobrazbo naj pošljejo ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro • Pridnost 23*. Dva kovača iaurjena. sprejmem za delavnice velikega topilniške-ca podjetja. Samci imajo prednost. Prosilci, vajeni takega dela, ki so bili zaposleni v podobnih obratih, naj pošljejo ponudbe na Fviučeni rudnik, Mežica. 24744 Mesarskega vajenca »prejme Josip Jesih, Medvode. 24664 Starejšo žensko samostojno, rabim na rt s želi k malt družini za vsa hišna dela. Služba lahka ln stalna, nastop takoj. Ponudbe na pisarno Premogovnika Črnomelj. 24743 Črkosllkarja popolnoma samostojnega sprejme takoj v stalno službo proti dobri plači Ivan Rubini«, sobo in pismoslikar, Sušak. M71* isgejrj Kleparski vajenec 16 let star, bi rad nadaljeval učno dobo pri resnem mojstru. Hrano in stanovanje želi pri mojstru Obleko mu napravi mati tT6il se je 1 leto in po! in je priden za delo. Vprašanja na naslov: Ana Olbing. Bled. Milno št. 18. 24646 Šofer zmožen vseh popravil, ne- oženjen, išče službe za takoj. Ponudbe na reklamno pisarno Florenini. Trbovlje 24753 Inteligentna gospa srednjih let, dobra kuharica. išče mesta gospodinje k boljšemu gospodu, najraje v Mariboru. Gre tudi k vdovcu z otroci. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek .Jutra*. Maribor, pod »Zanesljiva*. Gospodična s srednješoi. izobrazbo ter z izpitom za učiteljico ženskih ročnih del, želi mesta vzgojiteljice od 4 leta naprej starim otrokom. Grem tudi na Hrvateko. Cenjene ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Otrokoljubna*. 24730 Šofer z večletno prakso, vešč popravil, s prav dobrimi spričevali. išče službo za .takojšnji nastop v Ljubljani ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24816 kel 24994 Pekovski pomočnik dobi delo. — Praprotnik, Hrastnik. 24985 Za entlanje sprejmemo takoj spretno šiviljo belega perila v stalno službo. — Matek & Mike?, Ljubljana, Dalmatinova ul. št. 13. 25004 Gospodična dobi službo s prostim stanovanjem in hrano, ki bi poleg domačih gospodinjskih del pomagala večji del v špecerijski trgovini. Nastop 15. septembra. Ponudbe s pogoji na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Trajno*. 25001 Gostiln, poslovodjo za gostilno na prometnem mestu iščem. Ponndbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod šifro »Polovodja*. 24999 Bivši orožnik Slovenec, mlad, samec, z I lepim rokopisom, vajen intenzivnega dela. išče primerno nameščenje za takoj Ponudbe na naslov: Kafana Kipčič, Ogulin. 24932 Gospodična izobražena, ki govori nemško in slovensko ter zna šivati in vezati perilo — vzame mesto vzgojiteljice v bližini Ljubljane ali v meitu. a le k nad 3 leta starimi otroci. Nastopi ta-, koj. — Naslov pod značko j »Izobražena 93» v oglasnem i oddelku »Jutra». 24993 Gospodična z večletno pisarniško prakso želi premeniti mesto, event. nastopi tndi mesto blagaj-nHSajke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutua* pod »Zanesljiva 88». ...... Železno blagajno dobro ohranjeno, proda V. Okorn, Višnja gora. 2464S Premog in drva najceneje kupite pri R. Velepiču v Selenburgovi al št 7. 204 Motorno kolo 6 HP, nemške znamke »Me-gola*"". športni" model, pet-" cilindrski. skupno 640 ccm, v zelo dobrem stanju, proda za 8000 Din SchulleT al., Slovenjgradec. 24904 Prostovoljna javna dražba raznega pohištva ter oprave, konjske opreme, strojev za mesno prekajevalnico itd. se vrši 2. in 3. septembra ob 9. uri dopoldne na Starem trgu 19. 24959 Motorno kolo »Douglas.- še dobro ohranjeno, 3 HP, poceni naprodaj v Cerknici 50. 24764 Bukova drva Na Dolu pri Hrastniku bo prodanih v četrtek 2. sept. 50 sežnjev suhih bukovih drv najboljšemu ponudniku. Ogled ob 10. dopoldne pri čardečanu 24986 Filcaste klobuke dobite v veliki izberi kakor tudi preoblikovanje istih najceneje v modnem salonu Marije Jeglič. Slomškova ulica 27. 24971 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe, iuvelir LJubljana Wolfova ul 3. Prazne steklenice od šampanjca in buteljke (0.71) od vina kupujem — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24906 Pupo ali model kupi šivilja. Oglasiti se je od 6. ure zvečer pri Mariji Verovšek, Emonska c. 10. 24943 Smrekovih in jelkovih drogov več vagonov, v dolžini od 5—10 m, srednjega premera (10—14 cm) kupim. Drogovi morajo biti ravni, obeljeni in suhi. Cenjene ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šiiro »Drogovi 20*. 24920 Skobelnik (Hobelbank) dobro ohranjen kupi Jane, BohoriSeva ul. št. 9. 24956 Gor. avbo zlato, nad 200 let staro, prodam. Naslov v oglasna oddelka «Jatra». 24914 Gosli poučuje bivši učitelj konserv»torija Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*. 24587 Klavir poučujem začetnice. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 24962 Strojepisje Učna ':r: Din 3.75. Christo- fov za v . Domobranska c. št. 7. 'i isovanje 1. sep. tembra. 24978 Železen voz kompleten, od lokomobile, za težo do lt ton, poceni proda Fran Škafar, Ljubljana, Rimska cesta it, 1S. 24949 Stiskalnico za sadje dobro ohranjeno, vlito, prodam. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 24927 Avtoomnibus »Saurer* s progo vred zelo ugodno prodam radi bolezni Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Avtobus*. 24917 Hišo v pošta Hiša ima električno sadni vrt vo; krita sta dva pravice Pojasnila Kranjska renjsko Zasipa št. 22 Bled. prodam. 4 sobe vodovod, razsvetljavo lep in vrt za zelenja-je z opeko Poleg hleva in srenjske Cena 40.000 Din daje Jožef Zupan, gora it 81, Go- Opremljeno sobico z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom oddam. — 2enske izključene. Načlov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24930 Opremljeno sobo event. tudi dve. z elektr. razsvetljavo, išče trgovec. V "poštev pridejo «amo sobe z vhodom iz stopnic. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Soba 99». 2 gospodični takoj sprejmem vanje. Naslov na stano-oglasnem oddelku »Jutra*. 24937 Smrekov gozd ca. 85 ha, lep, zaraščen, kjer je najstarejši nasad star 43 let in najmlajši 83 let; se proda. Gozd se na haja po! are od St Janža na Dolenjskem in 1 ln pol ure od Radeč — Proda se tudi lahka, napol krita kočija ki je ie prav dobro ohranjena. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 24648 Stavbena parcela krasna. S200 m', med Litije ln Smartnonij deloma zasejana z drevjem, se proda. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 24736 Hiša visofcopritlična, dobro ohranjena, 6 sob, S kuhinje, t veliki obokani kleti, zele-njadni in sadni vrt, gozd, bliža železnice ln ▼ sredini trga — pripravno za vsako obrt ali vinsko trgovine — po ugodni ceni naprodaj. — Ceno in droga pojasnila da]* županstvo trga Raj-henbarg. 23883 Poslopje • trgovine ta pokarao na zelo dobrem prostora na križpetju la ob glavni časti z nekaj zemljišča ■ zravra, je takoj za oddati." Naslov v oglasnem oddelku Jntra. 24925 Hišo vogelno, z majhno prodajalno in 2 stanovanjema, | na prometnem kraju, po ugodni.ceni prodam. — Na-; slov v oglasnem oddelku ; »Jutra* pod »Ugodnost 21* 1 24936 Gostilno na prometnem kraju vzamem v najem. Imam osebno pravico. Ponudbe s podatki pod »Zmožna 59* na oglasni oddelek »Jutra*. 24431 Trgovino v Ljubljani s špecerijskim blagom, oddam proti prevzemu blaga j ln inventarja. Fonudbe pod i »Inventar ioi* na oglasni i oddelek »Jutra*. 24794 Gostilno na deželi oddam samski osebi z osebno pravico v najem, katera lahko opravlja tudi drugo obrt (Šivilja, krojač ali čevljar). Inventar na razpolago', najemnina nizka. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ugodna prilika 123». 24704 Vinski paviljon na vele-sejmu, oddam kompl. s stoli mizami in kozarci. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24950 2 pisarniški sobi prazni, oddam s 1. septembrom na Aleksandrovi c. št. 12/H. v palači Pokojninskega zavoda Pismene ponudbe na poštni predal it. 4 24506 Sobo s hrano oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24969 Sobo in majhen lokal za shrambo Iščem Ponudbe na ogjlasnl o<3rte'ek »Jutra* pod »gnramba 81*. 24981 Lokal v Mariboru v prometni ulici, takoj na razpolago. Potreben kapital 6000 Din. Pismene puoudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »štev. 744*. 25000 Stanovanje &umpietno obstoječe la * do 6 sob vzamem v najem za dobo 2—3 let Plačam event tudi naprej Pred nost imajo lepa stanovanja v Ljubljani Posredovalci dobe provizijo Ponudbe je poslati ua oglasni oddelek .Jutra* pod »Stanovanje 3. 24024 Sostanovalca sprejmem 1. septembra ali pozneje. Naslov v- oglasnem oddelka »Jutra*. 24820 Stanovanje obstoječe Iz sobe, kuhinje, shrambe ln kleti, oddam le boljši stalni stranki. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod »Letna najemnina 100*. 24793 Dve sobi lepo opremljeni, parketiranl, soinSnatl, z elektrfšao razsvetljavo. balkonom, uporabo kopalnice in klavirja, oddam boljiemu gospoda ali zakonskemu para brez otrok Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24T79 Opremljeno sobo v Dalmatinovi ulici takoj oddam. Ponudbe na oglasa! oddelek »Jutra* pod Šifro »Čistost 861». 34945 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, parket in elektr. razsvetljava — oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku :Jutra». 24960 Opremljeno sobo kuhinjo in shrambo oddam na Krekovem trgu 10, U. nadstr. 24957 Gospoda sprejmem na stanovanje in zajtrk. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24958 Prazno sobo v kleti, kjer se lahko postavi štedilnik, oddam takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24955 Opremljeno sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25003 Na stanovanje v sredini mosta z vso oskrbo sprejmem eno ali dve dekleti takoj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24990 Abonente ua 4obro hrano, dnevno od 10 Din naprej, sprejme gostilna. pri »Sodčku*. Pred Prulami 11. 24992 (dllaika) Dve dijak!nji iz boljše rodbine sprejmem na stanovanje in popolno oskrbo Kopalnica na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra», 24656 Dijake sprejmem v. popolno*.oskrbo Zdravo stanovanje, elektr. luč, strogo nadzorstvo, na željo pomoč pri učenju. — Naslov v oglasem ondelku rejmem poceni na dobro domačo hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24929 Na hrano dobro in okusno, domačo rejmem !—3 osebe. — Ma.rt.fra cesta 26. 24409 Deklica-sirota v starosti 13—14 let se vzame za svojo. Ponudbe pod »Priprosta* na oglasni oddelek »Jutra*. 24934 Razpisujemo dobavo železa in vijakov Natančnejši pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Zabukovca, pošta Griže — 27. avgusta 1956. 24923 Zaponko z briljantl sem izgubila po Celovški, Bleliveisovl c., Južni kolodvor, Kolodvorski, Slomškovi ulici, Miklošičevi e., Dalmatinovi nI. in Gospo-svetski cesti. Odda naj se proti nagradi v pisarni _d_r. Fetticha. Dotičnega gospoda ki sem na njegov povrSnik obesila svoj plaši v soboto v popoldanskem vlaku na Gorenjsko. teT istega pozabila v Kranju, vljudno prosim naj mi blagovoli sporočiti, kaj mu je znano o njem. Vse stroške poravnam. Naslov v ogiaenem oddelku »Jutra*. 24951 spi uli Sostanovalko irejmem takoj v Gosposki Lici 10/TI. 24979 Sobo g prostim vhodom, v bližini Tabora, oddam 1 ali 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 24984 Plačam naprej kdor da sobo s posebnim vhodom v bližini Vodnikovega trga, s hrano al! brez. Popudbe na oglasni oddelek cJutra* pod cPlačam naprej 74*. 34974 Tri dijake sprejmem na hrano in novanje. Cena po dogovoru Vprašanja na oglasni oddelek «Jutra» pod «Reber». 24910 Dijaka sprejmem v vso oskrbo blizu realke in obrtne šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24911 2 dijaka Mesečno sobo oddam gospodu ali dijaka v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24982 2 gospoda ali dijaka sprejmem aa stanovanje ia vse oskrbo. — Naslov pore oglasni oddelek »Jutra*. 2491« Sobo oddam s hrane gospoda ali 2 dijakoma Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24912 Gospodična •olidaa in mirna, eel dan odsotna, išče sobo s popolno oskrbo s 1. septembrom v bližini Sv. Petra ceste. Separiran vhod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »St. 66*. 24915 Sobo čedno, čisto tn zračno, v prvem nadstropju, oddam 9 eoroodoa ali gospodičnam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra*. sprejmem v oskrbo. Lepa solnčna . 24969 Opremljeno sobo snažno, oddam i zajtrkom boljšemu gospoda ali gospodični Naslov v oglasiezs oddelkn »Jntra*. 249VT Lepo sobo elegantno in solnčno, t ! posebnim vhodom, oddam nasproti kavarne Evropa.— Naslov v oglasnem oddelkn 1 »Jutra*. 24993 Dijaka il boljie rodbine, srednje ali trgovski iole, sprejmem Naslov t oglasnem oddelka »Jutra*. Dijaka srednješolca sprejmem v dobre oskrbo In zračno sta-novaaje. Naslov v oglasnem oddelka «Jotra>. 24765 Srednješolca sredini mesta. Nemška kon- Sveže slive prešne. namizna jabolka, krompir hmeljevke dobavljam po konkurenčnih cenah Vprašanja na oglasni oddelek »Jntra* pod «Iz-kušen trgovec 97» 24397 Trgovec na najbolj prometni točki na d et e 1 i želi kupovat seno in slamo proti gotovi proviciji za poštenega in pravičnega iz-voznlcarja. po dani mo dnevni ali konkurenčni ceni Nakupim tndi do 3 vagone češpel) aa kuho v svojem okolišu, proti proviziji Le resne po. nndbe s pogoji na ogla*ni oddelek »Jutra* pod šifro »Trajna kapMja 5*. 24705 Jabolka lati. namizna in za pnianje. več vaco-Bov. Strehar Andrej, ekonom, Slotno it. 4. .Pošto Dol pri Hrastniku. Istotam se proda tudi seno. sladko, zeleno, suho, 80 meterskih stotov. 24875 Jabolčne divjake sprejmem v celo oskrbo v enoletne. 1 zbor, Ima ve* tisoč naprodaj Peter RiblS, verzacija. Naslov v oglas- j posestnik v Vojnilru — nem oddelka »Jutra*. Oddaja sredi oktobra, cena 24996 I po dogovora. Ž4309 Restaurant «Alle Viole« Trleate, Via O Carducci 1 priporoča izborno domačo kuhinjo izbiro rib izhorna j vina- terana. Istrijana, fri- ] julea. vipavca. chiantl — j Lastnik Franceschini & Al- ' legretto 200 Na hrano fino domačo, sprejmem boljše gospode. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24818 Damskih telovnikov do 2000 in do 5000 damskih modnih nogavic prevzamem v delo. Ponudbe z navedbo cene pod iifro »Delo 100* na oglasni oddelek »Jutra*. 24035 Zavitek sem zgubil v sredo 25. avg. od št. Vida do Škofje Loke — Pošten najditelj naj ga proti dobri nagradi odda na naslov: Ravnihar, Loški Pot 24952 Zdravnik Dr. ZALAR zopet redno or-d nira od 10. — lt. dop. in .6 oi od 2. — 3. pop. i LJubljana, Sv. Petra c. 2 S* xoooooonciooca Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da odprem dne 1. septembra t. 1. U (0 IfOVi Ui!Cl Št. 14 popolnoma preurejeno in strogo higiensko urejeno mesnico. Postrezal bom cenj gospodinjam s prvovrstnim blagom najkulantneje in solidno. 6270 Se pr poročam Jcs p Uarian, mesar. KUPI ^E dobro ohranjena 6295 lokomobilc za parno žago 50 — 70 HP Ponudbe na ogl oddelek „Jutra" pod „Lokomobila štev. t.295-h". Urejuje Franc Fuc. Izdaj« n Koasoraj «Jutia> Adolf Ribniku. Za Narodne tiskarno dd. kot tialurastj« Fran ieaeifck. Z« inseratoi del je odgovoren Alojsj Novak. V* t Ljubljani. k