218. fttavilka. Ljubljana, soboto 25. septembra. VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, utv^emši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja pa pošti projeman, za avstro-ooerske dežele za celo leto 16 gold. za poi Jeia 8 eo d. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za eelo leto 13 *rold.. za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold 10 kr Za pošiljanje na dom so računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuja dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za goBpode učitelje na ljudskih šolah in m dijake velja znižana oena in sicer: Za Ljubljane za četrt leta 2 gold. 50 kr., p« posti preieman za četrt >eta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiristopne
petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiBka. Dopisi naj ae lavole frankirati. — Kokopisi aa ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa" Os*f avn litvn   • i *at*-n naj se blagovolijo pošiljati narožriine. reklamacije, 07-iviila, t J. 'idminiBtrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši
Cesar o vstanku.
Da ne bodemo konfisciraui, moramo zopet denes samo prevesti, kaj drugi ne-konfiscirani avstrijski listi govore o prevažnih cesarjevih besedah, ki se tičejo vstanka, in katere, smo v političnem razgledu včerajšnje številke priobčili. Naj citiramo denes ustavoveren nemšk list, da naši državni pravdniki vendar ne sežejo zopet v pravice naših naročnikov. „Neues "VViener Tagblatt" piše o cesarjevem odgovora delegacijam sledeče:
nV ustavnej dobi se z avstrijskega prestola še nikdar nij taka beseda govorila o vnanjem vprašanji, in nemogoče je tajiti, da imajo cesarjeve besede resen pomen. Ako je bilo do sedaj dvomljivo, da so oči Avstrije obrnene na vzhod, da izpoznava važnost misije, katera jo tam čaka, odsloj morajo te dvombe izginiti . . . Cesarjev odgovor potrjuje gotovost da m ero daj ni krogi v Avstriji jugoslovanskemu gibanju veliko važnost pri poznavajo . . . In ti nazori avstrijske politike so nekaj stvarnega in pač se sme tudi misliti, da bodo na vršitev orijentalnega vprašanja na kakov koli način uplivali. Sa-mostalen vladar ne govori tako obširno o vstaji v sosednej državi, ako te vstaje ne smatra kot važen političen dogodek. Cesarjev odgovor delegacijam ne izraža simpatij do kristijanov, ali tudi ne govori o kacih refornah, katere bi bo Turkom izpuliti dale. Nasproti pa naglasa, da gibanje ki je v turških provincijali nastalo, „zadeva monarhijo v prvej vrsti". — „V prvej vrsti" to je teška, velika beseda. Orijentalno vprašanje, kakor se zdaj pokazuje, dotika se v prvej vrsti interesov Avstrije in Avstrija se vidi prisiljeno sodelovati pri odstranjenji nevarnosti. Avstrija je na čela akcije.
„ Cesar prizna, da bi dogodki na turškem ozemlji mogli ne le mir Evrope, nego mir monarhije motiti — in to je posebno važno. Da, ti dogodki imajo, soditi po tem, kakor cesarski govor nekako zavije, tako nevarnost v sebi, da je treba posebnega napora, „Ulju bii dogodkom" mir Evrope in pokoj monarhije ohraniti!
„ Precej vidno je, da cesarjev govor z nobeno besedo ne omenja Turčije. Govori se tu o vstaji v turških deželah, a ne govori se o Turčiji, ne o turškej drŽavi, ne o turškej vladi. Morda je molčanje o vojnih in političnih delih porte najimenitnejši, morda tudi n a j po me nI j i ve j š i moment celega govora."
Sedaj pak priporočamo državnemu pravd-ništvu gg. Ščetini, Perfietu, in sodcem gg.
GrČarjn, Leitmajerja in Hočevarju, ki so zadnji patrijotični člacek „Slovenskega Naroda'' z naslovom „Avstrija v nevarnosti?" konfiscirali, resp. konfiskacijo potrdili, — naj sedaj ko so brali Schnierliugov govor in odgovor Njeg. Veličanstva našega cesarja in U8tavoverno razložbo tega, — naj še enkrat nas članek bero.   Kaj reko ?
Z jugoslovanskega bojišča.
1» Spljeta, 24. septembra. [Izv. telegram „Slov. Narodu."] Včeraj je Derviš-paša z osmimi tabori turških vojakov (okolo 4 000 možmi), ko je živež v Goransko vozil, napadel vstane pod Sočićem na Ravnem. Hud boj je trajal od jutra do devetih zve čer. Turki so izgubili 200 mož, vstaši pak 78. — Včeraj je tu skozi šel Slovenec Hub-tnajer v Bosno, kjer bode komando vstašev prevzel.
Iz Be Igra da se „Politiki" 21. sept. poroča: Da imamo tukaj tako malo poročil iz Kragujevca, to se mora s tem razlagati, da so ministri in poslanci prisegli si mej soboj varovati skrivnost. — „Wiener Tagblattu" se pak telegrafira 22. sept.: Misija konzulov je izpo'dletela. Zmage Iler-cegovincev izpreniinjajo zopet situvacijo. Srbska vlada dela velike vojue priprave. — Srbska skupščina je poslala Angležu lord liusselu zahvalnico, a Russel je odgovoril, daje storil samo svojo dolžnost. — Čuden telegram ima „Primorac" od 22. sept. iz Kragujevca namreč: „Skupščina je jednoglasno pozvala vlado naj vojsko začne. Ne-verujte judovskim novcem." (S i cer primeri pol. razgled. Ur.)
Iz Dubrovnika se poroča brzojavno „W. T." 21. sept : Konzuli so včeraj čakali pol dneva Ljubobratica. Ker je ta nejasno in nenaravnost odgovoril (odgovor njegov mnu včeraj priobčili) odšli so v Stolac, od tam v Trebinje, da Server-pašl poroče, ka nijso nič opravili. — Resnica je, da se je turškim oblastnijam od avstrijske vlade povedalo, da ne sme noben Tu.ek avstrijskih tal z orožjem prestopiti. — Pri Trebinje-Drieno se čuje strel kanonov.
Srbski „Vidov dan" piše: „Sedaj je vera, upanje, ljubezen narodov — njihova narodnost. Narodnost — to je početek ro-doljubja, to je potiskalec politički, to je simbol sedanjega umnega gibanja, pa to je i politika velicih državnikov; Bisniark je pozval Nemce pod to zastavo, ki je dosedaj povsod zmagovala." Po tem uvodu oslavlja belgradski konservativni organ Angleža lord Kussela, ki se je za to potegnil, da imajo
narodi na iztoku sami določiti, kaka naj bode njihova osoda. Potem govori o borbi Hercegovcev in Bošnjakov in pravi: „Borba narodna je vedno polna trpljenja, polna bede, polna tuge, polna solz in nesreče, nemi-lostna, dolgotrajna, čestokrat brezčlovečna. Naši ubogi bratje so predolgo nosili jarem. Narod bo je dvignil na orožje, da sebi boljo bodočnost izvojuje. Treba jim pomoči. Mi nijsmo še vsega storili, kar treba da storimo."
Mej vsemi vstaškimi vodji je jeden najsrčnejših „pop" Žarko, ki dela v Bosni ob> srbskej meji in sedaj uže kanone na lastni račun kupuje. (Omenimo naj pri tej priliki, da Žarko nij npop" v pravem pomenu, nego bogat posestnik, pop je le naslov. Ur.) Izdal je proklamacijo narodu v Bosni, Hercegovini in starej Srbiji, ki se glasi : „ N 1 vsi na-rodje zvedo, naj vsi ljudje vedo, da je tudi srbski narod ustvarjen, da uživa slobodo t Bratje! Dolgo je uže od Kosovega. Od takrat trpi narod pod nepravičnostjo, ropanjem in velikimi zlimi razvadami Otmalizrna. Vsaka ped zemlje je u/.., s solzami napojena in napita s krvjo naših praddedov. Še vedno razteptavajo konji Ozmal:nov vero, slobodo, čast in hišo potomcev Ntmanićevih in Obi-lieevih in sicer na sramoto celega naroda! Ura maščevanja za Kosovo je odbila. Cas je tu, ko bodemo nehali biti turška raja. Naši bratje curkoma prelivajo na Neretvi tmško krv. Junaška bosenska pokrajina odpravlja svoje krvopivce. čuj, ti narod vseh treh ver o i z p o z n an j! Zagrabi 1 r../je, ker vojna mora pridobiti slobodo vsega naroda! ... Vsaka vera, vsacega pravica, čast in premoženje bode nam sveto. Kdor je pa nasprotnik te vojne, naj bode katere koli vere, poplačal bode izdajstvo z življenjem. Zatorej vzdignite se vsi, vi sinovi Bosne, Hercegovi ue in stare Srbije I S krvjo zločincev obrizgajte ognjišče pradedov! Ta dežela je naša od starodavnih časov. Pravica je na našej strani. Bog je z nami! Zmaga bode na našej strani. Le junaško in zjedineno močjo udarimo na svoje sovrage. Živel srbski narod! Živela sloboda! Živeli junaci! Živele slobodne dežele Bosne, Hercegovine in stare Srbije! — Bojevalci slobode in jedinstva Srbije."
Od b08ens7ic meje, 22. sept. [Izv. dop.] Bosna in Hercegovina se bodete oslobodili, tudi če Srbija in Črna gora ne greste javno v vojno, samo če bodete vstanek tudi v naprej tako izdatno podpirali, kakor do sedaj. Obseg vstaje je vsak dan obsežnejši. U roj borcev za slobodo iu križ je vsak dan večji, vsak dan vstane kaka nova pokrajina, pol Evrope nabira denarne prineske za turške kristijane, razni narodi pošiljajo svoje do-
brovoljce na jugoslovansko bojišče, simpatije za vstajo projavljajo se povsod v izobraženem sveto, z živežem, z orožjem, z municijo in z denarjem so vstajniki v izobilji preskrbljeni, izkušeni, vojniško izobraženi možje so njihovi vodje, navdušenje je splošno in zmaga vrsti se na zmago. Res je, VBtaj-niki še zmirom nij so na kapitoliju, pa več ko pol dela je gotovo uže storjenega. — Turki izgubljevajo čem dalje več terena. Domači Baši-Bozuki, ki so iz prvine do besnoče ratoborni bili, so uže precej popustili. Videči, kako jim raja preko glave raste, vpada jim pognm. Skrb za svojo bo dočnoat v slučaji končne zmage kristijanov jih vznemirja je. Njihovo orožje je precej slabo. Več ko polovica njih ima še stare puške in pištole na kremen, na kapsel malo-kateri, ostraguše (hinterlader) so pa bele vrane. Regularna turška vojska stoječa de-nes v B )sni in Hercegovini je maša brez duha, in vojniški slabo uvežbana. Ljudje so večjidel iz Azije. Vojskujejo se, ker se morajo. Njihovi vodje so navadno brez vsega vojniŠkega, pa tudi sicer brez vsega splošnega izobraženja. Z živežem je turška vojska slabo obskrbljena. Kar je v deželi bilo, je pojedeno, od izven pa pride k večjemu vsak deseti transport provijanta srečno v turški tabor, druge obstrežejo vstajniki. Plače dobe vsakega pol leta enkrat.
Broj turške vojske se vsak dan manj hi. Vstajniške puške, nenavajeno  podnebje in slaba obskrba decimirajo strašno njihovo število.   Od kar je Klek zaprt, in od kar je pop Žarko cesto iz Rumelije gore presekal, ne more Porta nobenih novih vojnih krdelov več v Bosno in Hercegovino pošiljati, tudi če bi jih imela kje vzeti, kar pa nij. Bro jevno razmerje mej turško in vstajniško vojsko je — v okroglih številkah računano — blizu tako-le: Domačih vstajnikov, Hercegov-cev in Bošnjakov je pod orožjem 5 — 6000, Srbov je prišlo črez Drino do 4000, Črnogorcev je dosedaj najmanj 2000 na bojišči, inoBtranib   dobrovoljcev 2000 mož. Vsega skupaj iznaša tedaj   vstajniška vojska do 15.000 mož. Njej nasproti stoji kakih 8000 mož regularne turške vojske, in kakih 8000 domačih  bašibokuzov.    Inteligencija, bolje orožje, bolje vodstvo, in bolja obskrba je strani vstajnikov, Nij tedaj čuda da vstajniki skor povsod zmagujejo. V slučaji skoro gotove končne zmage kristijanov ne bode domačim   Mohamedanom   drugega preostalo, nego ali pogoditi se ž njim, ali pa v Azijo izseliti se. Uže se prikazujejo znamenja, daje mohamedansko prebivalstvo, videče na enej strani zmagovito kristijanasko, na drngej pa nemoč turško, začelo o pogodbi s kriBtijani premišljevati. — Onstran Une in Save ne preide dan brez  okršaja mej vstajniki in Turki.  Četa 500 dobro oboroženih srbskih prostovoljcev je na maršu  iz Belgrada Bosno, ter je, ko to pišem, valjda tudi uže Drino preskočila, in spet bo novi „ I luna!' v vstajniškem taboru.
Prvič, pravi Makanec, nijsem mogel večine prisiliti, da razpravljajo bitna narodna vprašanja, dragic so se posmehovati mojim predlogom, ne le večina, nego tudi sovražniki Hrvatov. Za to nij hotel več večini prilike dajati, da Hrvate pred svetom blamira.
W)cak se je dal v Budapeštu zopet za poslanca voliti in je mandat sprejel 23. sept.
V «t*  Je dir ž »ve.
Srbske skupščine adresa ima v sebi sledeči pasus, k; se tika vstaje: „Narod je globoko užaljen zarad prelivanja krvi, katero je prouzročilo večno trpljenje njegovih bratov. Narod je knezu hvaležen za izjavo, da bode sodeloval, da se mir in pokoj vBoBni in Hercegovini naredi. Narod daje v ta namen knezu vsa potrebna sredstva na razpolaganje in se ne bode nobenih žrtev ustrašil. Narod upa, da bode knez v svoje) modrosti  to nalogo vredno izvršil.
Srh*ko „0 dobodjeuje" ki izhaja v Kragujcvcu, hoče, da se narodna skupščina izreče za permanentno (uerazpustljivo) ker vladi nij v vsem zaupati.
Iz Huk trt-o Itn se piše „P. L u da je> romunska vlada šest divizij na vaje sklicala, da bode imela 1, oktobra 16 000 vojnih mož več na nogah. — če Srbija vstane, bode tudi Rnmunska narodna stranka hotela neodvisnost Rumunije cd Turčije doseči. Le škoda, da so konservativci Rumunski sedaj na vladi, ki se vsega sveta boje.
it *#.»■ i j *t se močno na vojno pripravlja in veliko vojsko zbira na bes arabske) meji —tako se iz Belgrada poroča „Wien. Tagblattu". Videti je da stojimo pred velicimi dogodjpji.
Iz tlinnt se poroča, da je španjski poslanik pri papež: naznanil, da bode španj-ska vlada pač trdna ali zmerna, da bode vero spoštovala ali državne pravice varovala. Ob jednem je dobil kardinal Antonelli španjski orden zlate kože.
Iz It ti i »m poroča telegraf: „Rsichs-anzeigeru izjavlja, da B smark nema nič za jednega z izjavami nemških novin   o novi frazi orijentalnoga vprašanja. Nem ška politika nij v prve j vrsti udeležena pri dogodkih v Turčiji, temuč je po geogra lični legi navezana na reservirano držanje, ki podpira želje navarnost iutere-Miranih velicih oblasti j."
Iz sMtnerifee se poroča zopet amerikanska velika nesreča. V Teksasu namreč je morje preplavilo več mest in strašne Škode naredilo.
Politični razgled.
Hoti-anje dežele.
V Ljubljani 24. septembra Flrvntski „Primorac," organ narodne opozicije,  poroča o volitvi conte Buratti-ja m mesto dr. Makanca in pri tej priliki izvemo,  zakaj je Makanec izstopil iz sabora
Dopisi.
Iz I ju1>ljtilte 24. septembra. [Izv. dop.j (U či te lj s k o z bo ro v a n j e.) Kakor tlači vlada iu tudi druge neugodne razmere sedanjega časa vse razvijanje našoga narodnega življenja, tako upljiva sedanja vlada s svojimi pristranskimi uradniki tudi na slovensko učiteljstvo tako, da je ono skoro ves prejšnji pogum izgubilo. To se očitno kaže pri nas v Ljubljani. Ne da bi bilo vsem tukajšnjim učiteljem prejšnje ljubezni in gorečnosti do našega naroda zmanjkalo, nikakor ne, skriven terorizem nemškutarskih mož je, pred katerim so se radi skrbi za eksistenco svojo in svoje družine zbati morali, da so potihnili, da so odstopili z javnega odra. Ne govorim pa tu od tistih slovenskih učiteljev, ki so se pa kot „hruhoborci" prve vrsti popolnem od narodne stranke odločili in nasprotni v naročje šli.
Malo število ljubljanskih značajnih učiteljev zbralo je 23. t. m. pri „Virantu" okolo SO svojih sobratov k raznim učiteljskim zborom. Ob 9. ' uri je začelo zborovati „vdovsko učiteljsko društvo," t. j društvo v podporo učiteljskim vdovam in
sirotam. Zborovanje je pričel društveni predsednik prost dr. Jarc 8 primernim nagovorom o važnosti društva,   ki  podeljuje onemoglim učiteljem   ter učiteljskim vdovam in sirotam lepe podpore.   Iz poročila tajniko-vega in blagajnikovega se razvidi, da šteje društvo 65 družabnikov. Dohodkov je imelo društvo v minulem letu 1888 gld., stroškov 1717 gld.   Premoženje drnštveuo  pa znaša 32.360 gld. v obligacijah in 880 gld. v go-tovovini. Za podporo vdovam in sirotam se je  v  minulem  letu  711 gld. izplačalo. — Občni zbor se je potem razgovarjal o pre-membi društvenih pravil ; nekateri predlogi v tem smislu se pa Se le za prihodnji občni zbor na dnevni red postavijo. Vpokojenemu učitelju  P.  se  nij podelila naprošena podpora, proRitelju A. pa se je podelilo 40 gl. Za pregledovalce raČnnov  se volijo učitelji: Govekar, Kogej, Kovšča. Za predsednika je bil izvoljen zopet prost dr. Jarc, za blagajnika Močnik; drugi odborniki so pa: Borštnik, Čenčič, Govekar, Knkar, Praprotnik Fr., Praprotnik Andrej in Tomšič Ivan.
Ob 11. uri se prične zborovanje „ slovenskega    učiteljskega društva." Predsednik Stegnar omenja v svojem jeder-natem nagovoru zapreke, ki so društvo ovirale,  da v minulem letu nij moglo več delovati. Tajnik Močnik poudarja posebno to, da bi delovanje odborovo v tem, da bi vladi prošnje izročeval, itak nič ne koriRtilo, ker se prošnje in resolucije od slovenskih strank kar ad aeta polagajo.  —  Društvo je imelo 71 gld. dohodkov,  a stroškov 82 gld., premoženje je 23 gld. Za tem poročilom se začne razgovor o prihodnjem društvenem delovanji ;   debate  o tej stvari bo se udeleževali učitelji: Lapajne, Tomšič,  Kubar, Lun-der, Jarc, Kavčič in predsednik sam. Zaključilo se je, da bodo v bodočem letu večkratna zborovanja, pri katerih se bodo znanstvena, pedagogična in didaktična vprašanja pretresovala. Tudi ne. bode na to delalo, da Bi društvo posebno  sobo  ali  gostilnico za svoje shode izbere.   Pregledovali bodo račune : Borštnik, Poženel, Praprotnik Fr. V odbor pa so se volili:   Praprotnik Andrej, Tomšič,  Močnik, Kuhar, Borštnik, Govekar, Lapajne, Čenčič, Stegnar.
Ob uri se odpre občni zbor društva „Narodna šola." Dosedaj predsednik dr. Razlag Re je v Brežice preselil, torej je namesto njega zbor pričel njegov namestnik Stegnar, ki je priobčil telegrafi-čni pozdrav dr. Razlaga, v katerem ta domoljub obeta, šolstvo še dalje podpirati. Objavlja tudi pismo nadnčitelja Benedeka, ki skupščino prisrčno pozdravlja. Za tim poro-ročata on in blagajnik Močnik o društvenim delovanji, ki kaže, da je društvo mnogo šolskega blaga prav po ceni razniui šolam podelilo. Vsak pravi ud, kojih jo bilo 53, dobil je poprek za 1 gld. prineska blaga v vrednosti 2 gld. 25 kr. Društvo je imelo 15 dobrotnikov, mej temi ljubljanska hranilnica s 100 gld., vitez dr. Močnik z 10 gld. itd. V minulem društvenem letuje imelo 214 gld. dohodkov in 239 gld stroškov; premoženja ima še 23L gld. Za svojo koristno delovanje je prijelo priznanico od ljubi j. okrajnega š. sveta. Pri razgovoru o prihodnjem delovanji je Lapajne poudarjal posebno to, da naj društvo v dosego svojega delovanja pot javnosti nastopa, t. j., da naj o vsem v časopisih poroča toliko o prijetih darovih, koli-
kor o podeljenem Šolskem blagu. V odbor so se volili: Benedek, Jarc, Tomšič, Stegnar, Praprotnik Andr., Močnik, Knhar, JamSek, Praprotnik France. — Pri skupnem obeda so bile primerne napitnice; mej tem je došel te-legrafični pozdrav od slovenskih slušateljev kmetijskega knrza v Gorici.
Ocl Ja?r€»serja 22. sept. [Izv. dop] Učitelj, katerega smo 22 let imeli, nas je zapustil in se je preselil na slovenski Sta-jer. Nestrpljivost od nekoje strani, katera mu je zabranila svoj skromni kruhek dalje mirno uživati, bil mu je povod, da se je prosil proč. — Izprazneno mesto se je podelilo nekemu gorenjskemu učitelju, katerega je baje g. deželni šolski nadzornik preponižnemu predsedniku našega krajnega šolskega sveti priporočal; a, kakor se čuje si je mož premolil in odpovedal preserški učiteljski službi. — Mi smo torej, kakor stvar sedaj stoji, brez učitelja. Žalostna nam majka! Radovedni smo, bodo li dotični šolski sveti skrbeli za to, da šolski poduk ne preneha? — Izglede imamo slabe, mnogo šolskih občin je cele leta brez vsega poduka na veliko kvar naše mladine. Skrajni Čas je, da se v šolskih zadevah jame javljati večja skrb in gorečnost. — Če ne bo moč o pravem Času nam stalnega učitelja preskrbeti, skrbite vsaj za „šolo za silo". Čestita gg. duhovna imata posebno lepo priliko šolstvu koristiti, t. j. delati v smisla prečcjtitega svojega predstojnika knezoškofa dr. Pogačarja.
% llllke 23. sept. [Izv. dop.j Zadnji dopis z Rake, je tukajšnje zadete ljudi jako razžalil, kajti dolgo so se uže bali, da se svetu pokažejo v pravi podobi. Dopis govori tudi o županu. Naj to stvar bolj natančno oBveti moj denašnji dopis, ki nij nikakor namenjen, koga žaliti, nego je le pisan v interesu dobre stvari.
Kar se tiče v prvič šole, je prav istinito kar se vam je pisalo vzadnjič : večina otrok ne hodi v šolo. Kako — ako županovi otroci tudi ne hodijo! On bi imel druge starše priganjati kot eksekutivna srenjska oblast, naj otroke pošiljajo v šolo, pa kako more to storiti, ako se njegovi lastni otroci doma potepajo. Vsakdo bi mu lehko rekel: nprimi sebe za nos !u
Ko je vzadnjič inspirator županov župnik Tavčar bil pri tukajšnjem graščaku g. avditorjn Lsuku, tožil je ta proti njemu, da otroci na Raki tako slabo šolo obiskujejo. Toda modri župnik mu odgovori: „Ist ja kein Wunder, wenn man solche Dummheiten lehrt wie das Stricken. Die Kinder miissen ja ilue ganze Freude zar Schule verlieren. Wenn wlr bis jetzt ohne stricken gelebt ha-ben, werden wir weiterhin auch." Pod takim vpljivom je torej Sola na Raki. Zraven so pa maltretira učitelj, da bi še zastonj orglal pri maši, toda učitelj tega neče, češ, če se fajmošter da za vsak očenaš naprej plačati, iu celo pri spovednih listkih za „svcče" pobira, zakaj bi pa jaz zastonj godel?
Kar se tiče javne varnosti okolo Rake sem vam nedavno pisal o dveh roparskih napadih. Žandarmerijski vodja iz Krškega mi je vzadnjič, ko je žandarmerija vjela na Raki dva roparja, o tem tako le pravil: »Nam je strašno teško, tema zlostanju pri najboljši moči odpomagati, dokler je na Raki ta župan. Ou stanuje pol ure od Rake proč v Zalokah; pred no se mu torej tja naznani
z Rake, in predno on potem nam naznani, so zločinci uže bog ve kje. Večkrat ga pa še doma nij. Ako mu potem priženemo kakega ekscedenta, ga on izpusti, ker ga nema — kam zapreti! Kaj hočemo torej žan-darmi? — Tako je torej z našim županstvom. Ljudje se uže boje, kaki poboji bodo zdaj o trgatvi, in nihče, ki ima kak krajcar v žepu, si uže ne upa na Rako ali z Rake iti.
Ker bi se bila volitev novega župana uže davno imela razpisati, šlo je več mož k županu, da bi to storil. Toda mož ki ura-duje nemški ne zna „volilno liste narediti". Res je pa le, da duhovnika Tavčar in Žgur držita župana na stolu, ker jima je povoljno orodje v izvrševanje nenarodnih ter mračnjaških nakan.
Iz <*»I i vil        pri Št, Jurja [Izv. dop.] Neki dopisnik se svojimi iz Žusema v 85. št. poznatega slovenskega lista, sedaj pa uže dvakrat od Drave v štv. 100 in 109 vedno po žusctnski fari udriha in se nad tamošnjim srenjskini   predstojnikom huduje, češ, kako strašno krivico je storil, ko je v 98. Št. on-dotne župnijbke  dohodke  objavil, ter enostranski   dopis  iz   Žusema  zavrnil. Gosp. dopisnik pravi v svojem dopisu od Dave: Kdor misli m >čen klin zabiti itd. se mora okolo ozreti, ali mu za hrbtom ne stoji kdo, ki bi utignil klin izbiti. — In to uprav njega zadeva, ki je mislil kako močen klin je zabit v štev. 85 rečenega lista. A ker se je pa  tist klin izbil, ga skuša g. dopisnik se svojima dopisoma od Drave pritrditi. Gosp. dopisnik se opravičuje in pravi nadalje, da prcdrznež in „laŽnjivec" ob enem je tist, ki očitno po časnikih laži trosi. In baŠ to se je zgodilo v dopisu iz Žusema v 85. št. „Slov.", ko se je pisarilo, da ne donaša župnija z gruntom,  brnjo in   kongrao več  ko nekaj nad 315  gl. in da „so morali tamošnji g. župnik" po Antonovo živeti in potem pa v št. 100 „S1." ko pravi, da ne bodo imeli več dohodkov, kakor tist berič, ki v peči kuri Ali nij to laž?! Potem pa gosp. dopisnik trdi, da je resnicoljuben, ako tako laž podpira! Ker gosp. dopisnik vedno o ogromuih župnijskih stroških Žnsemske fare piše mo ramo vprašati, ali so bili tisti stroški tudi potrebni, ako so dosedanji gosp. župnik lota dni skoro vsak dan na tamošnjo steklarnico igrat hodili, ter tam veliko  zaigrali, kakor so ondotni gospodje pravili. K temu mu je še pa kuharica gospodinjila, kar je bilo mogoče vkup grabila in v hranilnico znosila. Pisatelj omenja, da nij hotela nobenega gospoda ostrašiti naj bi za Žusem ne prosil. Kaj je pa mislil druzega doseči, kakor to; saj  je   neki  rekel   ovi gospod, kojemu je bil namen spodletel, da bi se fara na steklarnico prestavila, da bode župnijo grajal, če bi mu bilo treba po krvavih kolenih hoditi. In to se je djansko zvrševalo. Gospo-Hka gotovo ne bode zarad tistega dopisa iz Žusema v št. 85. „Slov." 96 gl. 71 kr. pokojnine iz cerkvenega ali katerega druzega (zavoda) fonda plačevati določila.
Iz Hc'iiii'ijc, 19. sept. [Izv. dop.] Včeraj po polu dne berem v nekej kasarni razne politiČue liste ; željen vediti, kako se slovenskim bratom na Balkanskem poluotoku godi, naletim na neki velikonemški list, ka teri svojo vednost in denarne podpore iz pruskega časnikarskega fonda zajema. Čuditi sem se moral, kako more ta list slobodi in narodnosti Slovanov po lici biti. „Burg-
sche Zeitung" prinaša članek: „Dio drohende Wolke iat vorllbergezogen."   V tem članku izraža svoje veliko veselje, da je slovanski upor v Hercegovini od vladnih čet „zadušen'  in   navaja   muogo   uzrokov svoje radosti.   Če bi upor dalje trajal,   bi znalo turško carstvo propasti,   in  zdaj nastane vprašanje, kdo da postane dedič teh dežel. Ta list pravi, da nobenih evropskih kabinetov ne misli, da bi prišlo to pod črnogorsko ali srbsko oblast. So ve, da tem velikonem-škem poiitikarjem nij povšeči, da hi Slovani imeli na jugu eno večjo državo. Jugoslovanom vse napake pripisuje, Čeravno v njih toliko vć,   ko  v narodih  v sredujej Afriki. Slovan  po  mislih  nemškega pisateljevega članka  nij   zmožen za nobeno oliko,  in v svobodnih slovanskih deželah bi so ne mogla nobena veda razviti,   in jo torej boljše, da vstanejo pod oblastjo olikane (po sklepih nemških časnikarjev) Turčije. Turki so, kakor nemški listi pišejo, mnogo iz ohraženejši narod od barbarskih Slavjanov.   Ko bi pa ta dežele po propadu Turčije prišle pod avstrijsko oblast, bi potem Slovani preveč Nemce pritiskovali, ker užo zdaj imajo v državnem zboru pred njimi vedno sitaosti. Slovani  se   namreč ne puste gennanizirati. Pisatelj strašno maha  po avstrijskih Slovanih, kakor da bi Nemce v Avstriji prav po kitajsko zabivali, žive drli in pokli.   To se vč, da ne vidi skozi pruska očala,  da so Slovani v Avstriji storili mnogo za oliko in napredek vednosti.   Pa kaj   slovanske šole, saj  se v   njih vse premalo germanizuje in ravno le germanizirauje je pri  teh ljudeh olika. Saj se ne podnčuje po šolah na Srbskem v nemškem jeziku in nij posebnih stolić na vseučiliščih v Zagrebu in Belem gradu za nemško kulturo; torej te šole nemajo v očeh Nemcev nobene veljave. Avstrijskim Nemcem   bi   po  mislih  tega učenjaka nič druzega ne ostalo,   kot iz Avstrije se odločati in stopiti v nemški rajh. Ali to bi imelo za velikonemSko in prasko  politiko veliko zaprek ;   ne le, da bi Avstrija tebi nič meni nič teh dežel ne odstopila, ampak bi se tudi južni Ne mci preveč v Nemčiji pomnožili, to bi pa bilo  nevarno za Bismarkovo politiko, ker bi se znal državni zbor preveč z vladnimi nasprotniki napolniti. Tako bi se nemško, uže tako zelo spodkopano nemško carstvo razgnušiti in slavne zmage pri Kraljevem Gradcu in Sedanu bi bile zastonj. Ko bi pa K usiju postala dedič, bi se pa spolnil testament  Petra velikega,   Česar  se pa vsi nemški   privrženci silno  boje.   Nemčija bi imela  na  vseh straneh močne nasprotnike, Francoze, Slovane,  kateri bi si po bratov-sko podali roke. Evropa bi bila od slovanskih in romanskih držav oklenjena in kupčija i obrtnija bi pale v  roke teh narodov.
Za svobodo 8e pa nemški liberalni (?) časnikarji le takrat pečajo, kadar morejo Prusakom kaj koristiti ali kako deželo pridobiti. Te tolažbe pa zdaj ne morejo imeti, da bi v Turčiji oproščeni Slovani ali v Be-rolin Viljema prosili, da bi poslal kakega nemškaga princa njim za* vladarja iu se tako zjedinili z nemškim cesarstvom, ter pomagali v bližnjej vojski s Francijo, Francoze zatirati in potem v Nemce strojiti (kar so Nemci v Eizasiji in Lotringiji uže poskusili). Zato bi bilo neumuo, da bi se nemški časnikarji in državniki potegovali za svobodo Jugoslovanov«
Domače stvari.
— (Ljnbjanski pođpiralni odbor) je v Zagreb za nesrečna liercegovinake i bosniške rodbine odposlal 500 kocev in kar je stare obleke dozdaj nabral. Naj se povsod marljivo nabira stara obleka, koci, koltri, obuvala, tudi sarpije i platnene robe pomanjkuje.  Vse je dobro za nboge reveže.
— (Dr. Cele s t i nova knjiga) o Rusiji, o katerej smo v tem listu o svojem času več govorili in ki je v Ljubljani pri Klein-mavr & Bamberga izšla, je od ruske vlade prepovedana za Rusijo.
— (Ilubmajerjev odhod) na se-vero-zapadno Bosno tudi drugi listi potrju-jejo.
— (V Viš njej gori) se je odprla 23. t. m. nova telegrafska postaja.
— (Od Vrhnike) 21. t. m. se nam piše: Poštar g. Obreza je umrl; torej bode služba poštarja razpisana. Tudi dobi Vrhnika brzojavni urad, kateri hode s pošto združen. Želeti bi bilo da je ne dobi kakova prusi-janska „pikel havba".
— (Iz Vipavskega) sv nam poroča, da je letos vinska letina izredno dobra.
Prošnja«
Kakor lani v Mariboru, tako nameravamo tudi letos v Celji z našim zborom združiti vosc»Iico s petjem in godbo, h kateri bodo razen učiteljev tudi drugi domoljubje pristop imeli. Ker je vendar v ta namen precej denarne pomoči treba, za kar je naše diuštvo samo preslabo, zavoljo tega si dovoljujemo naše šolske prijatelje in domoljube za malo podporo prositi. G. Kačič v Mariboru in g. K a p u s v Celji sprejemata iz prijaznosti darove.
V Ljutomeru, 15. sept. 1875.
Odbor „Učiteljskoga društva za slovenski Sta jer."
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Reialesciere k Barry
28 let uze je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraŠČenih i otrocih brez medicin in Btrožkov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvican, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajeuje, nespanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bilenje krvi v glavo, iumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnoBt, diabet, trganje, shujšauje, bledičico in prehlajeuje; posebno se priporoča za dojeuee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri-eevala profesorja Dr. "VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, ■dravilnega svetnika Dr. AngelBteiua, Dr. Skorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dćdć, Dr. Urć, grofinjo CaBtle-■tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, ae razpošiljava na pobebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja,
Bonu, 10. jul. 185*.
Rovalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji \ ■calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obiBtih in mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in Bušenji v grlu. (L. S.) Kud. W urzer, zdravilni svetu valeč in člur. mnogo učenih družtev.
WincheBter, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstna iievalescie.ro je ozdravila večletne 1 nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem Be Bam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. Jamea Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. AngelBteiua.
Bero lin, 6. maja 1856.
Ponavljaje izrekam gledč Revalesciere du Barrv vsestransko, najbolje spričevalo. _Dr. AngelHtoin, tajni sanit svetovalec.
izdateJj in urednik Josip Jurčič.
M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Fer d. Clausberger, c kr. okr. zdravnik. Spričevalo št 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za Btraš-aimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij uogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Beueke, pravi prolesor medicine ua vseučilišču v Mariboru (Nemčija>, piše v „Berliner Klinische VVocheuBchriit" od ■i. aprila 1871* to le: „ Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-t>icau (Hevalesciero). Dete je v 4. mesecu vedno več iu več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila uijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St 7i>.810. Gospo vdovo Kleinmovo, Dtisseldorf, ua dolgoletnem bolehauji glave iu davljenji.
Št. 64.210. Markize de Brehan, bolehajo sedem let, na nespauji, treslici ua vseh udih, shujšanji iti htpohondriji.
Št 65.715. Gospodični do Montlouis na nepre-l bav ljenji, ne spanj i in huj sanji.
St 75.U70. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na hkoro brezuadejni prsni bolečini iu pretresu čutnic.
St 75.877. Flor. Kolleija, o. kr. vojašk. oskrb-oika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici i tifičauji v prsih.
Revalescičre je 4krat tečneja, nego meso, ter te pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V plohastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 k; , . Uxn\ Si gold. BO kr., li funta -i golo. 50 kr., 5 run ,ov 10 gold., 12 funtov 90 gold., 24 fantov 36 gold., Jievalescioio-Ajiscuiton v pušicab a 2 gold. 50 kr m i gold. 50 kr. — Revalesoiere-Chocolatue v prahu a v ploščicah ua 1J taa 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. kr., i8 ta« 4 gold. 60 ur., v prahu ja 190 tfl i ,,old., za «288 ta» 20 gold., — %& 576 Ua 3^ gold — Prodaje; Barry du iiarrv & Coup. m. isu*
W»Il.iaeibKsssse it, 8, v ljubijo... Bi Mahr,  J. Svoboda,   lekar   pri   „zlatem orlu", v  Wraa-1  bratje Obt/r&nzmoyr,  v Juu»-... -i/i« Dleehtl & Frank, v  <Ce2ovd P. Birn-rtacher, v ILou^l Ludvig Mttllor, v Jlarlbora M.   Morić,  v Jtleriuiu J. B.  »(.ookhauser., v Ztfcgrebn v lckarnici usmiljenih Bester, v « «>r novicah pri N. Šnirhu, v Oseka pri Jul. Davidu,  lekarju, v (Jradcu pri bratih Oberranz-uieyr, v Teiuešvitru pri Job. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. J a h n e rj n ,  lekarju, v Vnmi. dinu pri lekarju dr. A. Hal ter ju, kakor v vsoii iuuBtih pri dobrih lesarjih m  sp^.serijakib trgovcih .udi razpošilja dni&jaka iiiia na v»e    •; • po postnih uakauuu&b ali poviotjilu (228)
Pod učiteljska služba
na narodnej šoli v Plclrovcali ho slnž-nino 440 gld., oziroma provizončno 400 gld. in prostim stanovanjem se razpisuje. Slovenskega in nemškega jezika zmožni prositelji imajo prošnje potem predstavljene šolske gospodske vposlati do 20. oktobra t. 1. okrajnemu šolskemu svetovalstvu v P le tr ovca h pošta Žalec.
Okrajni šolski svet Celjski,
19. septembra 1875. (319—1) Predsednik: lian* I. r.
T ii J! en.
23. septembra:
Kvropat  Kalb iz Novega mesta. — baron Schwcgel iz Gorenjskega.--Walz iz Dunaja. —
	ti OČIMI «<4	neptemOr*		
Izvirno	t.olegrafidno	porodilo.)		
Enotni drž. dolg	v bankovcih	.   70 gid.	15	kr.
Knotni drž. dolg	v srebru	73 „	70	
1860 iri. posojil	y  .  . .	112 ,	—	
Akcije narodne	)aake	910 „	—	
Kreditne akcij«		212 .	60	
London    . .		. 111 ,	75	
Napol.         . .	*   » •	8 ,	92	
C. k. cekini . ,	....	•    B ,	30	
Srebro		*ni	90	
Lekarna Piccoli.
Menoti-Pastilje (ki so ua dunajskej svetov-nej izložbi 1873 dobile darilo). Te pastilje čudovito delajo proti piehlajenji in krču, kakor proti kašlju, jetiki, ki se še le začenja, proti liripi, boleznim na pljučih in v grlu,'in proti vsakovrstnem kašlju, tudi kroničnem. Škatljicu veljiV 75 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek uže poskusil sam na sebi, se bode radosi.no prepričal, da jo najmočneje in zanesljivejše sredstvu do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja so z
čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsili notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, po-Bebno >.a vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Rajževi pulver.   izkijučijivo iz vegeta-
biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
e olje, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Sok iz Tamarinde. p0 mrzlih sredstvih
iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-šajoče. 1 steklenica 40 kr. (132—10*8)
NaroČila se izvršujejo vračajo-čoj se pošto proti poštnemu povzetju.
Izkijučijivo in samo na Kranjskem prava,
Woschnagg-
šivalnih strojev
zaloga,
v Ljubljani,
kolodvorske ulice si. 117.
Kavno tam so na izbiro drugi skušeui sistemi
šivalnih strojev
in prodajajo se garantirani tu J| cenejši kot povsod. Si
nI
Lastnina m tisk „Aarodne UBkarn«u.
Ribj