Naslov — Address:
“NOVA DOBA”
611? St. Clair A ve.
Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889)
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION.
V času. ko je narava na višku svoje moči, ne pozabimo, da naša J. S. K. Jedr.ota še ni dosegla svojega vrluin.a!
Eatert-d Am Second Clas« Matter April 1 Gth, 1926, at The Poet Office at Cleveland, O, Unde* The Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for; mailing at special rate of postace, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, authorized March 18th. 1925.
N°. 29. __ ŠTEV. 29.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JULY 20TH, 1927 — SREDA, 20. JULIJA, 1927
VOLUME III.
LETNIK III.
PETINDVAJSETLETNICA
društva št. 36
. ne 4. julija t. 1. je obhaja-0 društvo sv. Alojzija št. 36 °nemaugh, Pa., petindvaj-® etnic° svojega obstanka.
^ej priliki je društvo prire-l'0 f^vnostni banket v svoji Štv ^ ^ru^ven‘ dvorani. Dru-sv; Alojzija je eno izmed 11 Pijonirskih društev, ki so v Prvih letih borila nele za sto' °ks*°j> pa tudi za ob-jni. naše dobre ^organizacije
last • ^'0 c*ru^vo *ma SV0J Vr h** ^ruštveni dom, kojega
tiso-110^ Se °en* °^rog Petnajst ji j, ’ 1 ^°larjev. Dasi ni ta dvo-na ^ako velika kot so neka-
If
>v(
tetf
naših
elf
■M
nasp,f.arocini domovi po
' ^mah, je članstvo društva SV, Al . ..
tahk	lJO VKeJ pravici
‘;sk0> stvo sv- Alojzija je Sa '° gotovo naj bogatejše po-T0162,10 društvo naše jednote. ovJe VeHka ugodnost za nji-^lanstvo. Dvorana jim
ifc
bt>:
Wna
Vll asa toliko, da temu društ-Uijj111 Potreba ni kakih društvenih PrisPevkov razen jednoti-f. 8ledasesmentov. Na prvi po-'<t drnž*.86111 °pazil, da ima to Uioj V.°	velik ugled v ta-
Šiijj °kolici, nele med na-
Ajji,
narodom pač pa tudi med
ZDRAVSTVO
(Piše dr. J os. V. Grahek, vrh. zdravnik J. S. K. Jednote)
er|čani.
•tffc
4
'Župan mesta Co-Prj 1 je kil sam navzoč Dotii ai'.^e^u ter imel kratek a enljiv govor. Počutil se je ačega med našimi ro-, °licijski načelnik od me-(jA ^’rtvei- Ka rr« ; bil je ftt-Dj °Č za vratarja, kar se da »t* za najvišjo čast, to-0pf Je vse z dobro voljo ^°seb la*‘ ^anket je bil nekaj da Gga- Omenim naj samo, ket ** dolgo ni noben ban-
2at Ugajal- Sobratje so jo r-[^vali( da se ne strinjala . apostolom Volstea-Ivjulri *° so mi tudi dokazali. s°bj'a.t an^etu je prvi govoril Kžati'	PaJk, eden izmed
Al°j?j;Zat0rjev društva sv. drujty!a *n prvi tajnik istega K io U' ^ lahko umljivem to-
zgodovino tega
MniCea 0c^ začetka pa do 25-N&ow.' ®estavil je tudi krasno
tf0npm u ,Za '25-letnico (ter isto • rtogr;f aS^^ ^er Pe" Solo med Njegova pesem in t'Ca. K°vor sta prihajala iz jfrat M;!! n,*im Je nastopil so-re<lsed ^ovanšek, bivši gl. °nirjGvnilc ter eden izmed pi-f^6(j	.	na društvenem polju.
A | * Je JGg0Vlrn govorom pose-on Zgodovino JSKJ., ka-. Jf'°ve(jai 1>recej dobro pozna ,P	n.am Je marsikaj za-
Podučnega.
^ j e g°Vori med banke-
i*°Ver'sk-Vlra'a ^rasne komade l*o 8°dba. Tudi Slovenjo .,1 0 izobraževalno dru-, -»snju ,e<^" Je zapelo več " ovenskih pesmi. Slo-
b.
L ‘°sni
^V° in SV0Je pevsko dru-
Con
emaugh so lahko
i P'
,e k5'
6tn in "a,sv°jo godbo. S pet-«tn0 8°db0 i
nv - so nas tako pri-^!!arali. da
Nali
N
o r
l
smo se čuti-kakor da bi se na-
h bantkem raJu-
v,,e^u Je bilo navzočih
*‘T oj2ija S;anovnih članov sv. ^ ž6 ia- tekate edn0 „
.P^ave
cnim
v
ab£
pre •—vdri izmed njih Cei v letih, toda so še
Vespi^ranjske koreni-
T Uspeha njih
t 11J e j 0	deia in še vedno
«iov!,.dobroWt JSKJ-
Pride med naše
Cone-
K^‘?Vek
>CT s°sestre v
°Pazj' ° nst°wn, lahko ta-t)ol0je^.njihov° družabno (Dsi|Jee’ ^aniniajo se za
n* 2. strani)
Sifilis (dalje).
Drugi stadij bolezni pride takoj po prvem in se pokaže navadno v otečenju obeh strani inkvinalnega dela telesa. Od tam se bolezen razširi v druge dele telesnih vlaken. Te žleze v inkvinalnem delu telesa so sprva zelo majhne, toda naraščajo z boleznijo. Včasi dosežejo te žleze velikost jajca, so boleče in jih je treba odpreti, da se spusti gnoj iz njih. V tem času bolnik večkrat toži o glavobolu nekako nad očmi; glavobol postane hujši ponoči. Dalje toži bolnik o vročnici in o bolečinah v stegnih, namreč v kosteh. Vročnica je večja ali manjša, kakor je pač bolj ali manj huda bolezen. Po tem se morda prične odpirati koža. Ta pojav se sicer ne pokaže v vseh slučajih, vendar večkrat kot mnogi ljudje mislijo. Ob tem času morda bolnik tudi toži o bolečinah v grlu, o pekočih ustnicah in jeziku. Včasi se pojavi tudi vnetje v grlu in sluznate pege ali pike na jeziku in koži v ustni odprtini. Teh znakov včasih ni opaziti, v drugih slučajih pa so zopet jako vidni. Večkrat so prizadete tudi oči. Luetic initis, je ena glavnih vrst infekcij v tej bolezni, in se more pojavili na enem ali drugem očesu ali na obeh. Oči so boleče, posebno če so izpostavljene luči, in postanejo...ru-oTece; Ce se £o "zanemari, Tanko nastanejo posledice, ki popolnoma uničijo vid bolnika.
Izguba las, brade, obrvi ali dlake pod pazuho je pri takih bolnikih nekaj navadnega. To se zamore zgoditi vsak čas od prvih treh mesecev do tretjega leta.
V drugem tipu t^ velike bolezni so morda napadeni tudi nohti. To se navadno zgodi v prvih dveh letih bolezni, včasi pa tudi pozneje. V suhi obliki te bolezni postanejo nohti debeli, drobeči in koža okoli nohtov postane luskinasta ob robih. Lahko se pojavi tudi vnetje okoli nohta, kar ima za posledico izgubo nohta.
Ako se sifilistična oseba podvrže zdravljenju začetkom drugega štadija, in če se z zdravljenjem nadaljuje dve leti, jo je mogoče ozdraviti in znaki bolezni se ne bodo več pokazali. Je pa tudi tukaj nekaj izjem v splošnem pravilu, in tu in tam se na takih ozdravljenih bolnikih morda še kdaj pokaže kakšen znak te bolezni.
 o--------------
Veliki nemiri na Dunaju.
Na Dunaju so dne 15. julija izbruhnili veliki nemiri, ki so zahtevali mnogo žrtev. Baje je okoli 60 oseb mrtvih in nad 300 ranjenih. Vsa stvar se je baje pričela z mirno demonstracijo delavstva,	ki je
dostojno protestiralo	proti
oprostitvi treh avstrijskih “fašistov”, ki so meseca januarja streljali na delavsko parado in usmrtili dve osbi. Kmalu nato pa je prišlo do pretepov med policijo in državno milico, nakar je slednja pričela	rabiti
strojne puške. Vodstvo demonstrantov so baje prevzeli komunisti in sledili so požigi justične palače in par drugih javnih poslopij in v glavnem mestu avstrijske republike se je pričela prava državljanska vojna. Nemiri in štrajki so se pričeli tudi v drugih krajih in tujci beže iz dežele.
VRTNARSKI NASVETI
V poletni vročini je najvažnejše delo domačega vrtnarja zalivanje. Če je vreme vroče in suho, moramo zalivati cvetlice, zelenjavo, vrtno trato, pa tudi mlade grmiče in drevesca. Zalivati ni priporočljivo sredi dneva v najhujši vročini, ampak najboljše je zvečer in zjutraj. Le v nujnih slučajih, če rastline močno venejo, se jih more zalivati tudi med dnevom.
Vse cvetlice, ki močno cveto, ali imajo veliko, sočno listje, potrebujejo dosti vode. To velja posebno za sladki grah, dalije in klošček (castor bean). Mnogo vode potrebujejo tudi kumare, ker imajo sočno listje in napravljajo sočne sadeže. Isto velja tudi za paradižnike. Kadar je glavna vrv kumar dolga čevelj ali dva, jo na koncu priščipnimo, da napravi več stranskih poganjkov. Izkušnje kažejo, da nastavijo stranski poganjki več sadežev kot glavna vrv. Rastline paradižnikov, ako jih ni preveč, privežimo na male količke, da se ne bodo valjale po tleh. Sadeži bodo slajši in bodo prej dozorevali. Priporočljivo je tudi, da pustimo rastlini samo nekaj močnejših vrhov, stranske slabejše poganjke pa odstranimo. Seveda, kjer imajo velike njive paradižnikov se s tem ne morejo u-kvarjati.
V drugi polovici julija je tudi čas za posejati endivijo., Kot znano nam endivija daje želo priljubljeno in zelo dobrodošlo jesensko in zimsko salato. Seme endivije posejmo na pialo gredico z gnojno in rahko zemljo v kakšnem koščeku vrta in počakajmo, da zraste vsaj tri palce visoka. Nato presadimo rastline na sveže prekopano gredo, toda ne pregosto. Vrste in posamezne rastline naj bodo vsaj za ped oddaljene druga od druge. Pred presajanjem prirežimo korenine in listje endivije vsaj do polovice, ker s prirezanim listjem rastline ne izhlape-vajo toliko vode. Korenine pa se lepše razkošatijo, če smo jih prirezali in tudi ne podvijajo se pri presajanju. Saditi je najboljše zvečer ko je solnce zašlo, in ko je saditev končana, naj se greda dobro zalije. Obilno zalivanje je neobhodno potrebno še nekaj dni po saditvi, posebno ako je vreme vroče in suho. Endivijo lahko sejemo in sadimo večkrat, to je v presledkih par tednov, tako, da imamo prvo za jesensko salato, poznejšo pa spravimo za zimo v klet ali hladno gredo.
 o--------------
REKA SAMA GRADI NASIPE
OBISK
Pretečeni teden so se oglasili v uredništvu Mr. in Mrs. Louis Škulj iz Brooklyna, N. Y. in Mr. in Mrs. Zelene iz Greenwich, Conn. Prišli so z avtomobili preko Canade in Detroita pogledat za en dan našo slovensko-ameriško metropolo.
Reka Colorado, ki v svojem južnem toku dela mejo med Arizono in Californijo, je tretja največja reka v Združenih državah. Ta velika reka je tudi ena najbolj neposlušnih, in posebno v svojem nižjem teku zelo nerada ostaja v svoji strugi. Nizko obrežje tvorijo nasipi drobnega peska, ki ga je voda nanosila in ti nasipi se ob času vsake povodnji drobijo in topijo kot kupi zdrobljenega sladkorja. Temu sledijo poplave, ki samoumevno povzročajo mnogo [škode. Mnogoštevilni poskusi' da bi se naraslo reko moglo obdržati v njeni originalni! strugi, so se izkazali neuspešnim.
Končno pa 'je Mr. Floyd Brown, bivši vrhovni inženir Palo Verde Valley irigacijske-ga distrikta. prj&el na originalno idejo. Iz močnih železniških tračnic je dal napraviti lifeka-ke velike železne trinožnike, ki so dobro vezani. Ti trinožniki se zasadijo ob strani reke, kjer se rušijo peščeni bregovi v primerni razdalji, nakar se zvežejo med seboj z močnimi železnimi vrvmj. Ti čudni trinožniki se vzdigujejo do 20 čevljev visoko, clasi so zasajeni po osem čevljev globoko v tla. Dasi tehta, vsaki teh trinožnikov nad eno tono, jih ponekod še obtežijo v tleh s cementnimi bloki Trinožniki sq postavljeni v eni ali dveh vijugastih vrstah. Za postavljanje rabijo železne dvigalnike ali žerjave, stoječe na primernih ladjah. Ko so trinožniki postavljeni in gosto zvezani med seboj z železnimi vrvmi, se takoj začne med te vrvi nabirati različen plevel, dračje in les, sploh kar narasla voda priplavi seboj. Ob teh naplavinah se začne vsedati pesek in tako si reka sama v kratkem času napravi ali zgradi jez, oziroma obrežje.
Omenjeni železni trinožniki pa se niso samo dobro izkazali pri narasli vodi, kadar je treba reko obdržati v njeni strugi, ampak jih z uspehom rabijo tudi ob času nizke vode, da jo vzdignejo do višine glavnih irigacijskih jarkov, ki služijo za namakanje oddaljenih polj in sadunosnikov. V takih slučajih postavijo trinožnike spodaj in nasproti irigacijskih jezov, in ob železnih vezeh med trinožniki se kmalu nabere toliko dračja in peska, da se višina vode vzdigne toliko, da doseže žrela irigacijskih jarkov. — Kolikor je znano se nikjer drugje na svetu ne rabijo take nenavadne naprave za reguliranje neposlušnih rek.
NENAVADNI KLOBUKI
Steklo za okna bolnišnic.
Velike bolnišnice te dežele imajo zdaj že posebno za sobe jetičnih bolnikov okna, s pose* bne vrste šipami, ki propušča-jo takozvane ultravijolične žarke. Ti žarki so telesu koristni, toda navadno steklo jih ne pusti skozi. Nove vrste steklo se je zadnje čase že toliko pocenilo, da si ga bodo mogle omisliti tudi bolnišnice, ki niso zelo bogate.
Nov pacifični polet.
V petek zjutraj 15. julija sta srečno pristala na havajskem otoku Molokai civilna avijatika Ernie Smith in Emory Bronte, ki sta v letalu City of Oakland zapustila letalsko polje v Oaklandu, California, dobrih 25 ur prej. Namenjena sta bila v Honolulu, toda zmanjkalo jima je gazolina in pristati sta morala na otoku Molokai, ki je eden izmed skupine havajskih otokov. Pri tem sta zadela v neko drevo, letalo je bilo poškodovano, letalcema pa se ni nič zgodilo. To je že drugi posrečen polet z ameriške celine na havajsko otočje. ,
Izdatki za ženske obleke in klobuke se smatrajo v sedanji moderni dobi za najbolj v srce in žep segajoče. Marsikateri desetak ali stotak odpotuje \ kraje, iz katerih ni vrnitve, samo zaradi mode. Temu sledijo neredkokrat dolgovi, prepiri, protesti, bankeroti in ločitve. Seveda je treba tudi za moške vsaj eno zimsko in eno letno obleko, pa vsaj en klobuk in en slamnik na leto. Na modo se ne gleda toliko, zato nam včasi “dry cleaner” prihrani večji del izdatkov za eno ali dve sezoni. Vendar ni nič prijetnega kupovati novo obleko ali klobuke. Že samo kupovanje je, vsaj. za večino moških, neprijetno in sitno opravilo. Ko mora človek pa še denar izdati, je slaba volja popolna.
Pa ni po vsem svetu tako. Rod Didingov v črni Afriki zelo malo izda za obleko. Tam so gorki kraji in se ni treba dosti oblačiti. Vse prebivalstvo nosi ene mode klobuke in enakega izdelka koščene zapestnice. Od klobuka do zapestnic, in od tam zopet do palca na nogi, ni nič. Le pomislite : na glavi klobuk, potem dolgo, dolgo nič, potem koščena zapestnica, potem zopet dolgo nič, vse do palca na nogi, oziroma do nohta na palcu — in tam se neha! In najlepše pri tem je, da so moški in ženske enako oblečem, in klobuki jim sami zrastejo — kot solnčnim rožam!
Pleme Didingov živi v gorovju, ki meji na Soudan, Ke-nyo, Ugando in Abesinijo. Raziskovalci sodijo, da je to pleme odrastek nekdanjih Etijo pejcev. Svetu bi bili ti nenavadno oblečeni ljudje morda še dolgo ostali neznani, da niso začeli z roparskimi napadi na razne abesinske rodove, nad katerimi vlada Anglija. Ti abesinski rodovi so se posebno britko pritoževali iz vzroka, ker Didingi svoje mrtve sovražnike oderejo in napnejo njih kože na bobne, s katerimi se sklicujejo ob posebno slovesnih prilikah. Abesincem pa se preveč za malo zdi, da bi po njihovi smrti Didingi bobnali na njihove kože. Tako je prišlo. da je angleška vlada poslala kazensko ekspedicijo, sesto-ječo večinoma iz treniranih domačinov, v gorovje, da nauči manir objestne Didinge.-
Didingi so lepo zrastli črnci, ki se preživljajo z lovom in z nabiranjem sadežev, ženijo se jako pozno, toda mladim ljudem je dovoljeno skupaj živeti mnogo časa pred ženitvijo. Med zakonskimi in nezakonskimi otroci se ne dela nobene razlike. Dovoljeno je tudi mnogoženstvo, toda v praksi ne prihaja dosti v poštev, ker ni mnogo več ženskih kot moških. Zanimivo je, da se Didingi ne boje kač, in zdi se, da so popolnoma nedostopni za kačji strup. Otroci se igrajo s pisanimi kačicami kot z mačkami ali psički.
Najbolj čudna navada Di-dinkov pa je, da si spletajo svoje klobuke ali pokrivala iz lastnih las. Takoj iz otroških let zvijajo in spletajo lase na glavi v nekakšno pokrivalo, ki je po obliki podobno vojaškim čeladam, le da je črno in pleteno iz rastočih las. Spletanje in popravljanje tega naravnega klobuka je potrebno vse Dalje na 2. strani
IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA
VSAK PO SVOJE
Proti tiraniji suhaških fanatikov vodi zadnje čase hud boj ohijski državni senator George H. Bender, ki je sam prepričan, toda pošten obstiment. Te dni jim je poklical v spomin, da je imel naš prvi predsednik George Washington, o katerem nihče ne dvomi, da je bil dober Američan, v svojem domu Mount Vernon lepo shrambo za ducat steklenic vina in drugo, kjer je bilo prostora za toliko stekleničic žganja. O tem se lahko prepriča vsakdo* še danes, če obišče dom našega prvega predsednika. *
Fanatični suhači seveda ne-čejo slišati takih argumentov, kakor ne marajo nič vedeti o tistih odstavkih biblije, ki pravijo, da je Krist rabil vino pri različnih prilikah, dasi hočejo veljati za dobre kristjane in dobre Američane. Noben pameten človek ne zagovarja pijančevanja, toda vsak vidi, da prohibicija pijančevanja ni zmanjšala, ampak neizmerno povečala. Posledice zavživanja strupene brozge, katero izdelujejo nevešči ali brezvestni ljudje, trpi ves narod in v precejšni meri tudi naše podporna organizacije. Na boljše se bo obrnilo, ko se bodo suhašlci fanatiki zadušili v svoji lastni hinavščini.
*
Na Bregah pri Krškem je v noči od 23. na 24. junija izbruhnil požar, ki je povzročil škode za približno pol milijona dinarjev. Petim gospodarjem je pogorelo 16 poslopij. Rešili so samo živino. Zavaro-' valnina je neznatna.
V Ratečah na Gorenjskem je na večer 22. junija razsajalo strašno neurje s točo in viharjem. Take vremenske nezgode ne pomnijo najstarejši prebivalci. V desetih minutah je bilo uničeno vse delo že itak revnih tamkajšnih kmetovalcev. Med bliskom in gromom se je vsula gosta toča, ki je v ■kratkih minutah pokrila njive in travnike do 20 centimetrov na visoko. Polja, ki so obetala dobro letino so se izpre-menila v zimsko pokrajino. Vihar je divjal s tako silo, da so se šibila slemena. V vasi sami je voda nanesla po državni cesti toče ponekod do pol metra na visoko. Hudourniki so v kratkih trenutkih poplavili vas in voda je vdrla v domove in hleve. Komaj so rešili živino, nekaj drobnice pa je potonilo. Uničeni niso samo vsi poljski pridelki, tudi trava je tako zbita, da živina ne bo imela potrebne prehrane niti čez poletje, kaj še le za jesen in zimo.
V Škofji Loki so v nedeljo
26. junija na slovesen način proslavili 300-letnico deške osnovne šole.
Nedavno se je mudil v Ljubljani pri oblastnem odboru Rdečega križa g. Omerzu radi 40 otrok, ki jih pošlje trboveljski Rdeči križ k morju. Akcija se je posrečila, ker je darovala v to svrho TPD 15,000 Din, občina 5000 Din in država 500 Diq. Z otroci gre tudi več učiteljskih moči.
V Mirnu pri Gorici imajo novo cerkev, ki jo je goriški nadškof posvetil pred nekaj dnevi. Na levi strani cerkve je liktorski znak z napisom “Anno V Era Fascista”.
V Solkanu je otvorjena novo urejena knjižnica čitalnice. Po dolgem trudu je pričela zopet poslovati. Ni dvoma, da sežejo Solkanci pridno po čital-niških knjigah.
Mestna občina in šolsko vodstvo v Idriji sta obveščena, da se s prihodnjim letom zopet otvorijo prvi štirje razredi realke. Oni, ki so dovršili komplementarno šolo, bodo sprejeti v drugi ali tretji razred po potrebni izkušnji. Revnejši učenci bodo dobivali knjige brezplačno.
Na svojem potovanju po Evropi je dospel te dni v Beograd g. Tomaž Gherain, jako ugledni kanadski publicist v Montrealu, prepričan prijatelj našega naroda, ki gre ljubeznivo na roko našim pomoči potrebnim priseljencem v Kanadi. Za njegove usluge našim rojakom je jugoslovanska vlada g. Gheraina odlikovala z redom Sv. Save tretjega razreda.
Ali še veste, da ima J. S. K. J. vpeljano dvajsetletno zavarovanje f Ako veste, nagovorite vaše prijatelje, da pristopijo po noi>etn načrtuI
Vsako delo ali vsak užitek, ki je prepovedan, postane s prepovedjo stokrat-' mikavni-?*!.
Znani ameriški humorist Rogers priporoča, da se sprejme k zvezni ustavi amendment, ki bo prepovedal vsaki osebi vsa-koršno učenje. Ako se ta prepoved izkaže tako uspešno kot prohibicija, bomo, po mnenju Mr. Rogersa, v petih letih najbolj učen in “smart” narod na svetu.
*
Neki Whitman, katerega je baje njegova prva žena goljufala, je bil nad njeno nezvestobo tako razkačen, da je sklenil se maščevati nad ženskimi kjerkoli in kadarkoli mu bo mogoče. Naaei- si je visokodo-neče ime Lord Beaverbrook in je vlekel za nos bogate in časti-željne ženske v šestinštiridesetih državah. Njegove pustolovščine so mu poleg drugih dobrot prinesle tudi več milijonov dolarjev premoženja. Zdaj se mož nahaja v ječi in razne države mu obetajo zapora v skupni “svoti” več sto let. Mož pa bo nedvomno tudi v tem o-ziru ociganil zvezne in državne oblasti.
*
Država Ohio stoji na drugem mestu v industriji kislega zelja; samo New York nas še prekaša. Čudno, da se se bolj kislo ne držimo!
*
Heinz Pickle Co. v Pittsburghu je dobila nedavno iz Ne-warka, N. J. 4,000 sodov pravega starega piva, katerega bo spremenila v jesih. Nekatero doma kuhano pivo bi se lahko v to svrho porabilo tako, ka-koršno je.
♦
Tretji termin je problem, ki ga vsak državljan gleda s svojega stališča in seveda vsak s svojimi občutki. Predsednik Coolidge je baje zelo naklonjen tretjemu terminu. Ce bi pa vprašali kaj sodijo o tretjem terminu stanovalci Sing Singa in drugih podobnih državnih institucij, bi gotovo izvedeli, da so soglasno proti.
(Dalje na 2. strani)
“JSTo&a Doba"
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JHDNOTB
Lastnina Jugoslovanske Katoliike Jednott.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Cene oglasov po dogovora
Naročnina za ciane $0.72 letno; ta nečlane $1.50, m inozemstvo $2.00
OFFICIAL ORGAN
•	of	th*
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 per year
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar ae tiče lista: 6117 St. Clair A ve.
Cleveland, O.
Volume III.
NO. 29.
IZ URADA GLAVNEGA POROTNEGA ODBORA
Na višku svojih sil.
V zmerno toplem pasu severne poloble je narava .zdaj na višku svojih sil. Res je doseglo solnce že v zadnji tretjini junija najvišjo točko na zenitu, toda v polni moči se je začelo kazati poletje šele sedaj. Pomlad in zgodnje poletje je čas neumornega dela v naravi. Sadje ki je cvetelo pred tedni, se zdaj razvija in debeli. Različna žita se klasijo in deloma že dozorevajo. Koruza in vinska trta ste v najbuj-nejši rasti. Zelenjava na polji je v sočnem razmahu, poletne cvetlice v najlepšem cvetju. Ptiči so odgojili prvi zarod in skrbe za drugega. Tisočere žuželke polja, travnikov in gozdov hite, da store, kar je mogoče za ohranitev njih rodu, ker instinktivno čutijo, da bo njih aktivnost končana, ko nastopi jesenski hlad. Vse kar je živega sluša klic narave: zdaj je čas dela in aktivnosti!
Mnogim živim bitjem, kot raznim mušicam, hroščem in različnim drugim mrčesom, je določeno le kratko življenje. Nekatere malih živalic žive le po nekaj dni, tednov ali mesecev. Toda v tem kratkem času opravijo svojo živi jensko nalogo in poskrbe za bodočnost svojega plemena, kolikor je pač potrebno. Povprečna doba človeškega življenja se razteza nekaj nad pol stoletja. Moderna znanost sicer neprestano daljša dolgost povprečnega življenja, toda kljub temu se smatra tri četrtine stoletja že za lepo starost. Ako smo optimisti in smatramo 75 let za povprečno dobo modernega človeka, pronajdemo, da je posamezna oseba med 35 in 40 letom nekako na sredini, in s tem na vrhuncu svojih moči. V tej, malo višji ali malo nižji starosti, se danes nahaja večina članov naših slovenskih podpornih organizacij. In to pomeni, da bi morala ta doba biti čas naše največje aktivnosti. Kar zdaj zamudimo ali zanemarimo, bo teško kdaj popraviti.
To dejstvo bi morali imeti pred očmi in skrbeti, da si zdaj, ko smo prilično v najboljši moči in ko imamo za seboj že mnogo dragih živi jenskih izkušenj, pripravimo nekaj za čas ko bodo pričele slabeti naše moči, ko se bo življenje začelo nagibati proti jeseni. Marsikaj se zdaj lahko preskrbi in pretrpi, kar pozneje ne bo mogoče.
Res je, da nas je večina delavcev, malih obrtnikov ali trgovcev, ki živimo takorekoč od rok v usta, in si ne moremo nakupičiti premoženja. Eno pa lahko storimo, in to je, da se .za slučaj bolezni in nesreče zavarujemo pri dobri podporni organizaciji. Teško je morda včasi plačevati mesečne asesmente, toda ako jih ne moremo plačevati zdaj, ko smo še večinoma v najboljših letih, kako jih bomo plačevali pozneje. Pomisliti moramo tudi, da nobena podporna organizacija in nobena zavarovalna družba ne sprejema v svoje vrste bolnih in oslabelih oseb. Vsaka podporna organizacija hoče člane, ki v letih moči in zdravja nakupičijo potrebno rezervo za čas potrebe in bolezni. Ako nikdar ne bomo potrebovali pomoči podporne organizacije, toliko bolje za nas; za naše izdatke za organizacijo nas bo odškodovala že zavest sigurnosti, da nam ne bo treba biti kdaj v nadlego javni dobrodelnosti. Tudi gospodarsko dobro situirani ljudje bi morali pripadati kakšni podporni organizaciji. Premoženje lahko vzame nesreča, ne more nam pa vzeti članstva v dobri organizaciji, če točno plačujemo svoje prispevke.
O veliki večini članov J. S. K. Jednote smo seveda lahko prepričani, da se jo bodo držali do konca svojih dni, ker boljše, bolj poštene, točne in nepristranske jugoslovanske podporne organizacije ne bodo našli v tej deželi. Toda dolžnost vsakega člana J. S. K. Jednote je, da skrbi za njeno rast in pomlajevanje. Nastale vrzeli se morajo izpolniti z dobrimi in kolikor mogoče mladimi močmi, če nočemo, da začne organizacija hirati. Vsi imamo svoje sovražnike, pa tudi svoje prijatelje. Te zadnje skušajmo privesti v naš krog, ako še niso. Svoje prijatelje najbolj poznamo in vemo, da-li so zdravi in značajni ljudje, ki bi bili v kredit in korist organizaciji. Med prijatelji bo naša beseda največ izdala. Mogoče bodo vstopili v naše vrste vsled prijateljstva, da nam ustrežejo in da pridejo v dobro družbo, toda pozneje ko bolje spoznajo vse vrline naše organizacije jo bodo začeli sami ceniti, in morda nam bodo celo sami ali pa njih sorodniki i.z srca hvaležni, da smo jih pridobili za tako dobro organizacijo kot je J. S. K. Jednota.
-----------o-----------
URADNIKOM NA ELY
Uradnike in uradnice krajevnih društev v Ely, Minn., se vljudno prosi,, da pridejo na posvetovalni sestanek v Glavni urad J. S. K. Jednote v soboto, dne 23. julija ob 2. uri popoldne. ANTON ZBAŠNIK, glavni predsednik JSKJ-
Sestra Mary Potočnik, članica društva št. 162 JSKJ v Enumclaw, Wash., je bila operirana 30. marca 1926 in društvo ji je bolniško in operacijsko podporo odobrilo. Vrhovni zdravnik je potem ko je pregledal nakaznice iste odklonil, na podlagi, da je bila omenjena sestra bolna še prej ko je pristopila v društvo in Jedno-to. Pristopila je meseca januarja 1926. Glavni porotni odbor je pisal na zdravnika, ki je izvršil operacijo, in on se je izrazil, da je morala omenjena sosestra biti bolna že par let, 'ker jo je hrbet bolel večkrat prej, kot se je ona sama izrazila pred njim. Zato je prišel glavni porotni odbor do zaključka, s štirimi proti enemu glasu, da se potrdi izrek vrhovnega zdravnika in se sestri Mary Potočnik ne plača nobene bolniške ali operacijske podpore.
Zadeva sestre Ivane Zupin, članice društva št. 1 JSKJ v Ely, Minn. /Sestra Ivana Zupin je obolela 15. oktobra 1926 za vnetje sklepov v zapestju desne roke. Zdravila se je pri prvem zdravniku do 12. novembra; dotični zdravnik ji je izpolnil nakaznico in zapisal, da je samo delno nezmožna za delo. Potem ko je prvi zdravnik odšel iz mesta, je sestra Zupin šla k drugemu zdravniku, kateri ji je izpolnil nakaznico do 10. decembra 1926. Vrhovni zdravnik je obe nakaznici ovrgel, iz vzroka, ker je bila glasom istih sestra Zupin le deloma nezmožna za delo. Potem ko je sestra pri nesla tretjo nakaznico, glasečo se od 10. decembra 1926 do 4. januarja 1927, na kateri je zdravnik zapisal, da je bila nezmožna za delo ,je vrhovni zdravnik isto odobril. Po večjem preiskovanju je glavni porotni odbor dobil dokaze, da je bila sestra Zupin v resnici bolna in da je imela deklo za časa njene bolezni, zato je soglasno ovrgel izrek vrhovnega zdravnika in potrdil izrek društva, katero ji je bolniško podporo odobrilo.
Glavni porotni odbor JSKJ:
Anton Kochevar, preds., Leonard Slabodnik,
Louis Rudman,
Joseph Plautz,
Frank Kačar.
Nova rudnina.
V Kern countyju, Californi-ja, so našli neko rudnino, ki je podobna steklu, toda steklenice in druga posoda, izdelana iz te rudnine, se ne razbije. Nova rudnina se imenuje “ra sorite” in se nahaja v omenje nem kraju v velikih množinah.
BODITE POZORNI!
Na banko v lily, Mimi., s ka tero ima J. S. K. Jednota svoj Čekovni račun, dospelo jc sadu je Čase več ponarejenih čekov J. S K. Jednote. Čeki so slabo ponarejeni in banka, oziroma Jednota jih ni izplačala, toda oškodovan so bili rojaki, ki so te čeke izmenjali iz prve roke. Taki ponarejeni čeki so bili menjani v, Clevelandu, Barbertonu. O., Kenmore O., in v LeadviUe, Colo., in morda tudi drugod.	1	1
Svari se torej vse društvene sobrate, da sprejmejo čeke samo od društvenih uradnikov, ki so za to pooblaščeni in ki dobivajo čeke naravnost iz glavnega urada. Svari sc ob enem tudi trgovce, ki menjavajo čeke, naj bodo previdni, ter naj ne menjavajo čekov osebam, katerih dobro ne poznajo. Ako kdo izsledi lopova, ki slepari s ponarejenimi čeki, naj ga naznani oblastim. Pred vsem pa: ne bodite preveč zaupljivi napram ljudem, ki jih ne poznate in ne dajajte tujcem vašega trdo prisluže-nega denarja za kos papirja, ki jc morda brez vrednosti. I'el javnost čeka, ki ga izmenjate, naj vam v vsakem slučaju jamči zanesljiva in dobro poznana, oseba!
ANTON ZBAŠNIK, glavni predsednik J. S. K. J.
PETINDVAJSETLETNICA DRUŠTVA ST. 36
(Nadaljevanje iz 1. strani)
podporne organizacije in gojijo kulturo, čuditi sem se moral naši turo jeni mladini, ki tako gladko govori naš materin jezik. Mladina je ponosna, da poleg angleščine govori še svoj materin jezik. Ako bi se vse naselbine tako zanimale in skušale naučiti svoje otroke našega jezika kakor v Cone-maugh in Johnstownu, potem ai še imeli vsaj iskrico upanja, da bo slovenski jezik obstajal med našimi potomci še par generacij.
Prijaznosti in gostoljubnosti tamošnijih sobratov, sosester in rojakov ne bom nikdar pozabil. Na postaji v Johnstown, sprejet sem bil od odbornikov društva ter nekaterih poprej poznanih članov (Rovanšek in Brezovec). Po banketu razkazovali so mi tamkajšno krasno okolico in razne znamenitosti. Vozili smo se v krasnem avtomobilu, katerega lastuje sobrat Jakob Brenčič, stavbenik dotičnem okraju.
Mesto Johnstown je postalo svetovno znano v letu 1889, ob času velike katastrofe, ko se je podrl jez 12 milj vzhodno od mesta, kjer je izgubilo življenje okrog 2,500 ljudi in naredilo škode na milijone do-lai-jev. Pokazali so mi grobove od okrog 800 nepoznanih oseb, katere je mesto dalo pokopati ter jim dalo vsem enake spomenike. Pogled na polje teh grobov naredi na človeka globok utis.
čas mi je hitro potekel in treba je bilo zapustiti Cone-maugh in Johnstown ter tam-kajšne prijazne rojake in rojakinje. Zahtevali so, da ostanem med njimi še par dni, da mi zamorejo razkazati še razne zanimivosti, toda moji uradni posli klicali so me nazaj. Zahvaliti se moram tudi sobratu Pajku, ki je ustregel moji želji ter me odpeljal v najbližji hotel od postaje tako, da mi je bilo mogoče zgodaj zjutraj odpotovati nazaj proti Pittsburghu. Ostale sobrate pa prosim, da mi oproste, ker sem jo odkuril tako hitro in proti njihovi volji. Veselilo me je ko sem opazil, da vživa naša jednota v Conemaugh in Johnstownu večji ugled kakor katerakoli druga organizacija.
Ob priliki mojega poseta v Pennsylvaniji imel sem priliko osebno se spoznati z mnogimi društvenimi odborniki, posebno s tajnik; s kojimi sem v stalnem korespondenčnem stiku. Spoznali smo se osebno, radi tega bo naše poslovanje postalo še tembolj prijetno. Seznanil in sestal sem se tudi z raznimi drugimi člani in odborniki ter drugimi prijaznimi rojaki.
Kako smo se imeli potem še v Pittsburghu, ne bom opisoval, ker tam je bil navzoč “neofi-cijelni časnikarski poročevalec”, koji bo gotovo spolnil svojo dolžnost (ako jo že ni). Omenim naj samo, da smo naj prvo bili od našega gl. predsednika in njegove soproge izborno postreženi, pozneje pa so nas odpeljali ven iz mesta na neko farmo, )ki^ jo vsi naziva,jo za “našo farmo.” Kdo je pravi lastnik te farme mi še do danes ni znano. Glavno je, da je “naša”, in radi tega smatram, da sem tudi jaz njen solastnik.
Joseph Pishler, --------o-------
SLAVNOST RAZVITJA ZASTAVE DRUŠTVA ŠT. 171 J. S. K. J. V REPUBLIC, PA.
Jugoslovanska
Katol. Jednota
Glas z oblakov.
Wrightova letalska korporacija je vpeljala posebne vrste mikrofon, po katerem je možno slišati človeški glas z velikih višin. Pri poskusih nad East Potomac parkom pri Washing-tonu, so igralci golfa slišali glas pilota, ki se je nahajal do 5,000 čevljev visoko nad njimi. To je najnovejši čudež moderne vede.
Dan 4. julija ostane marsikateremu članu-ici)i J. S. K. Jednote in rojaku in rojakinji v Pennsylvaniji v spominu za dolgo vrsto let.
Dan 4. julija je bil eden največjih in najbolj pomenljivih za člane in članice J. S. K. Jednote v Pennsylvaniji. Ta dan ste obhajali dve društvi naše slavne Jednote 25-letnico društvenega obstanka, dve društvi pa ste razvili zastavi, pod katerima bodo člani in članice ponosno agitirali in agitirale za našo slavno J. S. K. Jednoto, v kateri vidijo najboljše zavetišče za slučaj nesreče, bolezni ali smrti.
Zdaj pa k stvari, da opišem slavnost društva “Vsi za enega, eden za vse,” št. 171 JSKJ v Republic, Pa. Dne 4. julija je bila vsa naselbina Republic, oziroma tamkajšni člani in članice in drugi rojaki in Slovani že v zgodnjih jutranjih urah pokonci.
Na mestu, kjer se je pričelo korakanje, so se zbrali člani in članice sedmerih različnih društev, poleg društva, ki je razvilo in blagoslovilo svojo zastavo. Tako je bilo vsega skupaj osem društev, kar je lepo število za tako naselbino. Ampak, da je bila slavnost popolnejša, so se odzvala društva iz bližnjih naselbin, kot Uniontown, Royal in Brownsville, Pa. Korakanje se je pričelo ob 9.45 dopoldne. Pred povorko je korakala godba iz Republic, Pa., katera je igrala izvrstne komade, da smo lažje korakali. Potem dve društveni zastavi in njih člani, nato pa zopet dve zastavi s svojimi člani itd. Na koncu je korakalo društvo “Vsi za enega, eden za vse”, št. 171 JSKJ. Za povorko je bilo lepo število avtomobilov, ki so vozili naš naraščaj, ki je garancija za bodočnost naše J. S. K. Jednote. Od dvorane, kjer društvo “Vsi za enega, eden za vse” zboruje, smo korakali po Republic in v bližnjo naselbino Cardale. Tam nas je že čakal fotograf, da slika vse, ki so se udeležili te slavnosti. Od tam smo korakali v cerkev, kjer je bila zastava blagoslovljena, od tam pa v dvorano, kjer je bila razvita.
Prvi je pozdravil vse navzoče predsednik društva, brat Gramc. Za njim nastopi brat Knez kot boter zastavi, ki pov-darja, da komaj rojeno dete rabi pomoči, in najboljša pomoč za tako dete je pridobitev novih članov. Brat Mike Une-tich, tajnik društva, govori v istem smislu kot boter, povdar-ja hitro rast društva in izrazi upanje, da bo v bodoče še boljše napredovalo. Nato je bila na vrsti moja malenkost, kot zastopnik Jednote. Darovi novi zastavi so znašali $296. S tem je bil dopoldanski program končan. Slavnost se je vršila v naselbini Cardale, kjer imajo za tako priliko dovolj veliko dvorano.
Popoldne in zvečer se je vršila prosta zabava in ples. Zabavali smo se pozno v noč. S tem je bil program končan. Vse se je vršilo v najlepšem redu, za kar gre zasluga društvenim uradnikom, posebno pa bratu Mike Unetichu, agilnemu tajniku društva in dobremu agitatorju za našo slavno Jednoto. S tem končam opis slavnosti v Republic, Pa.
Sedaj pa k di'ugim zadevam. Ko sem dospel v Pittsburgh, sva se sešla z bratom gl. predsednikom, ki me je peljal k dobremu rojaku Balkovcu in mi potem razkazal enega najstarejših Slovenskih domov Ameriki, namreč pittsburški Slovenski dom. Ker je čas hitro potekal, sem se moral kmalu podati na vlak, da sem se odpeljal na moj cilj v Republic,
Ustanovljena 1. 1898	Inkorporirana	1.	1901
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glmrnl odborniki:
Predsednik: ANTON ZBASNIK, 4B05 Butler St., Pittsbugrh, P*. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn.	_	.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., E**1 Duluth, Minnesota.	v
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State B»a* Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, P«.
Nadzorni odbor:
Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, III.
1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb.
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo.
1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addiaon Rd., Cleveland, O.
Hi
ni
Se
li'
Sk
je
H;
je
in
80
Ilc
Pr,
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja1*,' naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na . , sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnis*'pSl spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in ixP1*' membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair ^ Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovan^
za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se M'*. tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se K obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi 1. 8 člafli ^ članicami.
—S
>rj
ih
«n
Pa. Ko sem dospel tja z ulično železnico, so me že čakali bratje društva št. 171 JSKJ, predsednik, tajnik in en član omenjenega društva. Sprejeli so me prav prijazno, za kar se jim prav lepo zahvalim. Zahvalim se sploh vsem članom društva št.* 171 JSKJ za vso prijaznost in naklonjenost, posebno pa še sobratu Mike Unetichu za dobro postrežbo.
V torek na vse zgodaj zjutraj sva se s sobratom Uneti-chem odpeljala v Pittsburgh. In zakaj pa ne? Saj so bili tam voditelji naše Jednote, kot sobrat gl. predsednik A. Zbaš-nik, gl. tajnik J. Pishler, predsednik nadzornega odbora M. Mladič, vrhovni zdravnik dr. J. V. Grahek itd. Ko smo se” zbrali pri bratu gl. predsedniku Zbašniku, nas povabijo člani J. S. K. Jednote na “našo farmo”. Jaz sem bil zelo radoveden, kdaj je JSKJ kupila farmo v bližini Pittsburgha. In po kratki diskuziji so mi dopovedali, da “farma” ni last J. S. K. Jednote, ampak, da v Pittsburghu živeči člani JSKJ in drugi rojaki imajo isto v najema za njih prireditve in zabave. S tem pojasnilom sem bil zadovoljen.
Ko smo dospeli na “našo farmo”, so mi pokazali člani naše Jednote, kako se zabava v prosti naravi. In nikoli ne bom pozabil tistega popoldneva, ko smo bili na “naši farmi”. Vsem skupaj hvala za postrežbo !
Posebej se zahvalim bratu gl. predsedniku A. Zbašniku in bratu Balkovcu za njuno naklonjenost.
Z bratskim pozdravom Frank Kačar,
glavni porotnik.
--------o--------
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Moške hlače, ki se sušijo v vetru so zelo prozajična reč, toda v gotovih slučajih morejo zbuditi več navdušenja kot za^ stava katerekoli stranke ali na roda. Tega ni priznala kakšna stara devica, ampak Mr. G. M Dyyott, sloveči raziskovalec brazilskih džungel. Ko so se on in njegovi spremljevalci dolge dneve vozili po reki Roosevelt, ter jim je zaloga živil in drugih potrebščin že skoro pošla, zagledali so končno nekje na obrežju prvi znak bližnje civilizacije: v vetru se sušeče hlače nekega samotnega naselnika. In ta “zastava” se je izkazala vrednim simbolom navdušenja, kajti gostoljubni naselnik je o bilno založil ekspedicijo z živežem in drugimi potrebščinami. *
Jugoslavija ima mnogo generalov, s katerimi ne ve kaj
početi, zato jih namerava >a število prestaviti v rezei-'0 iev jim dati priliko, da kand^1 fen jo za narodne poslance. ' : k hodnji jugoslovanski >iallS !*č{ skupščini bo morda tolik0; >ol neralov kot v kongresu 11 i ii sosedne republike Mehike. 'On *
Mrs. Helen Grasselli v_ len, velandu toži svojega razporoko, in kot razlog '''M; ja, da možiček premalo ‘'j^a zanjo, ker ji daje samo Satj letno. Saj je res teško i^!Te 1 z borima dvema tisočako^fej); mesec. Jaz že ne vem, izhajal.	Po\
*	Kad
Primerna novica Pasji*!.] na našem St. Clair ju je,
WffM ’ ItrSoWv 'ir
mu bo mehka trava, ^ leži!	A.	J*
 °  ,
NENAVADNI KLOBAS (Nadaljevanje iz 1. straD
življenje, ker lasje ved^'pi, stejo, in se seveda tud* J lit razkuštrajo. Ta klobuk* | v domačinskem narečj111 nuje temedek, je dobro 'j vo proti vročim žarkom J nega solnca. Tudi pred de| brani, toda ni tolikega f na, ker obleka se tem ^ itak ne more zmočiti. risten pa je ta narav*11 buk, ker služi kot moči'a da v boju; najostrejsi , ne prereže in najhujši 11 s kolom po glavi ne molt biti črepinje.
 o------------—■
\
E *
«en
>n
«d 1 8 a Id 1
k
>n .
Kakor čudeZ«
•	Ollt
Ameriški letalec p-,,!
mudeč se v Parizu,
domu vojnih invalid0
svojega stanovskega
francoskega letalskega
na Legendra, ki že deVc
vstal iz svojega stola-
dre je tekom vojne
tako nesrečno padel z j P
višin, da si je polomil 3 „
(*
;ted
'The
^U(
tod*
kosti. Zdravniki so ohranili pri življenju, do ni pričakoval, da k* mož še kdaj na svoji*1 stati in še manj hoditi- , je prišel Byrd in stis11 *-svojemu stanovskemu ^
koI‘ «L Stulls,
Btilj
a }•( N
^e]y k>ou 1* ftill H
Coj "’a N > ne _
K
a]
je invalid vstal in strani ameriškega jardov daleč do Nap°^(i ga groba. Vsi navzoč' jatj( meli in se glasno čudi*1' sam nemalo začuden vil, da mu je to dovo lo za ves trud, ki ga j\|,
N,
svojim poletom preko ka.
Ura prižge in ugfjjjfc, H’;
Neki minnesotski	111
je izgotovil uro bl1 t| (| avtomatično prižge a 1	1
električno svetilko olj
nem casu.
^JUM'uiiiinin,! um, s|. II)lllllnIIIIIIilIllllllilllll(ElllllllilnIIIIIii[lnllllllillll:ll;lllllnlll?lllliIIIII::Iil>nIIIIIIuI3ilnlllllllnllllllllllllllBlflllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllliIIIIIIIIIIIIIIIHlllllllllllliIIIIIIIIIII|lllllllllllilll|ll|lilliliiiiiiiiiiiiiiiH!iiHiMiiiiiiiifiiii[jii^
^ - - -Tv	_____________________________________________________________________ _________________________________________________ 	fc&al
9* MLADINSKI ODDELEK ~ JUVENILE DEPARTMENT W
"^niiiiiiiiiuiiiiniuiiHHUHnsuHHMHiniuiuHiHHnuimunuuHiiiHunmgmiuiui murnu n mmim liiiiiiimmimmm mm, iMmmiMiiimumimmmmmm, iiimiiiiiiiiiiiii iiiiiiiihi mm, iiiiiimiitim, imiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimimtmuimmmiiiiiiiiiimiiiM££
ZDRAVO!
(A. J. T.)
^ovat' na^ naselkini poznam mlado deklico, ki jo hočem ime-jj 3	1 Mary,	dasi se njeno pravo ime glasi drugače. Živa in
L	ana Je	kot solnčni žarek in lica ji rde kot razcvitajoči
Popek vrtnice, imenovane American Beauty. Korajžna in sk<> illa 'le’ pri-iazna in vljudna z vsakim, res pravi tip sloven-Bk0 6	^0(*a	c*° zadnjega časa ni hotela govoriti slovenje i	sl°venska vprašanja ali naročila starišev in drugih
8°varjala prijazno, toda vedno v angleščini.
N	a Sni°	nedavno otvorili v naselbini nov Slovenski dom.
je med raznimi govorniki nastopil tudi profesor |je ob*11 ^ zavzema važno javno pozicijo v našem mestu, in E enem znan kot odličen šolnik. Je tudi izboren govornik g0;°Vori krasno angleščino. V njegovem dobro zamišljenem slov U 16 ^ nedvomno najlepši tisti del, ki ga je naslovil na i'av ° m^adino, katera je bila v velikem številu zbrana «.] ,	^ govorniškim odrom. In povedal je mladini v smislu
»«| "e: d'I	Ot
k« Vsi oc*> ne sramujte se svojih starišev in njih jezika. Mi i prinSm° °^roci> vnuki ali pravnuki naselnikov. Vsak narod je Mih ■S°1_nekaj svojih lastnih dobrih lastnosti preko oceana in
;e lzr°čil svoji novi domovini. O slovenskih naseljencih v Ul ^estu mi je znano, da so pridni, podjetni, varčni in pošte-) a se zanimajo tudi za kulturo, kaže ta Dom in drugi polo °Vl’ ^tere so si zgradili, čujem tudi, da imate mladinsko ^ MoV	se turojeni otroci po par ur na teden poučujejo
venščini, kakor tudi da imate telovadna in razna kultur-P°dporna društva. Otroci, učite se jezika svojih stari
vo
lil
/1
lev,
^ angleščino itak znate in vam ne odide. Potom slo-a . ega jezika se boste seznanili z dobrimi lastnostmi naro-fW ^terega izhajate, /in potom vas bomo mi, starejši Ame-ohoij1’ sP°znali sodržavljane slovenskega pokolenja. čim j _Se borno poznali, tem bolj se bomo medsebojno spoštovalo	*a^e bomo skupno delovali za našo rodno ali adopti-
I ^omovino: Ameriko!”
*■' ^enjc‘Vl'aSen govor profesorja Hattona je vzbudil silno navdušila,. .	vsemi navzočimi, posebno pa med mladino. Tudi
n*iai^r'	Poslušala govornika v družbi svojih tovaršic, in od
Se trudi slovensko govoriti pri vsaki priliki. Alco ji ;2ilati /'rt)anjka izrazov, si seveda pomaga z angleščino. Prizmi h Pa je treba, da dobro napreduje v slovenščini. V jeseni Vp*sati v slovensko mladinsko šolo. V naraščaju Slo-Sokolic pa že zdaj vneto telovadi; in tam se pri va-SJov 8°Vori samo slovensko. Pri .zadnjem javnem nastopu Nk,nSl(ega Sokola se je izkazala izborno .in navdušeno telo-iili I	svojega oddelka.
ary je zdaj pristna slovensko-ameriška deklica, in po-
?rl°Žve	jfl,p;pua	cesti in
10«me; ensko pozdravim, ji zaiskre oči, zali obrazek se ji za-
J, Žt|.,e ^°t žarna vrtnica, in ponosno mi odzdravi s sokolskim: * ‘ftVot
d^lNi<Y . r
di I A CENTURY AND A HALF AGO ALL OF THE WEST-
k, 1 2 Hemisphere was under the rule of 1 EIjH01>e,
when the liberty bells ring out
m
•o J
a ^
[ d?1
'’L
lj#i
ivn‘
čn8
j flOj Si ^
The
‘ean monarchs—how freedom has
COME TO THE TWENTY-ODD REPUBLICS OF SOUTH AND CENTRAL AMERICA By Rene Bache
kgf! (<ly_ entertains the mission that the Declara-Independence precipit-1 m War of *"he Revolution. b^a^er °f ^act> the war
Avi
ei’age American citi-
ien
t>n
of
6(1 the
id
°een
going on for more
%•
W,
oW d 0'r , tOV> r a
;vet
'H ^year when the Declara-tei] Us niade and promul-
NUct(i(j ’ nowever, had been ttul. at
f
8tilitieslntervals
*ye
to
let« .
* 'A
sK°
, rf
,to' i bi
ln a guise curiously ^be American colon-suspending sent petitions and the King. They ^ ^ a mistake to ac-^ely rebels, they, were ^ous f^e^tioners in arms,” ' f»the r
its
■fed
ighting of cer-wrongs.
thC^n°W^e(^8’’‘n^ allegi-C0ll6.ree ^ing, the Continen
-I	went	ahead with
» trn ”ting was con-iti- .T Were °Ps Were moved, can-;tisfll|8ht _ Cast. saltpeter was u t°'„ sons	taking gunpowder,
sPected of disloyalty eriCan cause were im-H Wa r deprived of s, - Vote^ f°r purchase wtals 'lnc^ forage, military 6 ^ith	es^ablsihed, and
island was forbid-
!l u^tii p
Pritip. - ^°ngress met in >e l'eali9	hacl	it come
I*18	further	pe-
n°Peless, that Eng-at e ^rmined to put ■S c°lonj C°f^s the rebelion brei^ ^ America, and \va„ ,w*th the mother
^ CelneVit^ble-
anxious for the
f i«1’: bu" ali
ob
i
j Ut:
break, but, even when the Declaration was actually under consideration by the congress, there were not a few members who regarded it with disapproval. Armed rebellion against tyranny was the thing, separation was quite another.
FIv Bites Alter History.
Trifling things often change the course of history. If it had not been for flies we might perhaps celebrate the “glorious twelfth” of July, or some other date, instead of the Fourth.
The flies were of the biting kind, and they came from a stable somewhere in the near neighborhood of Independence Hall, then known as the State House. They fiercely ribbled the stockinged legs of the members impelled to hurry up the proceedings which related to the formulation and adoption of a declaration of liberty. Knee-breeches, it will be remembered were the fashion in those days.
Also, the weather was warm. But historians who have spoken of the intense heat in the State House on the fourth day of July—the day on which Congress finally adopted the amended copy of Jefferson’s draft of the Declaration—are mistaken.
Jefferson took his thermometer to Philadelphia, and, while the debates were in progress, he hung it on the wall of the legislative hall and noted its readings. Each day on returning to his lodgings, he carried it with him. His readings for the Fourth of July including
those at his lodgings, were: 6 A. M., 68 degrees; 9 A. M., 7214; 1 P. M„ 76; 9 P. M., 73V2.'
Jefferson, by the way, owned one of the only two barometers j in this country at that time. When the British captured Washington in 1814, they inci-1 dentally raided Monticello, the! home of the author of the Dec-1 laration in Virginia, and smashed his barometer. He is said to have been as much distressed over the loss of the instrument as by the news of the burning of the Capitol.
Under the Monroe Doctrine, we are in effect guarantors of i the freedom of all the Latin-American republics, so far as j interference or control by Eu-! j ropean powers is concerned. ] Those countries, however, won I it without any help from us (if Cuba be excepted), and their struggles for liberty were far more prolonged than ours. Ali1.' Latin-American Countries Have An Indipendence Day.
Each one of the twenty-six latin-American republics now has its Independence Day, celebrated with all kinds of rejoicings as the great festival of the year. Brazil celebrates hers September 7th; Mexico, September 16th; Uruguay, May 25th; Chile, September 18th; Colombia, July 20th; Peru, Tuly 28th. Cuba’s falls on February 24 th, and anniversary of the beginning of the final struggle for freedom, which, thanks to intervention by the United States, was successful.
Possession of Cuba was Spain’s last grip on the western hemisphere. Her loss of it represented the termination of a struggle that began over a century ago. It was a steadily losing struggle for Spain, market by cruelties and barbarities which are not surpassed by anything in history. Slaughterings without regard for sex or age were common occurrences. The	Spaniards
adopted the policy of murdering all prisoners in cold blood, and, in reprisal, Bolivar at one time actually found himself compelled to do the same thing. The wars for liberty in South America were among the most savage and ferocious ever known.
Beginning of Rebellion. When	Napoleon	Bonaparte
out such	a decided	kink in the
doctrine of the divine right of kings, a repercussion, so to call t, was felt all over the world. It particularly affected the colonial dependencies of Spain in America, and may be said to have given a first strong impulse to rebellion on the part of their populations.
Such	historical	cataclysms
Inevitably create, or at least bring to the front, extraordinary men. It was so in South and Central America. Foremost among the heroes of that apoch was Simon Bolivar, a counterpart in exalted patriotism and some other respects of our own George Washington. For eighteen years he fought the fight for liberty, sometimes leading armies, at other times a hunted fugitive, but never despairing of eventual victory. His most famous military achievement was the leading of an army across the mountain wall of the Andes, a feat compared with which the crossing of the Alps by Napoleon was of small account.
Only second to Bolivar was Lord Cochrane, an Englishman, who played a most important part in the liberation of Peru. The son of a penniless Scotch peer, he served with great distinction in the British Navy. Thereafter, entering Parliament, he exposed existing
abuses in the navy (chiefly due to favor ism) so mercilessly as to make many powerful enemies. The latter brought false charges against him, backed by perjured testimony ,and, narrowly escaping imprisonment, he left the country in disgust and sought service in South America.
There he covered himself with glory, taking the side of the revolutionists against Spain. Having created and organized a navy for Chile, he sailed from Valparaiso, seized the port of Callao, overthrew the Spanish viceroy in Peru, and proclaimed the independence of the latter : country. That was in 1821, on Ithe twenty-eighth day of July |—the day which Peru celeb-j rates annually as its Independence Day.
Vindication of The Hero.
Cochrane also helped Brazil and Argentina to gain their freedom, and by all of the four countries mentioned he is regarded as the father of their respective navies. When the wars were over, he went back to England, and King William IV. restored him to the British Navy, making him a vice-ad-miral. Later on, Queen Victoria gave him command of all the British naval forces in American water. He died in 1860.
Bolivar, in the end, gave liberty to five South American countries. To a great extent, indeed, he may be said to have bestowed freedom upon the entire continent south of the Ist-mus. No wonder that he is called the Liberator, that “bolivars” are coins in common circulation in several Latin-American republics, and that in that part of the world he is revered as we revere Washington.
There is a stoi’y (possibly Mythical) about a game of bat-tledoor and shuttlecock which Bolivar played with Ferdinand of Spain when both of them were little boys. It was in a courtyard of the royal palace, and by chance the shuttle-cock, batted by Boliver, knocked off the cap of the heir to the throne. Ferdinand’s old nurse, who had a reputation as a soothsayer, thereupon predicted that Bolivar would one day knock the crown from Ferdinand’s head.
As a matter of fact, Bolivar did not knock off King Ferdinand’s crown. It was Napoleon who did that, with ease and expedition, thereby doing much to encourage the spirit of rebellion in the Spanish colonies. But it was Bolivar who gave body to this spirit, who organized rebellion after rebellion against Spanish dominion through a long series of years, and who lived to see South America freed.
Days Of Liberty The World Over.
Every free country in the world has its Independence Day. That which China celebrates is February 12th—the ■ anniversary of the date on which the Manchu dynasty relinquished the throne after a rule of three centuries. China today is nominally a republic. Unhappily, it is so split up by warring factions, with no centralized government, as to be decided worse off than under the imperial system.	(
France.celebrates the fall of the Bastille—a huge fortress which, originally part of the defense of Paris, later became a prison wherein were immured, commonly without trial, numberless persons guilty of no worse crimes than that of writing some.thing offensive to the governing authorities, or of being obnoxious to some power-
NAGRADE
Za dopise, priobčene meseca junija, so prejeli nagrade sle-: deči člani mladinskega oddelka:
Anna Eržen, dr. št. 33 .............$3
Rose Mnhvich, dr. št. 129 ...$2 j
Jeanette Sega, dr. št. 70 ..........$1	J
Marion Skradski. dr. št.............$1
J.učile Živete, dr. št. 66 .........$1	;
Angela Vidmar, dr. št...............$1	|
Henry Pluth, dr. št. 1 .................$1	j
ful individual. A simple “let-tre de cachet” signed by the king was all that was required to consign a man to a cell, or perhaps an underground dungeon, for an indefinite period. Often he was forgotten.
Thus the Bastile became a sort of emblem of tyrannical power. A revolutionary mob attacked it with guns July 14, 1789, and, having forced its surrender, literally tore it to pieces with their hands, leaving not one stone upon another. Its destruction marked the beginning of the abrogation of aristocratic privilege and despotic royal authority. News of the event made all Europe gasp.
The hero of Swiss freedom, as everybody knows, is William Tell. As the story goes, Duke Albert of Austria was trying to put over some very tyrannous business on the forest cantons, much to the anger and dismay of the inhabitants thereof, who saw their liberties threatened. An agent of the Duke set the cap of Austria on top of a tall pole in the market plade at Altdorf, and demanded that every citizen should salute it. Tell refused, was arrested, and was condemned to death.
True Story Or Myth?
The Duke’s agent, or bailiff, told Tell that a pardon would be granted him if he would shoot an apple with his crossbow off of his son’s head. Tell, who had much reputation as a marksman, complied, but thereupon had the imprudence to inform the bailiff, whose name was Gessler, that he would have shot him if the bolt hat hif the boy.
He was again arrested, and put aboard a boat in fetters. But a storm arose, and Tell was liberated to help work the boat. On reaching land, Tell grabbed his crossbow and, leaping ashore, shot Gessler dead.
Some authorities say that the story is a myth. But the Swiss declare it to be true, and in the market place at Altdorf there stands today a statue of Tell and his son, to prove it.
Within the last very few years we have seen many monarchies fall to pieces. The king business is in a bad way. Liberty rules. Barring Canada, which is really as free a country as ours, the western hemisphere is wholly occupied by republics.
NEKAJ NAVODIL MLADIM DOPISNIKOM.
Pišite s tinto in samo na eno stran papirja.
Predolgi dopisi niso zaželje-ni; okoli dvesto besed je najbolj primerno.
Pazite, da bo vaša slovnica pravilna, posebno če pišete v angleščini.
Prepisane pesmi ali članki se ne sprejemajo.
Navedite svojo starost in številko svojega društva.
Vaši spisi naj bodo snažni in pisava razločna; to mnogo šteje.
A FEW DIRECTIONS FOR JUNIOR CONTRIBUTORS
VAŠA PRIJATELJICA
Tukaj, mladi bratci in sestrice, si oglejte vašo prijateljico, ki je napisala za vas v mladinskem oddelku Nove Dobe že toliko ljubkih pesmic in zanimivih črtic. Skoro vse doslej izšle številke Nove Dobe z mladinsko prilogo so imele kaj izpod peresa Christine Tro-ya, ali kot se je včasi tudi podpisala “Cara Fleure”. Ta vrla dopisovalka ni pisala zaradi nagrad, kajti ni bila članica mladinskega oddelka in ni mogla računati nanje. Pisala pa je kljub temu mnogo, in napisala marsikaj lepega, samo zato, ker jo je veselilo. Kot v priznanje njenega dobrega dela za mladinski oddelek Nove Dobe, prinašamo danes njeno sliko. Naše mlade bratce in sestrice v 'mladinskem 'oddelku bo gotovo veselilo tudi po sliki poznati njihovo dobro prijateljico. katero poznajo po njenih spisih že dolgo.
Write with black or blue ink only on one side of the paper.
Contributions that are too long aren’t preferable; a composition of about two hundred words is most satisfactory.
Be careful of your grammar, especially when you write in English.
Copied poems or compositions will not be accepted.
State your age and your Lodge number.
Above all, be neat in your writing. Neatness counts a great deal.
i-^ a SL-;:
MOJA TROBOJNICA
Tudi jaz sem narodnjak in trobojnico imam, danes tukaj, -jutri tam me bodri trobojni znak.
Sladek vonj je v bojah treh, valoveč čez dol in breg, poln razkošja je pozdrav njen — zelen in bel in plav.
Piavo nad menoj nebo, vzdušje svetlo nad zemljo, nad zeleno ljubljeno, od srca zasnubljeno . . .
(Griša).
JULY
Four little letters, they spell a big word,
For this is the month of which everyone’s heard;
July, when our freedom was known to the world And the flag of our liberty first was unfurled.
Four little letters, they spell much indeed.
For this is the month when Great Britain took heed Of her far away colonies over the sea.
Who were clamoring then to proclaim themselves free.
July is the month when our nation found life,
Though its birth was attained with much bloodshed and strife
Let us in the future from all warfare cease
That our country may prosper and progress in Peace.
THE VIOLIN’S SONG
It is not the song of the summer breeze,
Nor the sigh of the star lit sky,
That I hear at night, when all is still,
And the moon glides softly by.
It is not the weeping of a dying rose,
Nor the moan of the summer breeze,
That comes from the purple, twilit sky,
Like a leaf from wind swept trees.
'Tis the song of a violin I hear tonight.
But who wields the fiddler’s bow?
Softly it comes, through the shadows and dew,
But its message I do not know.
ČISTINE TROYA, Richmond, Cal.
Miss Christine Troyq, Richmond, Calif.
Sosestra Christina Troya je
z izpolnjenim šestnajstim letom postala članica društva št, 14 JSKJ v mestu Crockett, Cal. Njen dom je v Richmondu, idiličnem mestecu ob San Francisco zalivu. Naša mlada sosestra, ki utegne še kdaj postati odlična ameriška pisateljica, piše svoje pesmi in črtice pod vplivom lepe Californi-je. Iz njenih spisov se včasi zrcali melanholija šuštečega morskega zaliva, sanjavost višnjevih gričev, katere je poljubilo večerno solnce, predno je šlo spat v zeleni Pacifik, drugič pa zopet šegavost califor-nijskih solnčnih žarkov in risk večne californijske pomladi.
Tako, mladi bratci in sestrice, zdaj ste se malo pobližje seznanili z vašo mlado prijateljico, ki je toliko lepega napisala za vas, zato boste v bodoče gotovo še z večjim zanimanjem čitali njene spise. Urednik upa z vami vred, da se bo naša Christina Troya ali Cara Fleure še v nadalje pridno oglašala v Novi Dobi.
--------o-------
CVETE SINJI KLAS Cvetke sinji klas, blešči se njiva,
v zlati sapi klasje se preliva — in plavica gleda iz rži . kakor lepe deklice oči.
Naj se duša potopi v to morje, z žarki svojimi vsi plan razorje,
j bajko naših polj popije naj, iz njimi zaživi naj vekomaj!
(Cvetko Golar).
A
raiTiMii
r 	•
Contributions from our Junior Members Mladinski dopisi
Chicago, 111.
Žal mi je, da se nisem držala obljube, ki sem jo napravila v januarja t. 1., namreč, da hočem vsaki mesec pisati v naš priljubljeni list Nova Doba. Vzrok, da sem za enkrat izostala, je bila zaposljenost. Zdaj pa, ko imamo počitnice, hočem to nadomestiti.
Prvo, kar želim je, da bi imeli vsi otroci, posebno pa člani mladinskega oddelka vesele počitnice in dosti zabave, med tem pa, da ne bi pozabili pisati v Novo Dobo in agitirati za našo J. S. K. Jednoto.
Po vseh delih naše Unije se vidi dosti zanimivosti. Ker imamo tako prikladni list Nova Doba, imamo priložnost, da damo tudi drugim vedeti, kar smo videli in slišali ob času počitnic.
Želela bi, da več naših mladih bratcev in sestric obišče naše mesto, Chicago. Tukaj se vidi mnogo zanimivosti v Field Museum, v Art Institute itd. Ravno tako imamo zabavna gledališča v mestu, izven mesta pa krasne parke, kjer se ljudje ohladijo od neznosne vročine, ki nas tare že dva tedna neprestano. Najbolj zanimiv od vseh je pa menda Lincoln Park, .ki se razprostira ravno ob jezeru Michigan, po katerem plovejo lepe barke (steam boats) in prevažajo ljudi iz Jackson Parka v Lincoln Park, ali pa še dalje do Michigana, in še dalje. Nekaj posebno lepega je tudi zverinjak, ki se nahaja istotam v Lincoln Parku. Tu se vidijo najrazličnejše živali od velikana slona do najmanjše ribice, kakor tudi razne ptice in cvetlice in še mnogo drugih zanimivosti.
Za zabave smo v Chicagu dobro preskrbljeni. Ne moremo se pa pohvaliti z delom. Mnogo je otrok nad 14 let starih, ki bi radi šli delat' za časa počitnic, da bi si kaj malega prislužili. Ali komaj eden ali dva izmed sto sta toliko srečna, da delo dobita.
H koncu dopisa pozdravim vse bratce in sestrice mladinskega oddelka in tudi gospoda urednika in ga prosim, naj se ne jezi, ker je pisava bolj po-mankljiva.
Agnes Jurečič (14 let),
članica dr. Zvon, št. 70 JSKJ.
do narejeno, so začeli zdaj gnezdo delati v moji hišici. Tako je šlo nekaj dni in ko grem neko jutro k sosedu, mi pravi sosedova mama:
“Zakaj si pa naše ptičke ukradel?”
Jaz sem odgovoril, da jih nisem ukradel, ampak da so sami začeli pri meni gnezdo delati. Ptički so majhni in sivi in se jim pravi Jenny Wren. Ti ptički me zbudijo vsako jutro ob petih. Sosedova fanta jih pa hodita k nam poslušat, ker tako lepo pojejo.
Vincent Skalar (14 let), društvo Slovenec, št. 114 JSKJ.
STARE MAME GOD “Moji mali, ljubi miški,” jima reče stara mama, pa ju boža in objema, kakor zna le ona sama.
Peter in Janez sta bistri glavici in čeprav sta še mlada, v glavicah jima ostane, da ima mama miške rada.
Ko se bližal god je mamin, to je svete dan Pavline, skleneta, da bosta dala v dar ji same mlade miške.
En teden sta jih lovila s pomočjo sosedovih dečkov. Mačke so bile ob službo in lačne javkale z zapečkov.
Pride dan, oj dan godovni, mami voščijo milijoni, tudi Peter z Janezom pride, lepo škatljo ji pokloni.
Ginjena odpre darove, pa se zgrudi prebledela: miške nanjo, dečka v grozi — mačka pa je oživela . . .
Angela Zbašhnik,
Ely, Minn.
Ne bodite preveč radovedni.
Vsako poletje gremo jaz in dva moja prijatelja drva napravljat doli k rovu. Nekateri so precej radovedni in jaz sem tudi. Nekoč smo prišli po drva in jaz pravim, da bi šli gledat v “šaft,” kako stroji delajo. Prijatelj Louis pravi: “Pa pojdimo!” In smo šli vsi trije. Pridemo v strojni prostor in vprašamo moža tam, če smemo gledati, kako stroji delajo. Mož je rekel, da smemo, samo naj pazimo, da nas policaj ne zagleda. Nismo bili tam še deset minut, ko Johnny, najmlajši, zagleda policaja in steče. Louis in jaz še gledava stroje, nakar tudi Louis ugleda policaja in me vleče za roko, da bi zbežala. Jaz sem kar naprej gledal stroje, končno sem pa le zagledal policaja, ki je bil velik in debel, in je bil že pripravljen za udariti. Pa midva z Louisom sva bila prehitra za njega. Tako sva skakala po stopnicah, da bi bila skoro v “pit” padla.
Potem smo napravljali drva naprej in najmlajši je dejal, da ne gre več gledat strojev tudi za deset dolarjev. Bili smo vsi precej preplašeni in doma smo pripovedovali, da nas je policaj že skoro zaprl. Stvar pa nas je naučila, da ni dobro postavati po takih prostorih.
Še nekaj. Pri sosedu so ptički začeli gnezdo delat. Jaz pa imam veselje s ptički in sem jim napravil hišico. Najprej je bila luknja premajhna in sem moral večjo napraviti. Ptički, ki so imeli pri sosedu že gnez-
Export, Pa.
Dear Editor and Readers:
I have been getting the New Era for quite a while and enjoyed reading it very much.
In the June issue of the Juvenile Department of the New Era, I read the story of ‘Burglars’ which Marion Skrab-ski wrote. It seemed to be a rather frightful dream, but I enjoyed reading it.
Several years ago, mother, my brother and I came from Europe. My father was here all during the World War, and after it ended sent us fare to come to him.
During the war we were almost starving. We had very little to eat and wear. It was impossible for father to send us money or anything else, because it would never reach us. We heard nothing from him all during the four years of the war.
After the war was over, Italy got possession of the land where we lived. The Italian soldiers came and then it was worse then ever. The Italians turned to be robbers and worse. They would break into houses any time of the night, kill people and carry away what little they possessed.
All that I am writing is true. I’ll tell you what happened to us one night about midnight.
We had a house of our own and some land around, enough to plant the food necessary.
Although we kept no farm animals, we did all the work ourselves by hand. We dug the potatoes of the ground with a hoe and carried it to the house in baskets.
Under our athic window was a small shed, which, by placing a ladder, you could climb to the roof of the shed and thence reach the attic window, get into the attic, come down the steps and you’ll find yourself I in the hall.
So it happened that five Ita lian men broke into our house one night. When they reached the hall, they opened our bedroom door (in which mother,
brother and I slept), just a little. Mother was not asleep and saw the door open and thought it was the lady that roomed with us, called to her. There was no answer, the door opened wider and in stepped four men faces masked. They had their revolvers and bayonettes ready to kill any minute. The men asked for money, and my mother told them she hadn’t any. They then began searching.
Brother and I then awakened and we saw three men searching the dressers, table, our shoes and all, and the fourth trying to choke my mother. We screamed, but in vain. They said they’d kill us if we wouldn’t be quiet.
They then searched the bed, but found nothing. Later they went into the next room, where our roomer slept. They took 200 lira from her.
Mother ran into the kitchen and started to holler. She looked out to the front door and saw a tall fellow guarding. The four from the inside then went out to see if anyone was coming, we quickly locked the door and hollered louder.
Soon some policemen came, and we showed them the house all upside down. We then went to our neighbors, but they were sleeping and we went back home. Soon more policemen came and looked around, but no trace of the burglars could be found.
We never learned who the robbers were. But I shudder when my thoughts turn back to that night.
We could not eat for several days from fright.
We were very glad to come to my father after all the agony.
May the Lord save all from such an experience as we had that night long ago.
I will have to close my writing now, as this letter is getting too long and I think will go into the waste paper basket.
I close with best regards to all the readers of the Nova Doba (New Era).
Mary Gombach (age 14), member of Lodge No. 138 J. S. K. Jednota.
high divers, snake charmers, Siamese twins, French dolls, clowns, animals, Toni Thumb and his wife, dancers, fattest man and woman on earth, famous glass eater, sword swallower and his bearded wife, strongest man, cannibal, and the famous Mayo Brothers who performed a wonderful operation. In the third ring were the midgets who were singing songs, a famous talk was given by a boy, whose subject was “ Ken-nywood Park,” an automobile, which was made of four umbrellas and a chain.
The fourth ring consisted of King George and Queen Mary and some of their guests. The horse show was also in this ring. The fifth ring was made up of dancers and singers. Our school orchestra which consists of our school boys, played here, and a dialoque was given on “While Waiting for a Train.” The teachers had charge of these rings.
We also had a popular contest which ended on the night of the circus. The winners were Betty Haxe and Milton Waldman. Each received a §5 gold piece as a reward.
Stefanja Dolinar (age 13),
Braddock, Pa.
A PICNIC PARTY One day a few girls and I decided to go for a picnic. So we got our lunch ready. We put it all together. And we took turns carrying it. We picked a few berries on our way. . And after a girl stepped in the mud, she could not get out of the mud. She pulled and pulled her foot out and her shoes stayed in the mud. We laughed and. laughed, ha, ha, ha. Then a man came along and asked what was the matter. We told him all about it. So he pulled so hard that he sweted all over. The shoes were more wet than before, because the water came down from the face. He was so hot that he drank so much water. We thought that he would drink all the water in Little Falls. We thaught nobody else would have any more water. He got a stomach ache. And he nearly busted. Then we had our picnic. We had a good time afterward. It was getting late, so we went home. I {old my mother all about it. She said it was too bad that the girl got her foot stuck.
This is my first story to the Nova Doba. I belong to the St. Joseph Society, Lodge No. 53 Jane Logar, (Age 11), Little Falls, N. Y.
gold piece as a reward.
, Stefanja Dolinar (age 13), s	Braddock,	Pa.
t	-----
5 t A DAY TO MYSELF :	Mother, big sister and broth-
i er had all gone for a visit. The : others were playing in the 1 yard.
I decided I would make some i candy. I had no idea, what-' ever how to make it, but never-: theless I had seen my sisters making, so proceeded as they 1 did.
First, lard, then sugar and ; lastly butter. I stirred and i stirred, but it never seemed to melt. At last it did. I set it i out to harden. It would not 1 harden. I waited and waited and still it did not harden. I
- was eager to eat the candy be-
- fore others came, so, not wait-1 ing for it to harden, having
• waited an hour already, I was
> going to eat it. One spoonful,
- out it went. What was the matter? Think it to be certain side that had such a flav-
• or, I took a spoonful from another side. It was the same thing, bitter and queer.
My sister’s never tasted that [ way. Calling the others, I
> asked them to try my candy, i Each took a great big spoonful i of the candy, then come the : spitting and gargling of their
• mouths. “Soda, soda,” they I cried. “You put soda in your ; candy.”
I “So that was it,” I thought. ' Before I ever try making candy ; again, I shall have to learn the , difference between flour, sugar, ; salt, soda and baking powder.
- They all are the same to me.
Amelia Peternel (Age 9),
;	Lodge	No.	2,	Ely,	Minn.
> ’
black bear. Then I started to run as fast as I could. I knew not in which direction I was going. On and on I ran. At last after being entirely exhausted I sank down to the ground before the others of our party. All I could say was “bear, bear.” They asked me where I had seen it, but I was too afraid to go to the place again.
Finally after the coaxing of the party, I finally consented to go. Oh, how I was afraid! I reached the place. Again, the awful bear, I saw glaring at me. My eyes must have have deceived me. The rest of the party saw nothing save an old black stump.
As we winded our way homeward, I still had the terrible feeling that I had seen a bear. Elizabeth Peternel (Age 12),
Ely, Minn.
BALDY AND KING It was a nice day when cool breeze was blowing, that my mother asked my sister and I if we would like to watch the lamb, and we said yes. My sister asked me if I had the ball for we wanted to play, while we were taking care of the lamb in the pasture, and I showed her the ball, for I already had it. We had just began to play, when my sister screamed:
“Look out, there’s Baldy and King!”
Baldy and King are two horses I don’t like. Bill, who was the owner of the two horses, heard my sister scream and came to see what was wrong. When he saw that it was only the horses, he asked us:
“What are you afraid of?”
I replied:	“Your	Baldy	and
King think themselves smart just because they know that they can scare us.”
Then Bill replied :	“Oh,	they
won’t do you anything.”
Even if they weren’t going to do anything, cold shivers ran down my back just the same.
“Bill,” said I, “you’d better shoot those horses beforenoon.” About noon my sister and I were playing a game of “Jacks” on our sidewalk when, to our surprise Bill came, walking by. I asked him, whether he shot his horses or not.
He said that he did, but I knew very well that he would not kill them, on account of me. One thing he did do after that was to keep his horses in the barn where they couldn’t scare anyone.
Jennie Papesh (Age 10),
bird. But, when the cat saw him coming, she ran, too. They rambled on until Rover caught the cat and set the bird free.
“I shal pay you back,” said Rover.
Now the cat had three little kittens. One day when the mother was not home, Rover took a kitten and brought it far into the woods. When the mother came home she found that one was missing. She searched and searched, but she could not find it.
“Aha, I was the one I took your kitten. How do you think mother bird felt about her little ones when you caught them, now you feel the same way, don’t you?”
The cat was given some milk by her master. She told Rover that if he would bring her kitten back she would give him the milk.
Rover was hungry and agreed. He drank the milk and gave the kitten back. The cat would not vatch birds any more, for fear she would again lose her dear little kitten.
Frances Shepel (Age 10), Lodge No. 2, Ely, Minn.
SCHOOL CIRCUS A SUCCESS The Henning Circus, which was a success, consisted of five rings, each performed in a different room. The entertainers were the children. The first ring consisted of the acrobatic stunts and the clowns. The second ring consisted of two
AN ENCOUNTER WITH A BEAR
As morning dawned, we set on our way to a particular berry patch.
It was far into the woods that we had to go. There was no road such as you find probably on your way. We slowly trudged our way on the narrow path. Here and there it seemed we were off the track, because the thick under brush and growth of bushes on this path. Here and there were little holes. They may have been little, but dangerous. In these holes sometimes lay snakes, lying in wait for the unlucky one that put his foot into that hole.
Finally we reached our destination and berries. Well, I should say there were a great many. Blue, blue on all sides Nothing but blue. We had drifted each into his own patch and I, searching for better berries, wondered farther and farther. Suddenly I stopped. A noise, a growl, and a crack. What did I see? A bear, a
MY PET DOG One hot summer day, while we were lunching in the woods, our dog caught sight of two cars. He ran after the first car. He turned around and was going to run after the second car, but as he turned around, he bumped his head on the first wheel. My pet dog was thrown on to the other side. I thought that he was killed. I was very frightened for my pet dog, but to my surprise, my pet dog, named Billy, jumped to my side, as if to tell me he wasn’t hurt at all.
My sister found a dead brown hawk. She picked it up and gave it to my pet dog. Billy loved to play with it, because he usually loves to play with dead animals. We let him play with the brown hawk for awhile, then we all went into the car, and rode home. We were all glad that my pet dog iwas safe.
Josephine Shepel (Age 8), Lodge No. 120, Ely, Minn.
ORPHAN EDDIE
Years ago there lived a boy, named Eddie. He was kidnapped in Europe and brought to St. Joseph’s orphanage. The nuns in the orphanage taught Eddie how to sing and he became a singer.
One day a man called for a boy and took Eddie with him. Eddie didn’t like to leave his friend Tod, but he went anyway. When Eddie arrived, he saw many of his former friends there, living with this Mr. Kus-bor.
Mr. Kusbor forced the boys to steal, but Eddie would not attempt it. His stepfather gave him a sound thrashing that he was not able to walk for a week.
When he was able to walk, one day he entered a box car
and there fell asleep. When he awoke, he found himself in a strange city, Pittsburgh. He was later adopted by an engineer.
Later, while living happily with his new mother and father, he found out that his real mother was living across the ocean. His mother in Europe was always worrying about her kidnapped son.
Eddie was soon getting ready for a trip to Europe with his stepfather. As he was on his way to Europe his mother was on her way to America to search for her long lost son. These two steamers met on their way one bound for Europe and one for America.
Eddie’s mother went to America and searched for her son, printed advertisements, all of no avail. One day she met a neighbor of Eddie’s. Seeing the sorry and sad face, the man asked her what was wrong. She related the story and he told her that her son was in Europe. .She returned to Europe and met her son, rejoicing and they lived happily.
John Platner, Lodge No, 44, J. S. K. J.
if
ti* i
ior members ought to go want to have a good There will be all kinds games and racing and Prl! will be given to boys and ?|!
This is all for today, joy reading the letters the* ior members send to the Doba.	I will write more
other time.
Lucille Zivej* Lodge No. 66 J. S. *■
sv
THE WISE JUDGE The other day a rich ® chant was so unfortunate 8* lose a large sum of money’ advertised his loss and 0$ a reward of $100 for the turn of his money.
After a few days, an man called on him and sal' “This is probably your ney. I have found it.”
The merchant who apP1* ob> ated honesty in other Pe8i but who might of PraC>
nted
us
Pa
za
lei
sir
in
da
-la
bil
od,
'ea
Ico.
Ve
Vid
>»j.
Mi
1
ie
eg
more of it- himself, coun money and by doing so tho1 ^ of a plan to avoid giving
m
N
Sir;
la,
od
T
finder the promised rewa “My friend,” he said old man, “there was this package, but I find ^ is now only $700 in it. J *«.-you helped yourselves to reward before handing 1,1 money. You did right 8 thank you.”	.
The man said he ^ jra i opened the package, but h^ ^ it to him in the same con ^ as it was when he found Both men finally apP^j tih before the judge to tell ^ ^ stories. The one said was $800 in the packa#® other said, he had not the package and thereft^ not know the amount of it contained.
The judge said: “If y°.U a package, containing . this man found one, coflt^
K
lev
liti
(<lelk
let,
V
A PUNISHMENT Just as I noticed on our lawn a strange cat creeping slowly toward Robin, Rover noticed her, too. The cat went up quit-ly and caught Robin. Rover saw her and ran to free the
only $700, it is plain tfc*: ^ money is not that lost. Therefore I comflia to give back this money finder, until someone who has lost the $70< prove that it is his Prl You, my dear merchant wait until someone con^ has found $800.”
Anna Zivetz
t
r Jf,Ji i
Lodge No. 66, J. S. K. J- ka 111.
OUR RIDE TO CR*3 BEACH One day some friend^ father and mother wei'e .
Hr
to take us out riding- j, ing to go, we started, no^ ing where to go, they on the loop to the On the right side passi*1^ Hall on the left side ^!i‘ ol0)1 ton Park hotel, Antle*? *, Lake View Park, by ^’pj^
Many people bathe in
m
Me
for it is hot nearly eveJ'L
Riding on, we saw farI^ ties, wheat, trees in the smelled clovers and dais ( saw loaded cherry ti'ees 9k, made our mouths wate1' , o]j ;
The roads were	elajc
like going under a l°'v : & t}e; then coming up agai0, is a railroad crossing g(i' many deaths occurred-
8Uic
’Hši]
tie
(;li
*j
j
Joliet, 111
First of all I must thank you for the dollar I received for the story I send in last months issue.
I was eight years old the 15th of June, and mom invited some of my playmates to spend the day with me. Nine little girls came. They also brought goodies and some presents. We had a lovely time. And when the party was over, they all left happy.
Then the following Sunday my Dad’s friends surprised him. He was fifty years old. He is president of our Society, which is St. Peter and Paul’s, No. 66. On July 24th our Society is giving a picnic in Homewood, 111., where we Jun-
|9
the number, of deaths curred at the cross^, each side of the road ^ ^ ^
were eleven crosses
like a curtain whei-e straps hang and hit
10'
chines passing by to , < iw them of the danger0116 ing
While riding very tance, we stopped Beach. We got off ^ chine and walked aJ?J Beach. The Merry-^
A
PS
,Jlai
o.i
%
rM
Sea Planes and the ^ .a th“
were some of the saw. Being late in th®^ we didn’t stay very _ ning to go some othelj spend a longer and haP „
jbl’j,
:°s
rPi in,
f«ty(
h
k
eta
We started for
M,
fit
soon found our 1 hanking our friend ^ ride, we went soon t° ;1^. Martha Kumse (A i
Lodge N. 6»
J.
Ely, Minn.
Jlsv ^an°m ln članicam društva
Ji z,,- Jezusa> št. 2 JSKJ na-
•p i Usnll'iftTI ^em P°tom nekoliko o u ag*tacije, oziroma kam-
f
0
he
NOVA DOBA, JULY 20TH, 1927.
DOPISI.
za nove člane, in sicer redn?retečenega pol leta. Na Bmoni S6^ meseca februarja in ] °)	zadevi razmotrivali
' °	smo, da društvo po-
g] Primerne nagrade trem bili °m’ ki bodo to leto prido-^“Jivee kandidatov za oba
reS so
našega društva. In
ppl
peo
jct»
ed
rjOHl
i i
to
30«
tb
koi " na^ s°brati začeli ta-Ve (	in agitirati za no-
vici! -ane’ ^a so bili uspešni, se t|jja y/‘ ^ega> da smo do 30. ju-m-iri ,° ^ v Pryi polovici leta °	novih članov v
Di° lka' jg Jagi s°brati in sosestre na-
!eg‘ avne J. S. K. Jednote, iz f$KjS* V*d*’ da Polje za našo ’Ved Ke °bdelano, da je še tirat e m°eoče dobiti ove kan-la ip ,Ul ^ane, samo malo tru-(, j ,leba- Ker je naša J. S.
piknik društva Slovenski Ore v King Tut Grove. Vsi prijatelji privedite seboj tudi svoje znance, ker zabave bo dovolj za vse. Na veselični prostor in nazaj bodo vozili “trucki” brezplačno. Na svidenje torej v Glenshaw, Pa. v nedeljo 24. julija! Bratski pozdrav vsemu članstvu JSKJ!
Michael Zugell, član dr. sv. Štefana, št. 26.
JSKJ.
ednota popolnoma nepri-a Podporna organizaci-
in nič druzega kot
V tl-anska lratsk,
'abko agitirati zanjo.
0r£anizacije je točno rav.
ra ^ e^’ bratje in sestre društ-“jAiic)«’ v JSKJ, agitirajte tako '	C}.S°	V	dru8"l polovici leta,
eta *Jv° društvo štelo konci (ih j klanov v obeh oddelil 110 tak't0 '’e dosegljivo, če bo-Naj * ag^ni kot smo bili do-
1C ^	|
Sev . m° zadnjih šest mese-»ov( .1 °bili toliko novih čla-Jiti ,ldruštvo sklenilo rire-iel^u U'Seni,u mladinskemu od-tet, i^^ko zabavo ali ban-
^jl lelj0 .jjlcer se priredi to v ne-V ■	•	Julija	ob dveh popol-
(j0 Ug°slovanskem narod-ere 11111 • Torej očetje in ma-<n. PoMjite oje male na i Jbni ,
sami pripeljite. Na
Ifli Z** dan v J. S. N. Dom, ® % :a Jih
'	<	JL	ir - M  	-	-	-
i b°d° naši govorniki
*ot ir|‘ mladini, kakšnih do-P^i J g Rodnosti je deležna
|° ftašiVi ^ednoti, kajti mno-I®. prj* mladih članov še ne rii je , Hkšni dobri organiza-
4 OftioaVarOVana- ^se kar bo i*0. b0 l!,*eno veselico potreb-y|(lbor. {'j1,eskrbel pripravljalni
-i Pol ad*na naj ne pozabi ^»^evilno 31. julija v Jnc„at?sl<i narodni dom.
t*
tii
‘Ka Vročina, toplomer
'•'.Fe
0*
til«
' °8®Ph Kolenc,
lJnik dr. št. 2 JSKJ.
t]h	Pittsburgh, Pa.
Daftl, •
!skrbi	1111 sobrat urednik
°)iah	Palcev prostora v
Ko „irasila J- s- K- Jedno-frk ve,^ ^ vrstice, nas ob-
dvskih razmer je
,Wbtopinj, torej so se ašiij s 1 Preroki, ki so nas [’ tlekni-},°^jern brez gorko
,GWe " hi k del-
i N na, ^.drugod, namreč vse t)(6 ^Jo |e a 0 stran. Nekateri Md ] precej dobro, večina en, Po dva ali tri dni na ^8e bo AUZ^m° se z upanjem, N^'o M boljše
U;
herh„ ^venem polju napre
^nstvPfe?3 povoljno, tako
tvu.
'Dri
kot
pru,
^ ^	Pfirede	tu	in
v finančnem
m
icim0 j.0. Zabavo, da si pri-
rl Q ■>	u«- oi pii-
Polet v0^° razvedrila, •i v , ! Posebno radi kje ijh6;. kaj .eni miravi. No, ali v ^Je n, 2 j v tem oziru V ^lover,9! .pr°Sramu? Dru-.P’kni^8 1 ^l'el priredi ve-ltl si
tift?8*
■enau ‘C(ir v King Tut Grove,
iz
ob-
p. ■ Cenjeno vlii,j sbur&ha in oko-" i%	Vabi.
lij' ^ r" tevilu
, ti' Hh*
v nedeljo 24. juli-Pa
da se v Svil,7 , udeleži tega . aia bo najboljša
Pod	"° najboljša
'P,i bL.^cha -• dstvom Franka
4 ;iiik r*^nan! Program’ tore-i
c? n star; ' P^ldlte torej k- ’ ^^ki in žen-ar ^eze in gre na
Veli]!** tudi drugače se
Priprave za bo-
Barberton, Ohio
Društvo sv. Martina, št. 44 JSKJ je na svoji zadnji seji sklenilo prirediti kampanjo za nove člane v mladinski oddelek. Sklenjeno je bilo, da se plača iz društvene blagajne zdravniško preiskavo za vse otroke, ki se vpišejo do 31. avgusta. Apeliram torej na vse člane in članice našega društva, da ako nimate še svojih otrok pri društvu, vpišite jih sedaj. Takih prilik kot je ta, je malo. Pristopnina je prosta, zdravnika plača društvo, tako da ne boste imeli drugih stroškov, kakor vsak mesec petnajst centov za vsakega otroka. Ta mala svota se bo prav malo poznala pri vašem ase-smentu. Dostikrat se je pa že pripetilo, 'da je i*avno taka mala svota prihranila veliko skrbi. V slučaju smrti je društvo zelo dobrodošlo, ker vsakokrat pre,skrbi vse potrebno, smrtnina pa približno zadostuje za pogrebne stroške. Vsi dobro vemo, da si noben ne želi smrti svojih otrok. Vsak bi rad videl, da so zdravi, močni in veseli. Ravno zato pa če so močni in zdravi je treba, da so zavarovani, če starišem umrje že od rojstva slab in bolehen otrok, za katerega niso imeli nikoli nobenega upanja, da bi jim bil katerikrat v pomoč, jim je pri srcu gotovo vse drugače, kakor pa če jim umrje čvrst in zdrav, v katerega so stavili vse svoje upe. Ravno ob takih prilikah so društva in jednota zelo koristna in v veliko tolažbo. Zraven vsega tega pa moramo malo pomisliti tudi na našo bodočnost, na bodočnost naših malih in na bodočnost naših društev in jednote. če samo malo pomislimo nazaj, pridemo kmalu do zaključka, da je bila ravno J. S. K. Jednota prava mati svojim članom v vseh slučajih. Toraj če je bila dobra mati za moža in ženo, zakaj bi ne bila tudi za njune otroke. Resnica je, da ravno naša mladina dela našo jednoto močnejšo, dan za dnem. Ako bomo vpisali našo mladino, bo jednota leto za letom dobivala nove mlade, zdrave in močne člane iz mladinskega oddelka v odrasli. Mlado članstvo je pa tisti faktor, na katerega jednota lahko zida; na stare člane ne more. Jednote in društva imajo namreč eno slabo lastnost in ta je, da če ne napredujejo, da nazadujejo, na enem mestu jim ni mogoče obstati. Skrbimo torej, da bo naše društvo napredovalo, dobimo mladih moči in novih članov kolikor največ mogoče, drugače bomo šli počasi ampak sigurno rakovo pot. Ni treba se ozirati na take ljudi, ki govoričijo čez društva, češ da bi bilo zanje veliko bolje, če ne bi bili pri nobenem društvu, da že dvajset ali še več let plačujejo, pa niso dobili še centa. Take in enake govorice so popolnoma nevtemeljene. Vsakemu se lahko prigodi, da po dvajsetletnem bivanju pri jednoti lahko zboli in je bolan toliko časa, da več bolniške podpore prejme, kakor je vsega asesmenta plačal. Taki člani, ki so že pri jednoti ,dvaj -set let ali še več let, brez da bi dobili kaj podpore, so stokrat srečnejši kot pa tisti, ki danes že peti ali morda deseti mesec
podporo vleče.
Joseph Hiti,
tajnik dr. št. 44 JSKJ.
Verona, Pa.
Članom društva Gorska Vila, št. 175 JSKJ se naznanja, da sta bila dne 10. julija 1927 izvoljena dva nova društvena odbornika, namreč blagajni kom Anton Kum,arca, Box 171, Verona, Pa., tajnikom in organizatorjem pa Anton To-mazich, Box 395, Verona Pa. Z bratskim pozdravom Louis Stanich,
dosedanji tajnik.
Chisholm, Minn.
Tem potom obveščam članice društva Danica, št. 150 J. S. K. Jednote, da vse tiste, ki ne morejo priti na sejo, lahko plačajo asesment na domu tajnice. In sicer vam bo v to svrho tajnica na razpolago 23., 24. in 25. vsaki mesec. To je bilo odobreno od vsega odbora. Torej, cenjene članice, na dneve kot gori označeno, bom vselej doma, tudi zvečer. Ako katera ne more sama priti, naj pošlje asesment po otrocih. Tako upam, da bo vsem ustreženo.
S sestrskim pozdravom
Annie Trdan, tajnica društva Danica, št. 150, J. S. K. Jednote.
Joliet, 111.
VABILO NA PIKNIK društva sv. Petra in Pavla, št. 66, J. S. K. Jednote. Naše društvo priredi v nedeljo 24. julija velik piknik v korist društvene blagajne. Na ta piknik so prijazno vabljeni vsi Slovenci in Slovenke iz naše naselbine, posebno pa še člani našega društva. Vsak in vsaka naj se piknika udeleži. Znano je, da je bilo na piknikih našega društva še vselej dovolj zabave in veselja za vse, tako upam, da ga bo tudi letos. Piknik se bo vršil na farmi Johna Gajeto v Homewoodu. Vzemite Hickory St. karo in se peljite do konca, dokler vozi; tam se obrnite na levo in boste hitro na določenem prostoru. Vsak gre rad iz prašnega mesta, da se na-vžije svežega zraka in se oddahne v zeleni naravi. Zato pridite 24. julija v Homewood, tam bo dovolj svežega zraka in drugih užitkov, pa tudi 'dovolj prostora za vsakovrstne igre za mlade in stare. Torej na svidenje na našem pikniku!
John Zivetz Sr.,
predsednik dr. št. 66 JSKJ.
Detroit, Mich.
Vsem članom društva Triglav, št. 144 J. S. K. Jednote naznanjam, da bomo imeli društveno veselico v soboto 23. julija zvečer. Ta veselica bo prirejena samo za člane in vstopnina bo prosta. Vabim torej članstvo, da se veselice polnoštevilno udeleži. Veselica se bo vršila v dvorani, v kateri zborujemo, to je na 14018 Woodward Ave. Pričetek ob šesti uri zvečer; vsak naj pohiti, da mu ne bo večer prekratek. Za dobro postrežbo jamči odbor.
Pozdrav članom in članicam našega društva in J. S. K. Jednote !
John D. Judnich, tajnik društva Triglav, št. 144, J. S. K. Jednote.
Joliet, 111.
V nedeljo 24. julija priredi društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ velik piknik v Homewoodu ali po domače v Jugoslaviji.
Kakor vsako leto, se bo tudi letos odbor potrudil, da bo piknik prvovrsten; na razpolago bo fina godba za ples, pijače, prigrizki itd. Pa še nekaj “ek-stra” bo na letošnjem izletu. Kaj tacega pa še ne! Veste slikali se bomo z velikim “moving picture” strojem, vsi takšni kot bomo, plesalci in neplesal-ci itd. Slike bodo čez par tednov tako postavljene, da jih bo vsaka in vsak lahko videl.
Društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 J. S. K. Jednote posebno
vabi sosedna bratska društva Aurori, Rockdale, Chicagu iti na poset našega piknika. Pr dite k nam, in mi bomo priš k vam, kadar nas boste vabil Ako ga vreme kaj ne polom bo cvet jolietske Slovenij zbran na našem pikniku Homewoodu, ali p0 domače Jugoslaviji.
Torej prijatelji v bližnji i daljni okolici, ne pozabite n naš piknik dne 24. julija Homewoodu!
Za odbor društva št. 66 JSKJ
John L. 2iyetz Jr., tajnik.
Morsko dno se je vzdignilo.
Velikanske naravne sile s neprestano na delu, zdaj tu zdaj tam, in površina tega pla neta se vedno izpreminja. Pre petindvajsetimi leti bil je po ložen podmorski kabel prek Atlantika. Na nekem kraju le ži ta kabel v morju blizu an gleškega otoka St. Helena, kje je živel svoječasno v pregnan stvu francoski cesar Napoleor Nedavno je bilo treba kabel popraviti in pronašli so, da s blizu omenjenega otoka morsko dno vzdignilo v 25 letih več kot 11,000 čevljev. K morskega dna, velik dovolj, bi na njem stalo mesto Ni York s predmestji, se je vzd nil do višine 3,600 čevlji Pred 25 leti je bil kabel položen na dotičnem mestu 14,76( čevljev globoko.
 o—____________
KAČUN MED DRUŠTVI IN JEDNOTO
(ODRASLI ODDELEK) za mesec junij, 1927
Št. dr. 1 2
3
4
5
6 9
11 ' 12
13
14
15
16 18 20 21 22
25
26
27
28
29
30
31
32
33
35
36
37
39
40
41
42
43
44
45 47
49
50
51
52
53
54
55
57
58 60 61 64 66 68
69
70
71
72
75
76
77
78
79 81 82
83
84
85
86
87
88
89
90
Dohodki $ 1,023.00
655.32 160.11
265.23
624.46 526.71 156.95
298.89 116.12
67.10
324.86 336.78 483.54 473.20
397.83
237.33
497.13
732.33
126.05
123.82
239.68
672.14
288.41
100.19 298.43
267.58
828.84 1,222.33
472.94
399.87 98.83
300.05
129.84 393.91 514.30 149.00
299.20 162.07
40.79
73.56
314.42 103.80
206.85 279.75 193.04
100.59 203.40
46.88
399.83 132.11
95.08
361.35
553.77 32.22
202.34 90.62
220.21 195.38
32.36
102.78
193.68 99.05
131.46 263.57
108.89
143.34 159.67 202.18
61.81
1.057.00
32.00
30.00
90.00
98.00
393.50
442.00
345.00
113.50
338.00
1.185.00
60.00
299.50
214.00
354.00
584.00
142.00
42.00
361.00
423.50
287.00
35.00
35.00
118.00
35.00
53.00 54.50
96.00
20.00
109.00
72.50
102.00
40.00
54.00
22.00
64.00
93.00
60.50 106.00
356.00
41.00
15.00
48.00
131.00
39.00 • 174,00
257.00
225.00
32.00
102.00 448.00
13.00
71.00
927.				
v 92	153.25		39	13.80
1- 94	386.56		40	10.95
i- 99	164.77	148.00	41	6.30
b 101	158.69	128.0C	42	9.90
! 103	284.02	146.0C	43	3.15
>• 104	146.77	42.00	44	10.35
e 105	214.70	197.00	45	23.55
v 106	173.91	31.00	47	1.80
v 107	94.11	15.00	49	10.05
108	193.94	62.00	50	1.80
n 109	177.92	255.00	52	1.80
a 110	205.36		53	10.05
v 111	108.97	30.00	54	2.40
112	93.78		55	8.25
: 114	421.24	172.00	57	9.15
116	135.59	111.00	58	6.00
117	59.29	60.00	60	2.85
118	95.66		61	10.65
119	53.43	150.00	64	.45
3 120	312.78	1,210.00	66	19.20
, 121	43.37	127.00	68	7.50
- 122	397.41	199.00	69	4.35
i 123	75.56		70	8.40
- 124	104.15	39.00	71	13.35
o 125	127.57	249.00	72	.30
- 126	70.84	37.00	75	6.75
- 127	39.90		76	3.00
r 128	244.72	122.50	77	3.90
- 129	196.42	60.00	78	8.40
. 130	49.26		79	1.05
- 131	132.21	136.00	81	4.20 *
3 132	239.21		82	1.50
- 133	176.79	89.00	83	1.20
i 134	95.51	34.00	84	1.50
135	116.94	136.00	85	5.70
136	124.01	131.00	86	4.80
137	207.14	27.00	87	2.85
138	141.37	164.00	88	1.95
139	79.4»	42.00	89	5.55
140	141.14	78.00	92	9.30
141	94.13	152.50	94	17.40
142	40.70	17.50	99	8.55
143	114.74	78.00	101	3.30
144	232.42	60.00	103	4.20
145	159.84	63.00	104	5.10
146	78.67		105	4.05
147	62.97	22.00	106	4.95
148	78.93	228.00	107	.45
149	270.72	65.00	108	10.05
150	151.99		109	3.00
151	78.80		110	10.20
152	101.30		111	2.70
153	18.24	105.00	112	.90
154	237.47	51.00	114	16.20
155	49.65	10.00	116	9.45
156	54.24		117	2.55
157	44.62		118	1.80
158	108.55	35.00	119	3.00
159	99.90		120 , ,	9.15
160	115.21	17.00	121	3.60
161	29.80		122	14.10
162	158.88		123	3.30
163	84.30	42.00	124	3.75
.164	49.79		125	1.80
165	83.40	40.00	126	4.50
166	102.70	119.00	127	.30
167	64.36		128	3.15
168	62.75	15.00	129	9.00
169	57.00	209.00	130	* 3.30
170	14.92		131	2.25
171	342.73	194.00	132	9.90
172	42.95	\	133	2.40
173	63.33		134	3.45
174	85.40		135	3.90
175	79.01		136	6.15
176	161.30	26.00	137	4.50
177	45.77		138	3.60
178	33.48		139	1.05
179	69.84	28.50	140	2.40
180			141	1.05
181	44.18		142	1.65
182	26.94		143	2.25
50 maj 162.97			114	1.65
177	47.49		145	3.00
			146	.90 1.50
Skupaj	$30,370.22	$17,614.00	147	
Joseph Pishler, glavni tajnik.			148	1.80
(MLADINSKI ODDELEK)			149	8.55
za	mesec junij,	1927	150	3.75
Št. dr.	Dohodki	Izdatki	151	.75
1	$ 35.70		152	2.40
2	36.00		153	.15
<) O	3.75		154	4.05
4			155	.90
5	4.50		157	.45
6	20.40		159	3.00
9	5.70		160	4.35
11	4.65		161	1.35
12	7.35		162	5.55
13	10.65		163	.90
15	6.00		164	.60
16	12.60		165	1:65
18	14.10		166	5.70
20	21.45		167	1.50
21	6.90		168	1.95
22	7.05		169	1.50
25	20.70		170	.30
26	35.70		171	6.55
27	1.80	,	172	1.05
28	2.25		173	1.35
29	19.20		174	4.20
30	18.45		175	.60
31	7.05		177	.30
32	2.25		178	.75
33	13.50		50 maj	1.80
35	8.25		177	.60
36	■ 27.80		- Skupaj	$920.33
37	2445		Joseph Pishler, glavni tajnik.	
Jaroslav Hašek:
Dobri vojak Švejk med svetovno vojno.
(Življenje in Svet).
(Nadaljevanje)
“Če se oni še kaj spomnijo gospoda Lucchenija, ki je zasadil naši rajnki Elizabeti pilo v prsi. Ta mož se je šetal ž njo po cesti. Zdaj pa verjemite komu; no, od tistega časa vam ne gre nobena cesarica na sprehod. I, pa takele reči čakajo še vse polno oseb. Ali se vam ne zdi, gospa Mueller jeva, da prideta na vrsto še car in carica, a morebiti tudi, ne daj Bog, sam gospod cesar, odkar so začeli pri njegovem bratu.
“On, stari gospod, ima na moč sovražnikov. Še več kakor ta-le Ferdinand; Ondan je dejal neki gospod v krčmi, da pride dan, ko bodo padali cesarji drug za drugim in celo vrhovna vlada bo brez moči. Pa gospod ni mogel plačati računa in ga je dal gostilničar aretirati. On pa mu je prisolil zaušnico, stražniku pa kar dve. Potlej so ga spravili v hladilnico, da bi prišel k pameti. Ja, gospa Muellerjeva, čudne reči se gode. Zopet je Avstrija nekaj izgubila. Ko sem služil pri vojakih, je neki infanterist ustrelil stotnika. Nabil je pištolo in šel v pisarno. Ondi so mu svetovali, da naj se brž pobere, ali vojaček je venomer ponavljal svoje, češ, govoriti mora s stotnikom. No, stotnik pride in mu brž prisoli toliko in toliko ‘kasarnarresta.’ On pa zgrabi pištolo in — pok! naravnost v srce. Krogla je zletela gospodu stotniku skozi hrbet in je še škodo naredila v pisarni. Razbila je steklenico črnila, ki je poplavilo uradne akte.”
“Kaj se je neki zgodilo z vojakom?” je vprašala hip nato gospa Muellerjeva, medtem ko se je Švejk oblekel.
“Obesil se je na hlačnem jermenu,” je odvrnil Švejk in si jel snažiti trdi klobuk. “Pa še njegov ni bil; izposodil si ga je bil od profosa, češ, da mu ne držijo hlače. Ali naj bi čakal, da ga ustrele? Vejo, gospa Muellerjeva, v takem položaju gre vsakemu za glavo. Profosa so zbog tega degradirali in ga na šest mesecev zašili. Pa tudi ta mož jih ni odsedel. Pobegnil je na Švicarsko in je zdaj ondi pridigar neke cerkve. Dandanašnji vam je malo poštenjakov, gospa Muellerjeva. Dejal bi, da se je gospod nadvojvoda Ferdinand zmotil tudi v tistem človeku, ki ga je bil ustrelil. Videl je nekega gospoda in si mislil:	‘Glej ga, ta
jc pa dober državljan, toliko vpije živio.’ Pa ni bil — poč! že je pognal kroglo vanj. No, kako pa—ali je dobil eno ali več?” “Novine pišejo, milostivi gospod, da je bil gospod nadvojvoda kakor rešeto: izstrelil je vanj vse patrone.”
“To vam gre na moč hitro, gospa Muellerjeva, strašno hitro. Jaz bi si bil za tako reč kupil browning. Na videz je kakor igračka, ali če hočeš, postreliš ž njim v dveh minutah dvajset nadvojvod, tolstih ali mršavih. Čeprav — med nama rečeno, gospa Muellerjeva — lažje zadenete tistega gospoda nadvojvodo nego mršavega. Če se prav spomnim, so nekoč tudi na Portugalskem ustrelili svojega kralja. Bil je, pravijo, stasit tolščak. Veste no, da kralj ne bo slokan.
“Zdaj pa poj demo v krčmo ‘pri kelihu’ in če bi kdo prišel po tisto le kljuse, ki sem nanj vzel posojilo, povejte mu, da ga imam v svoji psarni na kmetih, kjer sem mu oni dan popravil ušesa. Dokler se mu rana ne zaceli, ne sme iz hleva; bi se mu uhlji prehladili. Ključ ostavim pri hišnici.
*
V krčmi “pri kelihu” je sedel en sam gost. Bil je civilni redar Bretschneider, ki si je služil kruh pri državni policiji. Krčmar Palivec je pravkar umival skodelice in Bretschnei-  (fialie na 6. ttr^nij.
f ................................................     *
I
X
%
Ž
T
i
L. N. TOLSTOJ
HADŽI-MURAT
Poslovenil Vladimir Levstik
V
I
(Nadaljevanje)
Bibikov je razumel vso okrutnost naredbe o unijatih in vso j krivičnost prepisa državnih, to je edinih svobodnih ljudi, v “udelne,” to je v nevoljnike carske rodbine. Toda ugovarjati ni bilo moči. Ne soglasiti se z Nikolajevo naredbo je pomenilo zavreči ves sijajni položaj, za katerega se je trudil štirideset let in katerega je zdaj užival. Zato je pokorno sklonil svojo črno, že sivkasto glavo v znak vdanosti in pripravljenosti, izpolniti okrutno, brezumno in nepošteno “najvišjo voljo.”
In ko se je vrnil na svoje mesto, je vzlic notranjemu obsojanju Nikolajevih ukrepov z doslednostjo in točnostjo izvršil vse okrutne in krivične ukrepe, ki jih je predpisal Nikolaj; ukrepe, ki niso jemali ljudem samo blagra in miru, ampak tudi življenje; in ne le da so jim pogubljali blagor in življenje — še kvarili so jih. s tem, da so delali njih srca trda in' ugonabljali najboljše človeške lastnosti.
Ko je Nikolaj odpustil Bibikova, se je pretegnil, v svesti si, da je dobro izpolnil dolžnost; pogledal je na uro in se odšel napravit za veliki sprejem. V uniformi z epoletami, redovi in trakom je stopil v sprejemno dvorano. Preko' sto ljudi, moških v uniformah in ženskih v izrezanih slavnostnih oblekah ,je bilo razpostavljenih vsak na svojem določenem mestu in trepetaje čakalo njegovega prihoda.
Z mrtvim pogledom, izbočenimi prsi in prepasanim životom, ki je zgoraj in spodaj uhajal izza jermena, je krenil k čakajočim; in čuteč, da se vsi pogledi z drhtečo pobožnostjo upirajo vanj, je napravil še bolj veličanstven obraz. Pogled mu je srečaval znane osebe; ustavljal se je, pomišljal, kdo bi utegnile biti, privoščil zdaj temu, zdaj onemu po nekaj ruskih ali francoskih besed in poslušal, kar so mu govorili, mereč jih hladno s svojimi neživimi očmi.
Ko je sprejel vse pozdrave, se je Nikolaj odpravil v cerkev. Enako kakor zemeljski ljudje je tudi Bog po svojih služabnikih pozdravljal in slavil Nikolaja; in car je sprejemal te pozdrave in hvalospeve, kakor bi mu pristojali po dolžnosti, dasi jih je naveličan. Vse to je pač. moralo biti tako, zakaj nanj sta se opirala sreča in blagor vsega sveta, in kakor je bil že truden, vendar ni hotel odreči svetu svojega sodelovanja. Ko je into-niral na koncu službe sijajno oblečeni in skrbno razčesani dija-kon “mnogaja leta” in je Nikolaj ozrl, zapazil Nelidovo, ki je stala pri oknu in razkazovala svoja pleča, ter odločil primero s sinočnjim dekletom v njeno korist.
Po opravilu je šel k carici in prebil nekaj minut v rodbinskem krogu, šaleč se z otroki in ženo. Nato je krenil skozi Er-mitaž k ministru dvora Volkonskemu ter mu naročil med drugim, naj plačujejo materi sinočnjega dekleta letno pokojnino iz njegove zasebne blagajne.
Obed je bil tisti dan v Pompejski dvorani; razen mlajših sinov, Nikolaja in Mihaila, so bili povabljeni; baron Lieven, grof Rzewuski, Dolgorukij, pruski poslanik in krilni pribočnik pruskega kralja.
Dočim so čakali carice in carja, se je razvil med pruskim poslanikom in baronom Lievenom zanimiv pogovor o najnovejših vznemirljivih vesteh, ki so dospele iz Poljske.
“La Pologne et le Caucase, ce sont les deux catheres de la Russie” (Poljska in Kavkaz sta dve kazni Rusije), je rekel Lieven. “II nous faut 100 miles homrnes a peu pres dans chacun de ces deux pays.” (V vsaki teh dveh dežel moramo imeti malone po 100,000 mož).
Poslanik se je hinavsko začudil.
“Vous dites le Pologne,” (Poljska, pravite), je dejal.
“Oh, oui, c’etait un coup do maitre de Metternich de nous en avoir laisse 1’embarras (Oh da, Matternich je napravil mojstrsko potezo, ko nam jo je naprtil).
Na tem mestu razgovora je vstopila carica s svojo tresočo glavo in otrplim smehljajem in tik za njo Nikolaj. Za mizo je Nikolaj povedal novico o prestopu Hadžija-Murata in pripomnil, da bo kavkaška vojna zdaj kmalu končana, ker je on ukazal stiskati gorce s krčenjem šum in grajenjem utrdb.
Poslanik se je naglo spogledal s pruskim krilnim pribočnikom, s katerim sta šele tisto jutro govorila o nesrečni Nikolajevi slabosti, da se je smatral za velikega vojskovodjo; nato pa je vneto hvalil carjev načrt, češ, da je nov dokaz njegovega strateškega genija.
Po obedu se je odpeljal Nikolaj v balet, kjer je korakalo mimo njegovih oči na stotine razgaljenih ženščin v pletenkah. Ena je posebno ugajala Nikolaju; pozval je baletnegsi učitelja k sebi. pohvalil ga in mu velel podariti prstan z briljanti.
Drugi dan je Nikolaj pri raportu vojnega ministra iznova potrdil svoj nalog Voroncovu, naj zdaj, po predaji Hadžija-Mu-rata, še marljiveje vznemirja Cečnjo in jo še bolj stisne s svojimi kordoni.
Cernišov je pisal Voroncovu v tem zmislu in nov kurir, ki je istotako ugonabljal konje in klestil kočijaže po obrazih, je zdrevil s pisanjem v Tiflis.
XVI.
Da bi ustregli tej naredbi Nikolaja Pavloviča, so takoj, še v januarju, leta 1852 — izvršili napad na Čečnjo.
Oddelek, ki je bil določen za napad, je sestojal iz štirih ba taljonov pehote, dve stotnij kazakov in osmih topov. Kolona se je pomikala po cesti. Po obeh straneh kolone, navkreber in nizdol po tokavah, sta šli nepretrgani vrsti lovcev v visokih škornjih, kratkih kožuhih in kosmatih kučmah, s puškami na ramah in naboji v redenikih. Kakor vedno, se je vršil pohod po neprijateljski zemlji kar moči tiho. Le izredka je zarožljal kak tolp, ko so ga potegnili preko jarka; le kdaj pa kdaj je prhni) ali zarezgetal topniški konj, ki ni razumel povelja o tišini, ali pa je s hripavim pridušenim glasom kriknil kak povoljnik na svoje vojnike, jezeč se, ker so preveč raztegnili črto in se preveč oddaljili od kolone ali ostajali preblizu nje. Samo enkrat je nekaj zmotilo tišino: iz gostega osata med rojno črto in kolono je planila koza z belim trebuščkom in sivim hrbtom in istotak šen kozel z majhnimi, nazaj zakrivljenimi rožički.
Z velikimi skoki, pritezaje sprednje noge, sta pridrevili lepi, plašni živali tako blizu kolone, da so nekateri vojniki s krikom in grohotom udrli za njima, hoteč ju zabosti z bajoneti; a kozi
sta se obrnili, predrli rojno črto in zbrzeli v gore kakor ptiči, dasi ju je lovilo nekaj jezdecev in četnih psov.
Bila je še zima, toda solnce se je vzpenjalo čedalje više in opoldne, ko je imel oddelek — odkorakal je rano zjutraj — že štiri vrste za seboj, je pripekalo tako, da je nastala prava vročina, in njegovi žarki so bili tako silni, da so te bolele oči, ako si zrl v jeklene bajonete in bleščeče odseve, ki so se užigali na medi topov kakor majcena solnca.
Zadaj je tekla bistra in čista reka, ki so jo čete pravkar prekoračile; spredaj so se širila obdelana polja in livade po plitkih dolinicah; še bolj spredaj so bile tajinstvene, črne skale in na visokem obzorju so stali snežniki, večno krasni in večno izpremenljivi, odevajoči se nalik demantom v igrajočo luč.
Na čelu pete čete je stopal v črni suknji, s kosmato kučmo na glavi in sabljo obešeno preko hrbta, visoki, zali oficir Butler, nedavno premeščen iz garde. Prešinjalo ga je bistro čuvstvo radosti nad življenjem; misel na bližino smrti mu je razvnemala podjetnost in ga bodrila enako ena edinstvena volja. Butler se je danes drugič odpravljal v boj in je vsak trenutek čakal, da jamejo streljati nanje! on pa, le da ne ukloni glave pred topovsko kroglo, ki prileti preko nje, in se ne zbrkne za žvižganje svinčenk, ampak še više vzdigne glavo, kakor je storil že prvikrat;; s smehljajem v očeh se ozre po tovarših in začne kar naj ravnodušne je govoriti o kaki čisto postranski stvari. Oddelek je krenil z dobre ceste in zavil na drugo, malo izvoženo, ki se je vlekla med koruznimi strnišči; jel se je bližati gozdu, ko je zdajci — nihče ni vedel odkod — z zloveščim žvižgom priletela topovska krogla in udarila sredi komore v koruzno njivo pokraj ceste, da je prhnila zemlja na vse strani.
“Začenja se,” je rekel Butler z veselim nasmeškom tovarišu, ki je stopal zraven njega.
In res se je takoj za kroglo usula iz šume gosta truma čečenskih konjenikov z zastavami. Sredi krdel je vibral velik zelen prapor in stari narednik čete, ki je videl’ zelo daleč, je izjavil kratkovidnemu Butlerju, da je to najbrže Šamil sam. krdelo se je spustilo nizdol; nato se je pokazalo na vrhu bližnje globeli in spet krenilo nizdol. Mali general v topli črni suknji in kučmi z. velikim belim vrhom, je prijahal na svoji prusi k Butlerjevi četi in ukazal, naj krene bližajoči se konjenici naproti. Butler je brzo povel svojo četo v določeno smer, toda še preden se je utegnil spustiti v dolinico, je začul za seboj dva zaporedna topovska strela. Ozrl se je: dva oblačka sivega dima sta se dvignila izpred dveh topov in se raztegnila po klancu. Krdelo, ki se očuvidno ni nadejalo topništva, se je umeknilo. Butlerjeva četa je jela streljati na gorce in vsa globel sc je napolnila s smodnikomvim dimom. Šele više nad dolino se je videlo, kako se gorci naglo umikajo, sipaje ogenj na kazake, ki so jim bili za petami. Oddelek je udaril naprej; na pobočju druge doline se je pojavil aul.
(Dalje prihodnjič.)
1------
DOBRI VOJAK ŠVEJK '
(Nadaljevanje iz 5. strani)
der sc je zaman trudil, da bi bil navezal ž njim kak resnejši pomenek.
Palivec je slovel kot surovina; vsaka druga beseda mu je bila zadnjica ali podobno. Vzlic temu pa je mož načitan in je vsakemu gostu svetoval, naj si prebere, kar je napisal o zadnjem predmetu Viktor Hugo, ko je opisoval poslednji odgovor stare Napoleonove garde Angležem po bitki pri Waterloo.
“Lepo poletje imamo,” je za-ienjal Bretschneider resnoben razgovor.
“Je vse skupaj za dr. . . mu je odvrnil Palivec in položil ■kodelice v stekleno omaro.
“Tam spodaj v Sarajevu so n;iredili lepe reči,” se je ogla-sil s slabo nadejo Bretschneider.
“V kakem Sarajevu?” je vprašal Palivec, “pa ne morda v muselski vinarni? Tam se vsak dan namakajo cele Nus-ie!”
“V bosenskem Sarajevu, gospod krčmar. Ustrelili so gospoda nadvojvodo Ferdinanda. Kaj pravite k temu?”
“V take-le reči pa se ne vmešavam, tudi če me poljubiš na zadnjico,” je vljudno pripomnil gospod Palivec in si prižgal pipo, “kdor -se v take reči vtika, si lahko vrat zlomi. Jaz sem obrtnik; kdor pride in naroči pivo, mu natočim. Ali tisto-le zlomkovo Sarajevo, pa politika ali rajnki nadvojvoda, take reči niso za nas, iz tega ne luka nič drugega kot ječa.”
Bretschneider je umolknil in se razočarano ozrl po krčmi.
“Tamkaj je visela slika gospoda cesarja,” je rekel po kratkem molku, “prav ondi-le, kjer visi zrcalo.”
“Ja, ta pa drži,” je odvrnil Palivec, “visel je na steni in muhe so nesnažile po njem, zato sem ga snel in shranil. Saj veste: nemara bi kdo naredil kako opazko in bi nastale neprijetnosti. Ali mi je treba zmešnjav in potov?”
“Toda spodaj v Sarajevu je moralo grdo iti; gospod krčmar.”
Na to zapeljivo vprašanje je odvrnil gospod Palivec nenavadno previdno:
)-----
“V teh dneh je v Bosni in Hercegovini ? strahovito vroče. Ko sem ondi služil cesarja, so morali našemu oberlajtnantu dajati led na glavo.”
“Pri katerem polku ste služili, gospod krčmar?”
“Takih malenkosti si nisem zapomnil; sploh me tista-le govedina nič več ne briga in nisem tudi nikdar bil preveč radoveden,” je odvrnil gospqd Palivec. “Sicer pa prevelika zvedavost človeku kaj rada škodu je.”
Civilni redar Bretschneidei je dokončno utihnil in njegovo-zamračeno obličje se je zjasnilo stoprav v trenutku, ko jr stopil v krčmo Švejk in naro ročil črno pivo s pripombo:
“Na Dunaju so danes tudi v črnem.”
Bretschneiderjeve oči so se zasvetile v polni nadeji; brž sp je odrezal suhoparno:
“Na Konopištu je deset čr nih zastav.”
“Dvanajst bi jih naj izobesili,” je rekel Švejk, ko je na pravil par požirkov.
“Zakaj pa mislite dvanajst?’ je vprašal Bretschneider.
“Pa zato, da bi bilo število bolj zaokroženo, ducat se da lepše sešteti in tudi ceneje je. če kupiš ducet,” je odvrnil Švejk. -
Nastal je molk, ki ga je pre kinil Švejk z vzdihom:
“Torej je nadvojvoda že pred božjim sodnikom. Bog daj mu večni mir in pokoj. Ni niti doživel. da bi bil cesar. Ko sem služil pri vojakih, je neki ge neral padel s konja in se mir no ubil. Hoteli so mu pomoči in ga posadili nazaj na sedlo, pa so se hudimano čudili, da je bil popolnoma mrtev. Ne zaman: malo še, pa bi bil povišan v feldmaršala. Pripetila se mu je nezgoda pri pregledovanju čet. Take-le reči nikoli nimajo srečnega konca. Tudi v Sarajevu je bilo pregledovanje. Spominjam se, da mi je ob taki priliki manjkalo na monturi dvajset gumbov Zbog tega so me zaprli na štirinajst dni v ‘ajncelarest,’ dva dni pa sem ležal zvezan kakor Lazar. Pa varuj nas Bog, da ne bi bilo pri vojakih discipline: vse skupaj bi šlo narazen. Naš obrlajtnant Makovec nam je vedno pravil:	‘Disciplina
mora biti, vi prismojeni smrko-lini, če ne, bi se plazili kakoi opice po drevju. Vojska šele naredi ljudi iz vas, prifrknjen bebci.’ Ali ni imel prav? Predstavite si park, denimo na Kar-laku, in po slehernem drevesi pleza kak vojak brez discipline Tega sem se zmerom najbol. bal.”
“V tem Sarajevu,” je jel znova meriti Bretschneider, “so gč Srbi spet polomili.”
“Motite se,” je odvrnil Švejk “to je turško delo, zastran Bos ne in Hercegovine.”
In tedaj je Švejk razloži svoj nazor o avstrijski medna rodni politiki na Balkanu. Tur ki so leta 1912 izgubili igro i Srbijo, Bolgarijo in Grčijo Hoteli so, da bi jim Avstriji priskočila na pomoč; to pa s< ni zgodilo, zato so ustrelili Fer dinanda.
“Ali imaš rad Turke?” se j< obrnil Švejk h krčmarju Paliv cu, “jih imaš rad, te, poganski pse? Saj vem, da jih ne ma raš.”
“Gost je gost,” je odvrnil Pa livec, “četudi Turek. Za nas obrtnike ne velja politika. Pia čaj pivo in sedi v krčmi, p; čvekaj, kar se ti zljubi. To j< moje načelo. Meni je vseeno ali je Ferdinandu storil tisto-l« reč Srb alj Turek, katoličan al mohamedanec, anarhist ali mla dočeh.”
“Prav je, gospod krčmar,” st je oglasil Bretschneider, ki j< že zopet izgubljal nadejo, da b se dal kateri izmed njiju ujeti “ali dopustili boste, da trpi Av .itrija veliko izgubo.”
Namesto krčmarja je odgo voril Švejk:
“Izguba je, izguba, tega n moči tajiti. Strašna izguba Saj se Ferdinand ne da nado mestiti s kakim bebcem. Ani pak malce debelejši bi lahk< bil.”
“Kako mislite?” je na mal oživel Bretschneider.
“Kako mislim?” je odvrni Svejk mirno. “Takole pravim Ko bi bil mitlce debelejši, bi g: bila sigurno zadela kap, ko ji podil s Konopišta babšeta, ki s< v njegovem revirju pobirali šibje in gobe; tako bi mu bil; prihranjena sramotna smrt Ce se le spomnim:	Cesar	mi
je bil stric, pa gredo in g< ustrelijo. Saj je to sramota z; rod, časniki so polni tega. Pr nas so pred nekaj leti v Budje jovi^ah zabodli v nekem maj hnem prepirčku trgovca z živi no Bretislava Ludvika. Le-ti je imel sina Bohuslava. Ka morkoli je zdaj prišel sin pro dajat prišečiv, nihče ni hote •kupiti od njega. Ljudje si pravili:	Gftj ga, to je sin ti
stega, ki so ga zabodli; tudi t; bo velik tepec. Slednjič je mo ral v Krumlovu skočiti v Vita vo. Morali so ga potegniti i: vode, obujati in izsesati vodo Nazadnje je izdihnil v naročji zdravnikov, ki so mu bili dal neko injekcijo.”
“Kaj čudne primerjave ima te,’ je dejal Bretscschneider po menljivo, “najprej govorite < Ferdinandu, potem pa o živin skem kupčevalcu.”
“Nikar tako,” se je brani Švejk. “Bog me varuj, da b bil hotel primerjati tega one mu. Gospod krčmar me po zna. No, ali sem že kdaj kog; primerjal? Pravim pa, da m bi hotel biti v koži nadvojvodo ve vdove. Kaj bo zdaj storila
THE CENTRAL CO.,
ELY, MINN.
Zaloga moških in deških oblek, srajc, čevljev, klobukov itd. V zalogi imamo tudi žensko blago, otroška obuvala in oblačila. Na izbero imamo ženskih svilnatih nogavic, katerih tr-pežnost jamčimo; v slučaju, da niste zadovoljni s trpežnostjo, vam povrnemo denar.
Rojaki, kupujte v trgovini Jugoslovanskega Narodnega Doma.
5000 knjig za 5000 slovenskih družin.
ANGLEŠKO-
SLOVENSKO
BERILO
ENGLISH-SLOVENE READER
SESTAVIL DR. F. J. KERN.
Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovorjavi angleških besed; vaj« za učenje angleščine; berila in članke, pesmi t«r kratek anglesko-fclovepsko in slovcnako-ungleŽki slovar (4,000 besed).
NAD 50 SLIK
Knjiga je pripravna za učenje angleščine in slovenščine.
Kupite jo svojim otrokom.
Cena $3.00 n. poštnino. Naroča se pri “Ameriški Domovini,” 6117 St. Clair Ave. ali pri Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
(Lepe I tiskovine
5	za vaša društva, za trgo
S	posameznike, za vsako'1
ne prireditve dobite vs«le
| po nizkih cenah
v prvi slovenski unijrf1'^ karni v Zjed. državah,
5	dobite ob vsakem ?asU
ŠE	nesljivo in
| točno postrežbo
Se priporočam društvom-jakom, trgovcem za vse E like. Prevzamemo n»IV. kot najmanjša dela.
ir
k
t Pi
| Ameriška Domovin
6117 St. Clair A v* CLEVELAND, O-
  "ill
Imam na zalogi že nad 14 let
LUBASOVE HARMONIKE
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal.
“Imam na zalogi tudi na roko kovane IMPORTIRA-NE KOSE v dolgosti od 25 do 33 inčev, po $1.75 komad, 6 kos skupaj naročenih pa po $1.50 z rinko, ključem in poštnino vred. Imam tudi BERGAMO BRUSILNE KAMNE po 50c komad.” Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn,NY.
Edini zastopnik in založnik LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah
Čistimo, barvamo, popr*]
vlij
rta,
»ni
NEW YORK
Dry
CLEANS
I. SMUK, poslovodij* 6220 ST. CLAIR AV** Pennsylvania 2063. . Hi Pridemo iskat in pripeli* |,j na dom!
[OZKE in ženske
ne najnovejše f ^
Jio
)0l
Ha
■it »ol fcloi
prstane, diamante, ver'
s* in vso drugo zlatnino-
v Ije prave glasne VJ1 ^
4 gramofone, cena fl?-®
g $1,000; prave sloV^ u‘
| Victor plošče in slov«®; *
$ in v vseh drugih )eli . '
J PIANO ROLE; zastav* ^
regali je za društva, ‘j ^
cenik- hl 1 ■ati
po brezplačni
$ želite na vašega sobrs ^
IVAN PAJK *ki
J 24 Main St., Conent#“|Jro; Pennsylvania-
ANTON ZBASNIK
Slovenski Javni Notar
4905 IJutler Street,	Pittsburgh	^
u K
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amer' stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
mamnmtmmnmtaronmanmtmmmwtmttwt
r
Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Amerik’
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vse in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland, O.
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko str1 spadajoče posle
933 E. 185th St.
Cleveland, Oh** %
MATIJA SKENDER, javni notar
ZA AM K K1J< O IN STARI KRAJ
1122 E. OHIO ST. N. S. PITTSBURGH, PA-
Telefon: CEDAR 3472
If Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke *n X %	druge v notarsko stroko spadajoče spise.
X	Pišite,	telefonirajte	ali	pridite osebno.
v .j.
fd»
h
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; m'nogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Za splošno vse bančne posle, zlasti p&
Za nakazila v stari kraj, bodisi v dina^'1 lirah ali dolarjih,
Za potovanje v stari kraj ali dop^1 svojcev od tam in
O % <►
$ $ $ $ $ O $ $ $ $ o o
s s
o •>
$ $
25*5
\
n1'
47 Ji.
Za nalaganje denarja na obresti po } mesečno obrestovanje, — se obrnite
Frank Sakser State Bank,
82 CORTLANDT ST.,
NEW YORK,