Nitoioa platana r gotovini, ŠTEV. 121 f V LJUBLJANI, poiideljek, dne 30. maja 1927. Posamezna številka Din 1.-LETO IV. Uia$a tnk dan opoldne, ItnMdl nedelje in praznike. naroinlna: V Ljubljani in po pošti: Din 20—, inozemstvo Din 80'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UtfRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Mussolinijev govor. ,J?° naP0Vf>dani in z nestrpnostjo končnn°Vani)g0VOr g' Mussolini3a je bil ie h i Vei! Ogovorjen in čim večje tudi1*0 ^^kovanje, tem večje je sedaj vernihZ? ran^e' seveda Pri njegovih cipa v ~jrnosratf'nikih, ker ti so iz prin-Njeea v ° navdušeni, samo da slišijo vai : Vrhu vsega pa je On še upošte-iih .ljubljenost v velike fraze in borV °^ici uporabil. Da pa so te še "01Je zalegle, se je spustil celo na opol-• - a Prorokb in napovedal italijaniza-„ ? ...U*ne Tirolske, velikanski obračun Itaiti1 popolno preroditev nalije, ki bo v napovedanih letih imela 5 milijonov za boi čisto „ , f vojakov in ki bo Šel, Popravi jemh j» m«ijonov p„b J«; ‘f' *<*? ljudi tudi dal, ko že sedai J \ vse nroetm-o f daj ni v Italiji za vse prosto, a, seveda ni povedal pa kai tL ICn0Stj0 delaIii fašisti. Pa ie^iln'8^8 ^uss°linijevega govora ski a v1'0 n]®g0VT° »riagaaje o fašistov-K1 državi. Vsi Italijani morajo misliti samo eno in vsaka opozicija je nepo- faš' v*’ ker tud* za n^° bodo 'P°skrbeli iiueti1 tSatn^ ^se misli v Italiji morajo to ki -°re^ samo eno uniformo in sicer drugače° ?red?iše Duce. Kdor pa misli konfinacijaa in tega Caka Žp . ro ni amnestije. solinija qnJM JI Ve^ ^udje od Mus' Pa (»'vfdn uniformirati misli, P* se vedno se je vsak tak poi^Uus Ponesrečil in nobenega vzroka ni misli-ti, da bi zgodovina g. Mussoliniju na ljubo naredila izjemo. Že slovenski narodni pregovor pravi, da: kolikor glav, toliko misli in brez škode bi si smel tudi g. Mussolini izposoditi to izkušnjo našega naroda, če bi si j0 seveda smel. la v politiki je ze tako, da mora vsak ZfodiP St°Plti- Ker g- Mussolini nadfllip f-SG 11 ? cu^ Potrebe, mora pač ko usodna! SV°3° POt’ P3 naj je ta §e ta' trditQUSt>C*na zlnota ie vsa Mussolinijeva vseh rt i°- Potret>i enotnega mišljenja vsi ,.lJailOV- si'a naroda v tem, da v -slijo eno, temveč sila naroda je . ern’ ,^a vs’i harmonično delajo, pa če-av niso v vsein enega mišljenja. Sila fr°da je v njegovi diferenciranosti, v Njegovi raznolikosti, ne pa v njegovi enobarvnosti. Samo na najnižji stopnji s‘°ječa bitja so enobarvna, veličina raznih bitij pa je v njih raznoličnosti, v jo°^vu individualnosti. >Hlapci liima-ne ?° .ta< ie stara resnica, kjer pa se diktat™-.(irufe"a mišljenja, ko mišljenja Zato tn^’ *e mesto le za hlapce, izvršili veliki'zgoiui, da so se tedaj, kadar ie h \ V narodih sam° ,la svoboda 1 mdlvidualnostim da-zatrle n« 111 so diktature vedno zatile narodov razvoj. 0 .lf' zakon zgodovine in z zgodovino s j.11® m®1'*3 nihče kregati in niti g. Mus-inj- Še manj pa se morejo kregati azni njegovi posnemovalci, ki so se yoje dni oglasili tudi v Jugoslaviji in J so hoteli, da bi tudi svobodni Jugo-jVani morali postati hlapci diktator-. v- Pa svobodni jugoslovanski narod je lrtiel k sreči dovolj sile, da je ta poizkus V&ttiagal in si obvaroval svobodo. Toda ■^es je treba, da gre še korak naprej ^a si svojo svobodo utrdi in da zma-izkoristi. V tem zmislu namreč, da -. Vari zdravo harmonijo med različnost-,.1 narodov in pa skupnim delom ter ci-nas vseh. Ravno nasprotno pot ko , Ussolinijeva Italija mora korakati »vodna Jugoslavija! n tedaj bomo pridobivali simpatije eta v istem razmerju, kakor jih bo iz-„ g. Mussolini s svojim fašistov-1Tt1 evangelijem. Vlada se pripravlja na volitve. Beograd, 30. maja. čeprav stoje radikalni krogi odločno na stališču, da je treba volitve za sedaj vsekakor odgodi-ti in se pripravljaoj v tem pravcu koraki i pri predsedniku vlade i pri predsedniku skupščine, se je vendar v ministrstvu notranjih del pričelo z velikimi pripravami za volitve. Sam predsednik vlade Velja Vukičevič je izjavil, da se vrše vse te priprave po njegovem nalogu. Včeraj je bilo pri Vukičeviču prav malo političnih sestankov. Pred večerom ga je posetil dr. Vasa Jovanovič, ki je kasneje v razgovoru z novinarji izjavil, da je njegovo mnenje, da so volitve zelo blizu. Pri predsedniku vlade je bil tudi dr. Spaho in njegov poset se spravlja v zvezo s postavljanjem komisarjev in selskih starešin v Bosni in Hercegovini. Ker je že potekel rok, ko bi bilo moralo to vprašanje biti rešeno, je posetil dr. Spaho sinoči predsednika vlade, da se najprej z njim sporazume o vseh teh stvareh in da se določi rugi rok, v katerem je treba priti do sporazuma glede ureditve vprašanj v bo-snaskih občinah. Ker je Vukičevič prevzel vso to stvar v svoje roke, da posreduje za sporazum pri bosanskih radikalih, se bo Vukičevič sestal z dr. Srski-čem in z njim uredi! to stvar. Kolikor je bilo nepravilnosti o priliki izvedbe prvega sporazuma med bosanskimi radikali in muslimani, bo pozval Vukičevič kot minister notranjih del na odgovor vse tiste uradnike, ki so preprečili izvedbo tega sporazuma. Beograd, 30. maja. Med tem časom, dokler ne bo izdan ukaz o razpustu skupščine in volitvah, o popolnitvi vlade in izmenjavi velikih županov, se vodi v vrstah vlade in vladnih strank živahna akcija zaradi poslednjih priprav, ki so potrebne za podpis teh ukazov. Kar se pa tiče popolnitve vlade, si je predsednik vlade v tej stvari že davno na čistem. Istotako je že gotova stvar z razpustom skupščine in razpisom volitev. Težkoče so bile v izdelavi ukazov o izmenjavi velikih županov in srezkih poglavarjev ter nižjega upravnega uradništva. V tem pogledu si stoje nasproti mnogi lokalni interesi. Dosedaj so si še vedno v laseh 'temokrati in radikali v Srbiji, a muslimani in radikali v Bosni. Zadnje dni se na tem vprašanju dela zelo agilno in se zdi, da bo vse to rešeno do jutrišnjega dne. Kar se tiče velikih županov in upravnih uradnikov, se zdi, da bo v prečan-skih krajih prav malo izprememb, tako, da bodo v splošnem ostali veliki župani in ostali uradniki na svojih mestih. BODRERO PRI MARINKOVIČU. .®e«grad, 30. maja. Italijanski posla- °drero 8e ie mudil pri našem ministru zunanjih poslov dr. Voji Marinkoviču od 6. do 8. ure zvečer. P0 tem po-setu je Voja Marinkovič malo časa kon-feriral s predsednikom vlade Veljo Vu-kičevičem. Kakor se doznava, se je Bodrero informiral pri Voji Marinkoviču o demonstracijah v Dubrovniku. Kakor se je sinoči zatrjevalo v dobro informiranih krogih, ne bodo imele te demonstracije nobenega posebnega odmeva v odnoša-jih med našo kraljevino in kraljevino Italijo. ZA RAZVOJ NAŠE A VIA TIKE. Beograd, 30. maja. Včeraj ob 10. dopoldne je bilo otvorjeno predhodno zborovanje delničarske družbe in Društva za zračni promet v prostorih Jadransko-podunavske banke pod predsedstvom Karamate, generalnega direktorja Ja-dransko-poduuavske banke. Navzoči so bili odposlanci iz cele države, med njimi tudi dr. Ninčič, Novakovič, generalni driektor Narodne banke, Ljuba Mi-hajlovič, Ilija Mihajlovič, veliko število višjih oficirjev, delegati aerokluba, avia-tika Sondermayer in Bajdak itd. Najprej je bilo prečitano poročilo o ustanovitvi tega društva. Iz tega poročila ie razvidno, da je 2593 delničarjev podpisalo 31.673 delnic v vrednosti 7,918.250 dinarjev. Ker znaša prvo kolo delnic 6 milijonov dinarjev, je bil ostanek prenesen na drugo kolo, čegar podpisovanje se bo takoj pričelo. V Sloveniji je bilo podpisanih za novo podjetje 222 delnic. Zborovalci so odobrili poročilo ustanovnega odbora in po krajši diskusiji so bila sprejeta tudi pravila. Nato se je prešlo na volitev upravnega in nadzorstvenega odbora. Potem je bil odposlan brzojavni pozdrav kralju kot prvemu delničarju, dalje predsedniku vlade, ministru vojne in mornarice in pa komandantu zračnega plovstva. FRANCIJA NE BO PRETRGALA STIKOV S SOVJETI. London, 30. maja. »Evening Standard« javlja na osnovi diplomatskega poročila iz Pariza, da je čičerin odpotoval iz Pa- riza potem, ko mu je francoski zunanji minister Briand zagotovil, da Francija ne namerava prekiniti diplomatskih od- nošajev z Rusijo. Briand je čičerinu res izjavil, da Francija sicer ne bo prekinila z Rusijo, a tudi ne dovolila propagandnega vmešavanja sovjetske Rusije v notranje francoske razmere. ČIČERIN ODPOTOVAL V BERLIN. Berlin, 30. maja. Sovjetski komisar za zunanje zadeve čičerin bo odpotoval iz Frankfurta v Berlin, kjer se namerava sestati z nemškim državnim kanclerjem dr. Marxom in ministrom zunanjih zadev Stressemannom. V službenih političnih krogih prevladuje mišljenje, da bo angleško-ruski konflikt ostal lokaliziran. Na alarmantne vesti o oboroženem spopadu med Anglijo in sovjetsko Rusijo, tukajšnji politični krogi ne pripisujejo nikake važnosti, ker so vse te vesti zelo pretirane. PONOVEN NASTOP LL0YD GEORGE A PROTI PROTISOVJETSKI POLITIKI VLADE. London, 30. maja. Lloyd George je v svojem ponovnem govoru ostro obsodil prenaglenost, s katero je angleška vlada nastopila proti sovjetski Rusiji. Lloyd Georde je rekel: S prekinitvijo odnoša-jev s sovjetsko Rusijo smo izstrelili svoj zadnji strel. Po tem nam preostaja samo še vojna. Ako bi bili imeli še malo potrpljenja, pa bi bili našli izhod iz te dr-gate. Prekinitev diplomatskih odnošajev z eno izmed največjih držav sveta ni radosten dogodek, ki bi nas mogel navdušiti, da bi od veselja metali čepice v zrak. Nasprotno bi bilo treba, da pokleknemo in da prosimo B.oga, naj nam bo usmiljen. VOJAŠKE PRIPRAVE VEL. BRITANIJE. Malta, 30. maja. Tri britanske oklop-ne križarke so dobile nenadoma povelje, da odpotujejo. Včeraj popoldne so vojne ladje odplule v nepoznani smeri. JUGOSLOVENSKI TVORNIČARJI MILA SE ORGANIZIRAJO. Beograd, 30. maja. Včeraj se je vršila izredna skupščina Zveze tvorničarjev mila. Bolgarske volitve. VLADA ZMAGALA, A TUDI 0P0ZI CIJA SE OKREPILA. Beograd, 30. IV. Po prvih vesteh, ki so prispele iz Bolgarske o rezultatu volitev se vidi, da je zmaga demokratičeskega zgovora zagotovljena. A vsi izgledi govore za to, da se bo tudi opozicija okrepila in prišla v večjem številu v sobranje, kakor je bila dosedaj. Po prvih vesteh je podoba ta, da je prišlo v notranjosti na več krajih do resnih spopadov med volilci in žandar-merijo, ki je skušala pritiskati na volil-ce. Pri Tatarpasardžiku je prišlo do ostrega spopada med žandarmerijo in makedonstvujuščimi, ki so hoteli prisiliti nekatere seljake, da glasujejo za'njihove ljudi. Na obeh straneh je bilo pri tem spopadu ranjenih več ljudi in je prišlo tudi do številnih aretacij. POSLOVILNI VEČER FRANCOSKEGA KONZULA G. FLACHA. V soboto zvečer je priredil ljubljanski Francoski institut v zvezi z meščanskim odborom poslovilni večer francoskemu konzulu g. Paulu Josephu Flachu, ki se odpelje danes na svoje novo službeno mesto v Lvov. Poslovilni večer je pokazal, kako iskrenih simpatij si je pridobil g. konzul v vseh slojih našega mesta. Udeležili so se ga ne samo zastopniki uradov, temveč tudi najrazličnejših zasebnih korporacij in v precejšnjem številu tudi občinstvo. G. Oton Župančič je kot predsednik Francoskega instituta pozdravil slavljenca in njegovo soprogo in očrtal velike zasluge, ki si .jih je pridobil prvi francoski konzul med Slovenci. Po govoru, ki je bil sprejet od navzočih z viharnim odobravanjem, je g. Župančič izročil gospe Flacho-vi diven šopek, gospodu pa v spomin v usnje krasno vezane lesoreze h Gradnikovim poezijam od g. Božidarja Jakoa. G. konzul je bil veselo presenečen na lepem darilu in si je dal g. Jakca predstavit. Ko je zvedel da je bila ta umetnina na pariški mednarodni irazstavi dekorativnih umetnosti razstavljena in premirana, je dejal, da mu bo tem bolj dragocen spomin. Sledila je cela vrsta govorov zastopnikov raznih uradov in korupcij. G. Flach se je nato v lepem govoru zahvalil in povdarial prijateljstvo med obema narodoma. Godba je zaigrala marsejezo in jugoslovensko himno, ki so jih navzoči poslušali stoje. G. profesor Martel pa je prečita! pozdravni bi’zo-javki franoosko-slovenskih krožkov v Kranju in Mariboru. ŠPORTNE VESTI. Zagreb : Graz 3:2. Graz, 30. maja. Včeraj se je vršila nogometna tekma med reprezentanco Zagreba in Graza, ki je končala z rezultatom 3:2 v korist Zagreba. Grailjanski : Egipt 5:0. Zagreb, 30. maja. V tekmi med Grad-janskim in reprezentanco Egipta je zmagal Gradjanski s 5:0. SAŠK : Jugoslavija 2:1. Sarajevo, 30. maja. Nogometna tekma za državno prvenstvo, ki se je odigrala včeraj med SAŠK o m in Jugoslavijo, je končala z 2:1 z zmago SAŠKa. Osj*ek : Subotica 2:2. Osijek, 30. maja Prvenstvena nogometna tekma med Osješkim Hajdukom in subotiško Sando je z rezultatom 2:2 ostala neodločena. Zagrebške tekme. Zagreb, 30. maja. Včeraj so se vršile nogometne tekme med domačimi klubi in sicer so nastopili Pekari proti Slogi ter jo porazili s 3:0 in Grič proti Ferarii s 4:2 v korist Griča. Hajduk : GAC 1:1. Split, 30, maja. Včeraj se je odigrala revanžna tekma med splitskim Hajdukom in GAC, ki je končala z rezultatom 1:1. Ljubljana proslavlja mapio deklaracijo. Sobotne prireditve. MLADINSKE PRIREDITVE. Proslava desetletnice majniške deklaracije se je pričela v soboto s prireditvami šolske mladine. Ob 4. popoldne je naša srednješolska in osnovnošolska mladina napolnil« štiri velike ljubljanske dvorane: operno in dramsko gledališče, veliko unionsko dvorano in dvorano kina Matice. Na sporedih teh Štirih prireditev so bile koncertne točke, patriotični govori mladih govornikov, recitacije in deklamacije ter pelje državne himne. Vse štiri prireditve so prav krasno izpadle in je mogel opazovalec z radostjo kon-statirati, da se mladina zopet oprijemlje kulturnega udejstvovanja z istim ognjem, kakor nekdaj. AKADEMSKO ZBOROVANJE V UNIONU. Zvečer ob 8. se je vršilo v soboto zborovanje akademikov, združeno s proslavo desetletnice majniške deklaracije. Prvi govornik, jurist Iskra je očrtal zgodovinski potek borbe za osvobojenje Jugoslovanov izpod tujega jarma in pomen majniške deklaracije 1. 1917. Drugi, abs. iur. Likovič je imel idealno zamišljen, globok govor, v katerem je očrtal pomen dvajsetega stoletja za slovanske narode, v smislu znamenitih besed nemškega tilozofa Herderja, da je dvajseto stoletje — stoletje Slovanov. Omenjal je velike zasluge ženstva za majnišlo deklaracijo. Višek večera je tvoril govor akademika Mrzela, ki je s svojimi učinkovitimi izvajanji navdušil dvorano, da se je tresla od odobravanja. Mrzel je v svojem kratkem, doživljenem govoru protestiral najprej proti odredbam policije, ki je govornikom naložila ostre omejitve. Spomnil se je slovenskih etudentov, revolucionarjev, ki so se že pred vojno fanatično bojevali in se žrtvovali za osvobojenje Slovencev in za federacijo slovenske državnosti z drugimi slovanskimi narodi na Balkanu. Z majsko deklaracijo so se široke slovenske množice prvikrat manifestirale kot narod in terjale zase priznanje suverenosti, pravico samoodločbe do odcepitve. Tedaj so že šle po Evropi parole velike ruske revolucije: mir, svobodo, zemljo, tovarne! Potem je šel razvoj v dveh smereh. Na vzhodu osvobojenje narodov izpod carizma, vstajenje kolonialnih narodov — na zapadu pa imperialistične mirovne pogodbe in žrtvovanje malih narodov zmagovalcem. ^ Tako smo Slovenci razkosani med troje držav. — Majska deklaracija nam mora biti simbol, kako se ruši staro in stopamo v novo. 30. maj 1917 je samo ena etapa v borbi Slovencev za osvobojenje. Ta boj bo treba še vesti do konca in v njem se moramo zanesti najprej sami nase, potem pa na velike osvobodilne pokrete sveta. Akademska mladina in vsa slovenska mladina mora biti med prvimi za suverenost slovenskega naroda, za suverenost vseh narodov Balkana in sveta. Mrzelju so zborovalci viharno pritrjevali. Simpatičen nastop je imel arhitekt Jurkovič, ki je v lepo zasnovanem govoru navajal zasluge junaške srbske vojske in jugoslovanskih dobrovoljcev za osvobojenje Jugoslovanov. Majniška deklaracija je pomenjala sredi svetovne vojne direkten poziv za upor tlačenih Jugoslovanov proti avstrijskemu je-robstvu. Pravi pomen majniške deklaracije bomo mogli ceniti v vsej veličini šele v pri-hodnjosti. Tudi govoru Jurkoviča so akademiki živhano pritrjevali. Obžalovati je le, da se je lepo uspelega akademskega zborovanja udeležilo le malo drugega občinstva. Prireditev Slovenske Straže. Prav lepo je uspela tudi prireditev Slo- otvoril z lepim nagovorom prof. dr. V. venske Straže, ki se je vršila včeraj ob 10. žič. dopoldne v veliki dvorani hotela Union. ^ j Prvi je govoril Prireditev je ob dokaj številni udeležbi OBLASTNI POSLANEC PROF. EVG. JARC, Ro- ki je v svojih temeljitih izvajanjih očrtal zgodovinske dogodke, ki so privedli do majniške deklamacije. Dne 21. oktobra 1916 je padel pod krogljo dr. Adlerja neparlamentarni ministrski predsednik grof Stiirgkh, mesec dni kasneje pa je umrl Franc Jožef. Tedaj so padle besede: »Wenn die Monar-eiiie zugrunde gehen soli, so soli si vvenig-stena anstanig zugrunde gehen. Clam-Marti-nie ni imel drugega izhoda, kot obnovitev ustavnosti. Po dolgem oklevanju se je sestal koncem meseca maja 1917 leta avstrijski parlament in tedaj je prečital voditelj Jugoslovanskega kluba dr. Korošec deklaracijo, ki zahteva združitev vseh Jugoslo-vanov v lastno državo. Odkod uspeh, ki ga je ta deklaracija do-segla? Stara avstrijska monarhija je že zdavnaj izgubila svoj raison d’ Stre, saj je celo nemški pesnik F. J. Grillparzer zaklical že 1. 1848 o geslu »Viribus unitis!«: Das Viribus war langst schon im Zvveifel, Nun geht auch das Unitis zum Teufel!« Med svetovno vojno je imela Avstrija na zunaj trdno fronto, toda notranja fronta se je pričela kršiti. V najvišjih krogih je zavladala splošna desorientiranost. Pri nenem-ških narodih se je izvršil globok preobrat mišljenja, dasi se je pred vojno zdel celo trializem za neizvedljivo utopijo. Balkanske vojne so odločilno vplivale na ta preobrat. - Govornik opisuje nato Pre?“n.Jffif ,rnelo četku vojne, ko je toliko naših ljudi trpelo pod bičem avstrijske policije. Nemci so ustvarili med vojno 1. 1915 iw iNemci unv.c* c črt za takozvano Mitteleuropo, tako, da imeli Avstrija in Nemčija gospodarsko in politično skupnost. Smatrali so Avstrijo za nemško vzhodno predstražo ter so bili trdno prepričani o vodilni vlogi, ki čaka še Nem- Voda razvoj dogodkov je bil drugačen. Enoten nastop češke, jugoslovanske m poljske delegacije v parlamentu ie PreI)rečil te nakane. Jugoslovani so s Čehi ustvarili skupno fronto v parlamentu in izven parlamenta. Med tem pa je zunaj v inozemstvu deloval od 1. maja 1915 dalje Jugoslovanski odbor, katerega delo se najjasneje izraža v NARODNI POSLANEC SMODEJ znamenitem kriškem paktu dne 20. julija 1917. Odločilna za potek svetovne vojne je bila ameriška vojna napoved Nemčiji dne 27. III. 1917, še bolj pa štirinajst Wilsonovih točk, ki so našle pri nas velik odmev. Ideje majniške deklaracije so ipomenjale minimum in ne maksimum naših zahtev. Ko je padla v avstrijskem parlamentu beseda, češ, da slovenski narod ne podpira svojih politikov v boju ia deklaracijo, jo sledilo gibanje, ki se je izražalo v podpisovanju deklaracije, gibanje, ki se ga je udeležil vsak naš človek Najprej je deklaracijo podpisal škof dr. Jeglič, sledile so izjave občin, nato pa je vse ljudstvo, ves narod začel podpisovati deklaracijo. Vršilo se je 18 velikih taborov — v Žalcu, Št. Vidu, Postojni in drugod. Dne 24. III. 1918 je izročilo v Ljubljani naše ženstvo dr. Korošcu preko 200.000 podpisov. V to splošno narodno gibanje je padel težek udarec s smrtjo duševnega očeta deklaracije Jan. Ev. Kreka dne 17. sept. 1917. Pričela se je tudi reakcija s strani oblasti. Toda gibanja niso mogli zatreti niti vladni ukrepi, niti poostrena cenzura, niti prepovedi. Odločilno besedo pa so povedali »loven-ski in slovanski |°^k‘a?gusta 1. 1918 v Št. S8nad Do?enjskem, ob priliki odkritja spominske plošče dr. Kreku. Ustanovil se je Narodni svet, ki ga je narod kmalu priznal za svojo vrhovno oblast. To gibanje je doseglo svoj cilj oktobra 1918., ko je Avstrija razpadla, ko so odpadle verige, ki so nas oklepale dolge vekove, ko je prišel med nas dolgo pričakovani kralj Matjaž in ko so vstopili Slovenci v krog državnih narodov. Svoja izvajanja je prof. Jarc zaključil z besedami: »Prisego, ki smo jo dali v tem velikem gibanju sebi, to prisego bomo držali. Zavedamo se, da smo v lastni državi, zavedamo pa se tudi, da imamo brate, ki jih še ni med nami. Naša samoodločba bo popolna šele tedaj, ko jih dovedemo v skupno domovino Slovencev, Hrvatov in Srbov.« Naslednji govornik, je izvajal: Slovenke! Slovenci! Nenadoma in nepričakovano so prišli težki in veliki dogodki svetovne vojne; dolgo prej wa iih je že slutilo tenko uho ljudske duše in jih v vsej njihovi grozoti m razdejanosti prerokbah pričakovalo. Prišli so ti dogodki in glasno potrkali na ma e narode. Ali ste pripravljeni? Ali bo narod razumel, da je prišel zanj zgodovinsk tr« notek, ki se morda nikdar več ne povrne, aSw se enkrat zamudi? če narodi ne umejo svojega časa, jih kolo časa stre. Veliki narodi svoje zgodovinske napake lažje popravijo kakor mali narodi. Za slovenski narod je prišel čas odločitve: Ali se bo dvignil k solncu svobode in osamosvojil, pripravljen na nadaljne težke borbe, da si obvaruje za-dobljeno svobodo ali pa se bo udal v usodo počasnega in nevzdržnega umiranja, kakor ga je Ivan Cankar označil s klasično-tragič-nimi besedami: »Obsojeni na smrt — ves trud, prijatelj, '■le brezuspešen in zato neumen; preobleci jph na zunanje, v srcu so hlapci in obsojeni ““b^kdor ‘"je razmišljal o preteklosti na-Wga naroda v dobi zadnjih dvajset let pred svetovno vojno, je videl, da se je naš narod v tej kratki dobi z nesluteno silo silno dvignil v narodni zavesti in napravil tak orjaški kulturni korak kakor noben od drugih ma lih narodov, da pa bi, razdeljen na pet po krajin, vsaka s svojim posebnim raznarodo valnim sistemom, ne mogel vzdržati. Kos za kosom bi se oddrobil ob meji in notranjo odporno silo naroda bi dušil med vojno sklenjeni načrt o nemškem državnem jeziku m absolutni nadvladi nemškega naroda. Dne 19. aprila 1917 so bili Nemci pri cesarju in iim je tedaj cesar dejal: »Računam na Nemce v Avstriji, ki jim kot sigurni opori državne enotnosti, zasnovani že tekom vojno in ki se mora po koncu vojne dosledno izvesti, pripada velika naloga.c V ponižanih in potlačenih narodih se je zbiral strašen srd. Slovenski narod je ob pravem času imel prave voditelje, ki so imeli dovolj poguma m razuma, da so »magno charto« slovenskega naroda, majniško deklaracijo, razvili v dunajskem parlamentu kot minimum v zahtevi slovenskega naroda. Potlačeni narod se je dvignil, ves njegov zbrani srd je buknil v urejeni obliki na dan, celo polmrliči so se budili k vstajenju, kakor da bi bil zarožljal pred goro Peco speči kralj Matjaž s svojo sabljo. Ves narod je slišal to znamenje njegovega poziva in mali narod je vstal mogočen kot orjak, samozavesten, odločen in v strnjenih vrstah kakor še nikdar prej v vsej svoji zgodovini. Tak narod ne more umreti, ker mu polje zdrava kri po njegovih žilah, ker je srčen in odporen! Deset let je minilo od tedaj in skoro se nam zdi, kakor da so bile to samo sanje, ki smo jih nekdaj sanjali in so se razblinile, ko nas je prebudilo novo realno življenje, ki nam je prineslo toliko razočaranj, toliko trpljenja in novih borb. In vendar se smemo z zadovoljstvom in s ponosom ozreti nazaj na dobo majniške deklaracije. Noben drug narod na našem jugu v svoji celoti ni tako živo doumel in doživel ideje in smisla majniške deklaracije kakor slovenski narod, ki je bil nositelj osvobodilne ideje avstro-ogrskih Jugoslovanov. Naš narod je stal na čelu gibanja za to veliko idejo, ves narod, brez razlike stanov in starosti in je s tem dokazal, da je eminentno državotvoren narod. Rešil je svojo zgodovinsko nalogo in podal dokaz, da je kot narod življenja zmožen; doba majniške deklaracije je bila zanj preizkušnja za njegovo bodočnost in obstoj. Kot narod nebotičnih gora je izgledal včasi počasen, neokreten, zato pa je narod, ki je v svojih ukrepih premišljen in vztrajen v svojih sklepih, nepremakljiv kot skala! Ali se je takemu narodu treba tresti pred bodočnostjo? Če se mu ne godi v novi in pravi domovini, kakor bi to zaslužil, ali naj raditega jadikuje? Borba je za vsak narod življenska potreba, sicer zaspi. Ali se naj bojimo borbe za svojo bodočnost? Kdor se ne upa boriti in misli, da mu bodo pečeni piščanci sami leteli v usta, je že vnaprej podlegel. Fant, ki ni imel v svojem življenju krivca za klobukom in ni zavriskal, da se je slišalo v drugo faro, je jetičen, zapisan smrti! Borba za pravice in popolno ravnoprav-nost v vsakem oziru je znak zdravega naroda. Slovenski narod sme mirno zreti v svojo bodočnost, če bo ostal zdrav na duhu in telesu in moralen. Tujec ga je zastrupljal, pa njegovega zdravega organizma ni mogel zastrupiti. Naj se pa morda damo sedaj zastrupljati od pešičce ljudi iz vrst lastnega naroda, ki so se navžili strupa nemškega ži-dovstva in ga ponujajo sedaj svojemu narodu kot pristen slovenski izdelek? ki pridi-gujejo, da je vse to, kar je bilo našemu narodu od pamtiveka svetinja, kar mu je bilo v več kot tisoč letih opora za obstanek, kar je bitno zvezano z vsem' njegovim čustvovanjem, mišljenjem in značajem, da je vse to (reba zavreči kot staro obnošeno obleko? T* bi se reklo, da slovenski narod naj zataji samega sebe! Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Tako smo učili nekdaj narodne odpadnike, pa ta izrek tudi danes ni izgubil prav nič na svoji resničnosti. Nasprotniki smo vsakega puhlega baha- štva in nacionalne ošabnosti. Narodi, ki so na to pozabili, so bili še zmirom tepeni. Toda narodna samozavest, naroden ponos je ža vsak narod življenska potreba, je zdrav vir, ki ohranja in krepi narodov organizem. Ljubiti svoje brate, ki živimo ž njimi v državni zajednici, je čednost, biti jim v svoji sodbi pravičen, je naša dolžnost, rovariti pa proti svojemu narodu, denuncirati ga in ga potiskati z višine enakovrednega, nacionalno čutečega in dobrega državljana na stališče manjvrdenega podložnika, sužnja, to je narodno izdajstvo! Ob desetletnem jubileju majniške deklaracije vidimo, da nekateri, ki so vzeli jugoslovanstvo v zakup, danes nekako prezirljivo in z viSka ^oh a)° odločne volje po lastni državnosti v zvezi z našimi jugoslovenskimi brati že davno prej prehiteli, kakor da bi bila ta elementarna sila slovenskega naroda v času majniške deklaracije kakšna nacionalna slabost, zaostali ptič, ki ni dohitel svoje jate! Meni se zdi, da so to — hvala Bogu maloštevilni — ljudje, ki tedaj niso imeli poguma stopiti v riskantno areno med prve vrste, kjer so stali dr. Krek, dr. Korošec, naš vladika dr. Jeglič in cela vrsta idealnih, neustrašenih mož iz vseh slojev in vseh strank slovenskega naroda! Danes se je lahko trkati na prsi in ni nobeno junaštvo, delati se junake s tem, da bi v javnosti in celo pred šolsko mladino radi utajili vse resnične jugoslovanske po-kretaše in borce za narodno osvobojenje, vo-(litelie teea eibanja. Ni morda samo slučaj, da je bil od vseh, ki so začeli akcijo za podpisovanje majniške deklaracije med širokimi sloji slovenskega naroda, da bi ga navdušili za idejo osvobojenja, prvi, ki je brez poslanske imunitete podpisal deklaracijo, naš presvitli škof dr. A. B. Jeglič, da je bil prvi, ki mi je izrazil pismeno željo, da deklaracijo podpišem v imenu koroških Slovencev. Vseh teh mož in žena od dr. Kreka, dr. Korošca, dr. Jegliča, dr. Tavčarja, dr. Ravniharja in drugih, ki jih ne bom našteval, do slovenskega dekleta na najvišji gorski vasici, ki je z žarkim ognjem ljubezni do svojega naroda in idealno požrtvovalnostjo nabirala podpise za boljšo bodočnost svoje-ea naroda, vseh teh se danes hvaležno spominjamo. Njihovo delo, njihove žrtve niso bile zaman. Od tedaj je slovenski narod vidno za ves svet stopil v krog drugih narodov, ki imajo svojo državnost, tedaj se je še-le odkril svetu in posta i smo pred njim narod z upoštevano kulturo, državen narod. Vn, je zavladal v vseh naših instituci- immenie in simbol svobodnega naroda, smo svojo najvišjo kulturno institu-»niver^o i„ motao.l, da si vsie’d državne malomarnosti sami iz svojih siromašnih sredstev zgradimo akademijo znanosti in umetnosti; od tedaj bo naši po-Htfki postali državniki in so dobili kot taki pristop v krog državnikov ostalega sveta. Naš jezik je državni jezik in narodi, ki nas prej niso niti poznali, stopajo z nami v ožje kulturne in državne stike kot z narodom, ki je bistven in polnovreden del države Srbov, Hrvatov in Solvencev. In ko bodo ■ nami zopet združeni, ki so živ ud našega narodnega telesa, pa od njega odtrgani, bomo postali tudi močnejši narod, ki bo v plemeniti ib bratski tekmi z brati Hrvati in Srbi gradil boljšo in svetlejšo bodočnost sebi in skupni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev! Oba govornika sta žela za svoja izvajWJa vihamo odobravanje s strani poslušalci. Ob splošnem navdušenju je zaključil prof. dr. Rožič, povdarjajoč, da ostanemo S'0" venci zvesti onim velikim idejam, za kater smo se borili v težkih časih med svetov®® vojno in katerih uresničenje vidimo sedal v naši sedanji državi. Krasna manifestacija mladine Gotovo višek vseh proslav majniške racije je tvorila krasna manifestacija Ba’e šolske mladine za majniško deklaracijo. ^ zgodaj dopoldne so se zbirale množice ml#' dine na širokem prostoru krog Obrtne šole, odkoder so krenile v dolgih povorkah p« Bleiweisovi in Gosposvetski cesti m‘m° hotela Uniona na Kongresni trg. Morem« trditi, da je dala včeraj mladina duška vse-nacionalnemu čustvu, ki se ni izražalo v številnih napisih, temveč tudi v naY*J šenem vzklikanju dr»avi, domovini, na£°® ’ dinastiji in neodrešenim bratom. Prav^*r®‘ ne so bile številne skupine učenk žeb realne gimnazije v narodnih nošah na okra šenih vozovih. Splošnega razpoloženja nf zil niti rahel dežek, ki je mestoma rosu manifestirajočo mladino. Na Kongr«*9??. trgu je nagovoril z balkona DereanuJJJf lva še več tisočev mladine in ostalega 0ipret-predsednik Jugoslovanske Matice dr. ” . nar s temperamentnim govorom, ki 6*_L mladina ves čas burno odobravala. proslave desetletnice majniške dokj** Jugoslovanska Matica res ni mog‘a “ra^- ‘ 0OSOO- Po ulicah so prodajale gosf* ™[o skor(7 dične spominske znake in n>- K 8Vl)ieg* človeka na cesti, ki ne bi . bi. obolusa v nacionalne namene. M lo vse v zastavah. ■ -»/- Ljubljana je manifestirala za ideje niške deklaracije in to na način, kakor za slovensko prestolioo spodobi. KRITIKA SAMEGA SEBE. Le malo ljudi je, ki bi zmogli eno> stvar, da bi sebe pravilno vodili. AvtokntikaJ včasih zelo težka. Bližnja seveda z lahkot in vztrajno kritikujemo m dostikrat smo K« Slepi za prednosti in zasluge drugega. Sa^ njegove senčne strani vidimo, a to samo * radi povečujemo. Zato pa smo nasprotij* ostro pripravljeni videti v sebi ideal gl0vju ka, poosebljenje modrosti in vseh mogo kreposti. Dokler bi taka domišljavost osut skrita le v naši notranjosti, bi to bilo kom no vseeno. Toda ta domišljavost se skoi redno pojavlja na zunaj. . Človek, ki je tej domišljavosti zapade, ker ni imel dosti avtokntike, se ‘0, včasih zelo vsiljivo, dostikrat tudi do raznih njemu nepripadajočih u% ^ je ter se smatra za priviligiran stvor, ,ftgy0 vzvišen med ostalimi. Zahtevaboljsei' za svoje delo, kakor pa ga dobiva drugi, * htova viSje mesto v uradu m družbi, PrlP suje si zasluge, ki jih nima, hoče doseči občudovanje, čeprav ni za to nobenega povoda. Dostikrat doseže tak človek s svojo nadutostjo uspehe le zato, ker mu ljudje ustrežejo, samo da imajo pred njim mir. S teP pa njegove zahteve samo rastejo, ker dir mišljav človek ne pozna nobenih mej. Pomanjkanje avtokritike je zlo, ki človeka na nepravo pot in ki povzroči čenje družabne harmonije. Kar pa velja o pomanjkanju avtokntike posameznika, velja še v mnogo večji mer za posamezne družabne razrede. Celi razidi morejo trpeti in tudi resnično trpe vsie** pomanjaknja avtokritike. Ne precenijo pr* vilno svoj pomen za družbo, poveličuj J svoj pomen na škodo drugih razredov mislijo, da je družba ustanovljena samo radi njih. Iz tega pa sledi, da zahtevajo ** sebe gmotne in pravne privilegije, pa čeprav bi ti druge razrede uničili. Pomanjka-nje avtokritike more povzročiti tudi teror enega razreda nad drugim. Zato je nad v» koristno, da ne samo poedinci, temveč tuo celi razredi spoznavajo samega sebe. K tem besedam praškega »Venkovat b dostavili samo to-le: aVtokrilike pa S posebnim pomanjkanjem ^ luiki_ NaJ- se pri nas odlikujejo 8 imenitno polom!' ga tak naš politik Se « v že ? ~ »».d br« niegoj* nolomii- Sploh postaja v zadnjem času n* Politika že čisto osebna in to ne velja le slovensko, temveč še prav posebno za j h slovansko politiko. Načelne politike že raj več nimamo, ker je utonila v splošne^ osebnem kultu. Voditelja lastne stranke dosledno kuje v zvezde, nika oa omalovažuje m ne pusti se mu n najmanjše dobre strani. Naravnost orgW brezkritičnosti je rodil oseben kult in ^30 to blazno, neumno orgijo trpimo. Se za stopnjo nižje pa so naše stranke, ma domišljavost jih je in govore, ko .. odkrile kamen modrosti in kvadratnost } ga. Pri tem pa delajo neumnosti, da se n spogledujejo. uref Prav res čas bi že bil, da bi se tfl n#Sel mejna nekritičnost nehala >n da h . drugi Levstik m zaklical: Živela k _ Mussolini proti Nemcem Odstavek iz njegovega govora v rimskem parlamentu. V današnji seji poslanske zbornice je ob priliki razprave proračuna ministrstva notranjih stvari izpregovoril gospod Mussolini kot minister tega resora. Njegov govor je bil napovedovan že dalje časa in je bilo seveda veliko zanimanje zanj. Govoril je o vseli mogočih stvareh, ki jih je razdelil v tri skupine: potrebne, razdražljive in zabavne. Govoril je o zdravstvenem stanju naroda, o naraščajočih socijalnih boleznih, o potrebi močnejšega številnega naraščaja naroda, o novih provincijah, o nedotakljivosti meje na Krennerju, o vladnih občinskih načelnikih, o ustroju policije, o »mazzonilK-v južni Italiji m sicilijanski »maffijk o strogih policijskih ukrepih v zaščito fašistovskega režima, o 1 izključenosti amnestije do leta lo tasizmu, ki izključuje vsako opozicijo, o lasislovskih prefektih in njihovih odno- ^ • ° fašistovskem skvadrizmu ^omtostih, o naraščanju fašizma in la-‘Ovski milici, o .vodilnem fašistovskem raz-u, o nadaljnjih 15 letih svoje diktature, zunanjem položaju, o revalorizaciji lire, o korporativni uredbi države in parlamenta, o oodočem rimskem imperiju. Ko je ..končal, v ,0In'ca na predlog finančnega ministra y“|pija zaključila, da se govor gospoda Mus-natisne in javno nalepi po vsej dr- .^■sikaj je v Mussolinijevem govoru, kar gotovo zanimalo tudi našo javnost, dasi-.? se dotični odstavki nanašajo na nolra-Je 'talijanske stvari, : ali najvažnejši je za zunanji svet 'je 'venflar-le oni odstavek, ki je Posvečen zunanjepolitičnemu položaju in naj n a zato tudi podajno v celoti, dočim o neka-3 točkah ostalega govora izpregovorim o priložnosti. nredizjavil, da je mislil ssn.si.-r ‘»»»geiv A»> račun sugestije zdravilišč in čara konferenc. Mogoče je, da šele sedaj, ko se Je pokazalo razmerje moči obeh taborov, doseže itatt- jansko-jugoslovanski spor svoj višek in da Sele sedaj pride do odložitve. privoščiti počitka, čeg kLT8 j V, •- , cana njegova naCie Lb,?.dotlei ze k°n' »Opažam, da ni tako. Prepričal sem se da *i moram kljub temu dn 1- - razrert vH!„k ( Illl>1aa se ze stvarja.vodilni no z"vprliJ;5 ?.mu’ 5*a obstoji v narodu ved- bom "vlnHni i naprtiti nalogo, da 15 let To jial*Janskemu narodu še 10 do nilr 7!.ini?°Ar ?10' še voien m oj naslednik. Zakaj. Ali je torej pohlep po vlasti ki me obvladuje? Ne; Mislim, da ga ni It anj/m a, Ki bi mislil tako, niti moj najhujši nasprot- n'k. Je to dolžnost, stroga dolžnost napram revoluciji in napram Italiji. In potem imamo ve velikih nalog, zelo velikih nalog. Navajam ll*1 tri', izpopolnitev vse oborožene siile dr- re{®’m8°sP°darsko-fiiiančuo bitko, ustavno carm?11;!11^6 se’ sem šel v Locarno. Lo-fSnieh • ®esfo- ki leži ob Lago Maggiore. v,,«.'; i’,^ac ker ie Loc&rno sicer v Švici, šln šol-sem, ker je , 0 za izvrSi to v polmSnega in diplom;) Ukprri dejanja temeljne važnosti. Pomnite, da čem kreniti v stran, v zunanjo politiko, gol voril bom o zunanji politiki v senatu, ali Se po daljšem času, ker bi se smatral za vedno obrezčaščen, če bi z dvema govoroma istočasno nadlegoval narod. Lokarnska arhitektura je taka-le: Francija in Nemčija se obvezujeta, da se ne bosta medsebojno na padli, a ob strani je par .kil rabi n i-jerjev, ki stražijo, da se ne krši tn nhvez i • (SC, v«*» > bil. U. » le z Ansliiri in • CaSU Pos*avil‘a na isto stališče Retii L-! • Ple.v?e^a Poroštvo za mir ob 1 nnalr, ^ lestuc' evropski mir. Toda v J-ocainu se je storilo še nekaj več. Izvršila . J® cisto kemična, destilacijska operacija: iziabriciral se je lokarnski duh. Gospoda, lokarnski duh je do danes, komaj po dveh le-Wh, že na izreden način izgubil svoijo barvo. (Veselost.) • Ugotavljam to tu brez vsakega polemičnega namena. Name napravlja vtisk, kakor če primerja šumnja, ki se silši v školjki, če pritisne k ušesu, s šumenjem morja. Ali ni očividno ravno tako? Kaj se je zgodilo? Ugodilo se je, da se' lokarnistični narodi, da Rim, maja. jih imenujem tako, ria vse luiplje oborožu-jejo na 'suhem in na morju. Zgodilo se je, da si je v nekaterih teh narodov drznilo celo o doktrinarni vojni, ki bi jo morala demokracija nesmrtnih načel pričeti proti neupogljivi protidemokratski, protiliberalni, protisocialistični in protiframazonski fašistovski Italiji. (Odobravanje.) . . Potem je bilo manifestacij, pred katerimi bi bilo zločin zapirati oči, kajti kar jaz oči-lani demokraciji, je pač to, da si ustvarja tip človeka in misli, da ta človek v resnici obstoji. Odtod izhajajo ysa strahovita razočaranja, tragedije in klanja, ki jih zabeležuje zgodovina. ’ " , . j Gospoda, pred nekaterimi dnevi se je vršila velika parada »jeklenega šlema« v Berlinu. Bilo jih je 120 tisoč in to bi nas malo moglo zanimati; toda na neki njihovi tablici se je čitalo besedilo: »Od Trsta do Rige«. Blazno, paradoksno, zmotno; ali v resnici je bilo tako. Torej? Torej je točna, temeljna, predhodna dolžnost fašistične Italije, da točno izpopolni vsq svoje oborožene sile na suhem, na moit ju in v zraku. (Ponavljajoče se dolgotrajno ploskanje.) 'Potrebno je, da moremo v danem trenutku mobilizirati pet milijonov mož, in treba je, da jih moremo oborožiti, treba je ojačiti našo mornarico in treba je, da' bo naše zrakoplOvstvo, v katero verujem vedno bolj, tako številno in tako močno, da bo tuljenje njihovih motorjev moralo pokriti vsak drug šum na poluotoku in bo površina njegovih kril zatemnila solnce na naših tleh. Mogli bomo tedaj jutri, ko se bomo med letoma 1935 in 1940 nahajali, dejal'bi, nakraž-potju evropske zgodovine, doseči, da se bo čul naš glas in bomo mogli končno videti priznane naše pravice. (Zelo živahno ponavljajoče se odobravanje). Za to pripravo je treba še nekoliko let.« Gospod Mussolini je nato prišel na gospodarska vprašanja in se ni dalje spuščal v vprašanja zunanje politike. Značilno je, da se obe točki njegovega govora, v katerih se je dotaknil zunanjih stvari, nanašata na Nemčijo. _ . Ko je namreč govoril o novih provincijah, ki so bile letos ustanovljene, je obširneje govoril tudi o novi bozenski provinci ji y južnem Tirolu, ob avstrijski meji. Navajal je razne dokaze, da je bilo to ozemlje od nekdaj italijansko in da ga je bivša Avstrija šele v drugi polovici prostega stoletja začela ponemčevati in ga tudi temeljito ponemčila, ih je nadaljeval dobesedno: »Vse to pa ni v nikakršni zvezi z mejo na Bre-nerju. Tudi če bi bilo slučajno v Gorenjem Poadižju stotisoče Nemcev, stoodstotno čistih, je meja na Brenerju sveta in nedotakljiva. (Zelo živahno dolgotrajno .ploskanje. Poslanci so vstali-. Odobravanju se priključujejo tudi tribune.) In branili jo bomo, £e bi bilo U-eba, tudi z vojno, tudi jutri!? . Zunanjepolitični izpadi gospoda Mussolinija so bili torej izključeno naperjeni proti Nemcem, ako ne že naravnost proti Nemčiji kot taki, kar ima v sedanjem mednarodnem položaju vsekakor svoj važen pomen. Omenjal je sicer tudi, govoreč -o fašistovski milici kot obmejni straži, zlasti francosko pa tudi še kako drugo razburjenje zaradi domnevne koncentracije milice ob meji, ali tako izrazito bojevitih besed, kakor jih je - izrekel na naslov Nemcev, pa vendar ni uporabljal niti proti Franciji niti proti nikomur drugemu. V govoru o številni moči milice ob meji je ..namreč dejal edino le, da navaja te številke zelo nizke, edino le zalo, »da odpravi meglo z tnožgan na oni strani meje«, dočim pa je bilo onih pet milijonov oborožene sile predvsem odgovor na nemški »od Trsta do Rige«. Gospod Mussolini je govoril tako jasno, da ne more biti nikakega dvoma, da je danes glavna ost njegovega zunanjepolitičnega snovanja naperjena proti Berlinu. Nam more bili to edino le v prid. Konferenca mednarodne alijanse za žensko volilno pravico. Marinkovič najmočnejši. »Berliner Tagelilatt« o konferenci Male antante. Itelgrajski dopisnik »Berliner Tageblatta lneodor Uerkes priobčuje v tem časopisu JnLL nek ° konferenci Male antante v Š8u ™aZwT'®eniten> radijskem zdravili, zdravit tudi m V* š'a I'° njegovem mnenju nnniih a afltanta seveda brez zu- kake bolez’oi geprav je eden J..- g ,av,!l!l ustanoviteljev Ce je siiii Beneša, kakor rečeno, gospodarski egoizem za tem, da stremi za osnovanjem nove tvorbe v Podonavju, tako so primorali politični motivi Rumunijo in zlasti Jugoslavijo, da nasprotujeta Beneševemu načrtu, lo je priznal jasno tudi Jugoslovan Marinkovič, ko je izjavil, da se prej zanima za zunanjo politiko kot pa za gospodarska vprašanja. Jugoslavija hoče torej pri prodaji svojega gospodarskega ozemlja napraviti politične kupčije in prvo kupčijo namerava napraviti s tem, da si s trgovsko pogodbo zagotovi nevtralnost Madjarske za slučaj vojne z Italijo. Kajti predvsem vprašanje tega konflikta je obvladalo misli v Jahimovu in koncem konca so se trije zunanji ministri borili za zaklenjenimi vrati le radi tega vprašanja. Kdo je bil najmočnejši pri |ej borbi? Naj-spretnejši je bil morda Mitilineu, toda najmočnejši je bil gotovo Marinkovič, kljub svoji šibki politični situaciji na Balkanu-Elementarna borba, ki jo vodi sedaj Jugoslavija proti mogočnim sovražnikom Balkana, zlasti proti Italiji, je Marinkoviču ojačila mišice. S rpoklonom pred Francijo, sobojev-nico Jugoslavije v boju proti sovražnikom, se je moral Mitilineu končno odložiti za Beograd in čeprav so bile izrečene ljubeznive in prav vroče besede na naslov Italije — vendar je sledila iz tega le odpoved Italiji. Marinkovič je dosegel, kar je nameraval, zavaroval si je hrbet z obema zaveznicama v Mali antanti, z Rumunijo in Češkoslovaško proti Madjarski in Bolgarski za slučaj vojne ter more tako nastopiti s pogumnej-šim srcem, ko naleti pri v najkrajšem častu se vršečih pgoajanjih v Rimu na oba dvojnika, Mussolinija in Ahmeda.« Mala antanta je odšla z Jahimovskega zdravilišča s krepkejšimi udi. Treba je počakati, če ni ta okrepitev bila izvršena le na Dne 25. maja se je pričel kongres Mednarodne alijanse, ki bo trajal do 1. junija. Konferenco vodi predsednica Alijanse mrs. Margarette Corbett s svojo tajnico mrs. Bompas. Italijo zastopa Margarita Ancona. Francijo zastopa duhovita advokatinja mine. Grinberg, ter mme. Malatere Seli er. Razen teh dveh dam sodelujejo pri kongresu še predstavnice ženskih pravic v Holandski (Roza Monus) ter v Švici (E. Gourld), dalje zastopnica Nemčije. Adela Schreiber - Kriger.: Anglijo zastopa mis. Frances Sterling. Navzoče so tudi delegatinje Danske, Jugoslavije, Norveške, Švedske, Rumunije, Grčije, Zedinjenih držav, Španije itd. ^ i Konference Mednarodne Alijanse se udeleže tudi delegatinje Male žens.ke antante te,r češke žene iz Amerike, po številu okrog 350. Mednarodna alijansa za žensko volilno pravico je bila osnovana že 1. 1904 v-Berlinu ter ji je v začetku predsedovala gospa Gatt iz New-Yorka, ena najodličnejših ameriških žena, ki je bila tudi ustanoviteljica in in-spiratorka .ženskega gibanja. Neumorno je delovala za ohranitev miru ter je agitirala in zbirala denar v ta namen. Do ustanovitve Alijanse za žensko volil? no pravico so imele ženske volilno pravici v štirih državah, danes, pa je v njej zastopano 42 držav, med katerimi imajo v 39 ženske volilno pravico in sicer v vsej Avstraliji, Zedinjenih državah, Kanadi, Novi Zelandiji, Jamaiki, Argentini, Mehiki, Azijski Indiji, Kitajski in Palestini. V Evropi imajo žene skoro v vseh državah volilno pravico, razen v Franciji, Jugoslaviji in Bolgariji. V Rumuniji imajo žene volilno pravico v občinski svet, enako tudi v Španiji. Principi Mednarodne alijanse so v glavnem sledeči: 1. Mož in žena sta enakopravna, uživata enako svobodo in neodvisnost ter morata za to imeti tudi enake pravice. 2. Oba sloja naj! složno delata proti zatiranju pravice do svobode. 3. Zakoni in običaji posameznih držav so napravili ženo odvisno in jo ovirali v njihovem svobodnem razvoju. 4. Z zatiranjem ženskih pravic je storjena ženam socialna krivica. o. Nepravične so one države, ki ženam dajejo samo zakone in davke, ne dajejo pa jim volilne pravice. 6. Edino pravo in zakonito sredstvo za zaščito ženskih pravic je ženska volilna pravica. Program Mednarodne alijanse je torej pridobivanje političnih pravic: t. Volilna pravica za žene poti enakimi pogoji kot za moške. 2. Odstranitev zakonov, ki dovoljujejo trgovino z ženami in otroci. 3. Pravica poročene žene, da obdrži ali spremeni narodnost. 4. Osebna in državljanska pravica za poročene žene, da v zakonu razpravljajo s svojim zaslužkom in imetjem, 5. Enaka pravica očeta in matere do otrok. ’ 6. Zavarovanje nezaščitene vdove in ‘otrok s strani države. 7. Pravica očetovstva pri nezakonskih otrocih in dolžnost očeta do teh otrok kakor do svojih legitimnih. 8. Zena naj se dopusti enako kot moški k vsakemu delu. 9. Pravica žene, da vrši iste funkcije kot moški. 10. Enaka plača za ženske. 11. Pravica poročene žene, da more še nadalje biti v službi. 12. Priznavanje enuke morale za moške ni za ženske. Kar se tiče čehoslovaških žen* so imele že 1. 1861. volilno pravico v deželni zbor, ki je bila seveda pasivna, lota 1912 pa je bila izvotljena tudi prva žena za poslanko. Volilna pravica za Narodno Shromaždenje in za samoupravna telesa je bila v Cehoslo-vaški določena že prvo leto po svetovni vojni. Za splošno in strokovno izobrazbo žensk je v Čchoslovaški preskrbljeno z določenim številom osnovnih, meščanskih in strokovnih šol za dekleta in s koedukaeijo na srednjih in visokih šolah. Na univerzi je ženam dovoljen dostop pri vseh fakultetah, razen pri bogoslovski. Tudi z ozirom na zaslužek imajo žene v Čehoslovaški široko polje, ki se vsak dan bolj širi. — Žene morejo tu izvajati obrt in trgovino pod istimi zakonskimi pogoji kot moški, enako tudi vse' ostale poklice, izvzeti nista niti medicina in advokatura. Učiteljice so že zdavnaj na istem stališču kot učitelji, v zadnjih letih pa so pričele žene vstopati tudi v državne in javne urade kot konceptne moči. Le ženBkih duhovnikov in sodnikov nima ČehoslovaSka ter jo v tem pogledu prehiteva Nemčija, ki je bila nedavno imenovana prva ženska za sodnico in prva za duhovnico. Od ostalih zahtev, ki jih navaja program Mednarodne alijanse sta v Čehoslovaški neizpolnjeni samo dve in sicer: osebna in državljanska pravica žene, da razpolaga v zakonu samostojno s svojim zaslužkom in imetjem ter pravica fene, da more spremeniti svoje državljanstvo brez ozira na svojega moža. Izpolnitev te zadnjo zahteve je vezana z velikimi težavami, kar pa se tiče prve bo v Čehoslovaški rešeno gotovo v najkrajšem času. Politične vesti. — Pred razpisom volitev. Pod tem naslovom poroča radikalno »Vreme«, da vendarle pride do razpisa volitev. Velik del radikalnih poslancev je sicer mnenja, da so volitve nepotrebne, toda demokrati in Vuki-čevič so odločno za volitve. Zlasti zahtevajo volitve demokrati, ki izjavljajo, da vlade sploh ne bodo dalje podpirali, če ne pride do volitev. Da pa do volitev tudi resnično pride, navajajo politični krogi kot dokaz dejstvo, da je bil prestavljen general Milosavljevič v rezervo in mu je s lem dana možnost, da pri volitvah kandidira. Kot aktiven general namreč ne bi mogel ostati v voliv-ni vladi. — Nadalje poroča »Vreme«, da finančni minister Markovič ne misli kandidirati. = Ali vstopi SLS v vlado? »Vreme« piiše: V informiranih političnih krogih se je trdilo, da bo ob priliki razpisa volitev vstopila v vlado tudi skupina dr. Korošca. Trde, da je samo vsled tega Judi prišel dr. Korošec v Beograd. Razgovore, ki jih je imel dr. Ko- rošec z radikalnimi in demokratskimi prvaki ter z maršalom dvora, spravljajo tudi v zvezo z vstopom SLS v volivno vlado. Na drugi strani pa poroča, da je g. Vukičevič v zvezi s strankami slovenskega naprednega bloka, ki bi želele imeti svojega zastopnika v vladi. Toda slovenski radikali so proti tej akciji naprednega bloka in so za vstop dr. Korošca v vlado. — Poročamo lo le kot kronisti, ker je po naših vesteh popolnoma iz-iključeno, da bi prišla Slavenska banka v vlado. = Smola gospoda Mussolinija. V svojem govoru je dejal Mussolini, da je bila med napisnimi tablami, ki so se nosile iza časa velikega zbora društva »Jeklene čelade« (Stahlhelm) tudi tabla z napisom: Od Trsta do Bige. Vodstvo bojne organizacije »Jeklene čelade« sporoča sedaij, da na njenem «bo-ru sploh ni bilo nobenih napisnih tabel in je torej trditev g. Mussolinija neresnična. — Iz Madjarske. V volivnem okraju Zala-Egerszek je bil vladni madjarscki kandidat Krag '»soglasno« izvoljen, ker oblast protikandidata sploh ni pustila kandidirati. Vsled tega se je opozioionalec pritožil proti izvolitvi Kraga in ta je pod pezo težkih očitkov svoj mandat odložil. Sedaj so razpisane znova volitve in vlada se z vso silo trudi, da si la mandat zopet pribori. Nad 50 vladnih poslancev (je prišlo v okraj, da delajo propagando aa vladno poilitiko in končno je prišel še sem ministrski predsednik Bethlen, ki je imel velik političen govor. Hvalil je seveda svoijo politiko in apeliral na enotnost Madjarov, ki morajo vsi »od kronanega kralja pa do .zadnjega proletarca« delati za zmago Madjarske. Tako se je tudi Beth- len i-zlušČil kot legitimist. Oče v id n e je dobil v ta namen posebno dovoljenje Mussolinija. — Da bo pri nadomestnih volitvah vladna stranika -tudi zmagala, se razume, saj je stara stvar, da znajo Madjari delati volitve. z= Težak poraz južnih fot pri Honauu. Poročila o uspešni protiofenzivi severnih čet v provinci (Honau, *!e potrjujejo. 8. armada južnih čet je bila popolnoma razbita. Istočasno je tudi general Jangsen obnovil ofenzivo proti Hankovu. Prodrl je 4e do mesta čangča, kjer je množica popolnoma oplenila angleško in ameriško naselbino. — A tudi general Čangkajšek poroča o uspešnih 'bojih proti severni armadi. = VojaSko pripravo Japonske. Z ozirom na poostren položaj v Mandžuriji in šantmi-ski provinci je japonska vlada sklenila, da pošlje v Pont Artur mešano brigado, ki more vsak hip oditi na Kitajsko, da šiiti japonske interese. Ladje morajo biti stalno pripravljene, da odvedejo to 'brigado na potrebno mesto. Ded brigade se bo izkrcal v Či ngta vu, da zasede šan timsko železnico. Japonska vlada je nadalje poslala pekinSki in obema južnima vladama posebno noto, v kateri grozi z naj odločnejšimi ukrepi, če bi katera kitajska vlada le v najmanjši meri ovirala vojaške operacije, ki bi jih Japonska podvzela v varnost svojih interesov. = Premirje med Nankingom in Hauko-vom. Po poročilu iz Hankova je doseženo med Nankingom in Hankovom premirje. Bo-rodin in 6 rusikih svetovalcev zapusti Han-kov in se tako osvobodi liankovska vlada sovjetskih svetovalcev. Tudi ustavi hankov-ska vlada agitacijo proti čangkajšeku. Po mestu nabiti lepaki proti čangkajšeku »o bili odstranjeni. »ŽENSKI SVET«. Izšla je a. številka »Zenskega sveta«. Vsebina je sledeča: Obrazi in duše. XL., Zofka Kveder - Demetrovičeva. (Nadalj.). (Minka Govekarjeva). — Ko sem sedel v posJednji noči. Pesem. (Karlo Kocjančič). — Junakinja zvestobe. Nadaljevanje. (Lea Faturjeva). — Pesem o vrenju, (f Srečko Kosovel). — Iz zbirke »Večfia plamenica*. (Karlo Kocjančič). — Dobrota. (Severjeva). — Pomladna romanca. Pesem. (Pavel Golia). — Zenska kultura v Ameriki. (Hugo Bajuk). — Tvoje oči. Pesem. (+ Srečko Kosovel). — Pri šahtu. Pesem. (M. Lipužič). — Gospodinjski tečaji za kmetska dekleta. (J. Pahor). — Naša deca. — Izv.estja: Po ženskem svetu. Higijena. Kuhinja. O lepem vedenju. Iz naše skrinje. — Urednica Pavla Hočevarjeva. . . , VPRAŠANJE. Pred nedolgi or časom smo čitali pojasnilo intendanta ljubljanskega gledališča o težkem finančnem stanju gledališča. V tem pojasnilu ipa smo tudi čitali, da je za naše gledališče-največje važnosti, če je obisk gledališča tem večji, ker je od njega naravnost odvisna finančna sanacija gledališča. Sedaj pa gostuje ljubljanska opera v Splitu, Sarajevu in drugih mestih in tako stoji naiša opera prazna. Vprašamo zato inten-danco ljubljanskega gledališča, kakšen je denarni efekt potovanja opernega ensambla ‘? Kakšen dobiček je prineslo lansko gostovanje opere, da se je to (letos ponovilo? In tudi to si usojamo vprašati, če pri gostovanju v južnih krajih ne trpe garderoba in ikulise našega gledališča? Upamo, da dobimo pozitiven in za ljubljansko gledališče zadovoljiv odgovor, ki je potreben tudi zategadelj, da ve Ljubljana, zakaj je danes 'brez opere. — Odlikovanje prometnega ministra. Kralj je odlikoval prometnega ministra, generala v rez. Milosavljeviča z redom Belega orla II.. razreda. ,n- »Uradni list« 5t. 57 z dne 25. t. m. objavlja pravilnik o postopanju za naročbe, predaje, vknjiževanje ni ostalo glede materiala, ki ga dobivamo kot reparacije in re-»titucije po versailleskii, neuillyski, saintger-mainski in trianonski mednarodni mirovni pogodbi. — Nov pravilnik o inozemskih delavcih. Na zadnji seji ministrskega sveta je bil sprejet nov pravilnik o zaposlitvi inozemskih delavcev, ki ga je izdelal minister za socialno politiko. Glavni principi so ostali neizpremenjeni. Od inozemski hdelavcev se sinejo zaposliti samo strokovnjaki, ki jih pri nas ni.' Kot Je izjavil minister za; socithio politiko, je zaposlenih pri nas ' samo okoli 30.000 inženjerjev, dočim je zaposlenih naših ljudi v inozemstvu nad 300.000. Pravilnik bo v par dneh objavljen v »Službenih Novinah«, nakar stopi takoj v veljavo. — Dubrovniški arhiv se vrne ^opet Dubrovniku. Se na eni prvih sej dubrovniške oblastne skupščine je interpeliral eden od članov skupščine velikega župana, kaj je z dubrovniškim arhivom, ki je bil poslan pred prevratom na Dunaj. V zadevi je poslala tudi oblastna skupščina centralni vladi resolucijo, v ikateri je zahtevala, da se arhiv vrne. Sedaj je prosvetni minister potom velikega župana na resolucijo odgovoril, da je arhiv že vrnjen ter se nahaja na varnem mestu v srbski akademiji znanosti v Beogradu. Cim bodo akti, knjige in spisi pregledani, se požgejo v Dubrovnik nazaj. — Telefonska zveza Sužaka » Inozemstvom. Te dni bo otvorjena telefonska zveza SuŠaka preko Ljubljane z Gradcem, Dunajem, Budimpešto in Varšavo. — štipendisti poljedelskega ministrstva. Ministrstvo za poljedelstvo in vode pošlje začetkom meseca avgusta t. 1. tri štipendiste v Francijo in Nemčijo na enoletno prakso v vinogradniško-sadjarski stroki; izbor se izvrši po natečaju. Izbrani morejo biti samo oni, ki so dovršili kmetijsko fakulteto aji višjo kmetijsko šolo, ki so vešči francoskemu ali nemškemu jeziku ter so prebili najmanj dve leti v državni ali privatni službi na terenu. Izbrani štipendisti dobe poleg enoletnega dopusta s plačo in vsemi prejemki, ki jih sedaj uživajo, za prvi čas povprečjio ■ podporo vsak po 12.000 Din pozneje pa po potrebi še dopolnitev te podpore. Po povratku bodo morali službovati pet let 'kot učitelji na kmetijskih šodah. — Sprejemni iipit za prvi raared srednjih šol odpravljen. Prosvetno ministrstvo je U-dalo odredbo, na podlagi katere so doslej obi&Hjni sprejemni izpiti za vstop v pnvi razred srednjih šol odpravljeni. Za vstop v prvi razred srednje Sole zadostuje z uspehom končana ljudska Sola. Vpisovanje učencev v prvi razred srednjih šol se bo vršilo jeseni. Sprejemali se bodo poleg absolventov štirirae-,rednih osnovnih šol tudi absolventi dvoraz-rednih, ki so obiskovali dvoraizrednico že štiri leta. ' . — Starostna doba za srednješolce. Ministrstvo prosvete je izdalo odredbo, ki omejuje starostno dobo srednješolcev za posamezne razrede. Kdor to dobo prekorači, mora proBiti ministrstvo prosvete za dovoljenje. Za realke je določena n. pr. najvišja 9taro9tna doba cxl I. do VII. razreda s 18, 14, 15, 16, 17, 18 in 19imi leti. — Za cesto k carinarnici na Jesenicah. Ministrstvo za javna dela je odredilo na zahtevo generalne direkcije carin, da se ima pot, ki vodi od železniške postaje na Jesenicah do carinarnice istotam, še tekom prihodnjega meseca temeljito popraviti. V to svrho odobreni kredit je stavljen ljubljanski gradbeni direkciji na razpolago. — Natečaj. Ljubljanska borza za blago in vrednote razpisuje dve senzalski mesti vrednote (devize, valute in elekte), ki se (K)polnite po potrebi. Reflektanti morajo predložiti dokaze: a) o jugoslov. državljanstvu; b) o polnoletnosti; c) o dosedanji neoporečnosti, Č) o svobodnem oskrbovanju lastne imovine; d) o dovršenih trgovskih študijah in večletni bančno-novčarski ali me-šetarski praksi; e) o mešetarskem izpitu, opravljenem z dobrim uspehom (izpit se laliko opravi tudi po event. Imenovanju v roku, ki ga i.oVča pravilnik za borzne sen-zale); f) o znanju slovenskega in drugih jezikov. Po event. imenovanju morajo položiti reflektanti kavcijo Din 75.000.—-. Položena kavcija ostane vezana na naslov jamstva do preteka šestih mesecev po izstopu ali odslovitvi iz m£šetarske službe. Prošnje, ‘ki so bile vložene za že oddana tri senzal-ska mesta za vrednote, se bodo vpoštevale novem natečaju. Detailirane pornid- dne 9. junija 1927 tajništvu ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani, Kongresni trg št. 9-1. nad. (Filharmonija), kjer se dobivajo vse nadaljnje informacije. — Ljubljanska borza za blago in vrednote v Ljubljani, dne 28. maja 1927. — Predsednik: Ivan Jelačin ml., s. r. Tajnik: dr. M. Dobrila, s. r. — lzprememba potniške tarife. Dne 10. junija se vrši v Beogradu seja železniškega tarifnega odbora. Razpravljalo se bo o iz-premembi potniških in pristani&kih tarif. — Iz prosvetne sluibe. Za ravnatelja državne realne gimnazije v Novem imestu je imenovan profesor Ivan Mase 1 j z II. državne realne gimnazije v Ljubljani. — Iz zdravstvene službe. Za zdravstvenega konzulenta je imenoval oblastni odbor za mariborsko oblast primarija in ravnatelja mariborske splošne bolnice dr. Janka Der-novška. — I* finančne službe. Komisar (finančne kontrole na Sušaku Alojzij Črepinko je imenovan za šefa srezke uprave finančne kontrole v Kastvu. — Iz poštne sluibe. V področju ljubljanske poštne direkcije sta imenovana Ivan Zupanec za tajnika pri poštnem ravnateljstvu, Ivan Smodič pa za poštnega upravnika v Ptuju. — Sodnijski izpit sta napravila pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani avskulant pri okrožnem sodišču v Celju Ervin Mejak in avskulant pri okrožnem sodišču v Mariboru Stanko Moškan. — Kongres slovanskih zdravnikov. Te dni se je vršil, kot smo že poročali v Varšavi kongres slovanskih zdravnikov. Slavnostni otvoritvi kongresa je prisostvoval tudi predsednik poljske republike in poljski zunanji minister. — Mednarodni kongres mest. Od 4. do 9. oktobra se vrši v Sevilli (Špansko) mednarodni kongres mest. Na kongres pošlje tudi naša Zveza mest svoje zastopnike. — Mednarodna razstava lepih umetnosti na Reki. Dne 1. avgusta se otvori na Reki mednarodna razstava lepih umetnosti. Razstavili bodo razven italijanskih in madjar-skih tudi jugoslovenski slikarji in kiparji. — Vseslovanska poljedelska- knjižnica v Pragi šteje že 14.000 zvezkov: Vsako leto se poveča za okoli 3000 knjig in 600 časopisov. Otvorjena bo najbrže meseca januarja 1928. Ze sedaj vlada za knjižnico po vseh slovaik skih deželah veliko zanimanje. — Reforma zakonskega prava v Avstriji? Zveza za reformo zakonskega prava v Avstriji je izdala manifest, v katerem objavlja svoje zahteve glede reforme zakonskega prava. Razven tega je poslala v parlament de-putaicjo, ki je intervenirala pri posameznih parlamentarnih klubih glede reforme. Člani zveze zahtevajo predvsem uvedbo obligato-rične civilne poroke iii razdružljivost zakona za vse konfesije. — Sarajevskemu gledališču ustavljeno dobavljanje elektrike. Sarajevsko gledališče letos -radi pomanjkanja gmotnih sredstev že celo leto ni plačalo pristojbin za električno razsvetljavo, tako da dolguje za to »Grad-ski štedionick že okoli 90.000 Din. Vsled tega je hranilnica gledališču te dni dobavljanje električnega toka ustavila. — Generalna skušnja za vojno v bodočnosti. Prebivalci Stockholma so imeli te dni priliko prisostvovati nenavadnim in razburljivi m nrizorom. Zeodai ziutrai so zadoneli je izsledil kot tatove železniške uradnike Miloja Vasiljeviča, Radoša Bjeloševiča, Slavka Sabovljeviča in strojevodjo Lazo Raden-koviča. Nepošteni železničarji so že pod ključem. — Železniška nesreča na splitski progi. Te dni je prišlo na splitski progi med postajama Perkovič in Unešič do karambola med tovornim in osebnim vlakom. Sunek je bil tako močan, da ste se obe lokomotivi tako poškodovali, da niste mogli voziti naprej. Od tovornega vlaka je bilo pet voz popolnoma razbitih. Vlakovodja osebnega vlaka Jakšič je obležal na mestu mrtev, štirje železničarji na tovornem vlaku so bili težje ali lažje poškodovani. Vlakovodja tovornega vlaka je zblaznel. — Potres v Mostarju. V petek in v sobolo so čutili v Mostarju lahek potres, ki pa ni povzročil uikake škode. — Suša v Hercegovini. V Hercegovini ni bilo že skoraj dva meseca izdatnega dežja. Vsled tega je zavladala v več krajih suša. Ponekodi niso mogli niti zemlje razdati, tako da ostane nerazorana, če ne bo kmalu izdatnega dežja. Kmete že sedaj skrbi, kako bodo vzdržavali pozimi živino. — Doktor kemije izvršil radi brezposelnosti samomor. Te dni so našli na donavski obali blizu Erduta neznanega 25 letnega moškega zastrupljenega. Sedaj je policija ugotovila, da gre za doktorja kemije Otona Bavkovca, ki je izvršil radi brezposeln osti samomor. Nekaterim se zdi čudno, kako to, da v Jugoslaviji — kjer je nameščenih v industrijskih podjetjih toliko tujcev — doktor' kemije ni mogel najti službe. Začudenje je le deloma upravičeno: glavni vzrok je pač hiperprodukcija duševnega proletariata v gotovih krajih. — Usodepolna zmota zaljubljenca. Marko Corič v Sarajevu je bil neozdravljivo zaljubljen v 16 letno Milico. Dekle mu je sprva ljubezen tudi vračalo. V zadnjem času pa, posebno odkar je izvedela, da je pravzaprav najdenček, čigar stariši so neanani ter da jo je ivzel ikmet, ki jo 'je našel v cunje zavito na ulici, iz usmiljenja »za svojo«, je postala Milica delomrzna ter se je večinoma potepala po živahnejših sarajevskih ulicah ‘in iskala pustolovskih doživljajev; za .Marka ni marala več. To je mladeniča hudo bolelo. Ko je opazil njegov brat Mate, da fant od nesrečne ljubezni vsak dan bolj hira, se je podal te dni k potepuški Milici ter jo prosil, da naj neha hoditi na iizprehod, se drži doma in ostane zvesta svojemu zaročencu, njegovemu bratu Marku. Medtem je vstopil v sobo tudi Marko. Mis/leč, da mu brat dekleta zapeljuje, je 'potegnil fant nož ter svojega brata parkrat zabodel, ne da bi črhnil preje besedico. Matijo so prepeljali težko poškodovanega v bolnico, dočini hladi Marko avojo prevročo ljubezen v preiskovalnem zaporu. Za birmance. najbogatejša isbira vsakovrstnih oblek po globoko zniianih cenah edino pri tvrtki DAVORIN BIZJAK Ljubljana, Stari trg itev. 3. ijivim prizorom. Zgodaj zjutraj so po vsem mestu alarmni singali, nakar je sporočil radio: »Deset sovražnih letalcev se bliža Stockholmu. Pričakovati je napad s plini.« Po vseh cestah in trgih so »e jen zbirati gruče radovednežev, "teri STM« « je začulo brnenje , letal. Jeli so grmeit topovi in regljati strojnice. Letalci so metali na mesto bombe. Sanitejci so nosili po mestu v nosilnici ranjeno žensko. Bolniški avtomobili in vozovi gasilcev so drveli ko mestu. Na mesto je padlo 500 bomb. V bombah so se nahajali letaki, v katerih so poročali napadalci, kak efekt bi imele bombe v resnem slučaju. Bomba s 50 kg eksplosivne snovi bi porušila celo stanovanjsko hišo, bomba s 300 kg eksplozivne snovi, bi porušila cel mestni okraj itd. Šlo je torej za generalno skušnjo za vojno bodočnosti, ki jo’je priredil oddelek za zračno obrambo, da je demonstriral prebivalstvu nevarnosti zračne in plinske vojne bodočnosti ter delal s lem propagando za moderno organizacijo zračne obrambe. . — Jugoslovanska gasilska zveza »Ljuhlja-na« priredi na binkoštno nedeljo, povodom odkritja spominske plošče tov. dr. R. Be-rg-mannu in obenem s 45 letnico gasilnega društva v Žalcu I. pokrajinski zlet v Žalec. — Spored: 1. Ob 6.42 in 8.12 sprejem došlili nostov na kolodvoru v Žalcu. 2. Ob pol 9. sv. maša zadušnica za pok. dr. Bergmannom. 3. Ob pol 10. odkritje spominske plošče in 'prevzem iste od občine Žalec. 4. Mimohod. 5. Ob 11. spominsko zborovanje gasilske ž>u-pe žalske in slavnostno zborovanje gasilnega društva Žalec. 6. Opoldanski odmor. 7. popoldne ob 2. ljudska veselica gasilnega društva v Žalcu. — Polovična vožnja po vseh progah Slovenije dovoljena proti izkaznici društva, potrjeni od zletnega odbora. Tovariši gasilciI Dolžnost nas vseh je, da se oddolžimo spominu svojega nepozabnega vzor-tovariša dr. Bergmanna s čim številnejšim posetom. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. - Na pomoč! . Katastrofalen orkan v Ameriki. Kot poroča »New-York Herald« je besnel te dni nad Norfolkom (Virginija) katastrofalen orkan.. 5 oseb je bilo ubitih, 75 pa ranjenih. — Velika železniška tatvina pojasnjena. Lansko leto je izginilo iz železniške blagajne v Velikem Bečkereku 800.000 Ddn. Kljub vsemu prizadevanju policija tatov takrat ni mogla izslediti. Med tem je zasledoval zadevo dalje šef kriminalne policije na lastno ^ ** * tak0 - "*u ie le dni posre*Uo’dn — Nemoralne matere. Tred kratkim je prisilila neka mati v neki vasi v bližini Osijeka svojo 14 letno hčerko, da se je uda-la pred njenimi očmi nekemu Rusu. Te dni se ie pripetil podoben slučaj v Osijeku. Na tKdioijise je Oglasila neka 13 in pot letna deklica ter prijavila, da jo njena mati neprestano nagovarja, da naj potuje z njo v Beograd ali Zagreb, kjer ji bo dobro ter po zaslužila nmogo denarja v družbi nioš-kih. Ker deklica na to ni hotela pristali, jo je mati pretepala, vsled česar je od doma pobegnila ter prijavila zadevo policiji. Ko je njena mati izvedela, da je ovadena, je pobrala svoje stvari ter jo neznanokam od-kurila. — Sarajevo — mesto nravnostnih zločinov. V Sarajevu so nravnostni zločini precej pogosti. Rekord pa je doseglo mesto te dni, ko je prejela policija v enem samem dnevu kar pet ovadb radi posilstva. — Nogometna tekma, ki je končala s splošnim pretepom. Te dni se je vršila v Osijeku nogometna tekma med tamkajšnjima športnima kluboma »Gradjanskim« in »Slogo«. Pet minut pred koncem pa so si skočili vročekrvni nogobrcarji v lase. V pietep je poseglo tudi občinstvo, ki je mlatilo po športnikih s palicami, dočim so uporabljali športniki, ker drugega niso imeli, samo pesti in noge. Razvil se je splošen pretep, tako da je morala intervenirati policija, ki je aretirala par »Slogašev« in vzpostavila z velikim trudom končno zopet red in mir. Več igračev je ranjenih, enega so morali prepeljati v bolnico. Policija se bavi s pametno mislijo in namerava v bodoče tekme piepovedati. — Krvav pretep med ‘'"'"koli *u Orli. Kot poročajo iz Mostarja, je p»Mo e dni v Čapljini do velikega pretepa med Orli. ui. Sokoli. iP rete pa se je udeležilo nad ,20 oseb. Dva telovadca in neki kmet so bil. prepeljani težko ranjeni v bolnico. — Velika avtomobilska nesreča v Lomlo-.1.1 V londonskem predmestju Richemond e 'hotela te dni policija ustaviti par tatov, ki so se vozili v ukradenem avtomobilu Tatovi noskakali z avtomobila ter pustili voz * x- onrci Avtomobil je zavozil v gručo ljSi Dve osebi sta bili ubiti, več pa težko poškodovamh.^^ potvarjaiec spričeval. V treovski akademiji v Beogradu so prišli te ni na sled falzifikatorju šolskih spričeval. I raovski akademik Zdravko Zagorac, sin radikalnega poslanca je falzificiral spričevala ter jih prodajal svojini tovarišem. — Cigani kradejo zopet otroke. .Policijskemu komisarju Slavku Pavloviču v Titelju so ukradli te dni cigani 6 letnega sinčka. Za cigansko tolpo, katere člani so dejanja osumljeni, je izdana tiralica. — Boj z volkuljo. Ko se je vračal te dni kmet Mile Rakič s polja domov, je naletel v gozdu v bližini Paračina na veliko volkuljo, ki jo je spremljalo osem mladičev. Volkulja je kmeta takoj napadla ter vgriznila v levo roko, vendar pa se je Rakiču posrečilo, dft je zgrabil zver z desnico za ušesa, jo vrgel na tla ter nanjo pokleknil, nakar je jel klicati na pomoč. Na njegove klice je pribite' neki kmet s sekiro ter volkuljo ubil. Mihiči so medtem pobegnili. Rakič se je v bolnico. — Štiri ženske ovadile ženo, da je ui"0' rila svojega moža. Na policiji v Velikem Bečkereku so se zglasile te dni štiri ženske, ki so ovadile Marijo Kojič, da je zastrupite leta 1924 svojega moža, da je lažje občevaja s svojim ljubimcem, nekim orožnikom. rija Kojičeva,, ki so jo vtaknili v pretep-valni zapor, taji. — »Dom«, stavbena zadruga ____________ nameščencev in upokojencev r. z. z 0. V Ljubljani, razglaša svojim članom, da se vršil redni občni zbor za poslovno leto 1“6 dne 9. junija ob 19. uri 30. min. v salon" gostilne pri »Lozarju«, Rožna ulica št. z dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva, 2. poročilo nadzorstva, 3. absolutorij, 4. dopolnitev načelstva, 5. volitev nadzorstva, t>. siučajnosii. — V zmislu čl. 36 zadružnih pravil sklepa občni zbor veljavno, če je navzoča najmanj desetina članov. V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem mestu 111 z istim dnevnim redom občni zbor, ki Je sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. — Načelstvo. Ljubljana. kdo bo LETEL IN SKAKAL s PADAL«* NAD LJUBLANO? Vsesplošno se opaža veliko zanimW*}v$7 naš letalski miting, ki se vrši 26. juaila *,\ tako, da se je mnogim pripetilo v Četrte 26. t. m., da so v navdušenju prezrli, da 1 polet šele prihodnji mesec, in odšli na Ljubljansko polje. Tudi aparat, ki je baS tega dne prišel preko Ljubljane, jihje * ‘, peljal na izprehod. Nič ni b j kot to, da vse izprašuje, kdo b P '. Ali prideta res Sondermayer m Bajdak. ,J navedemo kratko imena onih, ki bod Ing. Sondermayer in por. Bajdak P1 na Potezu XXV. Ljubljanski Af°'klu^ priredi poseben sprejem kot nekako odd tev za njihov junaški let v Indijo. Podpuk. Živorad Petrovič in major Navrat priletita na trosedu Breguet-u. Prvi je^ znan in priljubljeni komandant Jugovičeveg aerodroma v Novem Sadu, drugi pa komati dant naše lovske eskadrile in eden izmeu najdrznejših akrobatov-lovcev v zraku. Kap- Umek (Ljubljančan) in tehn. po** Ernest Turko (šiškar) priletita vsak. ^ svojem lovskem aparatu Devoitiuu. Kot pilota-lovca bosta nudila gledalcem izreden užitek z izvajanjem vseh onih akrobacij, K smo jih zadnjič v posebnem dopisu navedi, poleg tega bosta pa vršila tudi še specijam svoje akrobacije, ki bodo gotovo daleko pr ' kosile vse pričakovanje občinstva. Da ne bo manjkalo tudi poznanega našega pilota - učitelja Stanko Kvedra ie. roč-Posebno veseli bodo tega gotovo oni »f|. neži, ki bodo izžrebali številko, ki P^jjjo, pušča k pasažirskem letu, ker se ** jaga najsigurnejšem varstvu da bodo v poleta. Kxlo bo priSel iz Z; Vsekakor sliCni zračni Kreba Se ne velHO-heroji! S padali bodo skakali domačini in to dva aktivna letalca in dva rezervista. Ppor. Le-vičnik poizkusi prvič svoje lastno padalo nad Ljubljano, narednik Egger, mehanita^ Hauptman in hidroavijatičar Bnžga pa skačejo s francoskimi padobrani. . Prijavili so se tudi še drugi, med nJ» neka dama, pa žal ni mogoče ustreči, rr prodaja vstopnic prične 1. junija. Žreba* j H1UJil roivpnv jv. - j-- , . -O' za brezplačen let le v predprodaji. — Aei klub kralj. SHS, Ljubljana. AMBULANTNO ZDRAVLJENJE V SPLOVI BOLNICI V LJUBLJANI. Z dnem 1. junija uvede se v tukajšnji splošni bolnici brezplačno pregledovanje i‘ zdravljenje ambulantnih bolnikov na vse bolničnih oddelkih po nastopnem redu: Na kirurgičnem oddelku za kirurgijo: vsa« delavnik od 10.—11. ure. Na internem oddelku za notranje bolezni-v pondeljek, sredo iu petek od pol 8. do p0* 9. ure. j Na očesnem oddelku: vsak delavnik oq 7. do 8. ure. Na neurološko - psihiatričnem oddelki . vsak delavnik od 11. do 12. “r*;lku za bo-Na otorinolaryngološkem «»t0l,eki lezni v ušesih, nosu m BrU ' inV otroški bolnicf posfuje ambulatorij v«'* *' Ambuiaufrij za spolne bolezni posluje k11' kor dosedaj. . Ambulatorij posluje samo za siromaši ki se izkažejo a potrdilom ubožnosti. C'a in svojci članov OUZD, železniške in^ lrg ske bol blagajne in bratovskih skladnje n' majo pravice do brezplačnega ambulantneg zdravljenja. Brezplačno se bodo oddajaj« tudi zdravila iz bolnične lekarne, toda le recepte ambulatorijev. , 0 Posetniki ambulatorija se morajo stroft pokoravati določbam hišnega reda, odi: ■ _.i.........:i.— ,iii.r»ih uslužbencev nice. 1_ Slovenski tenorist Josip Rija'««' J^(l. Berlinu podpisal kontrakt za prihodnje no na berlinski operi s krasnimi pogoj1- 1— Iz magistratne službe. V '^‘ .^figki i(! ui svetnik Janko Bleiwew - li* nika m upokojen. Posle magistralne« k(j pux. personalne zadeve prevzame dr. 1— Umrla je včeraj v Ljubljani po štiriletni težki bolezni v cvetu svoje dobe gdč. Mara Remec, hčerka prof. Bogumila Remca. Pogreb bo jutri, v torek, ob 4. popoldne iz domače hiše, Zarnikova ulica 17 na pokopališče k sv. Križu. Bodi ohranjen simpatični pokojnici blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje! 1— Ranstava pogrnjenih mi*. Pišejo nam: "Z mnogovrstnimi prireditvami nas je društvo »Atena« presenetilo in razveselilo. Udejstvovalo se je že na različnih poljih kulturno - vzgojnega dela ter skrbelo, da nam in naši deoi blaži duha in srce. Društvo »Atena« pripravlja zopet nekaj res lepega, za naše mesto povsem novega: R&sstavo pogrnjenih mi*. Kakor smo izvedeli, bo razstava jako pestra in vrlo zanimiva. Mize bodo opremljene za razne slučaje v življenju in se reprezeniirale v varčni opremi za Božič, Veliko noč itd. pa n.a™. je zabranjeno povedati, saj m-iiitn razstave imeli kmalu sami °Wud°vati fin okus, mnogovrstno 'Q.agilnosti naše slovenske go- 1 iu <5r^ev razstave se vrši v sredo J' ^ v prostorih Kazine, I. nad-vklini ^rajala bo samo tri dni, t. j. do zarjam})0 na kar občinstvo opo- l~ Nova lekarna v Vodmatu. Dr. chem. lianiP, ar.m- Stanko Kmet-Bergant v Ljub-J*, vložil prošnjo, da bi se mu podelila 6a^a, za otvoritev in obratovanje nove ti m- !. arne v Vodmatu. Vsak lekarnar, lekarn ^ ^ z ustanovitvijo te nove ko vi v^stoj njegove lekarne ogrožen lah-^kom štirih tednov ustno ali pis-liuK? 9V0J ugovor pri srezikem poglavarju za 1j"gansko okolico. s. Kravate, ovratnike, naramnice, srajce, inf?® robce itd. po solidnih cenah pri PAVLIN, Gradišče 3. F$A£CUa IX ITALIJA OD PREMIRJA DO LOKARNSKE POGODBE (1918—1926). poTui6noe5tudi^ttkTib? 1inv,1živahno skicirano slov »Franciia in •» i• Jahko nosila tudi na- sporc, je napisal franroK?' jnB°8lovenBl*i razumljivih vzrokov ^ diplomat, a ga iz njeni je 7 unr«^ t mogel podpisati. V vsa zgodovini a|aških° to^°Stj° P01*1' biti čim . Jh poskusov ugra- roda RazkVinir Zje iz telesa našega na-rovarpn t t r ■ nJe v njem vse zakulisno žarenje Italije in odkrito postopanje bla-gopokojnega predsednika WdlsonaPSJ Francije: Zedinjene države in Francija sta bili na mirovni konferenci na stališču pravice. "jer pa je bila pravica v tem slučaju na teh*^ na^e8a naroda, je moralo biti stališče v g ..e^ držav protitalijansko. Pisec odkriva študiji celo vrsto do sedaj še ne do-zoNTyork najvegje boste zahteval,-; a svetu; menda ga ne *ile zi xnB Pa do intrig, ki so se vr- ‘ asa sklepanja Rapallske pogodbe Ker marsikdo med nami ni natan^n« nrv UČen o vseh političnih dogodkih mcd ita£ in našo kraljevino od časa svetovne voji£! pa do danes, mu bo novi podlistek prišal zelo prav. Dolžnost vsakega jugoslovenskega inteligenta je, da je točno poučen o vseh teh stvareh. Pa še nekaj odseva iz vsake strani te štu-„‘.1,e:-iFranc‘ia Je 0<* prvega početka stala niflvifniha,nMani -na5e. kraljevine in njenih piavicmn zahtev in niti onirm* * i šem ni krenila od Ipot at V najmanj' lahko mirno gledamo n!5]ega P°*a- v nJei nico ludi za bodočnost POŠt0n° MVeZ' TO JE KRITIKA! ^ »vodilnem« slovenskem dnevniku, ki je zlasti zaslovel po svojih imenitnih kTitikah je Mozart prepisoval Rossinija), čitamo njegovi nedeljski številki nov dokaz nje-V6 kri.H^nosti- v kritiki premiere »Mnogo hrupa za niče amo namreč, da je živo vobličil Antonija «■ ™gar- V resnici pa je vobličil Antonija »• Liipah in sicer prav dobro. ‘Nadalje čita-‘O tudi pohvalo o gdč. Debeljakov!, ki pa ,udl ni nastopila, ker je bila bolna. So to malenkosti, ki pa so vendarle omem-“e vredne, da se dokaže tudi z druge plati >vodilnost< — »Jutra«. Prosveta. Mnogo hrupa za nič. V sredo, 25. maja je ljubljanska drama pr-vic uprizorila J J „ i . »Mnogo hrum ®ha^xe8Pearejevo veseloigro vodu V„i , v Zupančičevem pr*,- • padaJ0 opravičeno hudi očitki za-sestave dramskega repertoarja, v Sha-esPeareju jma V3aj.a gezija svojo oporo, s naga pozitivno življenje ter prispeva k srečnemu razpletu igre. Človeška toplina fi- gur je v komediji večna; naj si bo dvor, naj si bodo mestni telebani, biriči ali plačanci, vsi so grajeni pred stoletji za stoletja. Ena najbolj kompliciranih figur v igri, Benedikt, pouči sodobnika, da enostavna resnica življenja odtehta vse zveneče besede teorije. In tako življenje se pretaka v dejanju tega lepega dela. V režiji gospoda Šesta je bila njegova tipična linija. Uprizoritev je bila živahna zaradi živahnosti same, grajena mnogo bolj na zunanjosti, kot pa na vsebini igre. Mnogo truda je režiser porabil za debelo karikiranje nerodnih stražarjev, katerih korakanje po odru je celo podprl z godbo, dočim je prepustil najbolj čustvene scene igralcem samim, da so jih gradili, kakor so vedeli in znali. Pa so vendar očividno režirane scene ostale brez efekta, dočim gre uspeh večera izključno na račun dela posameznih igralcev in igralk. S tem pa je tudi podana vrednost take režije. Scenerija, naj bo njen avtor oni, ki je naveden na gledališkem listu ali oni, ki ga imenujejo časopisi, je bila neduhovita in mestoma celo nezmiselna. Godbe je bilo mnogo preveč, posebno še na mestih, kjer se je vsiljevala v dejanje in mu jemala resnost. Igranje je bilo v splošnem dobro. Za vlogo Here ima gledališče vsaj dve dami, ki bi dali tej figuri mnogo do9tojnejšo podobo, kot je bila nezanimiva kreacija gdč. M. Danilove. Par Benedikt — Beatrice (g. Levar in ga. Nablocka) pa je bil na višku. Premetena in obenem ljubezniva Beatrice ter globoko podani Benedikt sta bila os uspeha in hvala večera. Gospod Jan je s svojo pripro-sto jasnostjo ustvaril lepo figuro a se žal zaradi nedoraslega para in mogel razviti v skupinski igri. Izredno posrečeno je kreiral g. Kralj Leonata, da je bil dostojanstven in zanimiv. Poleg njega je bil g. Lipah ves v stilu teh resnih interpretov. Don Pedro g. Gregorina je bil neizravnan, pretirano nosat plemič, ki je prerad padal v vulgarni ton predmestja. Lepo vlogo intriganta dona Juana je g. Rogoz neopravičeno podcenjeval. Med ostalimi interperti je bilo mnogo dobre volje in bi njihovo delo mogla pravilna režija mnogo diskretnejše in zato vrednejše namestiti. Ravnotežje večera so ustvarili le igralci, ki so iz svojega podali v resnici močne figure. Publika, ki je napolnila gledališče, je bila igralcem hvaležna. Ga. Nablocka in g. Levar sta prejela cvetje in mnogo zasluženega aplavza. M. Šport. Tr lLmi,A : ^LETIKI (Celje) 6:2. Kot finalista v borbi za pokal LNP sta se plasirala Ilirija 111 celjski Atletiki V tekmi, ki sta jo oba kluba včeraj od igrala med seboj nista pokazala prav nič posebnega. Tekma se je vršila v stilu, ki je bil dolgočasen in v katerem se je takoj spoznalo, da stvar ni bila vzeta tako resno, kot bi morala biti. Zmaga Ilirije je bila seveda že vnaprej sigurna, vendar pa to dejstvo ne bi smelo biti povod igri, katero je nudil naš prvak včeraj. Celjski Atletiki so vzeli stvar nekoliko bolj resno in to je tudi vzrok, da so odnesli še precej ugoden rezultat. V sploSnem nam je njihova igra ugajala. Po končani tekmi je izročil predsednik LNP g. ravn. Jug s krasnim nagovorom pokal zmagovalcu. Nerazumljivo nam je, zakaj se je odpovedala prva tekma t. j. med Reko in Slavijo. Vzroka, vsaj na videz, ni bilo za to nobenega. Moštvi sta nastopili, dežja ni bilo, sodnik je bil navzoč, torej vse, kar je bilo potrebno za odigranje te tekme, od katere se je pričakovalo, da bo zanimivejša, kot pa druga. Precej obiskovalcev se je upravičeno zgražalo nad tem. Tekme, ki so objavljene po časopisju brez izrecne pripombe, da v slučaju dežja odpadejo, se imajo odigrati. S takim postopanjem se oškoduje le publika, ki je že itak maloštevilna. Merodajnim gospodom, bi priporočali v tem oziru nekoliko več obzirnosti. Ne morejo preboleti. Zagrebški listi prinašajo še vedno komentarje k tekmi Ilirija: Gradjanski. Ne morejo preboleti poraza tiradjanskega in iščejo vse »kaveljne«, kako bi se tekmo razveljavilo. Pripomnimo ze kar v naprej, da za event. razveljavljenje "! nobene podlage. Zavrniti pa moramo tu- j di očitek o »surovosti« Ilirije. Res je, da je igrala Ilirija nekoliko bolj ostro kot Gradjanski, vendar pa ne tako da bi ta ostrost bila vzrok poraza Gradnjaskega, kot skušajo to predstaviti zagrebški listi. Isto velja o publiki, ki se je samo navduševala ob uspehu domačega moštva in nič drugega. V Ljubljani, hvala Bogu, še nimamo povoda, J da bi morali ločiti celo igralce in občinstvo i z ograjo, kot je bilo to potrebno In celo zapovedano v Zagrebu. Ne pomaga nič, Ilirija je igrala boljše in je tudi zasluženo zmagala. Bojimo pa se, da je vse to čenčarenje zagrebških listov o tej stvari le nekaka predpriprava k sklepom, ki naj bi ta poraz popravili in mogoče celo državno prvenstvo Zagrebu zasigurali. Zadnje plavalne vesti. V Nevvarku (Amerika) je preplavala 14-letna Liza Lindstr8m v 22 % m dolgem plavalnem basinu v prostem stihi 150 y v 2 :11 (prejšnji rekord ! 2 :17). — Zadnjič smo poročali, da je pre- plaval J. Weissmuller 100 y v 51 sek. Vendar je to razdaljo že dvakrat v krajšem času preplaval, namreč v 50.4 in enkrat celo v 49.8 sek. — G. Carson, danska kanalska plavačica, je že dospela v Plymonth, da se pripravi za zopetno preplavanje Kanala. Hoče namreč prekositi rekord ameriške plavalke Gertrude Ederlove. Boksmatch 8Uarkey - Maloney. Izbirni boks-matchi za svetovno prvenstvo v težki teži, ki jih prireja znaui ameriški manager Tex Rickard, so se zopet pomaknili za stopnjo naprej. Pred 40.0>00 gledalci je bil boj ni-ed Sharkeyem in Maloneyem končan v 5. rundi v korist Sharkeya, potem ko je bil Maloney že v 1. rundi ranjen na očesu in je bil že v 4. rundi popolnoma »groggy« (stolčen in zmučen). Dohodki so znašali 300.000 dolarjev. Cleo Michel, francoski prvak, ki je v doslej najkrajšem času preplaval Kanal, bo letos poskusil preplavati ženevsko jezero na 70 km dolgi progi od Montreuxa do Ženeve. Oe hoče to doseči, mora ostati najmanj 24 ur v jezeru, ki ima vsled alpskih pritokov celo poleti precej nizko temperaturo. Vendar upa Michel, ki je pred kratkim pri An-tibesu v Sredozemskem morju absolviral šti-riurno plavalno turo pri samo 9° vodne temperature, da bode uspešno kljuboval mrzli vodi ženevskega jezera. Tekma za Davisov pokal. Druga runda te znamenite teniške tekme je končana. Zmagali so: Češkoslovaška proti Grški 4 : 1, Belgija proti Poljski 5 : 0, Indija proti Jugoslaviji 5 : 0, Danska proti Angliji 3 : 2, Južna Afrika proti Švici 5 : 0, Nemčija proti Portugalski 5 : 0, Italija proti Ogrski 3 : 2 in Francija proti Rumuniji 5 : 0. Presenečenje je vzbudila k večjemu zmaga Danske proti Angliji na angleških tleh. — V prihodnji rundi si bodo stale nasproti sledeče države: Češkoslovaška in Belgija, Danska in Indija, Nemčija in Južna Atrika, Italija in Francija. Prvo imenovane imajo pravico določiti prostor, kjer naj se rnatch vrši. Boksmatchi za evropsko boksersko prvenstvo. Uspeh teh borb, ki so je vršile v Berlinu, je sledeče: mušja teža: Šved Bohmann zmaga Ogra Kocsisa; bantam teža: Nemec Dalchow porazi Italijana Lancija; peresna teža: iNemec Dubbers premaga Šveda Wolf-fa; v lahki teži zmaga Nemec Domgorgen Danca Sandersa; v welter teži Italijan Ca-neva Belgijca Rotha; v srednji teži Norvežan Christensen Nemca Meyerja; v polutežki teži Nemec Miiller Holandca Miljona in v težki teži Šved Ranim Nemca £k;honrotha. Nemci so si priborili tedaj 4 zmage, Švedi pa 2. Gospodarstvo. NAŠ LETOŠNJI VELESEJEM. še dober mesec dni in otvoril se bo VII. Ljubljanski vzorčni velesejem. Kdor se je zanimal za gospodarsko življenje Evrope, ta je uvidel, da so se gospodarji vseh narodov potrudili v veliki meri pridobiti si svoj predvojni trg nazaj ali pa ga celo razširiti. Kot eno najuspešnejših sredstev uporabljajo pri tem svojem stremljenju vzorčne velesejme. Tudi Ljubljanskega velesejma so se naši gospodarski krogi poprijeli in bo letos udeležba skoro še mnogobrojnejša in bogatejša kakor je bila lani. Pri tej priliki z zadovoljstvom ugotavljamo smotreno propagando, ki jo vrši uprava Ljubljanskega velesejma že vsa leta, da privabi čim večje število kupcev. Tudi letos bo ljubljanski velesejem naravnost sijajno propagiran. Ne samo po mestih in trgih, v vsaki večji vasi se bo te dni zabliščal z naših prosvetnih domov, s cerkvenega zidu ali pa iz županskega poslopja ličen plakat letošnjega velesejma, ter ljudstvo vabil, naj pride vdnevih od 2. do 11. julija t. 1. v belo Ljubljano. Tu boš na velesejmu našel vse, kar potrebuješ in mnogo, za kar si dosedaj mislil, da moraš naročati iz tujine, češ, da ce ne izdeluje doma, ali pa, da so domači izdelki manj vredni ozr. dražji. Ogled velesejma te bo pa prepričal da temu ni tako. Zadovoljen z dobavnimi kupčijami, ki si jih sklenil na velesejmu, boš veselo odhajal domov z trdim sklepom, da boš naročal blago pri tvrdkah, ki so izložile na velesejmu in katerih prvovrstne izdelke si si od blizu sam ogledal in izbral. Pa tudi v inozemstvu je naš letošnji vede-sejem dostojno reklamiran. Vsa čast ministrstvu zunanjih zadev, ki je to akcijo podprlo in zastopstvom naše kraljevine v inozemstvu, ki jo z naj večjo pripravljenostjo uspešno izvajajo in se trudijo, da se bodo Hil®‘ lrSovinski stiki s sosednimi narodi poglobili, zrahljane vezi na novo utrdile. To in ono. KAJ LJUDJE VSE LAHKO POŽIRAJO. Žabe, ribe, močeradi. V Marseille-u se je produciral nedavno artist Salandro. Njegova umetnost je obstojala v tem, da je požrl pri vsaki predstavi tucat živih žab. Po prvi’ predstavi ga je povabil ravnatelj k sebi ter ga prosil, da naj mu svojo umet- nost pokaže v neposredni bližini. To se je zgodilo. Salandro je požrl svojih obligatnih 12 živih žab, nakar si je privoščil še izdatni menu, obstoječ iz juhe, mesa, sočivja in buteljke močnega vina, ki mu ga je serviral ravnatelj. Točno črez 35 minut je utaknil Salandra prst v usta, jel bruhati in izbruhal vse žabe še žive kot so bile preje. Neka Sicilijanka v Messini je zabavala kot natakarioa svoje goste s tem, da je izpila vsak dan mal akvarij, v katerem je plavalo 15 ali 16 zlatih ribci, dolgih po 8 do 16 cm. Po 15 minutah jih je spravila iz želodca na isti način kot Salandra žabe. Pripovedovala je, da je jezila še kot šolska učenka svojega učitelja pogosto s tem, da je nosila v šolo močerade ter jih požirala, če ji jih je hotel učitelj odvzeti, nakar jih je čez nekaj časa zopet izbruhala. Zdravniki o želodcih takih artistov. Požiranje majhnih živih živali je vzbudilo zanimanje zdravniških krogov. Zdravniki so ugotovili sledeče: Ce mislijo lajiki, da ima tak artist razširjen požiralnik ter da hrani take živali v požiralniku, se motijo. Preiskave z rentgeno-vimi žarki so pokazale, da pridejo Hvali naravnost v želodec. Onemu, ki je premagal stud, ki se polasti človeka, če se zahteva od njega, da naj tako žival požre, je stvar igrača. Popolnoma drugače pa je glede vprašanja, kako spravi artist živali, ki jih je požrl, zopet iz želodca. To morejo storiti samo tako-zvani prežvekovalci (medicina vporablja izraz ruminatio, meryčismus). Prežvekovanje, to se pravi, dejstvo, da pridejo gotovi deli jedi, ki jo je dotičnih zavžil, čez nekoliko časa zopet gori — in sicer ne da bi bilo do-ličnemu »slabo« ali da bi ga davilo — je bolezen, ki ni nikakor tako redka, kot bi utegnili misliti. Vsi artisti požiralci rib in amfibij, kolikor jih je bilo zdravniško preiskanih, so bili izraziti prežvekovalci. Med njimi se najdejo celo virtuozi svoje stroke, ki vporabljajo posebno rafiniran trik, ki jim omogoča, da povedo naprej, v katerem redu bodo spravili požrte živali zopet na dan. Pogoj za izvrševanje umetnosti požiranja živih živali temelji torej pravzaprav na nervoznem obolenju želodca. Ta umetnost spada torej pravzaprav v tudi sicer dobro znano poglavje izkoriščevanja bolezni v pridobitne svrhe. Če je število požiralcev amfibij relativno majhno, je vzrok temu samo ta, da morejo premagati gnus pred požiranjem amfibij samo nekateri posebno energični ljudje. Sicer bi konkurenca to branšo pridobivanja pač kmalu ruinirala. Živi gazometer. Nedavno je nastopal v nekem berlinskem varieteju artist, ki se je nazivljal »Zavi gazometer«. Ker je njegova umetnost zelo nevarna in zdravju škodljiva ter se »Živemu gazometru« ni bati, da bi našel tako hitro konkurenta, je povedal nekemu intervjuver-ju, kako je postal požiralec plina ter mu razložil, kako pri tem operira. Povedal je sledeče: >Pred sedmimi leti je počila pri popravljanju neke plinske napeljave cev. Delali smo v kleti. Nenadoma smo popadali na tla. Tri delavce so odnesli v smrtnonevarnem stanju v bolnico, meni je bilo pa samo nekoliko slabo. Zdravniki "so ugotovili, da reagirajo moja pljuča in moj želodec le prav malo na plin. Tedaj mi (je šinila v glavo misel: »Ali bi se ne dala posebnost moje konstitucije morda Okoristiti za nastopanje v varijeteju?« Jel sem se vežbati pri domačem plinskem štedilniku in vežbal sem se šest let. Previdno sem požrl izprva vsak dan manjšo količino plina ter skušal užgati majhno svetilko — tako je mineval čas med poizkusi, upi, re-cidivami, neuspehi in boleznijo. Trajalo je celih Sest let. Končno pa je prišel dan, ko sem stal kot »Živi gazometer« na odru varijeteja. Od tedaj — bilo je pred letom dni — živim takole: Že zjutraj se prično priprave za večerno predstavo. Pričnem piti mleko, ki ga moram požreti vsak dan osem litrov, da preprečim nabiranje ogljika ob stenah želodca. Jem samo enkrat na dan, in sicer opoldne. Nato se prične post. Zvečer mora biti želodec prazen, da lahko požrem 20 do 24 litrov plina. Iz prostorninskih, tehničnih vzrokov uporabljam acetilen, dasi mi je svetilni plin ljubši. Posoda za svetilni plin, kolikor ga rabim, bi morala tehtati tri stote in plin bi bil hitro porabljen, dočim ne tehta moj ace-tilenski aparat niti desetine tega ter zadostuje za več mesecev. In sedaj na delo! S kovinastimi in gumijevimi cevmi se zvežem s svetilkami, aparati za kuhanje s plinom, plinskimi pečmi itd. ter oskrbujem te aparate 25 do 30 minut dolgo s plinom iz svojega želodca. To je čisto lahko delo! Svetilke gore, likalniki se razgrevajo, da likajo ženske z njimi, jajca se ero. Ko pade zastor, potisnem zadnji ostanek plina iz želodca, nakar romam v sobo kakega srednjevrstnega hotela s praznim želodcem spat. (Dalje.) Globoko potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, daje naš dobri soprog, brat, stric, svak, gospod Dragotin Kiauta trgovec previden s svetotajstvl za umirajoče dne 28. maja 1927 po mukapolni bolezni v 43 letu v Gospodu zaupal. Pogreb nenadomestljivega pokojnika bo 30. maja 1927 ob 16 url iz javne bolnice. LJUBLJANA, dne 30. maja 1927. Žalujoti ostali. Marcel Prdvost: 30 Dori']uanke. — Vaše pismo je bilo čisto otroško, kaj ste res pričakovali odgovora? Kakšen odgovor naj vam bi bila dala? Ali se spodobi za naju dva, da podpisujeva pogodbe, stavljava in sprejemava pogoje? Tako mnenje imate o dveh dušah, ki naj bi se združile? Odkimal je, s čemer je hotel reči, da pristaja na njene besede in da se udaja v vse. — Če bi bila odgovorila na vaše pismo, ali mislite, da bi si mogla pri vaši vrnitvi prožiti roko in občutiti, da je najina ljubezen nedotaknjena, kakor sedaj? — Ne, je zajecljal. Ne govorite mi več o tem bedastem pismu. Bil sem daleč od vas proč, ves obupan in blazen. Ona pa je nadaljevala s svojim lepim, resnim glasom: — Ali si morete predstavljati, da bi vam polagala račune in z vami obravnavala kakor z notarjem. .Taz se nočem pred nikomur ponižati, najmanj pa pred onim, katerega ljubim. — Oprostiti mi morate, je dejal Roger. Storil bom vse, kar želite. — Da, le prepustite meni skrb za najino skupno dostojanstvo. Kaj mislite, da ne vem, kakšne skrbi vas mučijo? Sama jih čutim, enako kot vi. Če mislite, da vas nisem vredna, vam ne dovoljujem, da me ljubite. Pustite me potem rajši in idite. Med tem ko je Albina tako govorila, ni niti za tre-notek izgubila prisotnosti duha dame, ki se kreta v visoki družbi. Pozorno je gledala v veliki salon. Iz sosedne sobe se je čulo govorjenje. Skoraj gotovo so se bili tam zbrali preostali gostje in nenadoma je zaslišala tenak glas, spremljan od gitare: Ramon je na splošno prošnjo zapel eno svojih španskih ali argentinskih pesmi. Albina ni razumela besed, a spoznala je pesem, ki jo je bila nekdaj čula v Andaluziji: La camicia de la Lola Un chulo se llevo: Un chulo se llevo ... Roger je bil preveč zamišljen in ni slišal ničesar. Albina pa je z nedolžno kretnjo z obema rokama prijela njegovo ponižno sklonjeno glavo. — Albina, je vzdihnil. — Nočem se ponižati, je ponovila. Toda če bi se vi radi mene čutili ponižanega ... bi vas rajši izgubila. Ne bojte se ničesar! Znana vam je moja starost, moja preteklost. O, nikar mi ne ugovarjajte! Živela sem svobodno, a nikoli podlo. Pozabite vendar vsa obrekovanja, ki so vam jih povedali o meni. Nikomur nimam polagati računa: Ker vas pa ljubim in ker hočem, da bi trpeli radi mene, vam hočem povedati, da obstoji premoženje komtese Andemy iz dela podedovanega po očetu in iz denarja, ki ga je dobila po zakonski pogodbi od svojega soproga. To je vse in nočem, da bi sploh kdaj še govorila o tem! — Ne, nikoli, je zamrmral Roger. Zopet so se začuli nežni zvoki gitare in nosljajoči Ramonov glas. Zvečerilo se je in služabniki so prižigali elektriko, a salon v katerem sta se nahajala Albina in Roger, je ostal v temi, ker nihče ni vedel, da se kdo nahaja v njem. — Dete! mu je šepnila. Njiju kolena so se dotikala. Zopet je položila svoje roke na vroča lica mladega moža in zopet sta znova občutila brezmejno srečo, kot na predvečer njegovega odhoda v Anglijo in tudi to pot sta se obadva temu čudila. Druge žene so že držale Rogerovo glavo v svojih rokah, njegova kolena so se že dotikala drugih ženskih kolen, in te žene niso bile tako lepe, kot Albina, a kljub temu so v njem razpalile strast. Danes pa ni imel nikakih takih občutkov. Ta nedolžni dotik je zadovoljeval vse njegove želje in preko njega nič ne bi bilo moglo povečati njegove sreče. Želel si je samo, da bi vedno ostal tako. Tudi Albina je v svojem življenju videla druge moške oči, ki so ji strastno zrle v obraz. Ona je bila poznala pijanost krvi in živcev, željo udati se in jemati in divje poželjenje, ki premaga sramežljivost. Kakšen čudež je bil to, da je občutila v bližini tega mladega moža željo, postati čistejša in odkupiti svojo preteklost. Obadva sta se čudila temu miru, ki ni bil nekaj mrtvega, temveč poln opojnega življenja. In obadva sta si na tihem dejala: .... »To je prava ljubezen, ki je še nikoli nisem občutil, prava ljubezen, ki vse očisti, idealizira in pomiri divje razburjenje čutov.« — Albina, je zajedal Roger, ali me res ljubite? — Ljubim vas, je odgovorila, od prvega trenotka, ko sem vas zagledala. Če vas osrečujem s tem, da vas ljubim ... oj potem boste srečni. Nihče ... le poslušajte, nihče me ni bil tako popolnoma podjarmil, kot vi. Napravila je kratek odmor, potem pa je tiho govorila naprej: — Vi trpite... trpite radi časa, ko vas še ni bilo v mojem življenju. Ne smete več trpeti, kajti to je nevredno, ta ljubosumnost, ki vam razjeda srce. Ali mi morete verjeti. — Da verujem vam, je odgovoril Roger. In res jo je razumel, kajti do sedaj tako iskreno Jše ni bil ljubil. — Ni moja krivda, da sem dolga leta preživela, n® da bi vas bila srečala, mu je dihnila v uho. Ni moja krivda, toda oprostite mi. Sedaj je ona skoraj omagala in podpirati jo je moral. Občutil je, da je premagana, obupana ona, ki se prej nikoli ni dala premagati. Hotel jo je tolažiti, se žrtvovati za njo. Tiho je ihtela, rekoč: — Oprostite mi. Kar mi je življenje pustilo, vai» vse dam. Pravijo, da sem še vedno lepa in mislim, je to res. Da, Roger, nikoli nisem bila lepša kot sedaj-Ali vas to lahko potolaži? Ne bom ostala vedno lepa* toda ne bojte se, takrat bom šla proč. Govorila je to jecljaje, vsa razburjena in ravno ta zmedenost je napravila na Rogera globok, skoraj pa-tetski vtis. — Nikoli vas ne bom zapustil, je dejal Roger. Zdi se mi, da sem vas našel kot malo deklico in nočem od vas ničesar drugega, kot zaročenec, dokler ne bom vas soprog. Videl je, da je omahnila, toda v opojnosti svoje odločnosti, se je zopet streznil. — Pozor, je zamrmral. Zadnji gostje so prihajali s kneginjo Hildo v veliki salon. Albina si je popravila lase in posušila oči. Idite skozi ta vrata na vrt in vrnite se po gIflV' nem stopnjišču v veliki salon, mu je ukazala. On ji je ubogal, ona pa je šla kneginji nasproti, k' ni bila niti opazila njene odsotnosti in jo je sprejela z veselim vzklikom, v ironično tiho veselje prisotnih: — Kajneda, dear* da zna naš Ramon vse imenitno? Ples, poezijo, gitaro... petje! ^ , — Na marsikaj drugega pa pozabi, je šepn» loux na uho Alberta Saulnoisa. * Angl.: draga. TINKOVEC -K-fOJJ iHlj§tt m »A Carimko posredniški in špedicijikl bureau »GROM« LJUBLJANA. Kolodvorska ulica 41 NmIov brso Ja vicam i ,,OROMM. Talalon 2*54. Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vsa v to stroko spadajoče posle najhitreje In pod kuiantniml pogoji. Zastopniki dritiba spalnih vos S. O. E. sa ekspresne poSIIJke. MALI OGLASI. Za vsako besedo se plaia BO par. Za debele pa Din 1.—. sta veliki mahalasti palmi k Din 800.—. Našlo-' NaJbolJSa v mEtoriJalu in konstrukciji soi Josip Petelinca kolesa in šivalni stroji znamka Gritener, Adler ■« PhttnU. =-=^ ssa i iiiHLiuMi ssmrsK W E C K fwcoO čaše, in aparati za uknbavanje so najeenejši, ker ao najboljši. Znatno znižane cene. Ugodni pogoji! Tovarniška zaloga: Krakov trg 10 pri tvrdki Fruktus, Ljubljana a*6ate ^ oreveretvo. »MKeM L SITAR 4 SVETEK lO UUBLJAKa Žalostni sporočamo, da se je danes, v Marijinem mesecu, preselila k Bogu v boljše življenje naša MARA REMEC mnogokrat previdena s sv. sakramenti. Umrla jo v majniku življenja, stara 21 lot, po štiriletni težki bolezni. Pogreb bo v torek, dne 31. maja. ob 4:. uii popoldne iz domače hiše, Zarnikova ul. 17, na pokopališče pri sv. Križu. Sv. maša sa bo darovala zanjo v cerkvi sv. Jožefa v sredo, dne 1. junija ob 7. uri zjutraj. V Ljubljani, dne 29. maja 1927. Profesor Bogumll Remec, oče, Marija, mati. Bogumil ' M., Vera, Bara, Vlada, brat in sestra. Dr. Josip Debevec, ujec in ostali sorodniki. Na proda] halasti pa i.—. Našlo pove uprava lista. Uradnica samostojna moč z večletno prakso, vešča knjigovodstva, strojepisja in tesn°' pisja, išče službo za ' ali pozneje. Cenj ponUO“ prosi na upravo lista po ' značko »Agilna 1000«. Zahvalnica. Gosp. lekarnar Bluin, S« botica. — Čast mi je ob- j> vestiti Vas, da so mi Vaše Larucin kapsule jako dobro pomagale pri spolni bolezni in da je kapanj® povsem prenehalo. — ® spoštovanjem K. M., Maribor. — Larucin kapsule se dobivajo po Din 20.— po vseh lekarnah. Glavzo skladišče: Apoteka Blum, Subotica. Mala soba z električno razsvetljavo v sredini mesta se odda takoj. Naslov pove uprava lista. Drva - Čebin Woltova l/II. - Tele*- e* Oglašujte v ..Narodnem Dnevniku". Ud«*. - Ih**: VMtalr - 2.