rs&jnmšnja številka obsega S stx>a.irxi ir* stane 1 XMrkar». Leto IV., žtev. 72. V Celfta, ioreK due 27. mntja 1922. *>Q$tsiS8 Mm« wwrai. Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mw višine stolpca 40 p. Reklame tncd tckstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamczna številka stane 80 p. vsalii soreK, četrieK in sotooio. Uredi ...............-".rc-'iaiiTajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon št. 53. UppavnSitiro Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon št. 65. I c=» Račun kr poStncga čekovnega urada štev. 10.066. =3 Vidov ds&w. Orograiski i hidrografski splct 13a1.- kanskog poluostrva cini zaseban svet, fcoji je priroda obdarihi .svakitu blagoni i dražima, te pre.stavHa pravi Oarobni kraj. Prostranstvom svojim ncdovoljno y/d vise razlieitih narcxla, ali nesreenlm položajem, kao spoil a starog ' i novos sveta, stare i nove knlture u istorijskom razvitku, na pleeinia svojim nosi razli- čite narode. Otuda je bilo kroz sva vrc- mena krvavo razbojište za prevlas: jednoga ili drugog Naroda. Sticajcm prl- lika. nasli smo se na ovoj iigroženoj tač- ci I u prirodnoj težnji. tražeči stalnu o- snovn za zajednički politički život, bili smo u neprckidnoiii proeesu vrenja i preobražaja; i veeito istavljali: ko Je sposobniji za život. Ovo je dovoljno, da se objasni zašto su lisfrine naše historijc tako krvave. Sa osobinama velike, plcinenito i blage slovenske duše, koje :iain se i da- rtas svete, mi ran i radin narod priti- skoni -divjrh Azijata inigrirali smo sa Is- ioka' wise prvobitne postojbine ka 2a- padu i Jugozapadu; ne prestavljajuči za- iednieku kompaktnu celinii bejasmu plen naroda ratniekih i osvoiačkih oso- bhia i u novoj zenilji. Jer dok nas naroi? u bogatoj prirodi gledaše d.a mirdjubivo produzi svoj patrijarhalni život, dotle tiriiÄi, vojnički spremni. radili sii na nis- prosiiranju svoie vlasti i stvaranju jake ciržavne orffitnizacije. Velika ljtibav za dom, dotnačinstvo, /einliu i miran živor nagoni nas na jaeu or^anizaciju i pn- k'upljenje sila, da bi1 se «rabljivcima mogli sa lispehoni odupirati — i n ovo- ine se uspelo. Posle nekoliko stoleča grupiranja vidimo niučnu Nemanjičsku državu, koja združi celo srpsko Pleine našega naroda. Stvorcna vlastitoin snn- Kroin i ogroinnim žrtvama u krvi, srasla je sa narodom i prestavljala snagu na koju sc sa respektoirt gledalo. ne samo oil snseda, vee i od drutfih niücnih na- roda. Veliki urn Dnsana Silnog shvatio je jasno Jos onda da samo n niocnuj dr- zavuoj organizaciji postoji izvor za kuT- turni napredak i mirni razvoi naroda. Stoga, pri zavojevanju oblasti tudjili •uiroda, nije naturao čisto srpsko obe- ležje, več akomodirao dotle i toliko da niasa naroda nije hl1 osetila politickn promenu. Tako ga vidimo rrvn kao Kra- ija Srba i Arbanasa. docnije kao cara Srba, Biigara, Grka t Arbanasa — sve sa teznjom da stvori jednu miočhu i siiaZmi . državu, koja bi odgovarala samoinc gco- :. n rokn od dva stoleea poplavi i sredn.a Dimav. 1 o behu Turei: krepke prirodnc siiag^ JoS neomekSane civiüzacijom, poludivjeg instinkta za ratove, opasnosti i drska prenzeea, prostote u naravi i ograniec- nosti polreba, odani veri do fanatiznia, koja je u borbi davala neodoljivi polet; gvozdeiie diseipjine i pokoruosti bez pogovora; cvrstog jedinstva i ap.solntnc liene ceiTtralizaeije polifičke i vojničke iiprave. Z drugc strane: n Vizantiji, Bngar- skoj, Srbiji, Vlaškoj, Madiarskoj, vidi- mo političke slabosti, razrivenosii, po- lilepnosti, častoljubivosti i 'lajbezo-bzir- uije surevnjivosti. O slozi, poštenjn, rc- du. radii, odanosti doinovini i državi, dnžnosti, nenia iii reei. Jedini siiajni iz- uzetak vi'Uinio u centralnim zemljama srpskog pleimeiia, ali i ove, neprestanim ratovima izcrpljene, nisn mogle dngo odoleli iztoenom besiu Narod, i ako još na feudalnoj osno- vi, vitcški ukrsti mac, lonn oružje, tra- gično pada — tek pošto je svoju dužnost do kraja ispnnio. To je bilo na Vidov dan, n torak 15. — 28. juna I-3S9 god. na Kosovom Polju. Krajem trinajstega stoleCa za vrc- me vladavine Kralja Milutina, Dede Dn- sana Silnog, Srbija bi ovueena da svo- jim oružjem i krvju svojih sinova ras- pravlja u Maloj Aziji o prevlasti Orka i Tunika. Truloj Vizantiji nije bilo spasa i postepeno se krhala pot snažnim udar- einia Osmanlija. Posle nekoliko deeenl- ja, Dušaii Silni, osueiijoci jasno kakva opasnost preti od tnrske r.ajezde naro- di'ma na Ralkanskom poluostrvu, rcši sc na zanzimanje Konstantinopolja •- Carl- gratla — da tim putom spree! tursku bu- jicn; ali, u pripremi za ovaj vdičanstve- ni pohod, na eelu onda oKronine armije od 80.000 konjanika, inučki otrovan — nmire, ostavljajnei za sobom deveinaj- stogodišnjega sina Neiako.ii Uroša, koj'r ne imadja.se ui1 uutoriteta, ni moei da zr4- poeeto delo produži. Vkistela, vojvocfc, glavari pojedinih krajeva rnocne Dusa- nove države, koje je samo njegova Cvrsta rnka mogla drza'.i, jedva doče- kaše da zbaee sa sebe centralnn vlast. Odmetajuči se stvarali sn male, slabe i nesposobne pokrajine, ne samo za kakyu uzbiljnijn akerju, vec ni za sainodržanjc. U ovakvont staniti Ixiase srpsko pleme nasegci naroda kada Tnrci sta- uoše evrstoni nogom na bulkansko tie. Pa bi sprečili' dalje širenje i osvaja- nje tcritoriie, despote južnili srpskih ze- malja prvi na udaren. krenuše n boj. Ne- sreeni izhod boja 25. r— 26. septviiiibra 1371. godinc na Marici kod Cernomena blizn .Icdrena. ueini da izgubi svoju sa- mostalnost jnžni deo Srpskoga Carstva. Ovaj boj vodio je boju jia Kosovu, gdc je imao da izgubi svoj samostalni život i severrii deo. Ovdc. na Kosovom Polju, završen je dvoboj srpsko - turski o ear- stvo, gospodstvo hrišeanske ili inusll- lnansko vere i narodnosti, odpoeet ua sto godina ranije, završava se pod bolom jaukom u krvi i* mutnoj Sitnici. Turei, po instinktu osva.iaea. eeneCi pravilno: da ko hoče da zagospodciri Balkanoin treba da vlada razvodleni ecn- traluili velikili reka Morave i Vardara, pa da im oveprirodno komunikacije dadu moo za uevrščivanje vlasti i za dalje za- vojevank. Znajuei za hrabrost. požrtvo- vanje, ponos i ljubav srpskoga plemena iz ranijih sudara, napregnuli su sve sue, da sa ovim najopasnfjim takmacem rese pozitivno stoletni spor u svoju korist. Trebalo je svršiti sa srpskim vladaocem Knezoni Lazaroni. radjakoui Dusana Silnog i vladarom ecutralnih srpsklli zemalja. I^riprema je bila duga i iaka, jer se manje operacije uvek svršavale na štetu Turaka. Stoga po deiinitivnom o- svajanju u Maloj Aziji, prinudivsi Cirke. Bugare pa i Srbe na vazolstvo i ponio'C u vojsci, tek su mogli uspeti cia snir5e Kneza Lazara. Težinu ovoga stanja predvidjao }c vrlo dobro i sani knez, stoga je einio sve da zagreje i zainteresuje za borbu i Papu i Mkeiee i Madjare, preodčavajiiči opasnosti koie prete liriscaustvii. Ali, na žalost, s jedne strane poznata slovenska uesloga i separatizam, feudalizam. jedva dovede da se na Kosovom Polju vide ruka pod niku Srbi Lazarevi i Srbo - lir- vati Hosanskoga Kralja Tvrdka, z dru- ge strane inalouninost Madiarskoga kra- lja Sigismunda da napada i osvaja gram- i.ne Lazareve zemlj baš u ovo doba — ueini. da se i inače raskumadana snaga svede na ininimum. Na Kosovom, na Vidov dan, vidimo trostruku tursku snagu prema srpskoj; i, samo da posvedoče svoi naeionalni pn- nos. da dokažu svoju 'jubav spram drža- ve, imali su jedini izlaz: J-.ada ne mogii svoje slobode odbraniti. da časiu.i i innae- ki padnn. 1 padose vitjški i slavno. Država se sru^iUi, ali isix>:l rusevina, i>; pepela diže se kao gorostas u rnuci prekalieno, u borbi' uevrsnulo srpsko pleme. Cista i cvrsta moralna uspoinc- ua ua staru slavu t velieinu, na $taru sa- lnostalnost i stare junake, neprestano je držafa u ponositoj svesti i junačkoin r>o- uzdiinju eelokupno pleme. Osveta Koso- va, p-ostala je srpski najviši ideal, sljn- bila' je celo pleme u cvrstu eelinu, upučenu u istome pravcu. o.lusevljenu isthn idealom: Osveta i Sloboda krox smrt! Idealni optimizam, vedar i smoo i u najtežjim prilikama, v.isok licni ponos, bezuslovno i bezgranieii) po/.rtvovanje za narodnu slobodu, formiralo je Kosovo sa svojim Knezoin MuCenikom i div ju- nacima: Obilieem, MusiOciu, Srdjom, Kosaneieem, Toplicom, .lucr Uogdanom, Orlovieem. Vidov dan, dan pomena vite.^ke smrti svetlih mučenika Kosovskih, dan potucua sviju palih za Oslobodjenjc i U- jedinjenje našega troimenoga naroda, ti isto vreme Dan je naše Slave; dan na- šeg eiščenja i zbijanja ii gvozdene fa- lange, da ne doeekamo drugo Kosovos Neka je na ovo.j Veliki Dan Slava l hvala vrlim vitezovinia palim iic polju časti za Slobodu naroda svoga! Neka bi Bog dao, da ovaj svetli Dan ostanc simbol našeg jedinstva. uaše nonosikistK našeg rodoliubja, naseg smelog ideaüz- ina u slobodi, kao što beše u robovanju. Vidovdanske političke retrospekcije. KS. juna 1389. «. po stanvm kalcnda- ru pala je srpska drzava kneza LazaTa Mozirska plauina. Če stopaš !X) staroslavnem celj- >.kein kapueinskem mostu v mestni vrt '.n gledaš v smeri proti Saviujski dolim, zagkdaš mogoeno temno skupino go- »'ovja z dcloma neobraslimi, golimi vi- hovi. To je masiv. znan pod imenom Mozirsku planina. /, razglednimr toeka- mi Mcdvedjakom, Boskovcem in Smrc- kovcem, ki dosegajo morsko višino krog 1600 inetrov. Impozantno, obenem Pa tudi ljubko gorovje, jc iz našega nicstcc.-i prav la- I'ko dostopno. Zjutraj «ledas lahko iz Celja pianino, opoldne iz :3lanine mesto, zvečer pa zopet iz Celja pianino. S savinjskini vlakuin smo v eni uri v PaSki va.si, kjer stophno eez nizek gozdnat hribček ler pridemo po cesti i*o Alozirja. Od tu nas privedete poti cez Smihel ali Kadegundo v treh nrah do Mozirske koee na üolteh. Znaki SPD'skrbe za to. da liom vsak brezskrbno pot, ki nudi polno pfc- strih silk in nikakor ne utrnia. Za do- siop iz Mo/.irja je posebuo priporočljivn "¦'¦!¦ (¦¦¦¦¦ Smthül, ker ic zan:mivr in uu:.M mnogo lepili razgledov. Ko pridemo iz zelenih gozdov v snaziiü in ljubko šmihelsko vas s šol- skhn poslopjem in lepo cerkvijo, zazre- nio kar kot iz tal zraslo strmo križko goro z dvojno cerkvijo na vrhu. Prav impozantno ta gora kaže svoje skalnate prepade, ki so mnogu nedolžnejši v bližini, kod od tod. V Šmihelu je za telesni dobrobit Iz- letnikov prav dobro preskrblieno. Po tratali, njivah in gozdovih se povspemo vedno višie ter gledamo ves eas earobeu slovenski svet, kj sc nam v smeri proti Qori Oliki in Celju odpira. Dva izborna bistrn studeneka krepčata žejno in vroee grlo. Od zadnje košate kmetije smo po gozdu in skalah po precej stnni poti v Pol uri pred mozirsko kočo. ki gosto- Ijubna vabi vsakega izletnika pcxl svo- io str-eho. Tji se sejdeš s turistf, ki so j prišii iz Soskinjai po dolini Belih vod v j kakih 4-5 urah semkai. I V bližini koroške meje je ta pot * j razgledom na Urško, Križko (ioro v o- kolici mogočnih zelenih vrhov zelo za- 1 n'm ¦¦; in L- r-l flro^nc?Ti lz trga Rečice, ki leži »od teboj kot na dlani, prides po dolini Suhe eez Ra- degundo, üornjegrajet k> primahajo Clez Radmirje, Ljubenei pa kar iz trgn senikaj. Pott je mnogo, ra'/vedrila in pa.še za Iepote žejno oko dovolj, truda skonj nič, plaeilo gori pa kraljevsko. Sree zavriska naif lepoto razgleda in okolice, kamor so vrli nasi Mozirjam zasadili prapor SPD in postaviü važno in krasno postojanko. INj zelenih mehkih plarrinskih paS- nikih, po katerih so nasute ogromnc skale in mogočni macesui in snirefce, hodiš lahko celc ur\ Ce si utrujen, poležeš v blazhio nn- rave ter gledaš v modro-.iasno nebo nacl j teboj. Planina je poina Aivine: v skupinah stoje hlevi in pastirske koče. v katerih dobiš mteka, sladkega in kislega, kot te je volja. Iz koee do razglednih nvodoma na- vedenih toek prides po enournein zlož- ncm sprehodu. kazgled ic veličasten ill zelo obsežen. Popisal ga ne bom, vsak si ga naj sam oglcda. Ko si se po mili volji eel dan spre- liajal po zdravein gorskeni zraku, užival hie in solnce, sprejme te mozirska koča v svoje okrilje ter tu ua mehki postelji sanjaš svoje sanje. V du!m gledaš čas, ko bo mesto sedanje koee stala tu mno- go veeja ali ji'h bo vee, p.'anina pa bo odmevala veselja in zdravja mnogo- brojnih posetnikov, ki bodo uživalr bla- goslove narave. Tako bo poplaean trud onih ideali- stov, ki so pripomogli z ncumornim de- lom in saiuozatajevanjeui in gmotnimi žrtvami, da se je ta prekrasui del ocJ- kril in odprl. Ko Vas bo sopfl'i'a h» prall pisarn Tn inest pognal v naravo, ne pozabite po- | setiti prekrasnega1 kotieka Mozirske , planine. Dr. M. Hr. I------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ | Catu.llc Mendes: Kamen preskušnje. (Iz francoščine) (Dalie.) Ko k Ma riot ta opazovala Pierrca ile Picrrefeu, se je domw'üa svelega ' .hirMa. ki je sta) \ Saint-Remyskt cerkv-i, jstran 2. »NOVA DOBA« :>;-* 72 prcd nadmočnom turskom vojskom Os- j rmnlijsKe Iinperijc. Morala je pasti- Bila ! .« inalena. Ona Je bila samu deo velike srpske države cara Dušana Silnoga. O- sim toga što je bila malena. ona nije iina- la unutarnje snage. Oni uzroei, koji su raskomadili državu Dušana Silnog, tt isti uzroci oslajbili su i centralno vlast male Lazareve države. Ona k bila pau- činom povezana mala država suvcrenih pokrajinskih feudalnih vlasteliua. Dušanova. država je bila prostrana feudalna država sa savršeniiom feua- nom organizacijom. U bitnosti jc svake ieudalne države, da se tim prije raspa- da. št® je prostorom veea. . U niczi-iiüj je bitnosti i to: svako o- branbeno jačanje države preko poci- ničnih vlasteliim dovodi do neminovnos oskibljenja1 politieke moči centraine vtasti: što je pojedini vlastelin imao vi- se zemljišta i na njenut podanika. tim je vise mogao dati vojske, ali tim je bio i neodvisnjji i od centralne vlasti. Svaka feudalna država nosi u sebi svoju binrt: ona sama od sebe umire. A kad na njo navali druga jaea, primitivnija feudalna država, u kojoj je predshK'nik centraine vlasti ujediK) vrhovni verski poglavar. kao što je slučaj sa turskim carem, onda pred niom feudna država u svom savr- šenijem stadijumu, tj. u vlastitom raz- padanju, mora podleči. Posle pada Lazareve države došlc su na red ostale sitnijo i vcče srpske i uopče slovenske feudne državice na Balkanu. Da nije bilo izvana jaee zavo- jevačke sile, ove male slovenske drža- vice bi se skupljale u jaču feudnu, ova bi se raspadala, druga posto.iala sve clo- tle, dok se ne bi razvila jaka južnoslo- venska država s ieduam iakom central- iiom vlasti, kao što su se razvile i druge evropske države u jake moderne drža- ve sa jakom centralnom vlasti. Taka država s takom čvrstom centralnom vlasti bila bi nužna posledica prelaza feudne velikoposedničke zernljišne prf- vredo n gradsku (varošku) novčami privrcdu. U režimu gradske novčane privrede feudalci suvišak podanika dra- govoljno ,zbog veče novčane rente, o?- puštaiit i time slabe svoju vojničku, /n- pravo politiekii tnoč. — Karakteristika novčanc privrede, t. I kapitalisiiekoK ekonomskog zvršetka, .teste jačanje centralne državne viasii do svemoci t slabljenje lokahiih vlasti do neiuoči. — Srbi pod vladavinom Turaka. oc?- pre etnički i verski iijedinjcni, ujedinili sii se i socijalno: postali su svi raja, roblje. Ekonornski su eksploatisani tfo neLzidržljiv^osti i nakiravani da prelaze m muslimanstvo. Kad je stanie došio do taičke, mi kojoj je jedno isto-bio život i srnrt, digla se raja, seljaštvo, protiv go- spodara. Buna je tispela, jer je u počct- jkn favorlzirana od centraine vlasti iz CarigranJa. Sultan je hteo torn bisnom oslabiti moč svoie feudalnc vlastele u Srbiji. Svi su uveti unutarn.ü i vanjski ne- mmovno doveli do slobodnc Srbije. 1918. smo se ujedinili u državu Srba, Hrvata i Slovenaca. Od tada pa do danas vidiino na jed- noj strani sve jaču ccntralnu vlast, kao priTodnu posledicu kapitalis'tickovj po- retka, tj. noveaue privrede u našoj drža- vi; a na drugoj strani sve prostrantji zahtev za slabljenjeni centralue vlasti: iederativna repubHka i avtonoiriija. Na prvr pogled apsurdan položaj. Pederativne i autonomistickü političke akcije nemaju evrste baze: iendne velt- koposedničke zemfjišne/ privrede. One se u svom radu oslaiijaju na versku l plemensku pocepanost. Tu pocepanose ne mogu dovoljno da tidigmi do JaTvih socrjalnih faktora rodi, Ustavom uzako- njene i režrmom sprovodieiie u živof, verskc i plciuenske slobode i tolcraw- cije. Pa ipak ti pokreti živu i iaki su. Po svojoj osnovi ti pokreti nisu, ono, kako ill krste, niti oni, pomoču kojili se misfi vstvariti, idn sa slabljeniem centralne vlasti federacijom i avtonomiioni. Po svojoj osnovi to je jedinstveni ekonom- ski pokret zemljoradnika. koji se istom formira, s ciljem da se oslobode paupc- rizacijo, do koje zeniljoraduike ncnn- liovno vodi gratlska novčana privrecTa. F^redstavnici gradske novčaiie privrec;e su u p-osedii i politi'cke vlasti. b' bitnosti je noveaue privrede da ccntraliznk1; po- litick u vlast radi tendence centralizacije privredne vlasti, tj. radi ek^proprincije malih vlasnika. Tcndenca zcitiljoraduičkog pokrura jc opet zauzimanje celokupne centralne vlasti radi eksproprisania novcane pri- vrede i inaugurisanja jakc polHičke cenfralnc vlasti sa političkim samo- upravnim jedinicama i za'druznc privreö- \w: organizacije, u kojoj je jedino nierilo rad. U toj fazi našeg državno^ razviča imade se potražiti uzrok [zv. federativ- r.oni- i aiitonomističkani pokretu, od ko- ga če vodje videtl koristi za svoje cilje- ve koliko muhä na brusu. Dva gigruta su se uhvatüa n ko- štac: kapitalistička varoška i zudriiziia zcmlioradnička privred». Porma režima jedne i dnige privre- de jeste jaka država s iakom centralnoni viadorn. --- Posledicii vladavine kapita- lističkei privrede jeste bogatstvo, a dri«- ge blagostanje. Na putu smo k blagostau.in, jer ka- pitalističkoj privredi u našoj državi pod- rezače se žile provedbom agrarno rc- forme. Kapitalistička privreda "vuče svojni snaffu iz slobodnos /.criiljišnoK veleposjeda, a zadrttžim i/. malog po- sjeda. Hudiičnost federalist:! i autoiiomisla je mehur r>d sapunice. Njiliov pokret nc- ma svoje osnove, svoie ckonotnske baze. Država SHS je sigui*:ia za svoju budučnost. Ras. Perič. IVAN PREKORŠEK: Zdravstveni zavodi v Sloveniji. Vprasanje finanene sanaeije in urc- ditve javnih bolnisnic na Slovenskem sc vleče že tričetrtleta po našem časopis- ju. Mesca marca smo že enkrat »zapi- rali« bolnišnice, nastal je strašen vik in krik. demokratski poslanci so dosegfi nekaj odpomoči v finančneni ministr- stvn in na zunaj je bil zopet mir in ti- šma po viharju. Zadnje dni -c vprašanic javnih bolnisnic v Sloveniji stopilo zopet v ospredje, narasla draginja je one male dodatkc. ki so bili dovoljeni daleč pre- hitela, in bolnišuice se nlso iz dolgov i^- | kopaie, ampa.k le še globl;e zadolžile. Ker ti nor.nialni dolgovi dnevno nara- bčajo, saj bolni^nico vsak bolnik več staue, ko plača, in plačuje povprečno tndi samo X vseh oskrbovancev, drugs so popolnorna zastonj, je uinevuo da po- stajajo dolgovi večji m večji in da sc bolnicc bližajo brzih stopinj onemu dej- stvu, ko jhn nihče ne bo več kreditiral ter bo iste trcba v rcsniei zapreti in ne samo na papirju zapirati, kakor se je to godilo doslej. f^a se tei katastroH r/ognemo je Irc- ba absolutnega štedeiua, tudi v upravi dobrodelnih zavodov beseda štedenje ne sme biti greh in že centralističcn stran, ako se izreče. Neodpusten groll pa üe, ako se Lz teiga |K:rečega socialnega vpra- šanja dela najostudnejša poutična dcma- gogija in hujskariia, ki je za las podobua ttsti niedvojni dobrotl.iivosti in milostrC- nosti, ki jc željno pričakova!a ranjenccv, da je pri njih strežbi mislila na visoKa dunajska odli'kovanja in si jc s trplje- njem vojnili žrtev kupovaki svojo opro- ;stitev, da je lahko polno slu>:i!a svojemu želodcu. svo.iini strastein in svojemu že- pii. Vir vse krize lcži v narasii draginjji, ki so jo odpravljale že vse političnc «tränke, ki pa je bHa in je kot povojni gospodarski pojav mi celem svetu. moč- neisa ko so fraze demagogov in učenost slovLMiskili žiirnalov. V zvezi z narašCa- jočo draginjo leži bistvena poostritev finančnega položaja nasih bolnic v dej- stvu. da še nimamo rednega državnega proračuna ter smo navezani tudi v tcm resortu na dvanajstinkc, kojih podlago tvorijo p'roracunskc postavke izdelanc 1. 1919. Ako še danes tega ni, treba go- voriti jasno, da so ta^ii krivi tistr. ki v Beogradu in doma kricijo in razbijap in ne morda tisti, ki1 delaju. To je kul- tuma in naci-onalna sramotn, ki pada na adncso tistili, ki žc par let vse državno delo sabotirajo ter narodu in državl 55 svojim razdiralnim počctiem kradejo u- gled in denar. Prekveuca bolnisnic jc danes pri nas vsaj priHčno do 100% višja, ko je b\h{ pod hvalisano avstrnsko upravo. Skrbna hi za Slovence usmilicna hv'strl>- ska uprava jc od pa-cienta v bolnici za- htevala dnevno samo 2.50 K v denarlu, kar je pojnenilo ekvivalent za 3 kg slaJ- korja, nensmiljena balkansko - ttirska jugoslovanska uprava pa za'.Heva od pla- ci'la zmožnega pacienta dnevno 44 K, afi ekvivalent :lh kg sladkoria. Dodajmo še deist vo, da so nek da j povsod bolj spoštovali starost ter imelt sree in usiuiljenje za ojieinogle reveže. danes jih pa brezsrčno tiščijo v boinl- šnice. ki nrso oskrbovališča onemoglih in starih, kakor tudi nekdaj niso b:la. Do- dajnio še, da se danes obolela družina kar hladno' itinaj ,v bolnico. saj znasa 14 dnevna predpisana oskrbnina manj ko en sam obisk zdravni'ka na'domu, da 0 zdravilih niti Jie govorimo. Nekdaj jc bilo šc strehe za bedne in umirajoče tarn, kjer so pustili sile svo- jega življcnja, tudii če niso iineli ne hiš. ne denarja, ampak samo i>osteuje in delo za seboi; danes se urniraioce revc- že vozi umret v bolnrce, da ni sitnosti in stroškov za pogreb, ki ga rnora- po- tem plačati itak bolnica saina. Vst 10 radi tega, ker je srena kultura nažcga vernega slov. naroda tako visoka. To Jc en del teh naših višjih kultur. potreb, ki jih uživaino zato, da se istočasno javno norčujenio iz zaostalosti Maccdonije. da se norcujemo iz bede hi trpljcnja lmlijo- nov naših sodržavljanov, ki teh dobrot ne nTorejo biti deležni in umirajo bre>r zdravniške pomoči. To je Poglavje sra- mote, ki osabno operirarno žnjun, aa hujskarno in begamo uarod v svoji do- mišljavi pijanostK Ako so vse bo'lnice v ecu drzavi — državne, potcim je jasno, da morajo bit! jednako dotirane. Nekdaj je za šolstvo m za bolnice skrbela dežela ali pokrajina. Po novi oblastni razdelitvi odpade med drugim skrb za zdravstvo bodočim vcli- kim župaiiijarn. To jc vsekakor le po- zclravrljati, ker bo skladno z oblastnimi financami šel tudi razvoj v manjsen:. prcgltHlnejšem -ffospodarstvu tudi icdna- komercn obrat nasih zdravstvenih za- vodov. Prepričan sem, da bo samoupra- va to vprašanje lažjc in vsestransklm nejednakim pot re barn pravicn^jso resila. Za prehodno do'bo je pa poleg štede- nja, ki sanitarnih zavodov ne rcsi doV gov ter jih tudi tekoče ue more zdržatl v ravnovesju. izdatna državua pomoč nuj- na in neodložljiva. Dolžnost vlade je, da ta prehod o-mogoči1 brez težkih pretres- Ijajcv, dolžnost rcsnih in postcnih zn- stopnikov naroda je, da se iz nesreCe naroda ne norcujejo, d'i se za stvar nas vseh stvarno zaiihnaio. Polifidne wesii. Iz se.]e narodne skupsčine 21. junija. Pri seji je predsednik naznanil, da je kralj sanikcijoniral zakonc o trgovinski pogodbi z Nemčijo, 0 zaščiti revnih in oslabelih, o zaščiti in zavarovanju de- iavstva>. Predložen je bil zakon o dva- najstini za jul-ij in zakon 0 zunanjem po- sojilu. Vojtii minister general Vasič je odgovoril na interpelaciio u-osl. Deržiča gk'de batinanja kmctov v bjclovarski županiji, da kljub ponovni urgenci še ni dobi! podatkov. Fin. min. Kumanudi je govoril o proračunu za 1. 1922. PriCcl le z razvojem budžcta od 1. 1910 do leto- šnjegsa proračuna, M'Je ižkii/.oval spo- četka 9 mvlijard izdatko\'. Jzdatki so sc skrčili na 6.275,577.804 !)in, priinanj- kljaj pa je znašal euo miliiardo. Razna ministrstva so .zahtevala še tekom raz- prav nove kreditc. Nazadnie sc je po- srečilo finančnemu odseku, da .je zmanj- šal proračun na 5.690,663.243 Din. Višina draginjskih doklad sc mora tribati ined 1,800—1.900 in ne me- kupljive zunanjosti, nič ga ni motilo, eta je prihajal iz njenih ust 'duh no česnju. Nad njima b6 se razpr'ostirale košatc vcjc, katcre je vetrič rnaini. Zelcnjc ju je čuvaio P.red solncem :n vctrom. Ra- zun pticjega peltja jc vladala velika ti5I- ua in še žvrgolenje je ponehavalo, kajti v yisavah jc pričela pritrskatl' vročiim. Naenkrat sc zasliši rop'Ot. pod težkinri stopinjanii so pokale vcjc. Pierre se je obrnil. «Hola! Kdo je?« — ie zakričal. Pet mož se je priblKalc. oblcceui so bili v usnjate suknje. v desnicah so dr- žali kratke in široke meče. Celade so imc'li! iz brona. Aubcron se jc pla/.il na peti obleko s trniem. leveni krilu male eete ter si na tihern mel roke. Mariotta se je; ustrasila ter sf za silo popravila obleko. »Bodctc govorili?« je rekel Pierre, »in vedel bom, kaj mi ic storiti.« Eden mož je vzdignil nice, pokaza* rujava lica vsa razrezana >n v brn/ii'ott- nah. »Vi ste zelo radovedni lepi jiu.spod? Hočem vain pojasniti. Ta mož je gostil- ničar, kateremu dölguje vsak mojih to- varišev štiri tolarje za pijačo, iaz mu jih pa dolguje.m devet, ker sem kot yodja moral.dati v pitjn dobcr vzgled. Aubc- ron nam je rckel: Za vsak ndarcc, ki ga dobi !epi gospod, nam odpusti en tolar. Oospod je sedaj v gozdu z Mariotto. Račun je napravljen. To je petindvajset udarcev, katerc blagovolitc sprcjeti, ravho petindvajset, če ne bom'o kaj prl- | dciali, da zaslužimo še večerio.« Mariotta je v'zdihnüla: »Odvesti me hočejo.« Pierre de PkTrereu ic zamahnil * roko in težka bronasta čelada je padla ravno na Auberouov nos, /a katcregu je bil ta dan zelo nesrečen. »Pri smrti hudieevü« ie zakričal 1110- žakar ter se hotel zagnati s tovariSf va-nj. Malo je obstal ter reke! Saljivo: »Otroci ne hiümo, drugače ' bi ol> žalovali, da smo storili hudo kavalirju, če inu prcje ne razložimo jasno, da Je zanj bolje. če sc pusti na-mlatiti prosto- voJjno.« »Ti si predober,« jc rekel edeu to- varišev. »Jaz som sc tičil da bi postal duhovnik,« ga je zavnril vodia. Ko je pobral čelado. jc začel znova: »Gospod, vi morda mislite, da nas bodete ustrašHi z vaSim iunastvom. mor- da menite, da itnate pred seboj ljiid'i, .\r kradejo samo. kar se iim Pusti vzcti? Priznam, da sc dobi take, ti zajci onc- čaščajo svobodne čete. Boditc prcpriča- iii, da smo mi druge vrste.« i- Pierre k skoniignil z ramami. Mo- ! žakar se je delal, kakor bi nc zapazU norciie. Opisal je vsakega svojih tova- Štev. 72 »NOVA DQBA« Stran 3. in na poslovui obrt. Dr. Kumanudi je j razpravljal nato o carinski -politiki in o ; organizaciji pograničnih cet. Monopolski | zakon obstoja samo za tobak. Monopol za sol ni uveden za celo državo in so veljaviie samo takse. Prodiikeija vžiga- lic je premajhna. vendar ie monopolska, uprava zagotovila soudeležbo pri tvor- nicah za vžigalice in jc kupila veliko demit »Drave« v Osijeku. Glede valutnega vprašan.ia jc n«- gla&il, da povzroeata padanjc dinarja u- m-ctnrm potom Zagreb in Ljubljana, zk kar da imar dokaze. Zagrebška in bec- grajslta borza bostc morali poslovaf? istoeasno. Kurz dinar Ja bo treba popra- vitfl tudi s tern, da se nakupi naš denar, ki ga ie okoli 600 miTjonov v inozern- stvu. Stomilijo-nsko posoiUo se bo pc- rabik) samo v produkoi.iske svrhe. 1% investlcijskega posojila je podpisalo prc- bivalstvo 337,208.160 Din, sindikat pa 162,797.900 ()in. Posojilo se porabi' samo za železnice in cestc, do sedaj je po- rabl'jenega 297, 366.602 din. Olede kon- soIMacije teptačil zavezniškjh dolgov naša država tozadevno še ;ii price la po- gajaiij. Treba pa je še 100 mil. za zn- kone o kasacijskih sodrščih in glavni kontroli, 40 milijonov za obleko želez- ničarjem. hi 12 milrjonov za izplnčilo do- klad sodnikom. Dr. Kumanudi jc kon- Cal svoj ekspoze, da se iinaneni položaj zboljšu^e, država1 že 7 mesccev ni vzela nič posojila pri Nar. banki, ne bo dolgo, ko bonio imeli aktiven proraetin. Dr. Rathenau iimorjen. Nemški mi- nister za zunanje zadeve se je peljal 24. tm. v avto'mobilu iz svoje vile v palačo zumunjega ininistrstva. Naetikrat se mil je postavi'i nasproii drux avtomobiJ, ki .ie zadel ob minjstrovega in ga prisilil, da je obstal. Izmed treh elegantno ob- lečenih moških je oddal Q{\an v splosni zmedi iz vojaške rcpetirkc šest streiov. Kathcna« se je zgnidil mrtcv, zadet v glavo, vrat in prsa. Morilci so v panikt brez sledu izginili. Domneva se, da so izvršili atentat bivši oficirii, vsled huj- skajočega govora- Melifericha v Reichs- tags. V parlamentu je zavladalo naj- večje razburjenje. V finančnem odboru prisotnem Helffericb'u so klicali; »Mo- rilec, morilec!« Trije pogo.ij Francoske haaški konte- renci. Francoski poslanik v *iaasu jc prc- jel Od francoske vtade instrukcije, pod katerimi pogoji bi bila Francoska voljna priti na haaško konferenco. Ti pogoji so: 1. Odioki Conference niso obvezni za francosko vlado, 2. odloki genovske kon- terence glede priznania ruskili dolgov hi pravice privatnega prernoženja se inorajo upoštevati in 3. knnferenca se ne sme baviti z nobenirui oolitičnfinl vprašanji. DANES NA DRŽAV. PRAZNIK VIDOV- DAN NE SME BITI NOBtNA H1ŠA V MESTU IN BLIŽNJI OiKOF.lCI BREZ DRŽAVNE ALI NARODNE ZASTAVE! Celjske noiriee. Vidovdanska proslava v Celju. Cr- kv.ena pravoslavna opština v Celju i>ro- slaVi Vi-dovdan v sredo 28. juniia na svc- čan načrn v sporn in na vkiovdanske he- roje, na pad'lc borce za svobodo in u.1c- dinjenje naroda. Ob po'l 10. uri dopoldne se vrši v veliki dvorani Narodne.ua doma slovcsm iiaraütos s sodelovanjem akad. pe\- skega društva »Balkan« iz Zagreba. Pa- rastps bo opravil pravosinvni svečcnik g. dr. Rafail Perič. Vidovdan je uaš sokolski praziiik, je prazniknas vscJi, ki ljubimo narod in dr- žavo ter sc ta dan v spuštovaniu klanja- m« spomimi onili, ki so za našo svobotlo dali življcnje v stolctnih borbali. ki so d-osegle svoj veliki in vzvišeni cilj v i-je- dinjenju vseh Jugoslovenov Sredi vsakdanjih dnevnik borb, ki no najdejo meje niti pred tem, kar je vsn- kemu narodu najsvetejšc, sredi najgntr- snejšega materializma, ki ubija dušev- nost in cut za lepoto in resnico. posvc- timo lctošnji Vidovdan naši notranjostl, pocas-timo spomi-n vclikili id^alov. da sc napijejo naše duše vere v ideale narocfa in svobode, da bo naša volja velika in nasa si-la v borbi za narod in državo močnejša, ko ie delo Judcžev. ki narod in državo prodajajo. Slava spominu Vidovda.iiskih bor- eev za svobodo naroda! Iz trpljenja, kr- vi in idealov je vzrasla in v prali je zrušila granitne zgradbc našega tisoO- Ietnega robstva. Nas čaka sedaj delo za sreOu svo- bodnega naroda v svobodni domovini. I. Prekoršek. Ljudsko vseučilišce v Ceiju. 1 >obro- voljnf prispcvki licencev tuk sol za prc- davanja o jetiki: gimna/jja 104 I Jin, de- ska inešč. sola 35 Din, dekl. niešč. soia 21 Din 50 p, sola sol. sester 16 Din 50 p, rnestna dcška osn. sola 39 Din, in-estna dekl. osn. sola 25 Din, skupaj 241 Din. — Hvala vsem darovateljem! Moška in ženska podružnica CM družbe v Celiu imata skupno odborovo sejo v torek, due 27. tin. ob S. uri v rn- dcci sobi Nar. doma. Praznovanje Vidovega dna v Celjiu. V sredo, dne 28. tin. se praznuje Viclov dan kot državni praznfk in spominski dan preminiilih boriteljev za vero in do- mo vino. Ob 9. uri se danije v župni cer- kvi sv. Danijela slovesna za-Jusnica. Ob- cinstvo se povabi; da se slovesne službe božje vdeieži v kar največiem številu. Izlet na Urško. Celjski odsek Sav. podr. SPD priredi diiei 28.—29. junija iz- let na Urško. Odhod ob 8. uri z vlakoan do Slovenj.gradca. Povratck po dogovo- ru. Natančnejše na izletjii tabli1 pri Fre- ce & Plahuta. Odsek. Srbske vojne sirote pridejo v svrlio širšega upoziutvanja Jugoslavije dnc 7. julija tl. v Celje. V soboto dne 3. iulija priredijo koncert, kojega procrram se Še objavi. OpozaTjamo razna društva, da na ta dan ne prirejajo ničesar. Vabilo na sestanek v svrho pogo- vora a sprej-emu in prireditvi srbsklli v-ojnih sirot. Pridite vsi, ki hočete po- niagati pri sodelovaiiju na posvetovanje dames v torek 27. juniia ob 4. uri pop. v Citalnico Narodnega doma. Cvetlični dan orRanizacüc vojnih invalidov v Ceiju sc preloži na dine 2. julija. Proiuenadni koncert v tnestnein vrtu. Sokolsko društvo celjsko priredi o priliki svojega cvetličn-ega dneva na V]- dov dan od 1].—12. ure doi>oldne pro- mcnadni koncert železničarske godbc v mestneni vrtu v Celju. rišev z eleganco, ki je kazala res neko višjo izobraženost: »Ta tukaj je Krokesos! \ojaki1 ga nazivljejo Abat-Parvi Njegova pest za- Ieže veliko, njegova odprta roka je prw jetna Ijubkian deklicarn. Močan Je in mo- sočen kakor hrast. Vaš stoln bi se raz- rušil, če udari enkrat r>o njeni. Vi bi bill njegov sin, če bi ga vaša mati mog>a poznati.« Pierre je prijcl za svoj meč, prl- pravljen na vse mogač.e'. «Poglejtc tega tukaj. nazivlje se Pincedes. Ljubi boj, še bolj pa igro. Nje- govo veselje je popolno, če more nabrati svoj dobiček v krvi. Nekoč je klečai na prenraganeni: »Ali hnaš denarV«, ga je vprašal. — »Tri esterlme,* mu je odgo- voril. Pincedes se je pogo'Jil ž iijim, da sta igrala, dobil je igro, umoril moža m vtaknil denar v žep.« Pierre je prcinaknil mcč v nožnici, da bi bil gotov, ee ga )ahko takoj pote- gne, kadar bo treba. »'Prctji je moj neeak Cabot-Chacai. (Pridi sinko, da poljubim v tebi cast nio- je družine.) Ce se pretepa v metežu, na- stane okrog njega rudeč potok. V nekem obleganem mestu je zmamjkalo žita in drugih zivil. Dobil je tek do človeškega mesa, včasi če se je postil !z pobožnosti ali rz dTugega vzroka, je ix) bitki jedel nieso padlih.« Pierre je mislil, da ie najbolje poteg- nrtii takoj meč, »Pazite. da ne podeenjujete tega, čeprav gleda iz njegovega ?.epa piščalka, na katero za kratek čas piska. On j.e ta- ko izvrsten glazbenik, kakor vojak. Zelo je iznajdljiv; neke lepe junijske noä se ie ¦d-oTTiisIU zažgati benediktinski hiev, da nam je daJ znamenje.« Pierre je slekd svojo sr.knjo, da ga ne bi ovirala. »Kar se tiče niene, se nc boin nie hvalü. Kdo se je ponoči prikradel sam v inesto Laon, in odnesel na hrbtu obein- sko blagajuo, polno leprh noveev? To je Ogicr, vsevedni. In kdo se je boril z dvema oražnikoma, ki je prijel enega za roko ter je prebodel njegov nož druge- mu prsa? Pompej — moeni. Oba orjaka sta samo erta oseba in to sem jaz, ka- (eremu je ime Ogieir-Pompei. Pierre se je pripravil, da se vrže na sovrainike. (Dalje prihodnjie.) Smotcr Sokolstva je vlili že v mla- da srea in mlade duše zdravje, moč *n ljubezen. Zdravje za okrcpitev telesa kor predpogoj srečne bodočnosti; moč volje in duha, ki daie samoza- vest in odporno silo: ljubezen do velike i-i lepc naše domovine! Najlepši trenafcek za niiad sokoiski naraščaj je oni. ko pri javnem nastopit pokaže uspehe sokolske vzgoje in sokol- skega dela. Vsa srečna in polna navdu- šenja pričakuje mladina nastopa na vse- sokolskem zletu v Ljubjjani. Z nastopom pa so zvezani inrtogi izdatkr. ki jüi na- raščai ne premore. Plemenito delo o- pravi oni, ki žrtvuje v namen. da se vsa sokolska mladina tega zleta udeleži. Na5 pomladck — up in nada bodoenosti —• Vain nudi na Vidov (?an pestrobarvniK evetk, katerih izkupiock se porabi v prej liavedenc svrhe. Kar ddic v ta namen, date st%bi v korist. Darujte za sok^lski i:araščaj! Sökolsko društvo v Celju. Bančni zavodi v Celiu na Vidov da a ne poslujejo. Pozabtla se ,ie dne 25. f\ v vlaku, Ki vozi ob 6. uri iz Š mar ja v Grobelno vrc- eica z dvema tetovadnima oblckama. Posten najditelj naj lo vrne celjskcmn Sokolu proti dobri odškodnini. Kino Gaberje. Danes v pondeljeK, jutri v torek in v sredo senzaeijska drn- ma v 5 dejanjih »Neumr.fjči«. V glavni vlogi liricli Kniser-Titz. Turistika in sport Slovesna oivoritev povečane mozir- ske koče. Saivinjska. podružnica SPD je obhajala v nedeljo dne 18. tm. za te težfce čase redko slavnost — otvoritev povc- cane Mozirskc koče. Slavnosti se jc u- deležilo 28 turistov, poveeiriomn iz Ce- lia in Mozirja. Po prisičnem pozdravu je načelnik podružnice g. Fran Kocbek orrsal zgodovino in ponien nove zgradbe. Staro mozirsko kočo jc zgradila Sav. podr. !. 1896. Skromiia kočica jc zadosto- vala za takratnc luristične razmere, v teku zadnjega desetletja pa se je SPD tako razvflo in povzdignilo. dn so posta- Ie vse planinske koce pr:majlinc. Ker Je glavno delovanje podružnice osredoto- čeno v osrčju Savinjskih alp in je po- družnica še zadolžena, ni inogla misliti na povcčanje mozirske koee, eetudi se jc občutila ta polreba vedno balj in boLj. Iz te zagate so jir pomagli vrli Mozirjani, ki so sami prevzeli finandranie nove zgrad- be. Zahvala in priznanje v.elja v prvl vrsti g. Matiju (joricar, ki je podaril ves les. in knezoškofrjskemu oskrbništvu, ki je podarilo les za strešne skodJie. Mozlr- skj Jovci so priredili v prid stavbi clve veselici, fci sta Jepo uspcli in dal* 4000 X. Uornjcsavinjska posojihiica ie poklonJia velikodušno podporo, g. Alojz Goricar je prispel 1000 K. Veliko požrtvovalnostl in truda za stavbo sta rnela g. jM. Šuster in gospa Angela üoricar. Tem in vsem drugim Mozirjanom, ki so pripomogli k stvari najprisrcnejsa zahvala. Mozfrska koča ne stoji v bližini v nebo dvigajoali se orjakov, stoji pa na najlepšein krajii (jolčke planine, odkoder je krasen rais- gled po goniji in spodnii Savinjski do- lini tja do Celja. Z bližujih vrhov Mea- vedjaka in Boskovca pa se nudi razseZ- I nejši razgled po naših večno iepih Sav. Alpah. Namen in poroen zgradb^ je, c»a bi privabila čini več turistov in prijate- ljev narave, ki bi vžjvali v n»ej prijetne nre radosti in se divili nad lei>oto Sa- vinjskega ozemlia. Koča je v oskrbi ATo- zirskega odseka Sav. podr. in bo nudfla pol-eg novih, snažno oprcmljenih postelj tudd na:ipotrebnejša živila in pijačo. V za- logr bodo klobase, žganci, jajca, mleko, kava, čaj, vino in pivo. Dostop do kofe je od vseh strarri lepo vhžen. Upati Je številnega obiska zlastf iz Celja, ki ima vsako nedeljo in prtunik na razpoJago zelo ugoden izletniški v'ak. Od žel. po- staje Paška vas je koča dosegljiva v 4 urah. Sportrti meeting na Bledu se izvrSi s sledečim sporedoin: Ob 10. uri do- poldne pred kavarno Toplice: Cilj kole- sarske dirke Ljubljana — Bled — okrog jezera 60 km. Ob 10. uri dopoldne isto- tam: Cilj motociklistJčne non stop kva- jitetne vožnje na progi Ljubljana — Bled 50 km. Ob 10. uri dopoldne v zdraviliS- kem parkn: Tenis : turnii (nadaljeva- nje): I. poedina igra gospodov; II. dvoj- "a igra mešana. Turnir se prične 26. ju- nfja ob 16. uri ter se nadaljuje 29. junija ob 16. uri in L juiija ob 16. uri. Ob 11. uri dopoldne v grajskem kopališču: Pla- valne tekme. I. plavanje gospodov na 50 in, prosti stil; II. plavanje gospodov na 50 m, hrbtno; III. plavanje gospodov na 100 m, prsiH); IV. plavanje dam j?a 50 m, prosti stiJ; V. stafata na 200 m (4X50); VI. skoki; VII. plavanje na progi Hotel Toplice — Graisko kopelj, 600 m. Ob 12. uri dopoldne pred' grajskim kopa- Iiščem: Tek okrog jezera na Ck500 m. Starrna siner Zaka. Ob 15. uri v zdrav?- liškem parku: Tenis - tuniir. zakljuceK: zakJjucna dvojna igra inešana. Ob 16. uri na igrišču v Zaki: Lahkoatletske tekme: I. tek na 800 in; II. tek na 400 ni; III. tek na 200 m. Ob 16. uri 30 rain- istctam: No- gometna lekina med S. K. llirija, Ljub- ljana, in MalostransJkym S. K. Praga. /Vied otimoroui: 1. metanie diska; II. me- ianje kopja; 111. Švedska štafeta 100X 300X400 m. Sokolstvo. Sokolski zlet v Šmariu. V uedeljo vršil se je zlet celjskega okrožja celjske sokolske župe v prijaznem trgu Šmarje pri Jelšah. Zlet je potekel nad vse veli- castno, ter bo brezdvonnio mno^o pri- j^omogel k temu, da rudi v sinarskem o- kraju pridobi sokolska misel v vseh slo- jih prebivalstva mnogo privržencev. Z jutraniim viakom došla je sokolska ai- mada gojenk, elanic in članov po števl- lu skupno do 300 ter mnogobrojno cl- vilno občinstvo posebno iz Celja. Na ko- iodvoru, ki je bil okusno okrašen, prl- čakovala je sokolstvo tisočglava množi- ca. Doinace sokolsko društvo s svojtm naraščaiem jc bilo postavlienn v vrstah, za red so skrbeli vr'li šrnarsJd ognjcgaso. Po kratki in prisreni dobrodoslici, ki Jo jc izrekel starosta šinarskega društva, br. dr. Hrašovec in po zahvali podsta- roste celjskega društva, razvilo je so- kolstvo v mogočnem sprevodu svoje vr- ste ter pod staroslavnim celjskim so- kolskirn prapoTOin odkorakaio skozi trg na telovadršče. Sprevod, ki ie korakal po zvokih ceJjske železničarske godbe, je sprenrljalo mnogobrojno občinstvo. Ta- koj nato so pričele vaje za poiwldanske nastope. Ob 11. uri odkorakal je slav- nostni sokolski sprevod. na čeln jim ian- tje iz St. Vida na konjih skozi trg, na mnogih mestih burno poadravljen ter obsipan s cvetjem. Vse hiše v trgu imaj'o izvešene trobojne zastave, ter so bo- gato okrašene. Pred Habjanovo hišo se je povorka ustavila, nakar je Sokolstvo z daljšim nagovorom pozdravil starosta šmarskega društva br. dr. lirasovec ter opü>al zgodovino razvitka sokolske misK v Sanarju. Omenil zasluge g. Cerovšeka in Habjana za obstoj sokolskega žrvlje- nja v Šmarju. V hnemi občine trg Smar- je izrekel je dobrodošlico br. dT. Šume- njak. Obema se je zahvalil starosta celj- ske župe br. 6r. Sernec, ki je navzočim pojasnil cilje sokolske misli in vzgoje. Popoldne se je vršila na telovadisču, kl ga je dal društvu velikodiisno na razpo- lago šmarski trgovec g. Wagner, javna telovadba. Gledalcev, med katerimi je bilo posebno mnogo Jcmečkega ljudstva, ki je z vidnim zanimanjem gledalo so- kolski nastop, bilo je oez 2000. Vsi na- stopi: proste vaje elanic. članov, gojenk in naraščaja, posebno pa orodna telo- vadba, so vzbudili med gledaJci obcu- dovanje in žrvahno odobravanje. Po- sebno povdarjaino, da tako vzorne telo- vadbe na orodja že dolgo nisrno videli. Celjsko okrožje je s telovadnim. nasto- pom dokazalo živahno delo. ki ga v svojih telovadnicah goji. Po nastopu za- rajalo in zaplesalo je celo Sokolstvo z občinstvom vred naš Kolo. Na telovadi- šču je bila nato neprisiljena domača za- bava. Za lačne in žejne so odlično skr- bele šmarske gospe in gospodiene. Ob- ratna uprava rogaške železnice je ku- lantno poskrbela za udobno in biezhib- no p-revažanje mnogobrojnega občinstva. Žmarski zlet je zlat list v vencu uspellh nastopov celjske sokolske žune. Obrtni vestnik. Razstavni vestnik. Z gradber>imi deli za Obrtno raz- stavo v Celju s^i pricne takoj po konča- nem šol^kem pouku, torej še ta teden. Stran 4. NOVA DOBA Stev. 72. Ker se aa poznejsc priiave ne bo moglo ozirati, se vsi interesenti 5c enkrat po- zivljcjo, da nemudorna prijavijo ako ce- ga še niso storili, svojo udelcžbo 114 0- brtni razstavi. za katero vlada baš zad- nji eas živahno zanimanje. kar nam pn- čaio dospele prijavnice od večjih iuttti- strijskih podjeti.i nele iz Celja, temveC1 ?z cclc Slovenije; saj bode pa to tudi pry* pokrajinska razstava, kjer bodo poleg velikih podjetij tudi mali obrtniki s svo- jimi izdelkt prišli do ve'ljave. katerim vslqd raznih težkoč ill bito niožno obj- skati velesejmov. Vsak obrtuik se hoce postaviti na razstavi s svojimi najboljši- nii izdelki in ta'ko uprizoriti nekako koir- kurenco, katera bade zani.mi.va in pod- učljiva ter bode mnogo pripomogla k na- predku in izponohiitvi domaoih obrtnTta strok. Zatorej je dolžnost vsakega obrt- nika, da se udctezi obrinc razstave v Celju. Ker se začetkom DTihodniega tecJ- na pričnejo že staviti paviljoni in sc prv delijo priglašenim razstavl.ialcem najert prostori, se; še enkrat vsi obrtniki, inclu- stri'jalci in trgovci« kaferi se še niso pr>- javili, opozorijo, da to nemudoma ston- jo, ker na poznejše prijave se ne bo mo- glo ozirati. Na de!o tore?! Občeslovensko obrtno društvo ima v svojem arhivu več letnikov strokovn.il listov: »Oibrtni vestnik'., »Trgovski list^, >'Obrtničkr vjestnik?. >-Hadiša<.. Od ten letnikov niianjkajo sanio posamc/nc številke. Drustvo želi te letnike podeliti takim obrtniskirn ponioznlm delavcem, ki se za strokovne ltste zaniinajo. V po- štev pridejo le poniožrii delavci drust- venih članov. Tisti, kl liste želijo, iwj se yglasijo v društvenem tajniStvu v Pre- šernovi uüci st. 3 v Cetju. Narodno gospodarstvo. H M E L J. VI. Poročilo hmeliarskega drustva za Slovenijo o stanju hmeljarskilt uasadov. Žatec, C. S. R. dne 19. 6. 1922. Hoi- go zaželjeni dež je včerai in predvčeraj- šniim v celem žateškim okolišu da" limeli- skim nasadom vsaj najpotrcbnejso mno- žino vlage, četudi je' tempcratura padla in so noči skoro mrzle — kar rastlini ni- ka'kor ne prija. V teku z-adniih 8 •dni se je rastiina vkljub vročinv izdatno izboljšata. V rano obrezanili na-sadih .ie trta dose- gla že celo visokost žic (er nastavlja zdrava in krepka rastlina obilo panog. Drugi del nasadov je dose^el lA do tri četrtine visokosti žic in ie tudi precej krepck. Lepi nsfsadt tvoriio danes tnor- da dve tretjine vse s hnteliem zasajene ploskve, 2^dnja tretjina je vsled poSkod- bc po bolhaču zelo slaba. V tch nasadWi se poganjki a!i še ^e napeliuie.io na žico, aii pa so komaj vzklili iz zemlie. Ali bo- de ta tretjrna kaj obrodila. je odvisno od vreinena. Stanje hmeliskih nasadov je torei danes še zelo razlicno in neenako. Ušice se niso pomnožile in tudi dniKega mrče- sa ni. Hmeljski nasad'i bi sedai rabili zo- pet lepo vrcme in posebno topb noči, da bi moLta rastlina nadomestiti zatnujena Hmeijska kupčija se ie nekoliko u- mirila fn se cene pomikaio med 2800 — 3200 č. K za 50 kg. — Zaveza hmcljar- skih društev. IT. Ljubljanski vcliki semenj od 2. do U. septcmbra 1922. Dosedaj preskrbljene ugodnostr za raz- stavljalce in posetnrkc II. Ljubljanskega velesejma. Uprava II. Ijublianske^a volesejma, ki se bo vršil od 2. do 11. seDtembra, na- znanja: Uprava vclesejnia prcskrbela jc svoiftn udeležencem dosedai sledečo u- godnostr: 1. 50% znižano vožn.io za osebe in blago rra vseh žcleznicali naše kraljevt- ne in v vseh razredih. Zaenkrat se je dovolila polovična vožrda samo za oseb- ne v»lake, vendar upamo, da se bo dovo- lila tudi uporaba brzovlaikov. Pravico do uporabc polovične vožnje imajo vsi oni. kr se na žclezniški1 postaji izkažejo s per- manentno seimsko legHitnaci^o II. liutt- ljanskcga velesejma. 2. Carine prost uvoz in izvoz ino- zemsk-ega razstavnegai blaga, če ie na- slovljeno na naslov »L.iubljanskega ve- lesejma« in se tekom 6 mesecev iz naše države zopet izvozi. V slučaju, da se inozemsko blago zadržf v naši državi se inora naknadno plačati obicajno can- no. Zaprosili smo, da se izjemoma dovoli tudi uvoz luksuznega razstavnega blaga za ruzstavo na velesejnm in za prost nvoz oiiega luksuznega bhga, katcro nasi trgovci in konsumenii naroOija zs Oasa LjubijaiiskL'.ua velescim-j od raz- stavljalcev na se/mskem prostoru. Vse tcwaduvne kupčik pa so podvržene kontroli ljubljanskega velesejma. 3. Vse vizumske zadeve v iiiozeni- stvu se bodo reševale kar najhitreje. 4. Ministrstvo pošte in telegrafa cio- vpl'do k nalepljati kolke.II. Linbljanskc- isCa velikega sernnja na vse pošt.tio po- šiljke. Ti kolki bodu zelo okusno in lepo izdelani in s.e dob-j na željo v velesejin- ski pisarni v LjublianL Priponiinjamo da so kolki onreni.ljenL/ besedilom v osmih jezikili. II. Ljiubljanski veliki semeni izdal je pravkar L številko svojc.^a »Vestnika« ki se te dni razpošilja breplaOno vserrt scjmskemu «radu znanim naslövom. Ako bi kdo slnčajiK) »Vestiuka^ ne orcjel, uaj to izvoii potom doj)isnice iavfti sejni- skemu uradu, ki tnu bo takoi drascvolje poslal »Vestnik«, ki vscbujc poles rar- ni'h informacU tudi aktuaine članke in je okrašen z lepimi slikami. Ke-r je začelo prostora na starem seimišču že primanikovati. o»oz:ir.iaino vse one, ki so poslali neobveznc prijave in vse one, ki se nameravajo še prijavi- ti, naj cinxprejo vpošljejo priiavnico. ker se bo v doslcdnem eas» začelo 7. razde- Ijevimjem prostora. Domneva sejinske uprave. da tx> letos lansko sejniišče premajhno. se je potrdila. Zato je upra- va pravocasno poskrbela za razširjenje in so se na novein deiu sejmi5C;a plann- cijska in kanalizacijska dela že priccla. Gek> seimfšče bo letos obsesalo preko 50.000 nr. Predpriprave sr> že v nailep- seni teku in bo uprava zastavila vse si- ie, da bo velesejem siLiir:io ob doloce- ncim roku otvorjen. Pri tern pa naj upra- vo podpirajo vsi1 zai'nteresirani krogi na ta način. da se ampreje prijavijo. Kuor se nUma prijavnice, nai 30 takoi, kakor iudi vso iufonnacije. zahteva od nrada »Ljnbljanskega velesejma«. Ljubljana. Gosposvetska cesta. teles, int. HO. Svoio udeležbo je priglasilo že irino- iio svetovnoznanih tvrdk; posebno stroj- ne veletovarne doniače in tuje boUo zastopane v častnetn števUu; njihovi vsakovrstni strojr, ki bodo eel čas v po- goiui, bodo oživljaii sejmisCe. Zelo 00- bogato bodo zastopane tudi usiijarska. lesna in kemicna iud.iistri.ia z nujboljšimi svojimu izdelki. P.reskrbljeno bo letox tud'i sicer za vse potrebe udeležencc\. Ker se je iani opazalo pomanjkanje gor- ki'h jedil na sejmišču, bo letos uprava velesejma. postavila sejmsko rertavra- cijo. kjer se bodo po zmernih cenah do- bi'ia tudi gorka okrepci'la. od priprostlh do najfiiiejših. — Vclesejmski »Vestnik« zbudil je splošno zatihnanje in je pov- praševanjj po njem tako veliko, da je prva števifka vzlic visoki nakladi izšla že v •Urugi kdaji. Koncem meseca izidt* druga Stevilka, ki bo po svoji vsebini še zaminiveisa in pestrejša od urvtv. lnse- rati v »Vestniku« itnajo vetik uspeh 111 pripoTocanio tvrdkam, da se poslužijo te ugodne reklamne prilike. Z razdeljevanjem prostorov se je dek>ma že začelo, zato naj vsi zamudnT- kj čimpreje pošliejo svoje prijavnice Uradu Ljubljanskega vzorcnega veie- sejmu v Lju'bliarii, Liosposvetska cesta, -teles, int. 140. Sklepanie trgovske posodbs s PoU- sko. Trg. in obrt. zborntea v Ljubljani ix)zivlja vse gospodarske kroge, ki so interesiram na trgovhit in prometu s Poljsko državo, da naj v svrlio uveljav- ljanja svojili želj riri sklepanin trgovin- ske pogodbe ined Jia'so državo h Polj- sko, nujno sporocijo zbornieni pisarni ustmeno all pismeuo vse tozadevne prcdloge, da jih bo mo?la ptedložitr mi- nistrstvu trgovine in mdustriie v Beo- gradu. ZAPOVEDI PRAVILNE Ü1KOREJE. Plemenitev. Pri jednakomerno razdeljenih ote- litvah torej tudi plemenitbah črez vse leto ima en bik lahko 100 krav in in telic, ako so pa plernenitve omeiene le na gotov čas (n. pr. poletje) pa ne sme imeti en bik več kakor 70 krav na leto. Kravam, ki izcejajo iz sram- nice gnojno, umazano tekočino ter nerednim pojatnicam naj se bik ne pripušča, ker se ne ubrejiio, pač pa bika lahko okužijo. Odklanjaj tudi krave s predolgimi hlevskimi parklji, dokler | niso prikrajšani. Posebne priprave 2a J privezovanje krav pri plemenitvi niso priporočljive. Najbollše je, da se izvrši plemenitev na prostem, torej brez vsa- kega privezovanja. Eden skok zadostuje. DoloCi za pripuščanje bika gotovi čas (zjutraj, opoldne, zvečer, vsakokrat eno uro) med tem časom pa naj ima bik mir. Več kakor dva skoka na dan ne dovoljuj. Krmljenje plemenskega bika. Bika ne pusti stradati, ga tudi ne pitaj, pač pa naj bode vedno pri pravi mesnosti. Krmi naj se mu dobro seno, narezano in suho, dvakrat na dan. Kot priboljšek mn daj na dan eden ali dva litra zdrobljenega ovsa. Neraztrgan ali namočen oves biku le malo koristi (Želodec prežvekovalcev). Pesa, krom- pir in žlempa pov2ročajo ohlapne or- gane in napravljajo bika lenega. Istotako ne pokladaj biku slame in mokre krme, ker dobi s pokladan- jem iste velik trebuh in zgiibi sposob- sobnost za plemenjenje. Koristno pa je prgišče debelih pSeničnih otrobij in malo soli, ki se naj primeSuje ovse- nemu zdrobu. Hiev, v katerem stoji bik, mora biti svetel in dobro zračen, staja suha in imej nizke jasli. Pregibanje. Mišice in kite bika morojo biti močne in elastične, udje in parklji čvrsti ter močni, delovanje vseh orga- nov normalno, le tedaj bo ostal pie menski bik dolgo časa, 5, 6 pa tudi več let za pleme sposobfn. Od dobrih bikov, izvirajočih iz pripoznanega rodu, moramo pridobiti kolikor mogoče rnno- go potomstva, ako hočemo v živinoreji napredovati. Star! bik prenaša navadno svoje lastnosti z večjo gotovostjo ka- kor pa mladi bik in je zato višje ple- menske vrednosti. Uprezaj bika že s poldrugim letom za vožnjo krme, gnoj- nice, gnoja, ter lahka poliska dela, v zimskem času pa za lahke lesne vo- žnje, tedaj dosežes dolgotrajno upo- rabnost, in bik ostane krotak, rodo- viten in plemeni lahko, čeprav doseže težo 900 kg. Pri takem ravnanju ne bo v hlevu tulii, razkopaval in jasli lomil. Plemenski bik je kot upreZna ?/ival urnejSi in močnejši kakor vol. Držanje bika brez pravega pregibanja prinaša jezo, nevarnosti, zgubo. Snaženje in skrb za parklje. Uši, gTinte, lišaj, pot, odmrla koža, prah, izpadla dlaka in umazanost pov- zročajo nadležno srbečico in ovirajo delavnost kože. Snaži bika vsako jutro s Striglom in krtačo od glave do repa. Bik se bode tedaj dobro razvil ter se s krotkostjo in ubogljivostjo oddolžil. Dolgi parklji otežujejo biku hojo in stanje, napravijo ga celo nezmožnega za skok. Spomladi in jeseni peljimo bika h kovaču, da mu prikrajša in poreze parklje, to posebno, ako ga redno ne vpregaš. RazliČnl načlnl vzdrževanja. Menjava stojišča je največkrat Skodljiva. Plemenski bik naj ne men- juje gospodarja, posebno naj velja to za stare bike. Bika oddati najcenejšemu vzdrževalcu ni priporocljtvo, ker ta le redko kedaj drži vzdrževalne predpise. Vzdrževanje bika zadružnim potom je najboljše. Prav je, ako se daje rejeem za triletno neoporečno vzdrževanje istega bika primerno vzdrževalnino. Istotako je občinska in okrajna biko- reja priporočljiva. Pokrajinska uprava, oddeiek za km»tljstvo v Ljublani. Prihodnja številka »Nove Dohe< iz- ide radi praznlkov v petek 30. tin. Pogreb Masel» - PodliinbarsKega v Ljubljani. Krsta /. zemoljskirni ostaniStrazi-< laze, pa bo zvedel pravo rčsnico, ako inn Je za resnico.Slavna avtonomija dežeTe Kranjske in Stajsrske uani ie dala v pravični Avstriji 2 meščanski šoli, daues pa ji'h je 26. Klerikalci, ki so biii vedno sovražniki šolstva, bi; storili dobro, ako bi se spouinili onih časov. ko je bil na Kranjskem učiteli za nieznarja. Bili so polni nunski kloštri in polnr farovži. so- le pu slahSe. ko župnijski lilcvi. AM prc- dobro vemo. da naše sole ni Ljubljana osvobodila. priti je moral 15eograd. Anarhističen napad na nadškofa v Montevideo. Za časa slovesuc slu/.be bo/Je v kntedrali v Montevideo je urecf- nik anarhističnega lista »I..a Batalia« (»Bitka«) izstreli! m revolvers nekaj strclov na nadškofa Aragona. Nadškot in še neki moški sta lalikn ranjena. Ob- cinstvo je hotelo linčati anarhista, le o- rožništvo je to preprečrlo. Ob tej priliW je bilo aretinuii'h vciliko an:ir1iistov in koniuuistov. Nemiri v Trstu traiaio, Iz Kiina vn- ha.jaio vesti. da je 20. tin. prišlo v Trstu do r.ovili bojev med fasisti in komunistt. Število ranjeuili je veliko. Ob tej pri'liiki je bil težko ranjen komunistični občinsk? odbornik Visintini, ki je kmalu natou- mrl. Razburjcnje v Trstu u> zelo veliko in bati sc je novega priUvan.ia krvi. Krvavi nemiri v Chemnitfii. Na Sa- skcin v Cheiunitzu so se spopadli uacl- joruilisti in koiministi. Nac'ionaUsti ko priredrli velike manifestacije pred Bls- marckovim sponieiAom in denionstn- ra'li proti- komnnistom. V povorki je bh*o iiacijoualistov na tisoče. Komunisti so priredili protimaniiestacije. Tako je pri- sk) do spopada, pri katerem so se ob- metavali s kameniein in tolkli s palica- mi. 120 oseb je bilo lahko ali težko ra- nieuih. Socijaüzaciia v Cežkoslavaški. De- lavci tovarne sii'kna Plus v Fraibcrsii na. Moravskcm so kupiH lavarno za tri In pol -milijona ceskoslovaSkih kron, izdah' so delnicc po 500 K norninala. Delavcem pomagajo delavske konsumne zadruge. Društvo »Zmernost« priredi svoj r-eilni občni zbor prih. poiklei.iek 3. julija ob 8. ifri zvečer v citalnici Nar doma. Hiievni red: !. Poročilo lainika. 2. P0- ročilo bla.uainika. 3. Votitev uovega od- bora. 4. Slucajnosti. K polnostevilm „dc- ležbi vabi odbor. Veliki izgredi v Aineriki. V HoriiiRti v Aineriki ic 5000 stavkujočih rudarjev napadlo poslopja rudarske družbe. Pri tem je bilo H mrtvih in 20 ranjenih. Večina ranjeneev je med stražniki rud- nika. Sto liudi utonilo. V Urenbergu je ob priliki pla.valne tekme padel pontonski Žttfv. 72. »NOVA DQBA« Straa 5- UIiHm uHuim DHltnH U. 0. POOPUZIIICS huhJL Teiefon si.go Ljubljana - Zogreb - Beopd Delniska aiaviiica in rezerue H 200.000.000 Obresfuje Iiranilne yiop 41 O| 2 O dnesno. tans ym pa dogavoFi!. PDDRUŽNICE: Bjelovar^ Brod n/Savi, Dubrovnik, Gornja Rad- gona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sombor, SuSak, Sabac, Sibenik, Velikovec, Vršac. EKSPOZITl'RE: Monoštor, Rogaška Slatina, Škosja Loka. — APiLIACUE: Budapest: BaJkan bank r. t. - Dunaj: M.R.Ale- xander. — Split: Jugoslav, industrijska banka d. d. — AOENCUE: Na vseh važnih trSiščih Južne Amerike. fiupujs in prodaja volute in devize najbolje. lzvr- šuje m b3nEnB posle tccfio in solidsio. most v reku Salo z obcbstvom wed. j veKfco ljudi je rešenih. vendar jih je u- tonilo okros sto. Do sedaj so pote'gnili pet mriieev iz vode. Eksplozi.Ja bombe. Fred nekaj dne- vi je na tflavni pošti \- Haniourffit eks- plodrral eden pakct. V paketu, k! je b\) nasJovljen v Pariz, sc je našla bomba. Ova uradnika sta težko raniena. Domne- va se, da so nezmini zločinci oddali za udposrliatcv več takih paketov z bom- bami. Kopališče Dobrna inui ua novo an- Kažirano izborno kopališko jjüdbo, ob- stoječo iz 18 mož. Ista svira vsaki1 dan dopoldne in popoldne na prostem. Pri- jatelji lepo glasbe se vabiio na ta uži- tek v krasui dobrnski naravi. Posebno opozarjamo na koncert. ki se vr»i na prostem na dan sv. Petra in Pavla pc- pokUie, zdnižen s plesom. srečolovom, riboJovom in šaljivo pošto v korist po- žanti1 brambi na Dobrnt. Auto vozr ob ncüeljah in praznikih dvakrat na dan. 692 Podpiranie brezposelnih. Ministrstvo Zir soc. politiko je poverilo z dopisom 4125 z dne 16. 5. Drž. borzam dela v Slo- venrji izplačevanie brezp-osclnih podpor. Po tern odloku imajo pravico do brezpo- selne podpore vsi brezposelni. ki so se pr&ivili pri borzi dela. a iim ^H tekom 3 dm ni- mogla preskrbeti posla, odnosno jra mso našli med tern saml Izvzeti so Od podj>iratija: 1. Poijedelski in ffozcfn! delavci ter vsi sezonski delavci za čas sezone, tekom mrtve sei'.one imajo pa pravico do podporc; le oni, ki so se na- hajaJi' v živi sezoni na deii:. 2. Vsi bolni delavci, kakor tudi oni, ki so za delo nesposobnu Podpora znaša za ?:lavarja driFžrne 3 Din dnevno. zu vsakega ürii- žinskega/ člana pa še po 0.50 Din. Med člaive družrnc se štejejo žena, oče, mal: in otroci do 14. leta. vsi pa morajo dnka- zari. da sq nezaposleriii da niniaio nika- kcj?a premoženja, da ne uživajo nobene dn«e podpore: (tudi invaiidnine. kate- iQkxrYi zavarovalnine ltd. ne). PodpoTe se izdaja brezposelnemr. nepretrgoma največ mesec dni v letu, izgubi pa pod- poro, kdor prostovoljno, brez tehtnega. vzr-oka afi vsl'ed stavke zapusti delo. Jcdor ne bi sprejel od Drž. borze dela doddjenega mu posla, kdor bi podporo troz.il za igranje, p-ujančevanje itd. Ker ie v s\Tho podpfcranja dodeliemi sve-ta zelo «meicna, se bo dovoLJevaia! podi>ora Ie najpotrebnejšim (zlastii onim z družinoJ in tudi sa'mo za krateic čas. Kdor tedaj reflektrra na brezposelno podporo, nai se zglasi od 20. tm. dalje osebna pri po- uruznici v Uubljani- ali Mariboru z vsc- mi svojimi dokumentL Le v izjenmih slu- cajih je (oddaljenim) dovoljena tudi pl- smena zglasitev. Izdaja in tiska: Zvezna tiskaraa v CeliM. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šimnlc Šivilja za obleko in perilo gre givati na dom. Želi se stanovanje in hrana v nisi, Naslov v upravi lista. 1 Učenec m učenka z dobrimi spričevali se takoj event, ob koncu šolskega leta Sprejmeta v manufakturno in modno trgovino H. Steimecki, Ceije. Učenka mora stanovati pri stariših ali 2—1 sorodnikih. POSLAN 0/ Poziv! U. Kihard \\atzlaw.;k. urednik »¦Vlarburger Zeitung«, me ie v vlogi na poštno ravnateljstvo v Luibliani z tut- nimi obdolžitvami žalil. Ker se je uradna prciskava zavJekla, ie prestopek ža- ijenja casti objektivno zastarel. še precl- no scrn doznal za natančiio vsebino vloge. Ako drži s. urednik Wat/lawek kaj na svojo cast in poštenost. ;^a po- zivam. da ponovi žalitve. da mu iahko uam priliko, resnicnost žaiitve pred so- dišcem dokazaii. Na privatni poziv se g. Warzlawck dozdaj ni odzval. Rudoli Lorber. 693 poiitar in posestuik \- Za.cn. * Za vsebino poslane^a odgovarja urednistvo ie v okviru zakona. Ste-v. 1928/22. Ifazgias. Pokrajiiiskčt uj>rava. oddclek za so- ciiaino politLko v Ljubliani namerava v Slowniji izve'sti iXKfporno akcijo na ta nacin, da razdeti ceneiša živila poto-m osrednje zadruge «Ekonom« v Ljubljaiü ati pa Zadružne Zveze« vr Ceiiu. V to svrho se pozlvl.ia vse one osc- be, ki so resnično v bedi in ootrebufejo podpore v obliki zivil po zuižauili cenali, da vlože najkasneje do 10. julija tl. pri mestnem magistratu- kalkov Droste pro- btije za nakazilo živ.fli po znižauili cenah. V prosnji je navesti: 1. poktic, 2. steviio rodbinskih čla- liov, 3. mesečne odnosno tedenske prc- jemke, 4. vrsto in kolücino zivil, ki jih želž dobiti. 695 Mestni niagisirat :e4jskj, 19. inn. 1922. 7.vpa\\: dr. Hrasovec. ElBBtricni stroji ppojzvod fl E G Električni steuci proizuod REG žarnice Tungsram, vse elek- ^ trotehnlčne potrebščlne v za- L iogi po zelo ugodnlh cenah ELEKTROTEHNIČNA TVRDKA R9H0L FL0H3DHČ1Č, CEL3E :: Proračuni brezpiačno. :: Strojepiska vešča stenografije, lahko iudi začetna moč, se sprelme s 1. julijem v pisarni lesne trgovine. E. Marine, Celje, Kapucinska u. 3. Proöa se beta lesena otrocjo postelja z madraco, dobro ohranjena. Naslov v v upravniStvu »Nove dobe.« Zenitne ponudbe. 32 let star mož, invalid, sposoben še za vsako poljsko delo, se želi oženiti na po- sestvo ali gostilno. Premoženja ima 300.000 K Amerlkanec, 28 let star, premo^enja V\z milijona, S2 oženi na dobro gostilnu. Ponudbe na upravništvo »Nove Dobe^. Sprejme se takoj ali do 1. avg. uČGiiec v manufakturno trgovino v Celju. Ponudbe s prepisom spričevala zad- njega šolskega leta se naj vpošljejo na Upravništvo ,Nove Dobe4 pod »Marljiv<>. 670 3-2 Naznanjam, da imam v zalogi 6~6 bukova drva, velesujski premog» a p mo, zidno opeko in oglje vse t>o najnlžji cent! Na drobito! ------ Na debelol Trgouina KtlRLOVŠEK, Lava pri Celju. POZOPI PO2CO3*! VIZUM za potne liste preskrbujem že 4 letavLjub- Ijani in Zagrebu ter se priporočam cenj. občinstvu še za naprej. Potni listi sc pre- skrbujejo vsak dan. V slučaju potrebe pre- skrbim Jahko tudi kake druge stvari. Za uboge invalide brezplačno. Preskrbim tudi pri Narodni banki posle za trgovce glede carine pri Trgovski in obrtni zbornici. Pre- skibim vse po želji stranke po najnižji ceni. Obrnite se samo na moje ime. Odpotujem vsako noč ob pol 2. uri. E, Pitamic, AšUerčeva ulica št. 5 zraven jiotela »pri Pošti«. Hečai leta se takoj sprejme v stalno delo in visoko plačo. — Stanovanje 674 prosto. 2—2 Tovarna usnja v Radecah. Kupujem po najvišjih dnevnih cenah lipovo cvetje suiiB flobe raznovrstna zdravilna zelišča in korenine V. H. Rotam, imp ITHlBIXuO Is: izvanrednemu obenemu zbopu bolni- sk bligajne trgovsb. gremija v Celju ki se bo vršii v toreK, dne 27. Juiftiia 1922 ob 21. <9.) ml zvečer v goslilni pri Mfironr% DNEYNI RED: 1. Razpust bolniške blagajne. 2. Slučajnosti. Člane opozarjamo na njih dolžnost, da se z ozirom na važnost dnevnega reda udeležite občnega zbora polnoštevilno. CELJE, 23. junija 1922. Načelnik boln. blagajne: Alojzij Drofeillk !. r Jabolčnik v sodih (najmanj en polovnjak) prodaja vinarska in sadjarska sola v Mariboru. Počenši s prihodnjo jesenjo prodaja kvalitetnih vin v siekle sicah (najmanj 50 steklenic). * l^^^UL JVUi ^^^^^B ^^^^^B ^B^^D ^^^^^H ^^^^^B k^^I^^^B manufakturnega in eden vod- ja modnega oddelka samo prvovrstne moči se takoj sprejmeta. Ponudbe z na- vedbo place in natančni po- pis dosedanjega službovanja tia pojfrii prcd.ti Jt, U 2^a Celje« 659 f(a drobno. TVrdka j Stran 8, »NOVA D 0 B A « Stev. 72. llUVlll UGllllb AIL CIIIIOIJC, S sklepom občnega zbora delničarjev od dne 24. aprila 1922 k temu pooblaščeni upravni svet Ljublanske kreditne banke v Lju.bljani je sklenil provesti zvišanje delniške glavnice od K 50,000.000"- na K 8o?ooo.ooov- x. iztfajo 75.OOO novih delnic po K 4osr- nont. pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanjim delničarjem pripada pravica subskribirati na podiagi 5 starin 2 ncvi delnici po tečaju K 650*— tel quel. Odlomki delnic se ne upoštevajo. 2. Novi delničarji morejo subskribirati delnice po tečaju K 850*— tel quel. Repar- ticija teh delnic je pridržana upravnemu svetu. Za nedodeljene delnice se vplacila vrnejo do 31. julija 1.1. , . . L , . . . 3. Protivrednost subskribiranih delnic je vplačati takoj pn subsknpciji. 4. Subskripcija se vrši od 15. do 30. junija 1922. 5. Kot subskripcijska mesta so določena: PßHll a) Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice: v Brezicah, vBIJUf Gorici, Kranju, Mariboru, Metkoviču, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu In Trstu. b) Hrv. Slav, zemaljska hipotekarna banka v Zagrebu. c) Beogradska ujedinjena banka v Beogradu. Hotel Moskva, č) Živnostenska banka, Filialka Wien na Dunaju. d) Živnostenska banka v Pragi. 6. Nove delnice so deležne dobička za drugo polovico leta 1922, opremljerie s pol^- kuponom št. 22 in se izroče subskribentom proti vrnitvi začasnih potrdil do konca 1.192-. 7. Ažijski kurzni dobiček se dodeli po pokritju izdajnih stroškov in pristojbm po- kojniskemu in stavbnemu rezervnemu fondu banke. 8. Vspeh emisije je zajamčen po garančnem sindikatu. V Ljubljani, dne 7. junija 1922. Upravni svet.