Ft«#tnina plačana v gotovini. Leto LXIX. št. 6) Ljubljana, ponedeljek 16. mavca 103» Cena Din 1.— V£"S*i* iznaja vsak dan popoldne, lzvzemsi nedelje in praznike. — inaerati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst ž Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji tnserati petit vmta, Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« nelja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljera onca Stev. & Telefon: 31-22. 31-23. 31-21. «1-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR Stroasnnaverjeva 3to — NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon Št. 26. — CELJTE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon st_ podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon gt. 190. — JKSI?NTCE: Ob kolodvoru 101. Po5tna hranilnica v Ljubljani St. 10.331. Nemški odgovor nesprejemljiv Nemčija zahteva popolno enakopravnost v obravnavi francoske pritožbe in takojšnja pogajanja o Hitlerjevih predlogih London, 16. marca. z. Nemški poslanik je snoči izročil tajništvu Društva narodov odgovor nemške vlade na povabilo sveta Društva narodov, naj pošlje svojega zastopnika na zasedanje sveta DN, ki razpravlja o pritožbi Francije in Belgije proti Nemčiji zaradi kršitve lokarnske pogodbe. Nemški odgovor se glasi: Potrjujemo prejem brzojavke generalnega tajnika Društva narodov z dne 14. marca t. L, s katero je sporočil, da je svet Društva narodov povabil nemško vlado, naj se po svojem zastopniku udeleži proučevanja pritožbe francoske in belgijske vlade /aradi kršitve lokarnske pogodbe. Nemška vlada je v načeln pripravljena sprejeti to povabilo, predpostavljajoč, da bo na tem zasedanju sveta DN pri obravnavi, proučevanju in sklepanju o teh pritožbah docela enakopraven član z vsemi ostalimi člani DN. Nemška vlada bi bila zelo hvaležna, če bi ji to v naprej potrdili. Razen tega pa mora nemška vlada tudi pri tej priliki opozoriti na to, da nemško postopanje, ki je povod za francosko in belgijsko pritožbo, še ni izčrpano z obnovo suverenosti v Porenju, nego je povezano tudi s konkretnimi predlogi. Nemška vlada smatra to svojo politično akcijo za enotno in nerazdeljivo celoto. Zaradi tega se lahko udeleži posveta DN samo tedaj, če dobi v naprej zagotovilo, da so velesile pripravljene brž ko prej pričeti pogajanja o nemških predlogih. Nemška vlada bo zaradi tega stopila v stike z angleško vlado, čije predstavnik predseduje konferenci lokarnskih držav v Londonu. Angleži razočarani Angleška vlada ne prikriva smatra, da je vsaka nadaljnja posredovalna akcija London, 16. marca. z. Angleški krogi, dasi priznavajo, naj svet DN odloči o vsebini odgovora, izjavljajo, da je nemški odgovor zelo razočaral in da se je položaj zaradi tega poslabšal. Drugi Hitlerjev pogoj je poslabšal položaj in povečal težave, če bi bil sprejet drugi pogoj, bi to pomenilo, da se morata Francija in Belgi. ia odreči svoji zahtevi, da mora Nemčija umakniti svoje čete iz Parenja. Angleški krogi so menili, da bo prisotnost nemškega delegata v Londonu omogočila kompromis. Toda to upanje je šlo sedaj po vodi. ker se ne more vezati navzočnost nemškega delegata s tem. da morata Belgija in Francija odstopiti od svoje zahteve. Pogoj za popolno enakopravnost po mnenju angleških krogov ne bo zadel na nobena nasprotja. Nekatere delegacije v svetu DN menijo, da je nemški odgovor nesprejemljiv, ker mora svet DN najprej ugotoviti, da je lokarnska pogodba krše- na šele nato bi se lahko razpravljalo o Hitlerjevih mirovnih pogojih. Diplomatski krogi menijo, da je nemški odgovor zelo neugoden, ker se Hitler postavlja izven Locaroa in izven pakta DN. Belgijska delegacija, ki je naklonjena pomirljivi politiki, bo popolnoma podprla francosko tezo. Angleški krogi so tem bolj razočarani, ker so se oni najbolj zavzeli za to, da bi Nemci prišli pred svet DN. Zaradi takega stališča Nemčije je vsaka nadaljnja angleška posredovalna akcija skoro nemogoča. Angleška vlada se posvetuje London, 16. marca. z. Angleška vfcada se bo danes sestala k seji m bo proučila nemški odgovor na poziv sveta DN. Že sedaj se more opaziti v diplomatskih krogih, da se jim zdi nemogoče, da bi priznali Nemčiji enakopravnost v debati pred svetom DN. Zeio težko je tudi sprejeti drugi pogoj, ki ga je postavila Nemčija m k; se rtčc nemilem predlogov. Francozi odklanjajo Francozi smatrajo nemški odgovor za manever, s katerim M hotela Nemčija razdvojiti Francijo in Anglijo Pariz, 16- marca z. Vsi pariški lieti ee strinjajo v lom. da so pogoji, ki jih je postavila Nemci Ja za svoje sodelovanje pri svetu DX, nesprejemljivi. Vsi listi brez razlike odobravajo stališče zunanjega ministra Flan-dina. poseuuo pa njegovo snoonjo izjavo. Fi^aro objavlja članek v katerem pravi med drugim: »Vabijo Nemčijo, da naj pride v London in da naj se opraviči. In v le- zvezi ne stavlja jo nobenih pogojev. Ona pa nato s svoje strani postavlja pogoje. Lahko se reče da je to dovolj surov man^-rer.T Pertinax pUe v -Echo de Pariš*, da je nemški odgovor nesramen in dostavlja: Flandin ni mogel zavzeti drugega stališča, kakor ga je zavzel. Francija zastopa mnenje, da sq z Nemčijo ni mogoče pogajati pod pritiskom gotovega dejstva in vse dotlej, dokler lo dejstvo traja. >Journak objavlja članek Saint Bricea, ki med drugim pravi: Če bi sprejeli drugi pogoj, ki ga je Nemčija stavila, potem bi se popolnoma zamenjal cilj in smer razprave pred svatom Društva narodov. Države, ki so se v Londonu postavile na stališče toži-lelia, ne morejo pristati na takšne komedijo. ^Matrnc objavlja članek v katerem pravi med drugim: Zelc malo ie verjetno, da bi se v svetu PN našla večina, ki bi sprejela drugi nemški pogoj, ki ima za cilj preiti preko debato o nemški odgovornosti in glede kršitve mirovnih pogodb. Kar pa se lahko reče. je to. da je med članicami sveta DN država, ki se bo odločno zoperslavila temu brez ozira na posledice, ki bi mogle nastati- Pooblaščen sem. da lahko to kategorično objavim. Glavni organ socialistov piše. da je docela nemogoče, da bi ?e vezala uradna ugotovi te v kršitve pogodb s pretresom Hitlerjevih predlogov. List meni, da se sploh ne more več govoriti o prihodu nemškega delegata v London. Ob koncu prsvit da je Nemčija zopet poskusila razdvojiti Francijo in Angliio. vendar pa se ji to ni posrečilo- Izjava Flandina London. 16. marca. AA. Havas poroča: Ko je zapušča! svoj hotel, da bi Šel k večerji v ambasado, je Flandin izjav*! časnikarjem, da še nima vsega besedila nemškega odgovora na vabilo sveta DN. Sporočili so mu samo dva bistvena pogoja. Drugi pogoj je nesprejemljiv, ker hoče vezati razpravo o kršitvi Lokama s Hitler-jevinv pogoji. Prišel sem v London, da se ugotovi dejstvo, da ie Nemčija prekršila pogodbo, ne pa da bi se pogajal z Nemčijo. Če bi bilo drugače, potem bi mi bilo ljubše da bi se vrnil v Pariz in če potreba, da bi prenehat tudi pred?ta\~ljati Francijo v> Društvu narodov. Herriot zaupa DN Lyon. 16. marca. AA. Včeraj je Herriot govoril na banketu bojevnikov-dobrovolj-cev. Reke] je med drugim, da mora svet Društva narodov braniti dek> Francije in njerrh predstavnikov v London«. Jaz verujem, da je dolžnost vseh. da se ne stori nič. kar bi moglo ustvarit5 kakšno neprilt-ko v tem trenotku, ko je potrebna moralna n dobrohotna enotnost vseh Francozov. Nemški manever Berlin. 16. marca. AA. Havas poroča: Hitler je sklenil, da pod gotovimi pogoji pošlje svojega zastopnika na svet DN ▼ London. Po včerajšnjem govoru se je »delo, de je Hitler sklenil, da gre preko odločitev mednarodnih ustanov in da se po lastnih besedah podvrže sodbi Boga in nem- škega naroda.. Zunanji minister se je boril s Hitlerjem dva dni. da ga je pridobil za to, da pogoje za nemjSko sodelovanje nase ji v Londonu izdela ¥ stan diplomatski obliki. Težko je reči, v kakšni obliki bi svet DN mogel sprejeti nemško zahtevo, da začne proučevanje ^velikega načrta miru«, potem ko, se je Hitler obrnil že naravnost na glavne vlade. Menijo, da hoče Hitler doseči to, da bi svet DN priporočil članicam DN da naj prouče Hitlerjeve predloge. Napačen prevod? Berlin, 16. marca. Nemšk- krogi s presenečenjem ugotavljajo, da je nemški odgovor mogoče ocenjen kot preroa-Io pomirljiv, vendar pa mislijo, da je do tega prišlo samo z«radi napačnega prevoda a-U razumevam j« nemške besede »*W>ald« v stavku: Nemška vlada bo lahko sodelovaia pri deki sveta fVrošrva narodov ed»no tedaj, če se prepriča, da so velesile odločene, d« takoj stopijo v pogajanja o nemških predlogih. V tem stavku je bMa besedi »ailsbald« prevedena s »takoj*, kar bi se v angleščini reklo »forthv/l-rh«'. Toda beseda »atabald« se ia-bko prevede rudi »briško«-ali »čimprej«, kar bi se v ai>j»le»či-ni lah.Ko prevedlo »as somi a* peeoMe«. (^e se sprejme ta drogi prevod besedice »alsbald^, potem se ton in značaj nemškega odgovora znatno spremeni. Merodajr.: krogi sedaj poučujejo kakšen pomen je treba dati tej usodni nemški besedici. Poljska za tesnejšo zvezo s Francijo Varšava. 16. m£rca. r. General jjj Oisfci piše v »Kurieru Poljskem*, ki. je zmerno' opoz.;cijsiko glasilo, da mora iz sedanje krize iziti ojačena zveza Poljske s Francijo in to ne glede na rezultate iondonskih razgovorov. Sikorski oodčrtava strategično važnost Rena za Fanciio in Angliio. kakor tudi za vzhodne sosede Nemčije. se Schacht K>ji sankcij Pred odločitvijo sveta DN Danes popoldne bo svet DN proučil nemški odgovor in zavzel svoje stališče London, 16. marca. A A. Havasov dopisnik porote, da bo nemški odgovor iroval danes veliiko debato na popoldanski seji sveta Društva narodov. Nekateri člani »veta so menil\ da bi se svet sestal na tajno sejo že danes dopoldne, da bi razpravljal o nemškem odgovoru. Ker pa hna dopoldne angleška vlada svojo sejo, se seja sveta UN dopoldne m mogla v rvrtr. Zato bo svet DIN danes popoldne ob 15.30 vzel rta arwnje vseb«mo nemškega odgovora, takoj nato pa se bo šesta! na tajno sejo in sfldepa«! o nemškem odgovoru. Splošno se predvideva, da bo debata o nerošVem odgovoru žeto težka. Domnevajo, dar bo Francija zahtevala, da se sedaj debata o nemškem odgovoru odloži in da se najprej govori o kršenih določbah lokarnske in ver^aiske mirovne pogodbe. Fancoska dclegac;j:i bo opozorila svet DN, da se mora DN izjaviti po čl. 4 te pogodbe, ker je po/van. da mora podati svoje mnenje v primeru. Ce se začno zbirati oborožene čete v razoroženi zoni. Nemški odgovor pa je zelo težaven zaradi tega, ker se končuje z nenavadnim poskusom, da bi razdvojil člane sveta DN. Zunanji mirrster NeuraH: je s tem odgovorom najbrž hote! doseči, da b: bila Nemčija pozvana tudi na konferenco takozvanih locarnskih volesU. Francoski krogi pa i-zjavliajo, da bo Hitler v tem pogledu doži v e! veHko r a zoča ran je. Parit, Hi. marca o t/, dobro i*oučeuih virov jt isšfai rast, ■!« j< prist-l podpredsednik nemšk«1 državn*- zboralee Krnil Hrorv: ?U«ns. ki ji- ohenem tudi dir»*kior nemA* državne banke, v P.-, riz i nalogo, da poi? kusi preprečiti gospodarske In fina m D* sankcije prof i Nemčiji. To posebno ini.-ij<» mu je naložil jruvernei ii«*iii.*ke ur/aviv banke in gospodarski diktata* Nemčije di. Si-hachr. ptans j«- bejs paoblaficcu po*i;*ii obvezno izjavo, .ia Ivo dr. S gospodarjih in finančnih sankeijali proti NVmčiji. Kako presojajo položaj v Nemčiji lierlin H>. mana o. Tukajšnji ti>k priče-uja priznavati. da po!o?.aj za Nemčijo t Angliji aj tako po voljen, kakor je bil takoj po Hitlerjevem govoru dne 7. t. m. Listi ugotavljajo, da se je, javna mnenje ? Augliji izpremenilo v H odo Nemčiji. Navzlic temu pa poudarja danes službena iTMnionliiif b fOliliiului KorTespondetiz«, da H nemška vlada pod nobenim pogojem m bo odrekla enakopravnosti in v ara o* 1 i ter da nihče Nemčiji ne more prepovedati ntr jevanja njene meje napram Franciji, tem-manj. ker bodo nemške utrdbe popolnoma defenzivne. ol>enem pa tudi nikoli tako velike, kakor so francoske utrdile na drugi strani, kajti Nemčija takih utrdb pač nikoli ne bo mogla zgradit!. Vsekakor bo šla Nemčij« preko vseh zaprek in ho vaak nasproten sklep sveta Dni>tva narodov odločno odbila. Z zanimanjem pričakujejo politični krogi govor, ki ga namerava imeti kancelar Flitler v ponedeljek ob obletnin uredbe* splošne vojaške dolžnosti v Nemcrji. "V Ostparku v Frankfurtu oh Marun bo v ponedeljek velika vojaška parada- po kateri ho govori! Hitler o stališču, ki ga zaw/ ma sedaj nemška vlada Nesreča na Veliki planini Kamnik, 15, ma-rca. Že 28. februa-rj« je odšel na Veliko planino stud. tehn. g. Emil Vilfan, o katerem pa do danes ni nobenih spxwočii m se je za njim izgubile vsaka sled. feti dan, ko je odšel, mu je sledite večja družba do Praprot nega. V istem Času g ustavljeno vsako iskanje, dokler ne prenehajo plazovi na Poljansk"in robu. Ce bo vreme ugodno, se bo med tednom pričelo preiskavanje pod Veliko planino proti Njivici. Tamkaj *o ograje na pašnikih na več mestih pretrgane in zijajo takoj za njimi veliki prepadi. Zato se zdi verjetno, da je Emil Vilfan ponoči smatral odprtine v ograjah za prehod in strmoglavil v globino. Ropar Kosanje pred sodiščem: Maribor 16. marca. Pred malim kazenskim senatom se je danes ob 10.30 pričela senzaeijonalna razprava proti zloglasnemu roparju in morilcu bivšemu 38 letnemu natakarju Francu Ko-šajneu iz Maribora, o katerega zločinih smo že obširno poročali. Kosajnc je bil že večkrat obsojen, vsega skupaj na 14 let robije in nazadnje je presedel 9 in pol let ječe, ker je hotel ubiti nekega paznika v celjski jetnišnici. Leta 1934. je bil izpuščen in je živel pri materi v Mariboru na Po-breški cesti. Takrat se je pridružil zločincu Pa j manu. ki ga še sedaj iščejo. Kosajnc je izredno nevaren vlomilec, zadnje čase se je klatil zlasti v Avstriji in sicer v okolici Graza, kjer je izvršil 9 vlomov in povzročil 72.000 Din škode. Lani 30. septembra se je pojavil v Mariboru, kjer je imel na starem pokopališču sestanek z ljubico. O tem je bila obveščena policija, ki ga je obkolila in streljala za njim, pa ji je vendar ušel. Na begu ga je na križišču Gosposke in Gregorčičeve ulice ustavil sodar Prane Sadek, katerega je Kosajnc ustrelil v glavo da je nesrečnežu izteklo levo oko. Nato so ga pa po trdem boju ujeli in razorožili in danes odgovarja za svoje grehe. Kosajnc prizna vse vlome in zločine, ki mu jih očita obtožnica. Razprava se nadaljuje. Velik požar v Stranjah Kamnik. 16. marca \ *^g. Stranjah pri Kamniku je nastal davi velik požar. Okrog 4. je t«5il ogenj iz lislnjaka posestnika Struka in mahoma zajel tudi hlev. šupo m drvarnico. Vsi prestrašeni so se zbudili Strukovi šele na klicanje sosedov, ki so oceni med tem že opazili in pričeli z gašenjem. Kmalu so bili na krauu nesreče tudi domači gasilci, ki so pa imeli zelo otežkočeno delo. zaradi pomanjkanja vode. Gospodarsko oo^opje je ponorelo do tal. a se je gasilcem končno po sil" nem naporu posrečilo po/ar lokalizirali in ubraniti pred plameni stanovanjsko hi^o-Kako je ogenj nastal. Še ni ugotovVc/n°. n*i-brže p« je po nerodnosti zaznal kak slurai-ni prenočevaler. škoda, ki jo trpi posestnik Struk znala okrog 40.000 Din. Nemirna Španija Madrid. 16. marca. A A. Havw» poroča; Jooej«. Antonija Primo de K i vena in ostale voditelje fašistične španske faWw*e so zaprli. .Snoči so iz ndkegra avttornob-^a stresali na fasado hroe socria^ističnojja voditelja Larga Cabalero. Kot se rzrve ni nobenih žrtev. Policija išče napadalce. Iz SaLaroamke poročajo, da je pričlo do spopada med prwrta_3i levice m deomce. Uoi-ta je bl jc pn^lo do sprjpada med fašistično in levičarsko mfacHno. Pn tem spopadu je bilo rrsirroljeTiib voč t^cvtJ-verskib strelov. Kot se i«^ve ni b*!o r)V»d«&:ih žrtev. Velike poplave v Kovnn Ko\'no. 16. marca. r. Reka N'jemen j« dosegla včeraj s 7.° m nad nomiak> svoj maJcsimum. Na ustju reke .le nastalo jezero, ki je 2 3cm široko. Popkava je dosegla tudi modemi del Kovna. V mestu je popi avl j enih 60 ulic. Voj-aki in^en jersfceps oddelka poskušajo z dinasnittvm rasstre-ftvom prebiri jez, ki sc je ti«pwi| v ko-ri+u in ki zavira odtcVk vode. i Lizboz. 16. marca. AA. Havas poroča: Mesto Spinho je postalo žrtev strašnega ciklona. Porodih je več H'š ^koda je zelo velika. Bukurešta. 16. marca. A A. Pri Sjoaii ie plaz včerai zaau-l osem planincev. Štiri »o rešili, trupla ostaWi štirnh pa so nasl; kasneje. Sorzna norocKa. LJUBLJANSKA. BORZA (Devize z všteto premijo '2S..y-'»») Amsterdam 2967 rf7 - 29£l.fi7 Berlin 1752-05 do 1765.93. Bruselj 735.2« - 740.32, Curi h 1424 22 - 143120, I.ondon 215.13 - 247.29, Newvork 4299.32 - 4i35.64. Paniz 287.82 do 289.26 praga 180.01 - 181.72, Avstrijski 5i-lin^ v privatnem klirinmi 935 - 9.46. INOZEMSKE BORZE Curih, 16 marca. Beograd 7. Pariz 20.21.. London 15.14, Newyork 304.375, Bruselj 51.675. Milan 24.25. Madrid 44.375. Amsterdam 208.325. Brrlm 123 20 Dunaj .v; 70. Prajra 12 69, Varšava 57.726, V* Stran 2 Rdeči križ najpotrefmejša organizacija Banovinflca organiaacija HK iteje 58 vUfUi, 5*99 in S436 ponioinlli člane* Ljubljana, 16. nt ur ca Ko govorimo o delu katerekoli organizacije, je navadno vsaka najpotrebnejša, ob tej priliki pa lahko ponovimo z mirno vestjo trditev predsednika banovinafcega odboru RK, ki jO je izrekel včeraj na občnem zboru v mestni zbornici, da je Rdeči križ zlasti dandanes najpotrebnejša organizacija V resnici se dandanes nudi človekoljubnim društvom naysir>e polje udejstvovanja in čaka jih nešteto nalog. Občni zbor je dokazal, da se tega zavedajo tudi delegati ok-aiaim in občinskih odborov. Udeležba je brli lepa. pr-sostvo-valo je nad 50 delegatov. Predsednik dr. V. Krejči je pred prehodom na dnevni red pozdravil zastopnika bana. načelnika dr. E. Maverja, in župana dr. M. Rusa ter predsednika Zdravo/uske zbomice dr. Meršoia. Nazdravil je Nj. Vel. kralju Petru I J. in predlagal vdanost-so brzojavko, k;. je bila .-prejeta z odobravanjem. Odposlali so tudi pozdravni brzojavki Nj. V. knezu namestniku Pavlu kot preds*tmiiku Rdečega križa in glavnemu odboru RK v Beogradu. V svojem lepem poroči ki je predsednik predvsem naglasa!, da organizacijo RK vodi pri njenem dehj le ideja človekoljubnosti ter da jAm gre vedno le stvar in ne za osebe. 17 let žc obstoja organizacija RK pri nas ki pred 11 leti so sklenili, da se združijo z državno organizacijo. Toda ne praznujejo nebenih jnbi'lejev in predsednik m hotel naitevat1 nobenih številk, ćeš da na namen njihovega dela, da bi se ponašali s statističnimi podatki. Ni hote! tudi razpravljati p opravljenem delu ter je naglasi!, da je važnejše omejiti se na ov:re. ki so zadržale razmah organizacije. Med glavno oviro in najvažnejdH pojav, ki vpliva na organizacijo vprav usodno, prišteva predaedrrik odnos ur&dništva do RK po redukcijah plač. 1'radn'štvo je bilo steber organizacije, ki je izgubila mnogo članov po redukcM. Predsednik jc dc! :zoval. da b! uradn ne smeli zapustiti RK ter da bi b;la ta organi/ac* j a zadnja, ker jc najpotrebnejša z državljanskega in člc.eean-skega stališči, k' bi ji smeli obrniti hrbet. Z.'asti nedopustno pa bi bilo, če bi jo hoteli z-apu?tit; predvsem zato. da bi m cm s t rat i vn o pokizali. kako potrebni so bili v nji, kajti povsod drugje bi to bilo nrei iimevtno. Končno je vzpodbujal vse delavce In prijatelje človekoljubne organizacije, da dela i o oronagando /i o:m večji njen razmah, naglasujoč. da RK še ni zavrel obsega, kakršnega bi mora!. Zato se je dotakni! tudi vprašanja članarine, ki bi se naj zniža-la. kakor žele mnogi krajevni Iz Maribora — Marica Lobejeva, ki je bil;, dolga leta ljubljenka mariborskega občinstva in ki je sedaj ena najbolj priljubljenih moči zagrebške operete, gostuje v torek, 17. t. m. v gubretskt partiji skladateljice Da i? v Parker v opereti *Ples v Savovu«. — Podražitev mesa. Ker so so v zadnjem času pojavili na mariborskem živinskem sejmu razni špekulanti, ki so z znižanjem cen živini skušali upropastiti nažega kmeta, se je ta temu uprl ter segvl po okrajnem sredstvu, po samopomoči. Dosegli BO, da se živina sme prodajati edinole po uradno določenih cenah ter so kmetje bojkori-rali vse prekupčevalce. Izgleda, da bo ta kmetova obupna akcija uspela. Posledica je precejšnje zvišanje cen mesu, kar so zlasti mariborske gospodinje vzele z godrnjanjem na znanje. — Obrtni tečaj. Jutri, v torek 17. t. m. se prične v Mariboru nov tečaj mojstrskih izpitnih predavanj. Tečaj bo v deški meščanski šoli v Krekovi ulici. Pred pričet-kom bo ob pol 20. uri vpisovanja udeležencev tega obrtnega tečaja. — Ni izkrvavel. Pri eohotnem telefonskem prenosu poročila o groznem zločinu matere, se je vrinila ne i juha pomota. Friderik Drovenšek s Pobrežja, ki ga je njegova mati Antonija Rannerjeva v prepiru zabodla z nožem v usta in desno roko. ni izkrvavel, kakor je to razvidno i/, našega odbori. Zahvali) se je za moralno podporo vsem, zlasti oblastem, delavcem RK za njihovo požrtvovalno delo *n drugim. Poroči! upravnega odbora n:so čitali, ker so bila Izdana tiskana. Is njih posnemamo, da šteje banovinska organtaaatja 33 okrajnih odborov in dve poverjeništv?, 137 občinskih odborov in 142 poverjeni-Štev. Višjih članov jc 5S, rednih 5099 in pomožnih 5430. Neorganiziranih je še 83 obč;n. L stanovljena je bi!a posebna propagandna sekcija z nalogo buditi zanimanje za druStvo med širšimi sloji. Tzdafki so lani znašali Din 371374. V debati o poročilu se jo priglasd dr. Podkorirnrk in izjavil da je glavni razlog, zakaj se organizacija RK na deželi ne more razmafanot) v političnih vplivih. Dr. Krejči je odgovarjal, da je RK povsem nepolitična organizacija in da se ji lahko vsak pridruži. Ko je treba pomagati, ni več nobene razlike med nikomur. RK nc more delati razlike v svojem človekoljubnem de:u ob času katastrofe, pa tudi dc v času organizacijskega delovanja samega na sebi. Sodelavci v knt-jevnh odborih naj skušajo premostiti vse politične razlike v orgsmzaoiji in naj bo RK torišče, kjer preneha vsako sovraštvo. Poročilo nadzornega odbora je podal predsednik Fr. Pretnar. Predlog za razrev nico je bil soglasno sprejet. Blagajnik .1. Mcšek je predlagal proračun za tekoče leto. Izdatki znašajo 130.580 Din. dohodk: pa samo 108.620 Din ter jc torej 21.000 Din primanjkljaja, ki ga bedo krili iz društvene rezerve. Krajevni odbori so pred !o/i!i več predlogov. Značilno je zJasti, da mnog; odbori predlagajo znižani« članarine. Glede na to je bil sprejet predlog ba-novinskega odbora *a revizijo pravil. Prcd'oge za snremembo pravil bi naj poslali banovinski odbori glavnemu do 1. januarja prihodnjega leta da bi bila pravita drugo leto že spremenjena. ,?ež:šk"< odbor jc predlagal, raj sc barovinski odbor zavzema, da se zgradi bo-lnica namesru postavitve likovnega ppomenika kralju Zedini-telju. kar je občni zbor sprejel. — Volitve so bile samo nadomestne. Izvoljen' so •bili zo7>et ;sti člani upravnega in nadzornega odbora, ki jih jc žreb izločil — Pri slučajnostih so &nrejeli resolucijo, ki jo je predlagal dr. Vldic in ki v ny občni rbor obse j a letalske napade na civilno prebi-v sisi v u in zlasti 'bombardiranje bolnic RK. sklicujoč se na mednarodne ko>nvenciie ter sk'ene svetovnega kongresa Rdečeo.a križa v Tokiu Resolucijo POSfilfcaJo klavnemu odboru v Beograd a zahtevo, d? stori vse, da se nrenrečj v bodočnosti ba^arstvo vojne furije v zaledjoi. ^ sobotnega poročila na prvi strani, marveč jc le precej nevarno ranjen. — Japonka bo govorila. Drevi bo predavala v dvorani Ljudske univerze v Mariboru dobro znana Japonka ga. Marija Tsimeko-Kondo-^kušek iz LJubljane. Uovo-vorila bo o Japonki po poroki. Predavanje bo izpopolnjeno s skiopiičnimi slikami in plesi. — »Siromakovo jagnje« bo prihodnja dramska novost v mariborskem gledališču. Ta literarno mnogo vredna, vseskozi napeta in dramatična zgodba o poštenem francoskem poročniku Fouresu. ki mu eam Napoleon Bonaparte ugrabi ženo, doseza povsod velike uspehe. Delo režira glavni režiser g. Jože Kovic. Iz Trbovelf — živilski trg. Sobotni živilski trg je bil zopet zaloien kot že dolgo ne. Zlasti je bilo na trgu mnogo zelenjave, tako moto v lica. radiča, še več pa regrata, ki so ga kmetice prinesle čez 20 k^ar. Tudi jajc je bilo v izobilju. Neki prekupčevalec jih jo pripeljal kar cele zaboje. Cena teh se je od cene jajc. ki so jih prinesle kmetice iz Savinjske doline in tukajšnje okolice. precej razlikovala. Kmetice so jih prodajale po 20 za kovača, dočini jih Jc prekupčevalec ponujal po 22 do 23, kar pomeni, da slednja gotovo niso bila sveža, zato so jih nase gospodinje kupovale ra- je od kmetic. Tudi jabolk je bito precej na trfu. Ona teh ae polagoma dviga. Prav lepo bUgo ae jprfjja|j po 4 do 440 Din, dedna ae doba attliia vrata, A« vedaas kg za 3 Dfa. Neki kmet Is Studencev je pripeljal aa trg voz eemflttftega krompir, ja, ki ga je ponujal pO 38 Din mernik, vendar ga ni mogel aa to ceno spraviti v denar, aJaati ker je bil aa aeme predebel. V ostalem ae pa tudi aa trgu močno pozna vpliv mile zim« in a to povaročeaa skrčeno obratovanje rudnika, ker je bilo kljub plačilnemu dnevu v soboto na trgu le malo kupcev, tako da aa morale kme. tiče večino prinesenih dobrot neatl apet domov. — Delovanje , p ro* i tuberkuloz nega dia. paaaerja v februarja Kakor kažejo isvi. dt tukajšnjega PT-dispanzerja s« izsledi ie vedno mnogo novih jetionih oboi«j med nagim prebivalstvom v dolini odnosno v delovnem <>koH§u dlspanaerja.' Tako je bilo skupno z novimi slučaji oooienj pregledanih v februarju 9j moških in 60 ženskm Brez znakov tuberkuloznih obolenj je bilo prriskanih 90 moških in 2« Žensk, tuberkuloaa je bila ugotovljena pri 40 moakib in 29 ženskah, od tega 11 moških in 6 žensk z odprto tuberkulozo, druga diagnoza pa. je bila ugotovljena pri 7 moških in 5 ženskah, ftentgeo pregledov je bilo 178, pregledov izmečka 16. sedi. mentacij krvi 3l,_ pneumotoraks pa je bil dan v 24 slučajih. Mleka pa je biio izdanega 430 litrov. »Potnikov« izlet na Dunaj Ja sam svetaki čovjek* Ljubljana, 16. marca. Sobota je bila in 7. marca, ko so nas naložili v vagone kakor sardine v škatle, da se po programu odpeljemo s osebnim vlakom In priključenimi vagoni ob 18.16 v Maribor. Tja smo prispeli v prijetnem razpoloženju. Med potjo so vstopali novi izletniki, za vse ae je brigal uradnik ljubljanskega >Putn*ka*. ljubeznivi g. Gorazd. Po 22. uri smo prispeli v Maribor in ojoj. g. Gorazd se jc poslovil, izgubili smo svojega potnega maršala. Novi potni maršali ae za nas niso več brigali, niti pogledali nas niso. Komeasd&nta teh maršalov sem apoznai šele po povratku v Mariboru. BeogTajski ^.Putnik« je svoj izletniški vlak na Dunaj tako sijajno organiziral, da smo morali Ljubljančani čakati v Mariboru na zvezo od desete ure zvečer do 2.45 zjutraj. Pa nič za to; to čakanje je bilo po tiskanem programu. V Mariboru so formirali dva vlaka in hajd na Dunaj, kamor amo prispeli okrog 9 zjutraj. Vožnja iz Ljubljane na Dunaj je trajala samo 15 ur. Toda tudi to je bilo po programu in menda tudi to, da sc m nihče za nas brigal, niti nosmo vedeli, na koga naj se obrnemo v zadevi informacij Po tiskanem programu pa ni bila vožnja z Dunaja v Ljubljano Tam namreč stoji, da Se odpeljemo z Dunaja v četrtek ob 12.. prispemo v Maribor ob 17.30 in ae odpeljemo iz Maribora v Ljubljano z rednim vlakom ob I7.5& Ob 2L35 bi bili Po programu doma. V Maribor smo prispeli ob IS. 10, torej 17 minut po odhodu rednega vlaka v Ljubljano. G. ravnatelj Loos mariborske tujsko-prometne zveze nam je povedal, da sc bodo ljubljanski vagoni priključili na vlak ob 21.40. Torej bomo spet štiri ure čakali v Mariboru. Seveda je zavladalo zaradi tega med izletniki veliko razburjenje. To in najbrže radovednost je prignala v naš krog gospoda, ki je nas vprašal, kaj je Tedaj amo ga prvič videli.. našega pozornega potnega marša, la. Na nase proteste je smehljajoče pojasnil, da je v tiskanem potnem programu izletniškega vlaka napaka. Vlak se praviloma ne vrne v Maribor ob 17.30, kakor je napisano, marveč ob 18.10. in smo tudi točno prišli. Sijajna organizacija, za Ljubljančane več ko* ljubeznivo OAinil nas je gospod še hudobno z očmi, povedal »da je sveteki čovjek i Ljubljančani necu imati ekstravuršt. da nama ntje jasno. Sto je zondercug«, pi#e 9* pa D jo. kič. In odSel je. Ob 2. zjutraj srno prispeli vsi Izmuče, ni v Ljubljano Vozili smo se 14 ur. Prihodnjič ae popeljem zopet s -Putnikovima vlakom na Dunaj Izletnik SAMO DANES OB 16. UM! . Po enotni ■atinrjski eonl Din 4.5* poje v filmu EDINSTVENA PElLikA! Predstave »Na končni poataji Ljudska predstava v KOTO t VlOK t NE ZAMIDITE! odpadajo radi koncerta Zanimivo trgovsko predavanje Carfjc. 13. mmtem TrgOvs4cO društvo V Celju priredi vsako leto kako strokovno predavanje. Pred ler; jč vzdrževalo tudn učne tečaje v tujih "jezikih, ki so pa ffjdnjt dve leti Ža! i/ostali vsled brezbrižnost: trgovskega n*ra$ća-JA. Lani je dnrštvo pviredi-lo strokovno predavanje o tekatiHji in H^^rnjmstvu. k: je prav dot>ro uspelo. V torek 10. t. m. je pa v okvi.ru društva v veliki dvora-d Obrtnega doma v Celju predava! 5. Mesju-aar Stane iz Ljubljane »O prodajni ume: nest i«. Da je bilo predava rrje /a današnje ča?« posebno aktualno in zelo potrebno, izbira teme pa tudi poseočona. priča ogrom ni obisk trgovskih nameščencev. k: so na-po-nili dvorano do zadnjega kotička in pazljivo sledili zanimivim in poučr.im ir-va>aojem g. predavalo!) a. Preda vati je ie b'lo vseskozi nazomo in je vsehova'o do n^j*višje natančnosti v«a navod'la za pravilno občevanje prodajalca s kupcem :n p r. dob* vanje stramik v tr^»ov:no. Predavatelj se je brez dvema potflob?! a \^se t^i-no«ti prodajne tehnike tako na podlag1 la*t-nm iM:usenj. kakor tud? na podlagi raz-nh citatov vi. sveto\mc trgovske zgodovine posebno pri večjih narodih. M'adi simpatični preda^•atelj jc razumel v/buditi zanimanje pri v«re4i poslušalcih. Kako moraš nrodajati bla^o in <\ pridoivti /-»upanja :n prikupljivost «ametfa »ebe in posebej še •kupca, kako mora* spoznavati v-stva. Delo RK v Škoiji Loki Okolja Loka, 15- mana Maloštevilni prijatelji skofielo^kojra Rde-fega križa BO praznovali v petek zvečer na rednem občnem zfcoru jubilej, ki je šel mimo naže javnosti akoraj ne^>P«žen. ki ni vendarle pomeni dol^o pot naix>rov. sHrrenr ljenj in skrbi v ljubezni do bljinjeaa. v laj šanju trpljenja in vsega hudega. Krajevni odbor RK praznuje dfpetMnico. ki ima svoj |x>sebni poudarek tudi v lom, da nac^luje društvu od vaepa početka zaslužni predhodnik g. Avgust Blaznik, ki je tudi otvoril jubil^ni občni zbor v mestni posvetovalnir:. Na zboru je bila po prisotnih funkcionarjih podana plika vsestranskega dela. ki ira je opravil RK, posebno toplo pozdravljeni pa 00 tili člani ofirirskeca zbora s povelj* nikom polkovnikom c Mihajlom Lnki^em. Tajnika g. berdona so premestili, zato pa je blagajnik dr. Kocijančič toliko globlje |>o-.segel v pota in smeri, ki jih narekuje KK. Dohodki so $e stekali od plodonosno naloženega denarja, od članarin«5, od podpore in dotacij občin ter od prostovoljnih prispevkov, kar pa vse skupaj ni zneslo toliko, da bi bil mo?*l K K ustreči številnim prošnjam. Za izrrpno poročilo 10 prer,ej bia-gajoik ee posebno zahvalo nadzorne^'? cd-b, n»U* ga .> '^»1 Izvoljen nov sreski odbor, ki so \3?0pil: vanj gg. WWfral Blaznik. Oblak Ivan (major), Sever Otmm Ckapetan). zdravnik dr. Kocijančič, le^arn^*" BurdTch OtOn, učitelj Vojt~h Debeljak, pred-s*vdnik otčitte Zminer Pavel Dolinar. predsednik starološke občine Hafner Anton, polkovnik Miharjlo Lukič, kapeWn Stnleker l»aj-mund. zdravnik dr- Cavić .lurij. Rojic Ja- Frank Higham 32 Seržant Flips Roman — Sani vrag ste, pravi satan. Kai pa hočete od mene? Zakaj me rnučite? Od kod veste vse to? — Kar tako mimogrede sem zvedel to, dragi moj. ln>e>l sem srečo, kakor lovec, ki se je namenil na orla. pa je spotoma ustrelil nekaj mamš^h roparic. jastrebov in posftovk. — Menda mc niste prišli samo mučH. gospod Flips. — Vaša domneva je pravilna. Informacijo hočem dobiti od vas. točno Informacijo. — Kaj mi predlagate za to? — Molčal bom o vaš j udeležbi pri aferah Callom Brothers m doktor Mor* rison, kar pomeni, da se vam bodo čez šest mesecev odprla kaznilniška vrata. — Dobro, dobro! Kai b" pa radi vedeli? — S&versaon. tu sva cisto sama. S tem misMm. da nihče ne bo mogel stopiti pred sodtSČe in povedati tegp. kar mi poveste, sai ne morem nastopi z nobeno oričo. Vem, da pripadate Him-zjjoivi tolpi., toda vem tudi. da tejra zločinca spfoh ne noznate, ker -občuje s. svojimi pajdaši samo pismeno. Toda vi poznate nekaj članov te tolpe. 0 enem bi rad nekaj zvedel. — Izdat; m morem nikogar, gospod nips. Raje ostanem tu v jetniški celici, kajri krogla v glavi je vas obiskala? To nr je čisto novo. — Silverstone, zda i pa že vidim, da vas bom moral pustiti tn, saj se norčujete iz mene. — Č4sto resnico govorim, gospod Flips. Slučajno se prav dobro spominjam, kako je bilo s tem zagonetnim po« setom. Spominjam se tudi. da je bito številk* 44 naročeno, naj pride pod pretvezo k: vam. in ootzve.. kdo je pri vas. Potem ie pa prišlo nekai vmes. pa ;e ves načrt pokvarilo. — Nekaj je prišlo vmes, pravite? — Da. Vmes ic prišel poštni tfolob, ki je nesel važno obvestilo. Golob pa n1 dosegel svojega cifja. Toda obvestilo je šlo obenem tudi po pošti. Vrhovno vodstvo >e sklepalo iz tega, da ie prišel go4ob v nepoklicane roke in zato ;e odredilo. na?j se posert pri vas opusti. Da to b*!a številka 44 kihib temu pri vas. to mi m znano. Toda naj si trt osel pri-niše posledice svoic neprermšljertostl. — Ta osel. ta osel. — ie ponavljal seržant Flips ves srečen. — Prijatelj, čo bi vedeli kako me rrtoSki spol tega osla veseli. Zalim vam v*o srečo. Jaz sem namreč hrl'-ra osel. Toda kf> je se rta nt P^ps vstopfl v ravna-teljevo pisarno, je bfl njegov obraz že zone* mrk m kfeel. —* No. .je šk> vse po sreči? — ga >e vprašal ravnatelj. — Ah. življenje je pretežko in vse polno ovir ima čtovek na poti, — je odgovoril seržant. — Baš sem razmišljal, kako krivično je urejen svet. Človek se muči in peha. svoje zdravje zapravila, da dobi funt tenko rezanega tobaka, ko ga pa dobi, se spomni, da sploh ni kadilec. ★ Prosto, — je zacodrn.al viš;i in« speklor Mac Hardv. Vrata njegove pisarne so se počasi odprla, toda samo to- kob, upravite!; ćq> «* sol'\ -vrski uaftalaik I v.-m Legat, zdravn'k dr Hu!»ad Ivan., upra-viteli »ie*£an-ke Jol" Sovrr Karel in treaki šoitki uadzorniU Vinko >*nh' »-talk. ki ri bodo poraardelHi \>o*\c \*> m«. - t>jnr»n spor..-lumtt Med i>i(iiWi Wi\ * }»v/»*-lMi»m razumevanjem sprejet oni. d^ s:' u-'niiou v škoiji Loki prolituberkulozna liga in lo kot samostojna poslovna odinic. r#ita »o\r*-x ra na**p mo«to rH.>-*et>nf va/.no-h kt*T imamo pri na* tnataO Mg v tlo 11'' 111• ' ■ 11 i r i.. 11 utano-vanj tu iudi liinrrkuk»/W>?en. Xa zim; i jc I ila in<-.l drugim o>lro grajana indoloiici onih ljudi. 1« i -; strani, kadar pa uptfin na njf-unvo «Oinor, pa ae g\ lakoj Hfmtun'io. L"ti>> |e j»roi\i-den višji .-,:ina*tt;»n^ki 1^.; S toplim x*!»*«: Ponedrlie*. 1*. ma. a Katoličani: Cirijak. VaM*!av DAIKA^JK PRIRF.1HTVR Kino Matica: H«rry Pirl v dfeunfrli Kino Ideal: Chandu. Kino Sloira: Sužnji pohifpa za Irnar. jem. Kino Inion: Pcacm z nrba iK f?urii 5amo danr.s ob 16 Kin0 $»fška: žena tLso*- rabi r\■. Koncert TrlKn-elJ»klh *iavfUo># ob io v Unlonu. Ljud>ka unt\erxa: Predavanje prof <*r. Aleksandra Bilimovi^a Kaj je zadmr*«-ob 20. v Delavaki zbornici DK21RNF LKKARNK DaneK: dr. Piccoli. Tyr*ova ce-«ta d. Ho. čevar. Celovška ce5»ta 62. Gartua, M^>, Zaloška ce^ta. Jubilej šentpeterske ružnice CMD Ljubljana, 16 marca. Jubilejna proslava Sentpetrske p<«druA. nice CMD na Taboru je doaepla z.elo lep uapeh. MfnJ ugiojnimi gosti »o bili načelnik prosvetnega oddeka banske uprava prof. Breznik kot zastopnik bana. dalje podžupan dr. Ravn.har. bivši ban dr Piir in številni zastopniki naših kulti^nin in nacionalnih organizacij ter usrtnov Zastopnika visoke pokrovtteijice proslave Ni Vel kraljice Marije, upravnika VO^aAcc bolnice, polkovnika dr. Tli j«. Bir^anina jr vs»* dvorana viharno poad-ravi'a takoj jvi '.-stopu. DobrodoAluo sta ncu posebf'j' izrekla predsednik Viktor R« h rman ter predsednica Poto!n;kova. Oba voditelja sta »topila na prekrasno okrajen oder in na krat. ko orisala pomen jubileja MaAoeCnflM po-dmzniee C3Mt>. Ta pr. slava naj bi bila trdna vez med preteklostjo in bodočnostjo. Rodoljubno delo CMD naj bi bnlo tudi v bodoe> de]e*n.-> kar najlepft h utpehov v slavo in ćast domovine. Predsedn^a Potočnikova se f| še posebno zahvalila N j Vel. kralji Mariji za njeno naklonjenost m p<->udarila. da se bodo Član: m članice vedno skuAali izkazati vredne v sokogpa poltroviteljatva. Z željo, da bi vai Ju-gosloveni n+ jrlede na vero. stan in politiko pridružili plemenitim stremij«r.je»m CMX), je predsednica zaključ la svoj nagovor. Prie^tni sr> imr^ii': . Tstnenui predsedniku g. R/>hrmami živahenovacije. r*red-sedniei Potočnikovi pa so član; priklonili šopek lepih nageljnov. Sledil je p^-av lep koncertni del, potem so pa rMitelji h*tro razmaknili stole in rasporedili pogrnjene mize. Razvila se je prijetna zabava in j« večer minil v ns-jlepsem razpoloženju. Pet lufic za 20 Din vam da edino Vodnikova dražba liko, da se je moglo ozreti po pisarni dvx>je srepih oči. — Kar naprej, kaj bi pa radi? Počasi se je pojavil na prajju neznanec in tiho zaprl vrata za seboj. — Klanjam se. gospod višii inspektor! Evo me! — Vidim, da sfee tu! Rad bi vede*J. kai jc vas privedlo k meni. — Kati me ne ooznate več? — Ctovek božtfi, takih protipredoisn-h tipov, kakršen ste vi, vidim vsak dan tuca-t- — Smejali se boste, gospod vršii inspektor, če povem, da stoji pred vami VVilriam Hartson. — Aha, vi ste tisti srečnež, ki mu & nekdo nekoč podaril v angleškem muzeju ukradeni Buddhin kipec. Dobro, a kaj bi radi zdaj? Ah" ste morda zopet dobili v dar kakega malika, ali pa ic že zopet V vašem stanovanju vlažno. — Smejali se boste, gospod višji inspektor, če vam povem, da prihajam v zadevi nagrade v znesku sto Kr. obljubljene tistemu ki najde kipec. Takrat ste mi dejali, naj pridem po nagrado čez pet mesecev in da jo dobim. Se se ne bo priglasil nihče drugi. Tako sem torej misel po potrdilo, s katerim dobim v muzeju ta denar. Danes >e minilo bas šest mesecev. Kaj ne. kako Hrtro^eče čas. gospod vi*tt inspektor? Mac Hardy ni smatral za potrebno za- 1 vzeei stališče proti trdirv NViUiama. Hat-sona. Segel je V predalček svoje pisalne mize. potegnil iz rtjega p«-lv> pnp>ria in zače' P'sati: Tako. proti Temu potrdilu dobite izp4ačario nagrado, trvda iv>^iite parnem; in n'kar denaha Ht razmefa-va-ste vsaj lahko dobili človeku pf HKnjO deki. A kai prav za prav počenjate zUai? — O, prosim, gospod vtSfl inspekror, zda i imam celo dva poki ca. Zvečer stni v .lacksonr>vem potujočem sleda!:Sću, ljudstvo oHeh spo4ov. Čez dan pa delam pri nekem gospodu, ki drenira r^e za obrambo in napad. To ;c zelo naporno delo. kajti napad sem ;az. — Tako tako! Cnjie. Hatson. a»V ni«e nikoii več srečali neznanca, ki :c v>,vi podaril ta kipec? — Ne. Toda ... toda ... — Kaj toda? Kai pomeir; va*e .ecl.-a-nie? Na dan z besedo! — Hotel sem samo reči... to se pravi... mislil sem... Gospod visii inspektor, toda obrjubi«! n* morate, da me ne boste zaprli, če vam povem nekaj zanimivega. —Zakaj bi te zapiral, če nimaš na "se sti nobenega greha! Govori torej! — Oni dan mi \t hotel nekdo dati... Sme&atf se boste ... ttrrtel rm je dati •.. Se en tak kipec ml je ho*el dati. — Kaj? mar si znorel? Šte*. ($3 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 1«. marca 1036 Stran 3 • DNEVNE VESTI — Inozemski kapital v gospodarstvu Jugoslavije. Najvažnejše mesto v gospodar-stvn Jugoslavije zavzemata francoski in angleški kapital. Prvi se zanima zlasti za metalurgijo, drugi pa za industriju meha ničnih konstrukcij. Važno vlogo igrata tu di švicarski in češki kapital, dočim belgijski in švedski finančniki na na>em gospodarstvu niso toliko interesira ni. Avstrijski kapital je Izgubil po vojni mnogo na vpli vu v Jugoslaviji, madžarski kapital pa zavzema se vedno važno mesto. Po računih prof. Nikiforova je ZmtSftl v letih 1^23 do 1027 dotok tujega kapitala v Jugoslavijo okrog £,000.000 dolarjev letno. Leta lQi'7 je prišlo v Jugoslavijo blizu f.OOU.000 dolarjev tujega kapitala. Pri tefi posojilih zavzema prvo meato kapital v ameriškm dolarjih, daljo v angleških funtih. Švicarskih fiankih in češfcOSlOVaškili kronah. Italijanski kapital jo zainteresiran pri ?~Varoval-nicah. kjer ijrrata ra/.no vlouo rudi avstrijski in francoski kapital. Industriji vžigalic je v rokah Švedskega trusta, Belki kapital pa ravzema valne tttestb v tekstilni in živilski industriji ter v proizvodnji obutve. KINO SLOGA, tel. 27-30 Samo za ljudi 7 močnimi ž;vci; Zadnji štirje iz St. Cruza Velcnapeti UFA film ob 16., 19.15 in 21.15 uri POSLEDNJI«! ! NE ZAMUDITE! _ Konstituiranje ravnateljstva SL*ZOR-a. l>anes ho imelo novo ravnateljstvo SUZORjB sejo. na kateri se bo konstHurraJo. r/a sejo vlada veliko zanimanje, ker 1^0 na nji Izvoljen 1 edsednifc iz skupine delodajalcev. Za predsednika bo najbrže izvoljen znani strokovnjak na polju socialnega zavarovanja ing- Aoiadej Carnelutti _ Omladina za mir. Od '29. februarja da t. marca" je zborovalo v Bruslju 3o0 delegatov zastopnikov nad 300 nacionalnih in mednarodnih organizacij, ki ?o zastopali 12 milijonov mladine, ne irbde na versko in i>o-lilično naziranje. it Jugoslavije sr je udeležilo le konference pel delegatov. V soglasno sprejeti resoluciji zahteva omladina poostri-tev in dosledno izvajanje sankcij proti na- padalcem Kontergnca ie pokazala, da je mladina vsega sveta odločjlO proti vojni. _ Gostovanje Marija Sfmenes v rtsijek«. v sol>oto zvečer fe nastopil Marijo Šimenc v osijeskem gledališču; Zapel je Već opernih, arij ter skladi - slovenskih in hrvatskih skladateljev. Gledališče pa je bilo napol prazno, ker se prebival«! Osijeka zadnje Čase premalo zanimajo za koncerte — Klirinška podajanja z Nemčijo t Zagrebu. Danes so prispeli v Zagreb delegati Nemčije na klirinška' pogajanja med Nemčijo in Jugoslavijo, Poiraianja se prično jutri. Med našimi delegati je tudi lajnik trgovinskega ministrstva Ivan Vrtačnik. 1 NE POZABITE in oglejte si veliko umetnino Petrograjske bele noči! 1 — Promo ija. V začetku marca je bil promoviran na univerzi v Grazu za doktorja vsega zdravilstva 6*r. pliil. Hubert Pohani. K drugemu doktoratu mu iskreno čestitamo! — iugoslovenska akademija proti splošnemu nacionaliziranju mestnih imen. Ju- goslovcnska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu odklanja splošno nacionaliziranje mestnih imen. Po njenem mnenju se more izpremeniti ime mesta samo tedaj, če je zgodovinsko brezpomembno ali Ce gre za restitucijo starejšega stanja. Imena mest so zgodovinski in jezikovni spomeniki in kakor čuvamo druge take spomenike in jih brez potrebe ne uničujemo, tako bi sc tudi v imena mest brez potrebe ne bilo treba, vmešavati. Saj so tudi Prusi obdržali ime Nova ves. zakaj bi mi pisali ime Gradec, a ne Graz, Lipsko. a ne Leipzig. Mo-nakovo. a ne Munchen. Koln. a ne Kelmo-rajn itd. Ce zahtevamo od drugih narodov, da pišejo Lubljana. a ne. Laibach. Zagreb a ne Agram. Maribor, a ne Marburg. Bodimo dosledni in držimo se tudi mi tega edino pravilnega naeola. je Bečaj storil. Pri teiu je pa vtaknil desno roko po«! cirkularko. ki mu jo je v hipu odrezala tik pod komolcem. Ponesrečenega dečka so nemudoma prepeljali z reSevalnini avtom v ljubljansko bolnišnieo- — Zagonetna smrt deklice. V Zagrebu se je v soboto ponoči zastrupila s plinom Dragica Milhofer stara 11 let. Čudno je. da pipe plinovoda nikjer niso bile odprte, in vendar se je deklica zastrupila s plinom. O samomoru ne more biti govora, ker se je Dragici godilo zelo dobro. Oblasti so uvedle preiskavo. lična predavateljica. Predavala to v angleškem jeziku. Brez vstopnine. —M Ljabljančaai, ne pocabite na aoeojauji koaeert Trboveljskih slavčkov Začetek je točno ob 20 uri v veliki unionski dvorani. Pred prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. ij— Za zahvalo ga je okradak Pekovski pomočnik Martin P. stanujoč ta Bežigradom T. je te dni prenočil svojega znanca ki je bil kot brezposelni v hudi zadregi. Znanec se je pa izkazal nehvaležnega. Ko je namreč včeraj odšel P. od doma. je kmalu ca njim vdrl v stanovanje in mu odnesel vse oblek ter okrog 600 Din gotovine. Nehvaležnega tatu policija zasleduje. G I G L I NASLEDNIK CARUSA! NAJSLAVNEJŠI TENOR SVETA! PRIDE! KINO UNION. Iz Ljubljane —lj I^epH nedelja tudi v Ljubljani. Včeraj. l:o je skoraj vse odjadralo v PJanico, kar culi športno-. Ljubljana ki jut vsemu ni bila prazna, kakor l>i kdo pričakoval- Dopoldne so bile ulice zelo živahne, popoldne je \m izvabilo solne« tudi na'večje zapeckarje v okolico. Mnogi so napravili tudi že zjutraj daljSe izlete, a jih je dopoldne nekoliko zeblo na okoliških hribih, kajti včeraj zjutraj ie bila huda "»lana. Ponoči se je zjasnilo in shladilo. ker je v >oboto začela pritiskati burja Vendar je bilo popoldne zopet precej toplo, solnce je grelo kakor ob najlepšem ix>nib;dnem dnevu Meščani ob Latre lepih dnevih niso navdušeni za priIV ditvg doma. zato jih tudi včeraj niso poset-no |>ogrešali. Precej dobro pa Je bilo obiskano gledališče, toda obiskali so ga predvsem okoličan i- — V Pižame, srajee in dežnike, za malo de- co in velike pri .Pirnatu? lahko dobite, če prilike ne za nind i le. M. Pirnat, Ljubljana, Sv. Petra cesta Poganska cesta 1. (Pe- glezen) Tel. 36-5/. 30-58. —lj Zagrebčani naši plesni prvaki. V soboto zvečer je bil v kazinski dvorani plesni turnir za prvenstvo dravske banovine v letu 1Pofi in za naslov letošnjega prvaka ljubljanskega Ple?no-spor*nega kluba. Tnr-nir je vzorno organiziral in vodil naš plenili mojster Jenko. Priglašenjh je bilo 10 parov iz Ljubljane in 5 iz Zagreba, a od teli sta dva odstopila. Tekmujoči pari so bili razdeljeni v štiri skupine. Naslov prvaka dravske banovine in obenem Jugoskv-vije sta si priborila zagrebški par Hečić s sestrico. Naslov prvaka ljubljanskega PSK in prehodni pokal našega pokojnega plesnega prvaka Staneta. Seuniga si je priboril njegov brat Vita! Seunig s Zittersehla-.gerjevo. Baako število točk v tej skupini jc pa dosegel zopet zagrebški plesni par Mirosavljevjc s Kastnerjevo. Toda tudi vsi ljubljanski pari zaslužijo največje priznanje, saj so pokazali mnogo umetnosti in pravilnega razumevanja plesa kot sporta. —lj Kakor da ie februar, je postalo mrzlo. Davi ;e bila zopet huda slana, ki bi nedvomno napravila mnogo škod?, e> bi padla samo n^kaj tednov pozneje. Kmetje se letos 1 oje slane, kakor največje vremenske katastrofe, ce bi lrajalo toplo vreme se 14 dni. bi začelo cveteli le,;sadno drevje. Siee-r pa v toplejših krajih že cveto breskve in marelice. Davi je bilo tako mrzlo, oa so prodajalke na trgu morale zavarovati živila pred mrazom kakor včasih sredi zime. Danes je bilo na irgu za kurivo izredno mnogo drv. Kmetje so namreč pričakovali, da bodo šla drva zdaj mnogo bolj v denar, čim je postalo nekoliko mrzlo. Letos so prodali malo drv. Meščani so lahko varčevali pvi kurivu zaradi lople zime. varčevali pa bi tudi sicer, če bi bilo l>olj mrzlo, kajti varčnost je zdaj najvišjj zakon. —lj Koncert »Trboveljskih slavčkov«. Dane? prispejo v Ljubljano Trboveljski slavcki.* propagatorji naše mladinske vokalne kulture. V unionski dvoiani prirede zvečer koncert reprezentativne skladbe naše sodobne g-asbene mladinske literature. Vsa dela. ki so na sporedu bodo izvajana ludi na raznih nastopih pred svetovnim glasbenim 10-nmioin ntesaea aprili v Pragi, po i&javah mariborskih glasbenikov, kjer so koncerti-rali preteklo soLoto. zbor kliub temu, da so mu že preje pripisali umetniško dozme* lost. kvalitativno še napredoval En dosegel danes zavidljivo umetniško slopnio. Prepričajte se drevi ob Hi. uri o !e«n v veliki dvo> I G 1 G L 1 NASLEDNIK CARUSA! NAJSLAVNEJŠI TENOR SVETA! PRIDE! KINO UNION. 1 — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno, deloma oblačno spremenljivo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 15, v Zagrebu 12, v Maii-boru 11, v Ljubljani 10.6, \* Skopi ju 10, V Beogradu 9. v Rogaški Slatini 8, v Sarajevu 7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.6, temperatura je znašala 0.0. — Patrona za ie poškodovala« Pastir Jože Sloje, star 17 let iz Dobja pri Celju, je včeraj našel nekje staro patrono. Igral se je z njo. sl*Hlnjič pa je večkrat udaril po nji. Slara patrona pa je eksplodirala. Posledice so bile za pastirja strašne. Naboj mu je udaril v život in ga močno poškodoval. Pastirja so ponoči prepeljali v Hubliansko bolnišnico. NE POZABITE in oglejte si veliko umetnino Petrograjske bele noči! 1 V ogenj je padel. Delavec .Tože Roje iz Volavelj pri Trebehiem je doma zakur.il grmado, pri tom pa po čudnem naključju padej! in sicer naravnost v ogenj. Roje se j-opekel in dobil težke poškodbe na glavi in po rokah. Posestniku Jožetu Nubiju v Šenčurju je slamoreznica odrezala včeraj prste na desni roki. Na znanem Turncu na Grmadi je včeraj padel tipografski vajenge Vladimir Jarc in se težje poškodoval na levi negi in desni roki — Žaga mu je odrezala roko. Na Startovi žagi v prešerni pri .Mengfu je zaposlen kot pomožni delavec med drugimi 15 letni Alojzij BeČA:. Fantu je danes dopoldne ukazal starejšj delavec, naj zasuče motor, kar :ani hotela -.Unionr v Ljubljani. Pripoiui-njasno, da bo na tem koncertu v Ljublaui prvič nastopila izborna altistka. ki je v Ma-riboru očara-a poslušalce. Skupno z Keziko nastopi v dveh točkah. Spremljal ju bo na klavirju kapelnik ljubljan-ke opere dr. Danilo išvara. —lj Predavanje v društvu »Pravnik«. V sredo dne 18. mana r. I. priredi društvo Pravnik- točno ob 18. uri v justični palači, dvorana štev. 79. predavanje. Predava g. dekan juridične fakultete dr. iur. et. h. c. Metod Dolenc: »O pravnem položaju neporočenih iivljtnskih drugov«. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se tega zanimivega predavanja v čim večjem številu udeleže Odbor. —lj pianistka Zora Z*rnikava je brez dvoma ena na »odličnejših naših umetnic, ki si je pridobila na svojih dosedanjih koncertnih nastopih veliko priznanje kritike in puHika. Gdč. Zarnikova sodeluje na Ruplovem violinskem koncertu, k: bo v petek 20. t. ui. v iilharmonični dvorani. Vstopnice so v pred* prodaji v njigarni (Uasbene Malice. —lj Ruska glasba slavnih mojstrov Musorg-skega. Borodina. Lijadova, Kabalevskega, Miaskovskega. .ludina in Skriabina v skltd-I ah za klavir se bo slišala na produkciji ljubljanskega državnega kouservatorirja. ki jo priredi s svojimi gojenci prof. Janko Kav-nik v sredo. 18. t. m. ob četrt na 7. v Fil-harmoniičui dvorani. Spored stane 2 Din. —lj Miss Rehecca Went (Mrs. Henrv An-drevrs) bo predavala v torek 17. t- m. ob 18. v dvorani mineraloškega instituta univerze, pritličje levo. o osebnostih v sodobni angleški literaturi. Miss West ie znana kot cd- lj Ponor pred iltnaijtan! K neki trgovki v Vošnjakovi ulici je prišel danes dopoldne neznan mlajši motki hl ji obljubil večje naročilo čevljev. 0*1 trgovke je zgovorni tujec izvabil pod to pretvezo 100 Din. potem je pa izginil. Trgovka je »topila na policijo, kjer so že vedeli za sleparja. Mož je nanrree pod stičnimi pretvezami oslepa-ril že celo vrsto obrtnikov v Ljubljani. Policija ga še ni izsledila. —I j Redni občni iber drnNva Skrb ta mla* din« ▼ Ljubljani se vrli v sredo I. aprila ob pol 20. v gostilni pri Ur basu v Slomškovi ul. Članstvo in prijatelji drufttva vljudne vabljeni. Odbor. _ EUtni Kinm Mati«« I Pride veliki glasbeni film I RUSKO-SOVJETSKA UMETNINA I Petrograjske bele moči ■ Filmske in glasbene umetnine brez primere. iz Celfa —c Ljubljanska drama bo vpri/orila v torek 17. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču v Cerju Wildgansovo izredno učinkovito dramo »Dies irae« v režiji g. IVhevea. Sodelujejo gg. Levar. Jan. Gregorin in De-bevee ter dame Marija Vera. samčeva. Ju-vanova. Ka kai jeva in Gabri jelčičsva. Predstava je za abonma. Neabonentoni svetuje-mo. da si rakt)j nabavijo vstopnice v trafiki g. Frajleta na Dečkovejn trgu. —e Skladatelj Ciril Pregelj, učitelj v Celju, je pod naslovom Fantje na vasi« v samozaložbi zopet izdal :?0 moških zborov po narodnih motivih iz Koro-ke in drugih krajev Slovenije. Sklaiibe so z^lo pestre, vesele in otožne, nagajive in sentimentalne ter so iz njih izločeni tuji elementi. Lična zbirka se naroča pri izdajatelju. ELITNI KINO MATICA Samo i* danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri največja ■eniarija a—oa« HARRY V DŽUNGLI FIlm, ki je navdušil Ljubljano. FIlm, katerega mora videti vam»* GBRDA MAURUS Reaervlrajte vatopnice! URŠULA GRABLKY «» nudile smiselno, hitro in odločno iur«». i Atletiki so igrali zt-lo požrtvovalno, a mi v startu in podajanju zaostajali za gosti, (»rja obramba je bila na meMu. napad pa pred golom ni znal streljati ter si je s tem pokvaril več zrelih stvari. !>očim je bil vratar gostov odličen. im vratar Atletikov na vesti prvi in četrti gol. '/> takoj v /m-četku igre začno gostje nevanm najtadati. V 3. minuti »Irži vratar Atletikov ostet strel žoga pa mu pade iz. rok. Konrad Je nn mestu, izrabi sodelovanje nfefaaibe in |>o».]je /Ogt) v mrežo. 1 : O Za ?.. Gostji- začno P* odločneje napadati in preidejo v pr^iooč. toda domača obramlM ilobro č'stl. V minuti je Uvedli S« huh II. le|M» komHinai-ijo in ]mk1s tik pree polagoma osvobodijo pritiska in preidejo v krepke protiakeije. V .Ho. minuti poviša Pavlin po lepem napadu na : 1. Tri minute pred končen JS Pavlin zopet pred golom domačinov, vratar hoče intervenirati, a mu ne uspe in Pavlin |>ošlje žoso v prazen gol. 4 : 1 /a '/. Tekma je bila zelo ži- % vahna in napeta, nekateri igralci /.He/.ni-rarja pa so se posluževali prnostre iurt'. Tekmo je sodil g. T.-ukež.'č i/ Ljubljane objektivno. —0 Obrtni&ka proslavu na Jožefovo. Slovensko obrtno društvo v Celju to proslavilo na Jožefovo obrtniški praznik. OU S. Im> maša v opatijski cerkvi, pri katpri bo pela Oljka«, ob 9. pa bo v dvor«ni Obrtnega doma proslava, pri kateri bo nastopil tudi pomočniški odsek z dvema slavnima deklamacijama. Iz Ljutomera — Osebna vest. kmetjske^a referent* je imenovan Lfosp. Josip šisštle iz Kran-o. o dobregi strokovnjaka, temveč tudi dobrega prosvetnega delavca. — Kolo jugoslovenskih sester v/dr/uie rudi letos mnogo ubogih otrok ne ljutomerski šoli s tem, d« iim daje vsak den za obed toplo brano, s čimer ninoqo pripomore revnm otrokoiTi in njihovim »t^r-šem. Dobove. Namestnika sta Požun Frane hi Jože znidaršič; pregledoval ca računov Ve. nisnik Franc in JUngling Robert. Zveza pomočniških zborov paziva trgovske pomočnike is vaeh onih kraja r. kjer ae ne obstoja pomočniški abor. da se javijo Zve. zi pomočniških zborov trgovskih adi u len J Ljubljana. Delavska zbornica. — Osebne vesti. Na narodno solo v Pečice jP z odlokom prosvetnega ministra postavljen g. OUC Pavle, na narodno Solo v Bučki v krškem arenu pa učitelj Lan Franc. — N»p*d iz zajede Trgovskega pomoč, nika Mihaela P us tka so pretekli teden napadli neznani roparji. Napad je Ml izvršen na poti Kapele—D bova. Napadeni se je vozil okoli 20. s kolesom proti Za. grebu in ko je prišel do vasi Mala Obre. za, mu je zastavilo pot več moških, ki Mi ga podrti na tla in zahtevah od njega denar. Ko jim je izročil vso gotovino, so neznan: roparji izginili v temno noč Napad je bil prijavljen oroSnikom, ki sedaj iščejo sled za neznanimi roparji. Z. K. D. Za praznik sv. Jožefa Vsem Jožetom in Jožicam smeh in zabava v filmu VELE TURIST V glavni vlogi OTTO \VALLBlRii I C I C L I NASLEDNIK CARUSA! NAJSLAVNEJŠI TENOR SVETA! PRIDE! KINO UNION. i —c V celjski bolnici je umrl v petek 87-letni delavec siefan Kamšak z Dobrne. —C Dve žrtvi napada. Ko ge je f&tetna posestuikova žena Ana Sketova iz Drago-milejra pri Šmarju pri Jelšah vračala te dni iz vinograda domov, jo je napadel posestnik Janez Manček od Sv. Tomaža pri Šmarju ter jo z nd&iei t* kolom težko poškodoval po levi roki in hrbtUeJ&o je <^>-lerni posestnik Prane Popotni- s £p. Reeiee ob Savinji delil v petek dopoldne ria svoji njivi. ga. je napadel posestnik Florjan Cre-šnovak <» Sp. Rečice s kolom in ga močno poškodoval po lovi roki. Poškodovanca se zdravita v reljski bolnici. —e Nesreča s patrono. V petek j*» n;»š«d ld-lettti pastir Jože Stoj • v Drumljah doma na dvorišču battono. Ko se je z njo igral, je nenadno ekspložirals t»-r ga bodo poškodovala po obeli rokah in desni nogi. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. -c Žrtev dela. V petek ob pol 5. /ju t ta j se je ponesre-il v rudniku v Za bukov m ,"V4-letni rudar Anto'' Podlesnik iz Litvoj, Pri delu v rovu se je utrgala skala, se zvalila na Podlesnika in mu /lomila levo roko. Zdravi se v reljski holniri. -c SK Železničar : SK Atletiki 4 : 1 (2 : 1). V nedeljo popoldne je bila na igrišču pri »Skalni kleti pred ">00 irledabi odigrana podsavezna prvenstvena tekma med mariborskim Železničarjem"in celjskimi Atletiki, v kateri so gostje zasluženo zmagali in odnesli Atletikom dve va£-ni točki. GoMJe so postavili vigrano enaj-sfrrieo z dobro tehniko in lepimi kom bina -e« ja m r. vs«> formatdjt^ ^o bile povezane ter — Regulacija banovinske ceste. V preračunu cestnega "Jbora ic tu li postal ca za izravnavanje banorioske ce^rc v ševcih, kjer napravlju sed« rtja ccsia sko> ta\ pravokotni ovinek. S u> /ravnnv » b" storjeno mao^o /a hitrejši promet, -/ivr-njeno pa bo vsem nadViljnin aatrežim Ta izravnava ic b:la /e davno potrebna. — Perok«. Porod?]* se jc «dč. Lojzka Repova, učircijica. doma iz Loijarovccv z g. Končnikom Karlom, učiteljem v **>v. Lovrencu v SJov. gorrcsh. H'lo srcJn >. Iz Brežic — Zbor trgovskih poniooiijko-,. V nedeljo 18. t. m. s<> se zbrali trgovski pomočniki vsega brežiškega sreza v prostorih go. stilne Orebtatefc t Brežicah, kjer »o imeli ustanovni občni zbor Pomočniškega odbora združenja trgovcev za brežiški arez. Ob številni navzočnosti zbranih je otvoril in vodil "bfeni zbor g Poteko Ivan. ki je uvodoma pozdravil navzoče in podal besedo tajniku Zveze g Kravosu, ki je obširno poročal o. nalogah in ciljih pomočniških zborov*. Zbor je pondravil nadalje načelnik Združenja trgovcev g. Vidmar iz Ljubljane, ki je izraz! zadovoljstvo nad številnimi prisotnimi ter želel zap<«četemu delu mnogo uspeha Zborovale! so nato prešli k volitvam in v odbor so bili izvoljeni: za načelnika g. Poteku Ivan. odborniki: Henrik Fernčak. Fanika Cede. Bogomil Novak in Kari Tisler. vsi iz Brežic: Dolenc Štefan iz Sevnice, Jote Ku-kovičič iz Rajhenburga in Milan Leon iz Iz škofje Loke — >«v z rob. y prav lepi starosti 77 II ie umrla le dni v ljubljanski bolnici «rrn-i dobra mamica ga. Jedert Krži-nikova_ raai Šolskega upravitelja g. Alojzija Krži«nika s Preske. Pokojna je živtda dolga leta v Luz-narjevi hiši na Mestnem trgu in najlepšo Opora {e imela v i ve jam sinu. ki je zanjo vsa leta z zgledno ljubeznijo -krbel. Pokoj-nit-o. ki so io pokof*ali na ljul ljanskem t*> ko| ališiu, bOBM ohranili v lej>em spominu, težko prizadetlM svojcem po izrekamo na*-' i^lot>oko soaalje! — Zjiainiivtt predavanje Z«jednire doina in RMSSaaslEa šole. Za predavanje, ki ga je nafovedala meščanska s«da v risabaici nov -ole. je vladalo izredno zanimanje in je bila velika dvorana |>olna vernih foslušalrev i/, vrst staršev in vzgojiteljev, l^rerelj j'* u<»-VOtil o puberteta! dobi mladine in o a/ nem vzgajanju, ledaj o problemu, ki «o 'i 0 njem mnenja vedno deljena. Predavat*3 i je naštel v svojih izvajanjih '*elo vrsto pre koiistnib izsledkov ki smo včasih pred njimi zatiskali oči. ki |«a zavoljo tega niso bili nič bližje svoji rešitvi Zbor je vodil predsednik Zajednice lj. Planina. m^čnn-ska -ola |ni bo gotovo nasla pri sliniih p -^davanjih vedno tako velik odziv. Nase gledališče URAMA Začetek, ob "JO. u rt 1*» iiiar»a poaedsljek: Zaprtih 17. marca torek: Dies irae. (»ostovanig v Celju. Izven iS marca sreiht: Tuje dete. Red A ★ Re»i-»»r iug. Stupira pripravlja premi r#» M .rfelnove zgodovinske IgM .lunrer. in Mak-siiniljan. Delo obrav?iava 7.go Iretjo veliko ope. ro Kavalir ? rožo. ki je najbolj uspe.lo op«v no delo lega slol^tja in e bilo do dann--amo na dunajski ilržnvni ope i vprizorj^-nO preko Nto k at. Premiera le znamen « opere I o v -ol>oto -1. t. nt \ naži operi hitigira kapelnik dr. Avara, režira Te/A-- >i 1 'e|>p vpc. iz Rajhenburga — Novorojenček v Savi. Blieu Vidma 5»o pred dnevi našli v strugi Save komaj nekaj dni starega mrtvega otroka Dele je bfto moškega »r»ola Sodna kom m:a je ugotovila, da ie btl c^rok normalno rojen in šele nato vržen v vodo Obiaatl potz. .edujeio za neznano detomorilko. HALO ! HALO Japonski porcelan Ravnokar novo došla velika pošiljka. Direktni nvase! Zelo nizke cene! pri tvrdki A« PAUSCHIN, LJubliana tOLFOVA 6. ...................iimiiMiM......um.........>iiin....... RAzno Besedo 60 pat. dava* a> Dal .ŠPORTNE pumpa*ke posebno lolge in iiroke v ogromni izbi •i, tet vsa oblačila odlično iz-ieltna dobite po l*rezkonkureo-rni ceni pri Preskerju. Sv Petra cesta 14. 6R Inserlrafte V hSLOV. nabodum Narodna , tiskarna / LJUBLJANA Stran 4 »SLOVENSKI NAROD, ponedeljek, 15. marca 1936. 5tev. 63 Svetovni rekord dosežen v Sloveniji Avstrijec Bradi je skočil včeraj v Planici 101 meter — Albin Novsak postavil z 89.$ m nov i ugoslo venski rekord Predrznost in oholost Norvežanov —Vzorna organizacija prireditve Predsednik športnega udruženja Planica ;n zastopnik ministra vojske in mornarice general Radisavljevie Ljubljana, 16. marca Tretje mednarodne planiske tekme so ra nami. Planica je sijajno prestala preiz-Jtti>:ij-.' mi nam d a'a to, kar se je od nje pričakovalo. Z«adovo\ini moramo b:ti v vsakem pogledu. Prvič na svetu je bil dosežen stoječi skok .preko 100 m in kar je jiajveč vredno — tega skoka ni morda dosege! Norvežan, temveč mladi Avstrijec Bradi. Da ste videli zadovoljstvo vseh, ki so prisostvovali prireditvi! Neverjatna predrzno^: m objestnost norveških s'kakačev, s S&gmundom Ruudom na čelu. ki je hote! terorizirati prireditelje, sodniški zbor, tekmovalce i:i občmstvo — jim jc pri nas en-krit za vselej zapravila simpatije. In baš -zato je b:!o navdušenje, ko je Bradi po krasnem, dolgem jadranju po zraku, ki ga kar ni norelo biti konec, postavil znamko iOI lr. in s tem dokazal da gre tudi brez Norvežanov. Hegemonija Norveške se občutno maje in n; ve>č daleč čas, ko ne bodo atrakcija prireditve (mi, temveč Srednie-evnmei. Učenci se nevarno bližajo svojim učiteljem in ka/ejo toliko talenta, da se jc učitelj jel zavedati, da mu od tc stratv preti nevarnost. Branijo se z vsemi dovoljenimi in nedovol>jcnim; sredstvi. Ovire, tki jih vsako leto delajo Planici, nam to dokazujejo. Toda zmotili so se. Nithov absolutizem se krha :n med srednjeevron-fdci'ni sninJarskiini državami se že opaža eibanjc, ki se hoče postav:ti Norvežanom po robu in napraviti konec njihovemu diktatu. Čas gre nemoteno naprei. napredek fcr stremljenje po zboljšanju sc kaže v vseh sr.crtnih panogah. V sredrni Evropi smo bi'i dovzetni — na Norve'kem se /d\ da za napredek nimajo pravega razumevanja. -Moida je pa to le zavist, onemela je/a. ker n;so biii oni prvi. ki so pokazali nova pota v snrazšfcili rkok'h :n gradnji skakalnic? Naj bo tako aH tako. pravi srH>rrr!;ki priznavajo tudi druspTn u^peb. Grenko je sJcer. toda človeški duh strem: ^edno višje :n kdor ne gre s časom, si mora pripisati posledice. Vse je brlo na višku! Vreme ie bflo k<*- kor naročeno, točnost in odpremo vlakov, da si boljše misliti ne moremo, sijajno p res ta na preizkušnja prenovljene skakalnice — kdo bi mogel zahtevati še več. Vsa čast našim skakačem. Novsak in Pribošek sta dokazala, da prav nič ne zaostajata za srednjeevropsko elito. Prav posebno se je postavil mladi Bohinjčan Novš&k. Jugoslovenski rekord je močno pr-'bližal 100 metrski znamki in najbrž bo on prvi, ki jo bo dosegel. Mnogo je bilo truda, da je prišel tako daleč. Slamnato skakalnico si je zgradil in treniral na nji poleti. Z milom je mazail deske. Učil, neumorno se je učil. Uspeh ni izostal. Ed:no, kar mu še manjka — in to velja za vse naše sfoaikaoe — je tekmovalna rutina. Talente imamo — zato v svet z naami skakači! Redno jih moramo pošiljati na mednarodne prireditve, kajti le tako si bodo ipirdobili rutino in se lapopolnjevali tubS stidno. In pa trening jim moramo omogočiti da jih ne bodo ovirale moreče skrbi za vsakdanji kruh. S ponosom se lahko pokažemo pred svetom. Se do zadnjega nam je svet očital, češ, kako pride Jugoslavija do tega, da gradi največjo skakalnico na svetu, ko nima nobenega skakača, ki b: lahko na nji skakal. Včerajšnja prireditev bo enkrat za vselej napravila konec takim odkrito pri-ssnamo — do včeraj upravičenim očitkom. Saj je Jugosloven dosegel peti najdaljši skok izmed vseh tekmovalcev! Koliko je držav na svetu, ki bi se mogle postavati s skakačem, ki je dosegel 90 m? Jugoslavija je med njimi! To ie uspeh, ki ga ne more-tmo dovoli podčrtati. Živo in še erpkrat živo naš X ovsa k! Vsa čast tudi graditelju sV-a-kaln^ce :n kakor lahko tudi smelo trdimo, duševnemu očetu nove do*be v črnuških poletih — skromnemu inž. Stanku Bloudeku. Sijajno je zmaga1. Njegova trditev, da dolgi skoki niso niti malo nevarni, če je skakakrca 7-grajenia pravilno, je bila že tretjič kar naj temeljiteje potrjena. Skakalnico ie zgradil točno po načrtih inž. Bloudeka n-^š znani ■graditelj g. Ivan Bricelj. Od 60 poizkusn-h. (konkurenčnih in iizvenkenkurenenih sko-ikov jih je le 6 končalo s padcem. Od teh padcev so bili štirje taki. ki prav za prav •niso bili padev ker je ?k ikač samo podrs--niil z roko po snegu sicer je pa skok izvozil stoje. Večino padcev ic /akriv'1 ^ vi car tLeoba. ki je padel trikrat m im ima torej n* vest: točno 50%. Po sigurnosti in tudi drl/:ni je on spleti /•■!!•> raosta jal /a ostalimi in b: vodstvo storio naibolje. če ■bi ga ne pripustilo k teknv. k^r Kg tako velika skak 'n:c > :-c ni p-ka / -l ;—.sti zrelosti Ker smo že pri skakalnici, naj navedemo nekaj podatkov, 'z katerih jc jcisno razvidno, knko ogiomna naprava jc to. Po pravici jc izjavil predsednik Društva Planice goner. i Radisavljevič, da jc planiška skakalnica grandiozna. Samo obdelanega lesa so porabili za njo 260 kubičnih metrov, vijakov ;je šlo 4.000 kg-. Morali so razstreliti mnogo skal, za kar so porabili 160 kg dinamita. Izkopa je bilo 7.000 kubičnih metrov ali dvainpo^-erat več nego ves izkop blokov Pokojninskega zavoda. Samo žive skalo so morali razstreliti in izkopati 1.200 kubičnih metrov, kar je t'ikrr.t več kakor pri nebotičniku. Komcdijja z Norvežani že lani smo imeli z norveškimi tekmo, va'ci. še boli pa z norveško smučarsko zvezo in pa s FTS sitnosti in komedije. Obe organizaciji sta namreč v zadnjem hipu tik pred startom, prepovedali norveškim skakačem skakati v Planici, češ da. po pravilih FTS skoki nad 80 m niso dovoljeni. Zadeva je bila na pol urejena na ta način, da so Norvežani napravili le nekaj poskusnih skokov po tekmovanju in tako je bil volk sit in koza cela. Letos nismo računali s takimi argumenti, zlasti ker je dobil generalni tajnik JZSS g1. Goreč od predsednika norveške smučarske zveze inž. Kielanda nedavno pismo, v katerem ta pravi, da tako Norvežani kakor FTS v načelu niso proti tek. mam in da bodo dovolili norveškim skakačem tekmovanje v Planici. Res je dobilo več norveških skakačev dovoljenja za skoke v Planici, toda le a pridržkom, da smejo skakati v konkurenci največ 80 m. Norvežani su res prišli. V Planico sta prispela brata Birger in Sigmund Ruud, z njima iz Milana tudi Olav Ulland, po. leg" tega sta bila pa že popreje tam Ha-gen in Oedegaard. Ta dva sta že pridno trenirala med tednom. Birgerja smo videli v soboto na startu pri treningu. Vse je kazalo, da pojde letošnja planiaka prireditev v redu, ali na nebu so se v soboto pojavili prvi oblaki: že v soboto se je v Planici šušljalo. da z Norvežani zopet ne bo nič in čudno se nam je zdelo, ko smo videli Sigmunda Ruuda že v petek zvečer, r.ato pa še v soboto v pogovoru z Oslom. Nekaj ni bilo v redu. V soboto zvečer si še vedno nismo bili na jasnem. Iz Osla so prihajale dvoumne izjave, pa tudi Norvežani sami so bili nekam redkobesedni, a deloma jim ni šla v račun skakalnica. Tako je Sigmund posredoval pri graditelju inž. Bloudku. naj malo podaljša most, spodaj pa nekoliko izkoplje. češ da je Birger padel zaradi prekratkega mostu. A mi vsi, ki sm0 videli Birgerjev skok, smo vedeli, da je odletel po strmini le zato, ker je. ne da bi poznal skakalnico, takoj tvegal dolg skok, pri čemer je še prepozno prišel v mogočen predklon. Na strmini je izgubil zračni upor_ Priletel je še na deske, a takoj ga je prevrnilo in parkrat se je zakotalil. Pobral se je kakor mačka in zgodilo se mu ni nič. Krirda je bila le na njegovi strani Zato inž. Bloudek popolnoma upravičeno ni hotel pristati na Sigmundove zahteve. Imel je prav, kajti nedeljski skoki, ki jih je bilo menda okrog 60. so pokazali, da je skakalnica naravnost idealna in popolnoma varna, saj se ni pripetila niti najmanjša nezgoda in padci, kolikor jih je sploh bilo. so bili nedolžni. Dokaz, da je skakalnica mojstrsko delo. Pogajanja z Norvežani so se nadajevala v nedeljo in d<> 10. še nihče ni vedel, ali bodo na startu ali ne. Medtem so se bih na skakalnici že zbrali ostali skakači in napravili prve poskusne skoke. Okrog 10. je pa prišel Sigmund Ruud z veselo novico, da bodo smeli Norvežani skakati. Sta. vil je naslednje pogoje: 1. da prireditelji apelirajo na tisk, da ne bo pismi proti nor. veški zvezi; 2 da se izbere start, ki ne bo dovolil skokov nad 80 metrov in 3. da imajo tudi Norvežani pravico na poskusni skok kakor drugi. Prireditelji so pristali na to in že so se Norvežani jeli vzpenjati na veličastno skakalnico. Ko pa so prišli do sodniškega stolpa, je Sigmund Ruud, ki je njihov parlamentarec, naenkrat izjavil, da mora on osebno odrediti mesto starta in da ni. so smeli pričeti s konkurenco, dokler Norvežanov ne bo. Sodniški zbor je popolno, ma pravilno odklonil tolmačenje Norvežanov . češ da so tu mednarodni sodniki, ki dovolj jasno poznajo pravila, da si ne dovoljujejo od Norvežanov predpisavati star-ta, ki je itak določen za skoke največ do 80 metrov. Norvežani so ostali sredi skakalnice in niso skakali.,,, *» * x* Albin Novšak gre na *tart (loto: 1* šniuc) Iz vsega tega se vidi, da gre le za ku-lisne intrige norveške smučarske zveze in da Norvežani najbrž niso želeli, da pri nas pade marka 1C0 metrov. Oni sami so namreč lani zgradili pri Drammeau prav veliko skakalnico, na kateri je Kongsgaard nedavno skočil 94 metrov, po poiočilih ;>Aftenpostna'< pa iiedavno neki drugi skakač celo 99 metrov — torej toliko, kakor lani Ar.dc-rsen pri nas. Zato je povsem ver- jetno, da bi moralo ostati 100 metrov do- • ma na Norveškem Zajec ie torej tičal v tem grmu. Drugače si ne morem, razlagati dvojno mero FIS in norveške smu. čarske zveze, ki sta v naceiu proti velikim skakalnicam, a doma jih grade sami. V račun jim pač ne gre. da bi Jugoslavija, ki je dolga leta v smučarskem sportu igrala le podrejeno vlogo, imela največjo skakalnico na svetu. Na drugi strani so bili pa trdno prepričani, da 100 metrov razen Norvežana pač nihče na svetu ne more skočiti. Ali v tem s0 se temel'to zmotili, kajti včerajšnja skakalna tekma je pokazala, da bo NORVEŠKA HEGEMONIJA V SKOKIH KMALU ZLOMLJENA, saj ima že vsa srednja Evropa danes dovolj skakačev, ki so jim že kos tako v tehničnem pogledu kakor tudi glede dolžine, a od leta do leta se izpopolnjujejo tudi v stilu. Ne dvomimo, da bo tudi pri nas čez nekaj let dorasla generacija skakačev, ki bodo igraje premagovali stome-terske skoke, saj že zdaj skačejo I21etni rateški fantiči s 60meterske skakalnice 40 metrov daleč. Norvežani so dobili včeraj zasluženo lekcijo in pa moralno zaušnico, ki je ne bodo zlepa preboleli. Mi smo prepričani, da pri nas drugo leto nihče več ne bo vabil Norvežanov, ker jih prav nič ne potrebujemo. Sicer se je pa govorilo o njih po Planici marsikaj, kar jim ni baš v Čast in ponos. Zato tem bolj razumemo ogorčenje občinstva nad njihovim samopaš-nim nastopom in tem manj odobravamo vedenje nekaterih naših dam. . Težko nam gredo te besede izpod peresa, toda tudi naše večkrat močno pretirane skromnosti in uslužnosti mora biti v tem pri- 1 m eru konec. Tako predrzno se ne pusti- ! mo izzivati. Ksjj so aam pokazale včerajšnje tekme V konkurenci jc nastopilo skupno 13 tekmovalcev: 6 Avstrijcev, 3 Cehoslovaki in ipo 2 Švicarji \-.\ JugbsioveftA. Tekme je sodil mednarodni sodniški /.bor: Avstrijec Al-bcrt Bildsteiii. Ceh iny." Machaček in Ju-igosloven Jelcnič. Pri konkurenčnih skokih sc jc seveda v prvi vrsti ocenjeval sti; in ne toliko ;! tajava Xv.!boljši med vsemi ic bil Avstrijec .losef Bradi, /a katerim je pa le malo zaostal nje£j>v roj ik (/»regor 1 !oM. Sodniki so bili v ocenah skoraj so-g!asr: in ni bi-a med nj mi n:kdar večja razlika kakar ena točka, liraii jc ugS'1 povprečno pri vseh soiTnlkth r cene I»5 točk, ostali so se pa gsbali rnea 33 in 14. Lahko rečemo, da spadajo Avstiijci Bradi, Hol! m Rieger v prbli/no ht: razrpd, le malo zaostajata za njimi njihova rojaka dr. Rcinl in A-cherr.vald. Švicar L-.sseur in j naš ■Npjšak sta skoraj enaka. .šv;car je pred X-fvšakom ic za pičla desetinko točke, to pa rato. ker jc pri drugem skoku v '/teku pokazali nekoliko nesigurnosti in je pade'. Seveda' sc mu to ni štelo kot padec, a so mu pri oceni vendarle odtbiri toliko, da je prišel Švicar — dasi jc imel krajše skoke — pred X «,',-• a k a. Oelioslovaka Vrana in Lnkeš, Avshijce Ma er m Pribošek spadajo v ist: razred, doči-m jc Badare zaradi padca pri prvem skcfkai zaostal. StRno naša torej, če izvzamemo Bradla, nista prav nič zaostajala. Pribošek je dopoldne skakal stilno uctsiti boljše od Nov-šaka. Slednji je za svoja skoka dobil oceno 15.5 in 12.5. Pribošek pa 14 in 14.5 in ce bi imel daljše skoke, bi sc plasiral dosti boljše. Poznalo sc mu je. da nima torfko treninga kakor Novsak. Njegov edini tre-ninu na novi skakalnici sta bite prav /a prav ssc'c- oba skoka v konkurenci. Jako drzen skakač, ki j»a doslej .še nismo poznali, jc Čcho-lovak Buda rek. S So m je dosegel najdaljši skok v konkurenci ;n bi se prav dobro n!a>'ral na vrhu tabele, če ne bi pri prvem skoku padel. Vsekakor preveč forsira daljavo in pazi premalo na stil. Rezultati so bili naslednji; 1. Brad! 213.6 (77. 7s). 2. HoN 2B&6 (72. S5), 3. Rieger 30t\7 (71 80) 4. Dr. Rcinl !9&5 U>7.5 84), 5. A?cbtT.va'd 195S (70.5. H7). (vsi A vstaja). 6. Lasseur (Švica) 1SS.9 (o4, 71) 7. Novšak (luao,'avija) l^S.S (f.0.5. 77). 8. Vrana (Ceh.) 179.2 (63. 66), °. Maier (Av.) 178J (61. 653), 10. Luke' (Ceh.) 175.7 (63, <.:.5>, 11. Pribošek (Jugoslavija) 174.9 (63, 03.), 12. Budarek (Ceh.) 151.5 (7S p. 96), 13. J.coba (Svical beea točke, ker ie pade! pri obeh skokih — oj ti nesrečna 13! Popoldne dosežen svetovni rekord 101 m Pripekajoče eolnee je v opoluanskib urah znatno zmehčalo sneir na skakalnici Popoldanski lzvenkonkuren^ni skoki sr> -bili določeni za 13.30, r^jiK*j+v so odhiteli k bližnjim okrepčevalnicam a!i bo pa posedli po hjodeh in zložljivih stolčkih, ki so jih prinesli seboj. Večina je prišla /. del elimi. dobro podloženimi zimskimi suknjami, mora la jih je pa odlož.iti. Na solncu jc bilo 15 stopinj, toda cisti uoiski zrak *je povzročil, da so bili vsi prepričani, da y najmanj 25 stopinj. Večina je ostala pri skakalnici in težko pričakovala nadaljevanj*: tekmovanja. Vse je ugibalo, če se bo posrečil 100 metrski skok. Občinstvo jo glasno izražalo svojo nejevoljo zaradi postopanja Norvežanov. Čeprav je bilo srčna želja vseh. da bi bili priča novega svetovnega rekorda, so bili v enem vsi enodušni — Norvežanom naj se n«^ dovolijo izvenkon- kurenčni skoki In ko je zadonela trobenta in je zvočnik, ki s<- je slišal 8 km daleč, objavil, da Norve/.ani ne l*odo skakali, so se začni i reski žvižgi. pomeSani z ne-preveč laskavimi opazkami na nuun Norvežanov. Že prej so se ljudje nad njimi maščevali. Ko so Norvežani odhajali s skakalnice. >o jih sprejeli s kepami in so se morali hitro umakniti, da bi še jim ne bi primerilo se kaj hujšega. Pri nas vemo >icer. kaj j<* irostoljubnost. toda vse gre do trotove meje! Napočil je težko pričakovani trenutek. Vse je napeto strmelo 180* m visoko, kjer so se na vrhu zale'išča. jrledalcem vidni kakor male pičice, že zbrali tekmovalci. Vodstvo tekme jih je pripustilo le 10: Avstrijce Bradla. Maierja. A«ehenwalda. Iiie-gerja in dr. Reinla. Švicarje Lasaeurja in T.eobo. Cehoslovaka Bud a rek a in Jneroslo- Junak dneva Josef Bradi in sodnik Albert Bildstein (foto: L. Šmuc) mm vej.a Xov.;aka in Pribo>ka. ^'^i skoki ^ prfi seriji so bili html padcu. >etudi so t daj >kakali vsi na dol/.inoi ^ let išče ni dovoljevalo prevelike '»rziiie — smučina l>o kateri so drseli tekmovalci — *e ni bi ia v sanei Zato je bilo le polovieo skokov nad SO m. Najlx>!j •€ je postavil F»udarek i skokoa tOCno 1H1 m. za njim Bradi Pt^. dr. Reinl 8Tt ]Ii«'crer 82.5 in Novsak Ko >o >e -kikači v/penjali po Ub stopnji eah k drugemu skoku, jc bila smučina na zaiefu že v seui'i! Sedaj ali pa nikdar. 7,:< lreiji >kok ne bo več časa. Lajn kakoi hitro paile senca, postaja >r\e* >korja.-f in j*1 skakanjo nevarno! Skakači no>ijo sami >rauči m ramah. Tiavijo. da je to neobhodno potrebno, da irenačijo napor, ki jra rut i jo v nogah, tudi v gornjem telesu. 2e jadrajo drug za drugim po iraku. Bradi, ki je prijel kot tretji na red. »e y-menda bal. tla mu Budarek no bi odnese! easr najdalj>epra skoka. Mogočno s*" je od irnal in zaplaval visoko v rrak. Krmari! je s smučmi in podaljševal nvojo krivuljo, 5 prkund y- bil v erakv pri konkurenčnih skokih so bili povprečno ?> sek. \ 101 m so JAVILI merilci! Komaj je zvočnik javil rezultat, se V ilviirnil vihar navdušenja, ki je moral Norvežane stra-no /.jračkati v use-ih. ?.iv\}>< Bradi, Hoeh. Heil! Vsevprek n m objemali ljudje. Svetovni rekord. Nekateri so jokali od samega veselja in navdušenja. Bradi je bil junak dneva. >e trikrat 3$ }>■ dvigni! vihar: pri Asehen>valdoveiu ikokl w\ m. pri dr. Reinlu z.a njegov prekrasen 98 nn trski skok in končno pri Novšaku. ki jt - 89.5m POSTAVU. JfOVJB606L0VANsK! rkkot;i> in zbolj^al stari Bnoiiov rekord tkocaj ra 18 m. Tudi Pribošek je « 77 m m I m prekosil stari rekord. Novšak je bil popoldne sijajno rampolo« žen. Skakal je stilno znamo bolji« kakor dopoldne. Sodniki so oficijelno sedffi popoldanske skoke in so dali tele o< ^ne: Dr. Reinl 87 m M » (U Budarek 00 m rif> 05 p. Pribošek 71 m (IS) 77 P Novšak 80 m (1b\!V) 89.5 (17 Asebenwald 76 (14> 06 (14N Laesseur 7? fi&S) 77 (15) Rieger RB ^16.5> 77 H5^ Bradi 88 m (iT) 101 #8) Afaier 70 m (14) 79 (14\ Vzoren železniški promet i^etos je slo v Planici res v3c po sreči m v najlepiem redu, alaati je pa treba pohvaliti železniški promet, ki je bil naravnost vzorno organiziran, da zasluži naša Sele* niška uprava vao pohvalo. Vsi vlaki so prihajali točno brez zamud, odhajali pa tudi natančno po programu. Seveda je bik) to omogočeno le zaradi tega, ker so H Italijani našim zelo na roko in dovolili aranžiranje vlakov na sosedni postaji v Beli peči železniška uprava je bila postavljena pred težko in odgovorno nalogo, saj je vozilo v Planico poleg rednih 10 posebnih vlakov. Samo iz Ljubljane je vozilo 7 izrednih vlakov in sicer 4 za Ljubljančane, en upravni vla k eden za šolarje in pa gorenjski vlak, ki je od Št. Vida naprej pobiral potnike po gorenjskih postajah. Ta je bil tudi najmočnejše zaseden, z njim se je pripeljalo v Planico 950 gledalcev. Najmočnejša garnitura je pa prispela iz Zagreba. Ta vlak je pripeljal 1250 gledalcev iz Zagreba in deloma iz Beograda, a močno je bil zaseden tudi mariborski vlak. Tudi z Jesenic .10 kremi v Planico poseben vlak. za njim pa močno zasedeni vlak s katerim so se pripeljali v Planico tudi Avstrijci, ki »o prispeli z brzim vlakom na Jesenice. Vsega skupaj so posebni vlaki pripeljali v Planico 8000, redni pa okrog 2000 gledalcev in zato res ni pretirano, če rečemo da je bilo na tekmah okrog 15.000 gledalcev, saj so bile Rateče. Podkoren in Kranjska gora ter vsa bližnja okolica *e dva dni popreje nabito polni. Nekaj gostov je prišlo tudi iz Italije, a preko Trbiža tudi precej Avstrijcev, več sto so jih pa pripeljali avtobusi in avtomobili. Planica je imela torej včeraj res rekorden obisk. Kakor am.i že omenili, je bil promet naravnost vzoren a tud} občinstvo je bilo izredno disciplinirano in se je točno držalo vseh navodil. To se je videlo zlasti ob povratku, ko je vsak sedel le v zanj določeni vlak. Vsa Čast ir> priznanje naši Zvezi za tujski promet, ki je sporazumno z železniško upravo tako brezhibno organizirala prevoz velik<^ množice gledalcev v Planico in nazaj. Pohvalit moramo tudi ob tej priliki tvrdko Phflips. ki je na oo^taji v Ratečah postavila zvočnik, da je sproti dajal navodila, da je bdo občinstvo o vsem pravočasno in točn^ obveščeno. Dober napovedovalec M bil potreben Pri prihodnjih skakalnih tekmah bodo morali prireditelji misliti na dobrega napovedovalca, da ne bomo napravili tako slabega vtisa na tujce s pomanjkljivi nt znanjem tujih jezikov. Določeni so bili trije napovedovalci in rečeno je bilo. da bodo napovedovali v slovenščini, nemščini in francoščini. Slišali smo pa samo enega, ki je napovedal večnoma v slovenščini, le tu pa tam je rabil tudi nemščino, pa ako raj večinoma ne posebno posrečeno. Napovedovalec mora imeti prijeten, mehak grla? in tuji jeziki mu morajo teči gladko. Tudi to je važno in prihodnjič bo treba misliti na dobrega napovedovalca, da nam tudi v tem pogledu možem d ne bodo imeli kaj očitati. OrejBje Josip SSnpaneJCi -— Za *N Prmo Jezertek. — Za upravo Id tnseratni del Usta Oton Chrurtot. — Val v LjubijanL