PoStnlna plaCona w gotovini« Leto. VBI, št. 87. W Ifubllassi, v is&teSc 2$. aprSSa 1923. S»©sam. št. 1 Din. IflPREJ Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Temelji naše boljše bodočnosti. Kamorkoli dandanes .pogledaš, povsod trčiš na vsestransko brezbrižnost, če gledaš pravega ali vsaj dozdevnega inte-ligenta v kavarni, če opazuješ te izraze, kako brezbrižno listajo časopise, kako mečejo en list v stran, da vzamejo v roke zopet drugega ne da bi prečrtali niti en stavek s pravim razumevanjem, potem se ti smili vso ogromno in za prazen nič porabljeno tiskarsko črnilo, toliko brezplodnega duševnega in ročnega dela, toliko znoja za prazen nič. Že najslavnejši nemški pesnik Goethe je izrazil pred mnogimi desetletji v neki pesmi prav isto misel. On pravi: »Govore in pišejo sem ter tja, da človek ne ve. ne kod ne kam. Zaman se trudiš, z govorjeno in pisano besedo spreobrniti vsakemu človeku že določeno in prirojeno nagnenje. Toda okrepiti ga moreš pač v njegovem prepričanju in stremljenjih.« Takrat je bila velika redkost, posebno na pri nas če je kdo znal brati in pisati. Omika, pod katero razumemo v današnji dobi splošne prosvetljenosti vsaj možnost razumevanja najglavnejših sodobnih političnih in socialnih vprašanj in potreb, či-tanje in razumevanje tozadevnih člankov in knjig — ta omika je vsaj pri razredno zavednem proletariatu splošna. Toda ni dovolj, pogledati vsak dan površno v časopis. Delavsko časopisje nima namena, nuditi svojim bralcem, kakor onim gori omenjenim obiskovalcem kavaren, iz meščanskih krogov meglenih, lepo stiliziranih. nedeljsko razpoloženih člankov. MILENIN: Tone Seliškar: Trbovlje. Trije ugledni slovenski leposlovci so sklenili, da je treba pogledati, kakšno lice in notranjost ima novorojenček božan-stvene muze. Trije so nataknili na en nos kritična očala, površno prelistali Seliškar-jevo zbirko in ponudili javnosti plod svoje znanstveno umetniške preiskave. Prvi je bil še najbolj pameten. Pogledal je novorojenčka od vseh strani dvignil je eno nogo, drugo, potegnil jezik iz ust. pogladil novorojenčka po hrbtu — rdeč. popolnoma rdeč. Začuden in ozlovoljen je prijel nesrečno bitje za vrat. namočil glavo in noge v špirit in dejal, da bo počakal, kakšen bo učinek: če se v špiritu spremeni in bo potem podobno svojim bratcem in sestricam, da bo povedal kako so zvezane mlade kosti v pregibih, drugače pa da je dete docela pohabljeno in ne spada v potomstvo milooke boginje. Drugi je ugotovit, da Trbovlje niso Trbovlje in da Seliškar pravzaprav ni oovedal kako se koplje in vozi premog. Za tako važno panogo našega gospodarstva da ne zado- članki v delavskih časopisih ne vsebujejo onih političnih ali družabnih sofizmov, ugibanj in prerokovanj, ki jih moraš pobijati že čez nekaj dni, ker je postala politična konjunktura povsem drugačna. — Delavstvo si piše svoje liste samo. Njemu ne more biti na tem, da zabava svoje bralce z lepim slogom. Glavno je predvsem vsebina. In kaj naj delavca, ubogega proletarca zanima bolj kakor stanov-sko-strokovna vprašanja? Članki delavskih listov ne morejo biti lepa politična kramljanja, temveč vesten, stvaren, četudi tu in tam navidez suhoparen pouk. Kaj nam pomaga vse trenutno navdušenje. če je bilo to 'le umetno povzročeno brefc-pra-mga razumevanja vseh navdušenih? Tako navdušenje preide že isti dan. Naše delavstvo je treba vzgojiti! Šola ni nikdar prijetna ampak potrebna je. Kaj nam pomaga, če delavstvo ohrani svojo mentaliteto nerazumne črede, ki jo lahko vsak političen koristolovec vzame pod svoio »zaščito in vodstvo«? Vsi morajo biti enakovredni člani velike socialistične družine. Vsakdo naj ima svoj soodločujoči glas. vse kar se sklene in stori, mora biti volja vsakega posameznika. Ta mora vedeti, kaj dela. Delavec naj ne bo slepo orodje onih. ki nimajo drugega interesa nego svoj lastni. Naravni nagon ubogega proletarca po boljšem obstoju so izrabljali, izrabljajo in bodo izrabljali vsi oni »zaupniki« proletariata. ki hočejo živeti udobno meščansko življenje. Zato ni treba žalovati za gar-jevimi ovcami. Od teh ne bo imel prole- Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. tariat nobene koristi, temveč samo škodo. Čim prej jih odstranimo, tem bolje. Danes se prepirajo razne skupine strank za to ali ono notranjo državno uredbo. S tem se bo spremenila sicer oblika. bistvo pa ostane eno in isto. Mogoče se bo spremenilo marsikaj, pa le v prid vladajočih in nekaterih, ki so jim z voliL nim listkom pripomogli do vladavine. De-1 lavstvo pa je pri vsem tem vendarle ostalo na eni in isti stopnji svojega klavrnega položaja. Kako pa naj bo drugače? Marsikateri delavec si še misli, da je storili vso svojo dolžnost z volilno kroglico in da je potem prišel čas. da gleda brezbrižno vso nadaljno komedijo. Francoski' socialist Proudon je rekel: »čemu bi se udeleževal volilec. ki je storil svojo dolžnost. še političnega in organizacijskega1 dela? Ljudstvo vlada le na dan volitev zato. da po izvršeni nalogi zopet pade v brezdelje in brezbrižnost« Tako se iz »ljudske volje« brijejo norca sebičneži in koristolovci. Imamo baš na Francoskem klasične primere kako so delavski zaupniki postali zavezniki vladajočih, kako ,ie parlament postal le karikatura tega, kar so poprej obetali na temelju delavskega programa. Pri na? smo v tej kratki dobi' lastnega državnega življenja videli, kako ni rešitve delavstva v volilni kroglici in v onih. ki jim je, žal, zaupalo vso svojo dobrobit. Slučajev ni treba navajati. Dosti je da čutimo to na lastni koži. Kaj sledi iz vsega tega? Boljša bodočnost, delavec, leži v tebi samem! Delavstvo mora poseči brez posrednikov po samopomoči! Prava politika proletariata je samostojno izvojevanje delavskih pravic in stuje samo ugotovitev, da so punce v rudniku sajaste. Vsaka knjiga da mora imeti poleg platnic in naslova tudi vsebino. ki pa mora biti z naslovom popolnoma v skladu, če ni tako, je kritik hud in upravičeno pove javnosti da mojster ne zna pisati naslovov. Da bi pa kdo ne mislil. da so vsi ti stvarni nedostatki omenjeni kar tako-le mimogrede, je majhen mož na prste stopii in povedal, da je silno izobražen in da celo ve. da je Danteja zadela kap. ko se je brez Beatrice vrnil iz pekla, da je Petrarca ugriznila muha ce-ce, ker v Arezzi takrat še niso rasle mušnice. kar ie krivo, da pravijo hudomušni Italijani njegovim srčnim izlivom »estravaganti«. Vsi dobri jezdeci starega Pegaza da so jahali brez sedla in v raztrganih hlačah, kar se seveda ne spodobi vrlemu kavaleristu in da jih dekleta spričo nespodobne zunanjosti niso ljubila. Shakespeare da je hodil za svojo srčno kraljico celo peš in menda samo v spodnjih hlačah in da ni čudno, da še dandanes sramežljive device zakrivajo obraze, kadar govori ta mož iz igralčevih ust. Iti še mnogo je povedal drugi kritik, kar pa lahko izostane, kajti sicer bi utegnil kdo očitati naši kritiki, da je plagiat, "retji kritik pa ima silno kameni to srce. Nedolžnega novorojenčka je zlasal, obrcat' in dejal, da je otrok pri nas že itak preveč in kruha premalo, da torej lahko gre takoi v literarni pokoj. Da mu bodo že dali slovenski literati primerno penzijo. samo da se jim umakne s poti. ki je še njim pretesna^ Da bi se pa ljudje ne zgražali nad nečloveškim postopanjem, je svetoval novorojenčku, nat zleze iz lastnega nagiba med drugo in tretjo stranico Homerja, ki ga je prevedel Koseski, in naj mirno sede na heksameter, ki se začne z besedami: mimo objeta v dotik... Naj se nikar preveč ne razburja in tudi prevročih solz mu ni treba pretakati, če ga leposlovci takoj no rojstvu niso sprejeli v svoje društvo. Kadar bo imel plešasto glavo in kocine pod nosom, da bodo to vprašanje prerešetali na prvi društveni seji. 1 akole nekako ie naša kritika spre* jela Seliškarjevo zbirko »Trbovlje«. Ker sem že napisal uvod in nimam časa, da bi brskal do leksikonih in iskal, kaj pravijo zahtev predvsem proti delodajalcem samim. Kako pa naj doseže delavstvo svoje pravice, če ni vse kakor en mož. To pa je mogoče le v disciplini in organizaciji, če se delavcu slabo godi. je temu kriv sam. Z disciplino, delom in organizacijo bo dosegel več, nego stotina proletarskih poslancev. Zato pa je treba pouka in izobrazbe. Čim pametnejši si. tem manj te bodo mogli izrabljati. Kdo pa naj nudi delavcu pravo stanovsko izobrazbo, ono izobrazbo, ki je potrebna, da si z razumevanjem, z lastno voljo pribori to. kar mu gre po božjih in človeških postavah? Tega ti ne nudi meščansko časopisje, ne leposlovni romani iz višjih krogov,ne pridige,ne spovednice ampak samo delavsko časopisje, ki piše to, o čemer mora biti vsak zaveden delavec ;poučen. Potem se ne bo delavstvo udajalo in verovalo raznim bajkam, ki se ne morejo nikdar uresničiti in katerim je. žal. že toliko nasedlo. Pred časom smo čitalli nekje sledečo zgodbo: Nastopil je govornik, okoli katerega se je zbrala nešteta množica vseh lačnih- Govoril jim je z gorkoto, obljubljal jim je najboljše jedi in pijače in najudob-nejše življenje. In vse to se lahko v kratkem uresniči samo nečesa je treba: Vsi naj delajo za enega, eden za vse! Tedaj pa so poslušalci pograbili kamne in govornika ubili. In vendar niso s tem prišli do kruha in mleka in do udobnega življenja. Jasno je torej,-da je boljša bodočnost samo v neumornem delu. v železni disciplini in organizaciji in v izobrazbi. SOCIALISTIČNIM STRANKAM VSEGA SVETA je konferenca za njihovo edinjenje v enotno internacionalo, ki s; je vršila med zastopniki 2. in dunajske internacionale od 4. do 6. tega meseer. v Bregencu, poslala poziv k udeležbi m končnem zedinievalnem kong. cu 21. maja t- 1. v Ha ourgu (Gewerksehaftsh; us. Besenbinderhof 57, poleg glavnega .olodvora). Kongres se učenjaki o vdiklh pesnikih, pa tudi mi sraka v pav ;in perju že od rojstva ni bogve Kako všeč. sem sklenil razdeliti tv- o, k' sicer ne spada v področje kri-f _me. Pesniku očitajo, da ni krstil svoje zbirke v leposlovnem Jordanu, da že samo ime Trbovlje diši bolj po premogu kakor pa po poeziji, če bi bil napisal na prvo stran: »Janez s pištolo« ali »Melanholične rožico na zefirpi preprogi duhteče livade« m posvetil svoje za litrom tokajca rojene krče. odsevu božanstva iz njenih črnih oči in vitki postavi, zlatolasi glavici in aJabastrovejnu hrbtu kraljice srca«, pa bi mu ne bili zamerili in kritika bi bila bolj usmiljena. Pravijo, da so v Trbovljah sami »čmomazi« rudarji, ki vihte krampe in železne droge, da tam ni nobenih prikazni, ki jih slika pesnik v svoji knjigi- Kaj pa če Seliškar razume pod Trbovljami tudi Jesenice, vestfalske rudnike, londonske tvomice, njujorške livarne, kitajske predilnice in japonske minonosce, kjer so težaki prav tako sajasti in upognjeni kakor v Trbovljah? Toda pustimo tn*e m oglejmo si vsebino. (Dalje prih."1 otvori ob 10. zjutraj in bo trajal po vsej priliki 6 dni. Dnevni red obsega štiri točke: 1. Imperialistični mir in naloge delavskega razreda; 2. mednarodni boj proti mednarodni reakciji; 3. akcija socialistične stranke za osemurni delavni dan in mednarodno socialno reformo; 4. organizacija mednarodnega proletariata, Pripuščene so na kongres vse socialistične stranke: ki vidijo v odstranitvi kapitalističnega proizvajalnega načina cilj in v razrednem boju sredstvo za osamosvojitev delavskega razreda; ki stoje na stališču enotne strokovne organizacije pod Amsterdamom; ki se strinjalo z resolucijo haaške mirovne konference (leta 1922.) glede nalog delavskega razreda v protivojnem gibanju; ki priznavajo mednarodno organizacijo tudi kot delavsko orožje v vsaki vojni: ki se ne bodo razen k novi internacionali priključili nobeni drugi politični. Organizacijski odbor je sprejel naslednji poslovni red: Vsaka socialistična stranka mora najprej temu odboru naznaniti povprečno število svojih članov v letu 1922., eventualno tudi druge momente svoje moči (število poslancev itd.); na vsakih 3000 članov odpade 1 delegat, maksimum je 50 delegatov; stroške za svoje delegate odpošlje vsaka stranka sama. in sicer za Jugoslavijo 300 Din za vsakega; v kolikor bi bila določenaYyvoia premajhna, jo doplačat?, izvrš od- bora obeh internacional, r ^porcionalno po idprs.skem številu svojih strank; vsaka snauka odpošlje iahko tudi svoje goste, ki jih pa ne sme biti več nego lastnih delegatov: referenti smejo govoriti največ 40 minut, diskusijski govorniki kvečjemu 15; organizacijski odbor določi za vsako stranko neko število glasov za glasovanja v plenumu, pri čemer se bo upoštevalo število njenega članstva, skupna sila organiziranega proletariata v njeni deželi (strokovne organizacije zadruge, tisk. število volilcev itd.). Maksimum za vsako stranko je 30 glasov; glasovanje se bo vršilo z listki, vendar pa po glasovih, če bo pismeno zahtevalo to najmanj 30 delegatov iz 5 dežel. Štatut in glavne resolucije so le tedaj sprejete, če glasujeta zanje najmanj 2 tretjini glasov. Prijave je treba poslati do 30. t. m. najkasneje na enega izmed obeh tajnikov organizacijskega odbora. Toma Sha-wa v Londonu, za nas Friderika Adlerja, Wien, V.. Rechte Wienzeile 97, Predsedstvo Zedinjene socialdemokracije Nemčije poskrbi za pravočasno ureditev popo-tovalnlh vizumov za Nemčijo. Zato je oa potrebno naznaniti točno število delegatov in gostov sodr. Otonu Welsu, Berlin S. W. 68. LindenstraBe 3, ki mora imeti ta naznanila do 7. maja v rokah. Najbrže bo neposredno po kongresu novi skupni izvrševalni odbor imel svojo prvo sejo. Zato se naprošajo vse stranke, da že vnaprej pripravijo in omogočijo izvolitev tega odbora na kongresu- Predsedstva zastopanih strank bodo torej po njihovi moči imenovala enega do tri svoje sodruge za izvrševalni odbor. Končni izvrševalni odbor se sestavi seveda pozneje. V zvezi s tem pozivom je izvrševalni odbor dunajske internacionale, ki smo ji tudi mi priključeni, sklenil imeti internacionalni kongres svojih strank dan pred skunnim kongresom ob 9. zjutraj v istem prostoru. Dnevni red: Stališče k mednarodnemu socialističnemu kongresu v Hamburgu. Posamezne stranke naznanijo za to konferenco svoje delegate (ki bodo drug dan zastopali svoje stranke na kongresu) tajništvu Mednarodne delavne skupnosti socialističnih strank (dunajske internacionale). Nalašč smo podrobneje poročali tudi o teh organizacijskih pripravah za zedin-jevalni kongres, ker vemo, da je veliko zanimanje za ta neizmerno važni dogodek v socialističnem povojnem gibanju. K stvari sami bomo še govorili. Politiine vesti. T- Vladna in vlade željna gospoda dela z mrzlično naglico za končno razči-ščenie položaja. Kralj sprejema v avdi-jenci demokraške voditelje in daje radikalcem vedeti, da bi rad videl zopetno združitev teh dveh skupin skupaj z zem-ljoradniki v eno vlado. Značilno je. 'da si je pustfl o vojnem ministru Pešiču poročati tudi o razpoloženju v vojski. Voditelji federalističnega bloka delajo tudi na vse kriplje da bi se tajna pogodba, ki so Jo sklenili z radikalci v Zagrebu, zopet ne razbila. Interesantno in za katoliško moralo značilno je to. da priznava današnji »Slovenec«, da tajni sporazum, kakor smo mi o ujem poročali, v resnici obstoja, čeprav ga je še včeraj demontiral. Pravi namreč da je med radikalnimi krogi veliko razpoloženje za čisto radikalno vlado, ki bi jo naj po besedilu sporazuma podprli Hrvati in Slovenci. Tako pripravlja po kapljicah teren za koruzne dogodke, ki bodo postali — če le ne pride kaj vmes — v najkrajšem času očiti in pri katerih bodo klerikalci z izdajstvom tistega, kar so obljubovali ljudstvu pred volitvami, odnesli svojo vrečo. Vmes gotovo ne bo ničesar več prišlo, ker je večina radikalnih poslancev proti koaliciji z demokrati. Tej večini Pašič ni hotel poročati o sporazumu. ki ga nosi v žepu. prav tako ne kakor Radič svojim seljakom in Korošec v svojem »Slovencu«. Buržujske stranke so pač vse enake in ker puščajo vse delo bogovom, je naravno da ustvarjajo bogovi brez pomoči ljudi. Dej demokraške-ga kluba je tudi neomajeno proti vsaki zvezi z radikalci, zemljoradniki pa si še celo ne upajo iti v koalicijo s srbijanskimi strankami, ker bi to Dri poznejših volitvah še bolj občutili nego pri zadnjih. Radič pošilja polagoma svoje vernike v Bel-grad. Vse gre torej po programu — ki ga bo ljudstvo plačevalo z drago vstopnino. -f Spahovske poslance so nacionalisti v Zemunu sprejeli s kamenjem. Zato so muslimani skupno s klerikalci pri skupčinskem predsedniku zahtevali varstvo za svoja življenja. Tako daleč sc jim ni treba bati. Naša Orjuna je dala ta teden zagotovilo, da se nacionalisti vedo držati v mejah dostojnosti. + Cnogorski dvorni arhiv je izsledila policija zakopanega v Cetinju. Vsebuje mnoge podatke o delovanju bivših črnogorskih gospodarjih- -f Ministru Zupaniču namerava vlada za niegove ministrske zasluge — ki bi jih lahko imel — priznati eno izmed obeh n ros tih poslaniških korit v Belgiji in Italiji. Odločitev ,ie malce neprijetna, ker čeprav bi Zupanič v Bruslju lahko imenitno paradiral vendar ne more nihče trditi, da bi bilo slabo če bi ga poslali v — Rim. -f V gcrnještajerSkh rudnikih se delo še ni obnovilo, ker so se pogajanja zopet zavlekla, temveč se začne šele danes, v petek razen v Steiereggu. '+ V Porubrju so nemški nacionalisti na mnogih krajih z bombami napadli francoske vlake. Francozi izganjajo nemške železničarje. + Kongres laških maksin»a$3stov v Milanu je odklonil pristop k III. internacionali in spojitev s komunisti. Za odklonitev ie bila ogromna večina glasov, katerih število še ni točno javljeno, ki se pa sučejo okrog 55.000 proti 4000. + V Rimu se mudi avstrijski upravitelj dr. Zimmermann radi izboljšanja položaja avstrijskemu ljudstvu. Ko je bil dr. Seipel v Rimu. je bil na ljudstvo namreč čisto pozabil v pogovorih za izboljšanje položaja 60.000im avstrijskim — menihom in nunam... + Mussofluli je začel s polno paro delati na to da se sklepi klerikalnega turin-skega kongresa glede sodelovanja s fašisti spremenijo. Sprejel je ostavko klerikalnih članov vlade, z grožnjami pa je prisilil dona Sturza. da se je začel tresti pred posledicami, ki bi jih utegnil imeti vsak gospodovalni nastop njegove struje nad fašizmom. Prva posledica Mussolinijeve diplomacije je ta. da se je klerikalna desnica vendarle odcepila od strankinega debla in je pripravljena samostojno delati s fašisti. Tako bi imeli že tri enako katoliške stranke v Italiji. Don Sturzo je postal mehak in je začel izjavljati, da nikakor ne meni s fašizmom pretrgati zveze, To se pravi, da bo njegova skupina zopet stopila v vlado. To se pravi, da bodo socialistično orientirane krščanske mase izgubile na živem primeru socialistične orientiranosti svojih voditeljev zadnjo trohico zaupanja do njih in jim bodo pokazale hrbet. V takem mučnem položaju, kakor je danes dvolična politika laškega klerikalizma, se ni nahajala še nobena politika. Hinavščina se maščuje nad samo seboj. 4- Surov napad na proletarske pravice je napravil proletariatu prijazni nacionalistični režim v Italiji: Odpravil je praznovanje 1. maja ter namesto njega uvedel kot narodni praznik 21. april, po mnenju od preko-narodnjakarstva zanikanih »zgodovinarjev« »ustanovni dan« Rima. Laški proletariat žanje, kar seje: njegov socializem je podoben našemu, predno ga te pričela naša stranka razbijati: na eni strani bogovi s konsumarski-m! podporami, na drugi strani čreda. Kar ie vmes. mu je nič in to so — organizacije. ~f Bivši su!tan zopet nadleguje vernike s proklamacijami, naj mu bodo zvesti. Angleška letala jih nadlegujejo ob Mezopotamiji z bombami. H- Angleški protestanti protestirajo proti temu, da bi njihov kralj na svojem potovanju v Rim posetil tudi papeža, češ. ta to žali njih verski čut. Tega imajo gotovo toliko kolikor ta kralj človeškega čuta. ki hodi v brezmejni krizi za razcapane tri četrtine »svojega-« ljudstva prosit papeževega blagoslova. + Amerika pripravlja omilitev sedanjega izseljeniškega zakona in bo radi pomanjkanja ročnih delavcev zopet omogočila večje naseljevanje. Ditsvn« vest!. Neverjetno oderuštvo — pa vendar resnično. Neki slovenski pisatelj je ob času neke denarne srečice kupil domoljubja goreč za dvesto dinarjev dve obveznici 7%nega investicijskega posojila. Ker so medeni dnevi seveda kmalu nehali, je šel lani koncem novembra v ne- ko tukajšnjo banko, založil obe obligaciji in dobil sto dinarjev posojila. — Pred par dnevi pa je dobil od banke izvleček iz računa, iz katerega je preplašen izvedel, da je njegov dolg do 31. marca t. 1. to je tekom dobrih štirih mesecev narasel na 167, reci sto sedeminšestdeset dinarjev. Na ta način hoče banka od reveža letno 200%, reci: dvesto odstotkov obresti! Vprašamo vas, vi »mehkočutni« bankirji: Kaj rečete na to vi?! — Ves poln ogorčenja je prinesel pisatelj to notico k nam, mi pa smo se začudili, ker ni naš človek. »Zakaj ne nesete drogam?« »I saj ni nobenega časopisa, ki bi ne bil odvisen od bank, moral sem k »Na-preju*!« Tako prostodušno je odgovoril, kakor otrok, ki je zbežal od staršev, potem ga je pa lakota privedla zopet domu po skorjo kruha... Seveda bo na to oderuštvo kmalu zopet pozabil. Napisal bo kakšno prav lepo povest, bančni časopisi mu bodo plačali lep honorar, ki ga bo nesel zopet v banko »domoljubJja goreč«, nekaj pa tistim bankirjem, ki na še bolj preprost način odirajo, ker ne vzamejo samo oderuških obresti, ampak kar vse: gostilničarjem namreč. Ko bodo zopet minili medeni tedni, pojde nazaj v banko iskat na posodo, čez 4 mesece bo spoznal, da so miu vse vzeli in pricapljal zopet k »Na-pieju« z ogorčenim protestom proti »mehkočutnim« bankirjem ... Res, kakor otrok. — Če razumejo sedanji položaj tako pisatelji, ali smemo zameriti delavcem, da se med seboj kavsajo in ravsajo, ali ima prav Korošec ali Radič ali Pašič? Ali jim smemo zameriti, če obupajo ne-zavednežJ, in če čakajo rešitve »od zgoraj«? Naroči se na »Naprej«, če si spoznal, da drugega doma nimaš! Delaj in piši za »Naprej«, da bo ta tvoj dom vsak dan lepši in boljši! Združi se s sodelavci v trdne organizacije, vzgajaj sebe in druge za dosledno in stalno naraščajočo proletarsko vojsko, ki bo edina zmožna meriti zaslužke po delu in odpravita na ta način take in drugačne načine ode-ruštva! Lfubllana. »Narod« razsaja, ker dobi naš dični Fabjančič baje službo mestnega arhivarja. Po neumnem razsaja. Fabjančič že dolgo časa drugam ni spadal nego v arhiv. Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko.. Tržič, ki so najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo, Ljubljana. Breg 20. Mie. Slab vodja Orjune, je bil narodnoso-cialni pekovski pomočnik Višnjev, eden nje maloštevilnih pristašev med pekovskimi pomočniki v Celju. Bil je med časom pek. stavke stavkokaz in nato »dezerter« iz stanov, org. pek. pomočnikov, Ker mu je pa njegov narodni čut veleval, da si je mogoče pomagati le potom Orjune, je postal vodja za odsek pekov. Neko noč je bil na agitaciji v kavarni »stara Evropa«. Tam je imel dejanski spopad s celjskim »atletom« njegove stroke. Atlet je orjunaša obdelal, nakar je ta kapituliral. Svoji šefinji je obljubil, da ne bo več orjunec, S tem se nista strinjala dva njegova stanovska tovariša. Ta dva sta junaško vztrajala na ta način, da sta za- čela komandirati v pekarni. Odklanjala sta njuna pripadajoče delo, za katero sta bila plačana ter zato nosila vidno list »Orjuno« s seboj. Šefinja je kmalu sprevidela, da kršita obrtni zakon z zanemarjenjem dela ter izzivanjem sodelavcev k neizvajanju dolžnosti. Opozorila jih je, da v Jugoslaviji še ne vlada Mussolini, ampak demokracija, v pekariji pa potrebujem delavoljnih pomočnikov in ne lenuhov. Nato ju je postavila na cesto. Prav je tako, mladi in vročekrvni ljudje naj se navadijo najprej delati in ne najprej pretepati ljudi ter delati nemir v prid najvišji buržoaziji. Tako naj bi naredili vsi pošteni podjetniki, pa bo »fanto-vanja« kmalu konec- Žal, da ima večina interes nad tem, tako ne delati. Antialkoholna razstava je prav dobro uspela. V nedeljo 8. aprila je bila razstava v osnovni šoli, ki jo je obiskalo čez 150 oseb. V torek je bilo predavanje med. s. Mikiča, katero je obiskalo čez 100 oseb. Sodrog Leskošek je otvoril predavanje ter se zahvalil vsem, ki so k temu nad vse važnem kulturnem delu pripomogli do uspeha zlasti pa s. Mikicu, g. ravn. Marinčku, naduč. Bizjaku itd. Maribor* Zadnja seja sedanjega občinskega sveta bo najbrže današnja. To radi odstopa socialističnega kluba. Demokrati so silno jezni, da prenehajo biti uvaževan faktor baš sedaj, ko so v občinskem svetu splezali nekoliko višje. Opozarjajo na kritični položaj mestnega gospodarstva, ki bi ga brezdelno pričakovanje novih volitev samo poslabšalo. Ko so gospodje sedeli še v opoziciji, je bilo mestno gospodarstvo tudi zanič in pametno delo potrebno, pa jih ni grizla vest ne zaradi pameti ne zaradi dela. Ustanovni občni zbor kreditne in stavbene zadruge »Mojmir« Maribor. V, soboto 21. t. m. ob 20. se bo vršil v restavraciji »Maribor« ustanovni občni zbor Kreditne in stavbene zadruge »Mojmir«. Dosedaj šteje zadruga že nad 60 prijavljenih članov in kakih 30 zadružnikov, ki so že plačali. Za zadrugo je mnogo zanimanja tudi v raznih krajih Slovenije. S to ustanovitvijo je društvo Mariborska Gradbena Akcija izvršila prvi korak do uresničenja svojega namena, katerega kot društvo po pravilih ni mogla izvajati. Kreditna in stavbena zadruga na solidnem temelju ustanovljena, s pravilnim vodstvom, bo tudi doslej pasivnemu Mariboru prinesla novo gradbeno življenje. Z zadrugo bo marsikomu ustreženo, ki se je želel naseliti v Maribor. Uspeh je v prvi vrsti odvisen od števila in v drugi vrsti tudi od plačila zmožnih zadružnikov, — Vrednost denarja. 1 dolar velja 98—98.75 Din, 1 češka krona 2.92—2.94 Din, 1 lira 4,87—4.89 Din, 100 avstrijskih kron 13.9 para. V Curihu stane 100 naših dinarjev 5.60 švicarskih frankov. ■i—hwihhii n,---------------------- ... | iinimiinnnn,,,^— NENAVADNA VOJNA. Državni poljedelski organi in Zvezni biologični urad v Zedinjenih državah sta mobilizirala državo Virginijo za uničujoč boj proti podganam, in uspeh te mio-rilne kampanje je bil tak, da hočejo zvezne oblasti podvzeti enak podgano-lov v velikem stilu tudi v drugih državah. Podgane so prava nadloga za člo-veštvo. Ne glede na ogromno gmotno škodo, ki jo ti nenasitni glodalci pro-vzročujejo blagu, je dognano, da so pod- npton Sinclair: France Kremen. 71 • na cesti v Berlin, da nauči ošabne pruske tirane, kaj se pravi, napadati svobodni proletariat ruske republike! V tistem hipcu se je pa nekaj zgodilo, kar je naglo zdramilo Franceta. Zaripli poveljnik je prelomil ritem stopanja. »Ali si res ne boš nikdar zapomnil tistih polkorakov, Peter Bučar? Stoj, četa! Glej, Peter, kako si bedast! Sem stopi, da ti pokažem še enkrat«. Bedni Bučar, majhen fant krotkega obraza in upognjenih pleč, ki je še pred enim tednom vozil vzpenjačo v poslopju Narodne banke, je stopil iz vrste in stoječ na enem mestu je neprenehoma stopical, tako da se je kolona obračala okrog njega. Mali tiran je dosegel, kar je hotel. France, ki je videl dosti takih tiranov v dolgih letih industrialne tlake, se je namrdnil ali hitro ga je obšel radosten smeh. Tiran, ki je kazal Bučarju, kako je treba delati polkorake, se je zmotil v povelju in pognal četo ob velik vodnjak, ki stoji na kolodvorskem trgu. Prvim stopačem je podrsnilo na ledu okrog vodnjaka in telebnili so drug čez drugega po tleh. Gledalci so se zakroho-tali in stopaoi tudi, dočim je zaripljeni častnik preklinjal jeze. V Francetovi duši je vstal konflikt med impulzi. Stopači, ki jih je gledal pred seboj, so bili bedaki, iz katerih je bril norce več ko dve leti. A takoj je moral priznati, da niso bedaki; ravno narobe, izgledali so. da so zmožni dela, za katerega so se odločili. Pustili so delo nekaj tednov pred časom, ko so morali biti poklicani na nabor in se pričeli vaditi v ru-dimentih militaristične umetnosti v upanju, da čim prej pridejo v Francijo. Med temi prostovoljci so bili bankirji in trgovci z ramo ob rami s trgovskimi pomočniki in tovarniškimi delavci, in vsi so se pokorili poveljem bivšega kovača, ki je pred leti stopil v armado in odšel na Filipine. (Dalje prih.). gane prenešalke nevarnih bolezni, kakor je bubonska kuga, in domnevajo celo, da imajo precej opraviti z razširjenjem paralize pri otrocih. Uspeh virginskega podganolova pod vladnim nadzorstvom je bil zares ogromen: čez 2000 stotov mrtvih podgan. Za to klanje so uporabljali stfup, ki se imenuje barijev karbonat, ker je ta strup razmeroma neškodljiv za človeka, pač pa skrajno smrtonosen podganam. Veliko količino tega strupa — čez vagon blaga oziroma 22.000 kg — so razdelili po vseh 75 okrožjih te države. Več nego 158.000 oseb se je udeležilo te koristne morije. Oblasti so organizirale ta podgano-lov ne le radi neposrednega uspeha, da se zniža število podgan, marveč tudi zato, da se ljudstvo poduči o načinih, kako naj se iztrebi podganja nadloga. Razen svoje nevarnosti kot prenasalk smrtnih bolezni, povzroči vsaka podgana povprečno za dva dolarja škode na leto. Ubite podgane v Virginiji bi bile provz ročile 300.000 dolarjev škode za leto dni, stroški vsega podganolova pa so znašali le 7000 dolarjev; iz tega je razvidno, kakšno gospodarsko važnost imajo take iztrebitvene kampanje. Zanimiva okoliščina pri tej kampanji so bile nagrade, ki so jih razne organizacije in posamezniki ponujali za največje število izročenih podganjih rekov. Repi so bili večinoma od podgan, ki so se ulovile v pasti, kajti one, ki so bile zastrupljene, se kam zarinejo^ in crknejo v svojem skrivališču. Zlasti šolski otroci so se kar z veseljem podali na to vrsto športa, in preko 90.000 podganjih repov so nabrali po vsej državi. Strokovnjaki cenijo, da odgovarja število podgan v katerisibodi civilizirani pokrajini na svetu približno številu samega prebivalstva. To bi pomenjalo, da je bilo v državi Virginia približno 2,300.000 podgan. Če se računi teh strokovnjakov ujemajo, ni danes v državi Virginia niti ene podganje družine, ki bi ne žalovala za dvema ali več sorodni- koma; vse podganje prebivalstvo Virginije je bilo skrčeno vsaj za 25 odsto, mogoče pa tudi za dvakrat toliko. Tako računajo seveda le optimisti, ki ne upoštevajo dejstva, da so se podgane tekom kampanje še nadalje plodile. Vendar pa ni dvoma, da smejo optimisti obstati pri svojem optimizmu, če se bo zanimiva vojna med človekom in strašnim glodalcem z vso srditostjo nadaljevala in sicer ne samo v eni deželi, tern tako, da se vojna razširi v svetovno. Mimogrede povedano: Krasen surogat in zabava za vse norce, ki menijo, da morajo svoje predpotopne militaristične in šovinistične inštinkte na vsak način pokazati v praksi in ker drugače ne gre, jih hočejo prakticirati nad sočlovekom. Ko zmanjka podgan, se lotimo lahko muh, ki jih je še več. Celo še bolj zabavno bo, ko bodo že omenjeni norci nad muhami preganjali — svoje muhe. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. I BiSlMl Mreu^Majunexu»u sjnx - mafi&oveJ&šSa s© rawra«S'iar • Sn = Ljubljana == I, I L žPiRlHB, Ksffsi' trg št. 10. II Pridobivajte naročnike! GUMENE PITE in GUMENE POTPLATE (oticje In IraJnSJe so toafeof usnane! tjajbelje varaive preti vžagi I mraza! Velika Izbira rokavic "Vaogav k A. ŠiNKOVK nasl. SC« SOS s, Ljubljana, Mesini trg 19-