NO. G2 AMCRICAN UN 5IMRJ? ^OR€*©N IM lANGUAG« da je glavni vzrok bil “beli 1'asizem”, ki grozi razdeliti Ame-Hko v dve čisto ločeni družbi. Go in črno. Že takoj po objavi poročila te komisije se je oglasi-0 Proti njenim zaključkom več P°znavalcev razmer v naših ve-krnestih. . ^osebna komisija v Detroitu Je dognala, da je večina črnskih azbijačev in izgrednikov imela ®°razmerno dobre službe in je ^vela kar lepo in udobno, vzrok |zgredom v Detroitu ni bila to-stiska in revščina, kot “ra-st°ča samozavest” in želje po u-VGl-javljanju črnega razreda, ki s' Je že gospodarsko opomogel.: Nekateri so poročilo predsed-hi.ške komisije označili enostav-110 za politiko, večina pa se ga Vendar ni lotila proučevati brez Predsodkov. Nred nekaj dnevi se je oglasil sam predsednik L. B. Johnson in Javil, da se ne strinja z vsemi Za ljučki komisije, da pa v glav-p°m njena stališča sprejema. } uo'ipredsednik H. Humphrey je nato v javnem govoru izjavil, da W rnogoče sprejeti stališča, da je Peli rasizem” glavni krivec, .0r to sliči na skupno krivdo, ki Jo trezen človek ne more spreje-’■ Krivda more biti samo osebja, to velja tako za bele kot za orne! Sedaj se je oglasil novi zvezni ajnik za zdravstvo, šolstvo in Socialno skrbstvo Wilbur J. Co-JCn in zavrnil trditev, da bi bil H''i rasizem” glavni vzrok črn-‘b nemirov. Po njegovem je Preveliko “poenostavljenje” ( Prašanja. Cohen je pripomnil: krotim, da bi šlo nekaj energije, v Jo 'bila porabljena za nemire, ^apor za lastno izboljšanje.” ^obje so ga izdali London, vei. Brit. Ja je zVršen vlom in kraja, na mizi Polici- odkrila v hiši, kjer je bil kos k ,vsira> od katerega je nekdo odgriznil. V siru je ostal Sl r|S W°milčevih zob. Po pre-^ 6 u VSGh zapiskov so odkrili. „ ' utegnili biti to zobje neke- ci. 29 let starega R. Rusta. Poli-g^a ^u Jo ponudila kos sira in Nam0ZVala’ naj v§rizne vanJ- Priz ^ °d^Wnil, zato pa je da je on vlomil v ome-110 hišo in še v dve drugi. 20v0dnija ga je na osnovi doka-j m priznanja obsodila na 3 la zapora. Koralni zid ja 7 DNEy- Avstral. — Največ-2iv"a?.radba koral, malih morskih Se 1C’ W Yehka koralna č’er, ki razteza 1200 milj daleč ob -hodui obali Avstralije. V remtnski prerok pravi: ajvišinT sončno in mil° JU temperatura blizu 70. Novi grobovi Frank Turk V ponedeljek zvečer je umrl v Holy Family Cancer Home Frank Turk z 1103 Addison Rd., star 72, let rojen v Nemčiji, od koder je prišel pred 55 leti, zaposlen pri Hoffman Bronze Co. Tukaj zapušča ženo Carolino, roj. Kmet, sinove Clarence-a, Franka, Ebnerja. Richarda, hčere Dorothy Strumbel, Eleanor Knuff, Ireno Petrulis, Esther Kecevar, Thereso Rakar, Con-kanco Zelko, Joan Woe, 36 vnu-kov in vnukinj, 2 pravnuka in sestro Marijano Zakrajšek. Brat Jharles mu je umrl. Pokojni je )il član Dvora Baraga št. 1317 COF in Društva Franc Prešeren št. 17 ADZ. Pogreb bo v petek ob 9.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno ,ia mrtvaški oder nocoj ob sed-nih. Kongres nemških 'seijafistov končan NUERNBERG, Nem. — Nem-;ki socijalni demokratje so preveč disciplinirana stranka, da bi orenašali na svojih kongresih žolčne polemike. Zato je kongres potekal kot po tradiciji mirno in korektno. Tudi sklepi kongresa niso nikogar vznemirjali. Pa vendar je v spominu na kongres primešanega tudi nekaj pelina. Socijalisti so hitro opazili, da njihovi partnerji v vladni koaliciji niso ravno navdušeni nad kongresnimi sklepi. Sicer jih ne kritizirajo v javnosti, pa vendar ne tajijo razočaranja, ker so se socijalisti premalo ozirali na njihove težnje in težave. Socijalisti sklepajo iz tega, da se sedanja koalicija ne bo podprla, da bo trajala do volitev 1. 1969, da pa medsebojna obzirnost verjetno ne bo več tolikšna, kot je bila doslej. Nekaj krščansko-demo-kratskih veljakov je namreč kar na svojo roko precej odkrito povedalo, kaj mislijo o zvezi s so-hjalisti. Socijalistom tudi ne gre v gla-/o, zakaj so nekatere točke v njihovem programu zmagale s ako majhno večino. Sklep o u-leležbi v koaliciji je bil na primer ponovno odobren le z malo večino. Nemška javnost to ve, misli na, da bo čas poravnal marsikatero nevšečnost. Jetniki s Puebla pišejo WASHINGTON, D.C. — Zastopnik državnega tajništva Mc-Closkey je dejal, da so pisma, ki ;ih pošiljajo domov člani posadke izvidniške ladje Pueblo, ki so io v januarju zasegli Severni Korejci, sredstvo rdeče propagande in pritiska, da bi se Zdru-Šene države javno “opravičile” in obljubile, da “ne bodo več grešile”. Za enkrat vlada Združenih držav še ni voljna na nobeno javno priznanje kršenja severnokorejskih teritorialnih voda ali kak drug mednarodni prestopek, ki naj bi Severno Korejo opravičeval za zasego ameriške vojne ladje na visokem morju. O izpustitvi ladje in moštva je bilo doslej med Amerikanci in Severnimi Korejci v Panmunjonu že 12 razgovorov in je na dnevnem redu že tudi 13. Kaj je bilo na njih doseženega, McCIoskey ni maral povedati. Dejal je, da je za u-speh takih razgovorov molk o njih prvi pogoj. GONULKA "ČIST!" Vodnik komunistične Poljske je odpustil iz služb setom znanih šolnikov, ki naj hi podpirali študentovski protest v zadnjih tednih. VARŠAVA, Polj. — Po več kot dveh tednih nemirov na univerzah v Varšavi, Krakovu, pa tudi drugod je vlada odpustila z njihovih službenih mest sedem znanih profesorjev, med njimi judovskega člana Akademije znanosti, ki je bil tudi član Centralnega kemiteta Komunistične partije. Skupno je bilo doslej od začetka študentovskih nemirov na Poljskem 8. marca odpuščenih 12 visokih uradnikov, med njimi več zidov. O odpustu prof. Stefana Zol-kiewskega, skozi 13 let člana Centralnega komiteta Komunistične partije in načelnika oddelka za socialne znanosti na A-kademiji znanosti, je bilo izdano kratko obvestilo brez pojasnila. Zolkiewski je bil tudi profesor na univerzi v Varšavi in nekaj časa celo minister za višje šolstvo. O odpustu ostalih šest profesorjev je bilo izdano podrobno poročilo, ki dolži odpuščene, da so bili “varuhi in branilci dobro organizirane skupine študentov in diplomirancev Varšavske u-niverze, v glavnem Židov, ki so znani po svojih revizionističnih pogledih in ngzorih”A L Z vladnimi trditvami, da so za demonstracijami študentov zio-nisti v sodelovanju z Zahodno Nemčijo in drugimi “imperialisti”, se brez dvoma ne strinja katoliška cerkev, škofje so namreč preteklo nedeljo dali brati po vseh cerkvah svoje pismo, v katerem obsojajo policijsko nasilje proti študentom, ki se “bore za resnico in svobodo”. Komaj dobro tretjino Francozov za De Gaulla Kcngras Z3 ves jasnosti pri podpiranju tujine WASHINGTON, D.C. — Federalna uprava prosi Kongres, naj ji odobri $2.5 bilijona za civilno podpiranje tujine in $500 milijonov za vojaške podpore. Kot vsako leto, ima tudi letos Kongres svoje pomisleke. Navadno jih izraža senatni odbor za zunanjo politiko. Letos se mu je pridružil še slični odbor predstavniškega doma na pobudo republikanskega kong. Findleyja. Senatni odbor se je postavil na stališče, naj administracija javno obrazloži in zagovarja zahtevane zneske tudi v podrobnostih. Drugače sploh ne bo zakonskega predloga' obravnaval. Stališče domovega odbora je podobno, toda ne tako ostro formulirano. Federacija je deloma ugodila stališču obeh odborov s tem, da je v svojem poročilu povedala. koliko predvidenih civilnih podpor naj odpade na posamezne države; takih podatkov pa noče dati za vojaške podpore. Domov odbor bo ta teden pretresel zadevo; debata bo pa živahna, kajti na Kongresu krožijo vesti, da so se pri podpiranju Latinske Amerike dogodile stvari, ki so močno podobne pravim škandalom. Člani odborov pa hočejo ravno o tem slišati javno kaj več. Dva kanala, dve presoji položaji CLEVELAND. O. — Švedska vlada je izjavila v parlamentu, da je že dve leti v stikih z vlado v Severnem Vietnamu. Njen zunanji minister je dodal, da so stiki neobhodno potrebni za preliminarne mirovne razgovore. Te poti v Hanoi se je zadnje čase poslužila ameriška vlada, a-koravno ni drugače v dobrih sti- V BOJIH NAD SAIG0N0M IMELI RDEČ 396 MRTVIH V treh dneh hudih bojev severno od glavnega mesta je padlo skupno 396 rdečih. Pri napadu na topniško postojanko 4. pehotne divizije ZDA na Osrednjem višavju včeraj so rdeči prebili zunanjo obrambno črto. S pomočjo letal in pehotnih okrepitev je bil sovražnik pregnan. Na bojišču je pustil 135 mrtvih. SAIGON, J. Viet. — Preteklo nedeljo je ameriški oddelek pri čistilni akciji severno od Saigona zadel na rdeče utrjene v mali vasi. Rdeči se niso umaknili, ampak so se zagrizeno branili. V boj so posegli novi ameriški oddelki, letala in tanki. Šele po treh dneh hudih bojev so bili rdeči pregnani s svojih posotjank. Na bojišču so pustili 396 mrtvih tovarišev. To je bil v vojaških operacijah zadnjih treh tednov, katerih cilj je zavarovati glavno mesto Saigon, največji in najbolj zagrizen spopad. Rdeči so se drugod večinoma umaknili po krajšem puškarjenju v džunglo in po svojih skrivnih potih proti meji Kambodže. Do krvavega boja je prišlo včeraj v zgodnjih jutranjih urah na Osrednjem višavju, kjer so rdeči z metalci plamena napadli ameriško topniško oostojanko. Prebili so zunanjo obrambo in pregnani so bili šele. ko so posegla v boj letala in je prišla napadenim na pomoč pehota. Rdeči so napadli topniško postojanko 1. brigade 4. pehotne divizije ZDA 19 milj zahodno od pokrajinskega glavnega mesta Kontum v zgodnjih jutranjih urah, še predno se je pokazala zora. Pri napadu sta sodelovala dva ali celo trije rdeči bataljoni, skupno do 1200 mož. Rdeči so se priplazili neposredno do zunanje obrambne črte, nato pa z ročnimi bombami in metalci plamenov ob podpori ognja strojnic in metalcev min prodrli skozi zunanjo obrambo v samo postojanko. Prišlo je do neposrednih spopadov med napadalci in, branilci. Ameriški topničarji so topove usmerili kar neposredno na napadalce, ki so v trumah pritiskali proti njim. Najhujši boj je bil okoli tretje zjutraj pa do zore, ko so se 1 v S SVC s . 'Pirnati. 0;p0javj]a amerj£ka letala in za-mo/.nos i premirja pa minister ^eja obdelovati napadalce s stroj-ni o e c ati no ene izjave. 1-1icami jn raketami. Ob nastopu . vtes a pa se nima rednega di- dneva so se rdeči umaknili od PARIZ, Fr. — Dnevnik Fran-' Plomatskega zastopstva v ce-Soir je povprašal ljudi, kaj n°bi. mislijo o politiki predsednika | De Gaulla. Dognal je, da jih to odobrava le 38G , med tem ko jih je 31G tej nasprotnih, 317,, pa si ni na jasnem, kaj naj bi o De Gaullu in njegovi politiki mislili. — Beli krompir so smatrali nekdaj za strupen. Na- postojanke, vendar je boj z njimi trajal še ves dan. Na pomoč Severnovietnamski d i p lomat došla ameriška pehota jih je sle-Mai Van Bo živi v Parizu, kjer dila in preganjala preko sosed-zastopa svojo vlado. Pred krat- njih grebenov. Rdeči so imeli po kim je obiskal tudi švicarsko! uradnem poročilu 135 mrtvih, vlado v Bernu. Švicarski vladni' Amerikanci pa 19 mrtvih in 51 krogi so po njegovem odhodu iz-j ranjenih. To je bil doslej od pre-javili, da so “izgledi na pogaja-I teklega novembra, ko so se ame-nja za mir pred ameriškimi no-L iške sile spopadle z rdečimi pri vembrskimi v ol i t v a m i zelo Dak To, najbolj krvav in zagri-majhni”. jzen spopad. Ulbrichf se boji za svojo politično bodočnost CLEVELAND, O. — Poročila, ki govorijo o zadnjem sestanku š e s t ih komunističnih držav v Dresdenu, so skopa in zavita v običajno komunistično meglo. Vendar se da iz njih sklepati, da je tam imel glavno besedo voditelj vzhodnonemških komunistov W. Ul-bricht. Saj ni bil sestanek sklican brez razloga ravno v Dresden. Iz Ulbrichtovih besed je moral prihajati strah pred Zahodno Nemčijo in pred vdorom svobode na praške ulice. Ulricht je še zadnji dosleden stalinist, ki je na oblasti, v vseh drugih komunstičnih državah je stalinizem na umiku, le v Vzhodni Nemčiji še povsod prevladuje. Zato je Ul-bricht zmeraj v skrbeh, kadarkoli se kje za železno zaveso pokažejo plamenčki svobode, kot na primer sedaj v Pragi. Zato se je Ulbricht z veseljem pridružil vsem tistim komunističnim udeležencem sestan- ka, ki so opozarjali na morebitne in verjetne nevarnosti, ki se lahko rodijo na praškh ulicah za komunizem. Ulbrichta skrbi še nekaj drugega, kar ne boli tako hudo drugih vodilnih komunistov: nova zunanja politika sedanjega Kiesingerjevega režima napram komunističnim državam. Dr. Kiesinger je napravil v tem oziru sledeče korake: Že v svojem nastopnem govoru se je izrecno odpovedal veljavi znanega mona-kovskega sporazuma, ki ga je pred vojno Hitler sklenil z evropskimi velesilami glede Če-hoslovaške; n j e g o v zunanji minister Brandt je pa pred kratkim priznal mejo ob Odri-Nisi. S tem sta odstranjeni dve veliki oviri za začetek priprav o zedinjenju nemškega naroda. Nemška vlada je obenem začela obširno akcijo za tesnejše gospodarske, kulturne in podobne stike s satelitskimi državami. Dosegla je lep uspeh v Bukarešti, upa na na podoben uspeh v Pragi, misli, da bo tudi v Budimpešti vsaj nekaj dosegla. Tako namerava bonnska vlada pripraviti primerno razpoloženje v ' javnosti za prvo etapo v pogajanjih o zedinjenju. Tega se pa Ulbricht najbolj boji, kajti sporazumevanje o zedinjenju bi pomenilo konec njegovega režima. Češki komunist Dubček se torej nahaja v dvoboju z Ul-brichtom kar na več frontah: mora zagovarjati sedanjo rdečo politiko v Pragi, mora braniti načrt o tesnejših gospodarskih stikih z Zapadom, posebno z Nemčijo. Pri tem pa nima v komunističnem svetu razen Bukarešte in morda Beograda nobenega pravega prijatelja in zaveznika. Zato je njegov novorojeni režim v Pragi prišel zelo hitro v kritično dobo. LA. Francosko atomsko oboroževanja zastaja PARIZ, Fr. — Očitno postaja, da se francoskim znanstvenikom in tehnikom ni posrečilo premagati težav pri gradnji vodikove bombe osem let po preskusu prve francoske atomske bombe v Afriki. Kitajci so te težave premagali v manj kot treh letih, kot so pokazali lanski preskusi s Siukiangu. Francija bo kljub temu izvedla v letošnjem poletju nekaj novih preskusov v svojem presku-ševališču jugovzhodno od otočja Tahiti na južnem Pacifiku. Tam bodo preskusili vodikovo “bombo”, ki tehta okoli 80 ton, nekaj takega, kar so ZDA preskusile leta 1952 na Eniwetoku. Do prave, uporabne vodikove bombe no sedanjih računih Francozi ne bodo prišli pred letom 1970. Tako bodo morali svoji dve atomski podmornici, zgrajeni po zgledu ameriških vrste “Polaris”, o-borežiti z atomskimi bombami, ki dosežejo nekako jačino 150 kiloton. Ameriške Polaris rakete j so oborožene z vodikovimi bom-! batni z jačino od pol od enega j celega megatona, nove Pozejdon ! rakete pa bodo še močnejše. Zastoj v atomskem obroževa-nju Francije nima posebnega vpliva na francosko varnost, za to skrbi še vedno ameriško a-tomsko orožje, je pa precejšen udarec francoskemu ponosu, prav posebno še DeGaullove-mu. Katoličani v ČSR zahtevajo svobodo in popravo krivic PRAGA, ČSR. — Sedanji u-nravitel j praške nadškofije škof Tomašek ie naslovil na generalnega tajnika KPčS Dubčeka odprto pismo, ki v njem predlaga, naj dobi kardinal Beran pravico da s takoj vrne iz Rima domov. To pa ni vse. Pismo predlaga tudi, da se katoliški cerkvi popravijo vse krivice, kar jih je doživela zadnjih 20 let. Naj večje krivice so navedene imenoma. To pismo je bilo preteklo nedeljo prebrano s prižnic v vseh praških župnih cerkvah. Režim ni na to nič reagiral. Še značilnejši je nastop nekega župnika na državni televiziji. Župnik je kar naravnost in brez ovinkov pripovedoval, kaj vse je trpela cerkev v zadnjih letih. Pa ni samo pripovedoval o krivicah, je tudi zahteval, da se krivice popravijo. Pa se mu ni zgodilo ničesar. Iz Clevelanda in okolice Dr. Felicijanova knjiga— Nova dr. Felicijanova knjiga “The Genesis of the Contractual Theory and Installation of the Dukes of Carinthia” se lahko pismeno naroči pri avtorju: Dr. J. Felicijan, St. John College, Cathedral Square, Cleveland, O. 44114. Cena knjigi je $6.00 vključno poštnina. Rev. M. Jager zopet v bolnici— Častni župnik Marije Vnebov-zete na Holmes Avenue rev. Matija Jager je moral zopet v bolnico, kjer bo ponovno operiran. Priporoča se v molitev. Njegov naslov je Rev. M. J., 4337 E. Whitman St., Tuscon, Arizona 85711. Na obisku— G. Ivan Hreščak iz Nove Su-šice pri Košani v Sloveniji je prišel na obisk k svojemu bratrancu Leotu Kaplu, 1734 E. 240 St., Euclid, Ohio. Pri njem ostane do 8. aprila. Dobrodošel in obilo prijetne zabave! Zadušnica— Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Alojzija Kosma ob 4. obletnici smrti. Razprodaja— V Graj zlo vi zlatarni na 687 St. je splošna razprodaja zaloge, ker bodo trgovino zaprli. Cene vsem predmetom globoko zni-žene! — Več v oglasu! Visoka starost— Mrs. Mary Ferlin, 730 E. 155 St., je danes dopolnila 91 let. K visoki starosti naše iskrene čestitke in še obilo zdravja in zadovoljstva! Veselo snidenje— Iz Zagreba je prejšnji teden dospela v Cleveland k svoji hčerki gdč. Alenki Stipičevič, 1734 Chapman Avenue, gospa Ivanka Stipičevič. Poleg hčerke Alenke ima gospa Ivanka v Clevelandu sestro Mrs. Mary Sluga, 18309 Marcella Rd., ter več nečakov in nečakinj. Dobrodošla med nami! Gillitan *a je jioloniil? CLEVELAND, O. — Mestni odbornik v Cincinnatiju John J. Gilligan, ki kandidira s podporo demokratske stranke in delavskih unij AFL-CIO proti sen. Franku J. Lauschetu, je preteklo soboto na tiskovni konferenci v Columbusu pozval h končanju letalskih napadov na Severni Vietnam, za zmanjšanje vojnega napora v Južnem Vietnamu in za “politično rešitev spora”. Če to ni mogoče doseči, morajo biti Združene države dovolj “odrasle”, da bodo precenile znova svoje cilje in stroške za njihovo dosego. Gilligan, uradni kandidat demokratske stranke, se je tako v vietnamskem vprašanju postavil med nasprotnike uradne politike L. B. Johnsona. Ker AFL-CIO to politiko odločno podpirajo, se je Gilligan zameril tudi njim. Tako je zelo verjetno, da je navdušenje stranke in AFL-CIO za Gilligana popustilo. Brez njunega trdega dela pa njegovi izgledi na uspeh proti F. J. Lauschetu pri primarnih volitvah niso ravno rožnati. Sen. F. J. Lausche je sicer pred časom tudi bil za prekinitev letalskih napadov na Severni Vietnam, pa sicer trdno podpira Johnsonovo politiko v Vietnamu in ameriške cilje tam. Dopisujte! Sporočajte no« vice iz svojega kraja! tMkl mimvim rwr-xy M^-^-KVTf^g^sa^ rt:i7 St. Clair Ave. — HKnderion 1-0028 — Ci* v eland, Ohio 44103 National and International Circulation »■ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NABOCN1NA: Li Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 1 mesec« 4a Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: t. nited States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months 1 an ads and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 62 Weds., March 27, 1968 S trebuhom za kruhom v tuji svet Ko je v Sloveniji po zmagi komunistične revolucije prevzela Komunistična partija v roke vso oblast, je vsem ljudem celo v ustavi zajamčila “pravico do dela’’. Novi fb-lastniki so kazali na staro oblast s prstom, ker ni poskrbela vsem dela doma, ampak je puščala, da so šli iskat delo in kruh na tuje, bogatit tuje kapitaliste. O vsem tem že dolgo ni več govora, komunistični oblastniki so postali tihi, o u-stavni pravici do dela molče, delovne množice, ki doma ne dobe delovnih mest in možnosti sposobnega življenja, pa usmerjajo načrtno v tuji svet. Je kot na tekočem traku. Večina mlade delovne sile, ki odhaja v svet, bo za domovino izgubljena. Je to že sedaj velika škoda, ki bo pa postala še večja, ker se odhajanje slovenskh ljudi v svet ne zaustavlja. Je to ena od številnih zgodovinskih odgovornosti sedanjega komunističnega režima, ki je s svojim zgrešenim gospodarskim sistemom spravil doma gospodarstvo do tega, da doma ne more več nuditi zaposlitve kvalificiranim mladim delovnim silam. O tem perečem vprašanju so v Ljubljani razpravljali na seji izvršnega odbora republiške konference Socijali-stične zveze delovnega ljudstva. Pa problema niso zagrabili tako, da bi ga rešili v tem smislu, da bi za mladino zagotavljali dobro zaposlitev doma, da ne bi silila v tujino, ampak so ugotavljali, “da je spričo čedalje tesnejše ekonomske povezanosti sodobnega sveta zaposlevanje na tujem normalen pojav’’. Da, normalen pojav, če se kar v reki preliva slovenska delovna moč v tujino. In to se dogaja pod komunisti! To ni normalen pojav, ampak dokaz, da je doma gospodarstvo in industrija v tako slabem stanju, da ni iz-gledov. da bi mladi ljudje mogli dobiti primerno zaposlitev. Na isti seji je padlo tudi v oči, da so funkcionarje pri Socialistični zvezi močno zanimale devizne naložbe v inozemstvu zaposlenih delavcev. Znano je, da od njih prihaja v domovino na stotine milijonov dinarjev. Na seji so se pa pritoževali, da se domače banke premalo zanimajo za naložbe slovenskih delavcev v svetu. Morale da bi jih pritegniti z višjimi obrestmi. Na seji so navajali, da slovenski delavci v Evropi zato nalagajo svoje zaslužke v tuje banke. Sodijo, da te naložbe dosegajo višino 250 milijonov dolarjev. Končno so govorili, da bo treba vnesti v “zaposlevanje na tujem več urejenosti”. Se pravi, da bodo doma še z u-radne strani pomagali, da bodo ljudje odhajali v svet. Toda samo po uradni poti, da jih bo režim imel bolj pod politično kontrolo ter da bo od delavcev zaslužke usmerjal v domače banke. Tako hoče imeti režim od mladih ljudi dvojno korist: s pošiljanjem v svet hoče zniževati število brezposelnih v domovini, s tem zmanjševati nevarnost, ki lahko nastane za javni red, če so ljudje brez dela in kruha, na drugi strani pa od njih iz inozemstva dobivati še zdrave valute, ki so tako potrebne za zavoženo komunistično gospodarstvo. Škoda, ki nastaja za narod vsled neprestanega odhajanja slovenske mladine v svet, komunistov sploh ne briga, ker jim je čisto vseeno, če so po slovenskih tovarnah slovenski delavci, ali pa bosanski in makedonski. Za komuniste je važno samo to, da je partija še naprej na oblasti in da se partijcem dobro godi! Z molkom vprašanj ne bomo odstranili V Mariboru izhajajoča revija “Dialogi” je prinesla v eni svojih zadnjih številk pod naslovom “Brez dialoga? — Glosa, ki v enem od naših časopisov ni mogla biti objavljena”, sledeči sestavek: Kadar govorimo o narodu, ga radi primerjamo s telesom, živi organizmom, ki si upamo o njem trditi, da ga dobro poznamo, le takrat, kadar govorimo vse o vseh njegovih posameznih delih. Če pa smo prijatelji in poznavalci glave, si ne smemo privoščiti, da hi ne vedeli ničesar o nogah, če nam je bolj pri srcu levica, kljub temu ne smemo pozabljati na desnico itd. Kadar govorimo o tem telesu, govorimo o njegovi Celotnosti in v tem okviru tako o zdravih kot o bolnih delih, vemo, da z zamolčevanjem bolnih ne bomo ničesar pridobili, še več, samo škodilo nam bo. Zato raziskujemo, spoznavamo zdravje in bolezni in skozi njih življenjsko poslanstvo cel'pfnega organizma. > , Vendar kljub znani primerjavi tnaroda'z živim telesom ne upamo iti v tej smeri do konca, da bi skušali zvedeti o' tem narodu prav vse, vesele in nevesele stvari, zdrave irj nezdrave podatke, da bi govorili, pisali in razpravljali o vseh njegovih značilnih potezah, tako doma kot v emigraciji, da bi zvedeli, kaj se dogaja tam daleč v Južni Ameriki ali Kanadi ali drugod, da bi se seznanili z njihovimi dosež- . ki, da bi jih sprejeli kot vlogo v zakladnico slovenskega du- Kratek, toda izredno hud presle- | ha, če so tega vredni, ali pa bi se spopadli z njih zmotnimi dek v tem obdobju ipomeni čas ali naši družbeni ureditvi celo sovražnimi podvigi. .znane diktature kralja Aleksan-1 I Z molčanjem o tej problematiki problematike ne samo dra, ki je od vseh slovenskih or- da ne bomo odstranili, temveč jo bomo po nepotrebnem o-.ganizacij in ustanov, najbolj v skrbovali z dražljivostjo prepovedanega, nepriznanega, tu- živo zadel ravno katoliške vzgoj-jega. Spregovorimo končno o celotnem slovenskem telesu, o vseh njegovih delih. BESEDA IZ NARODA “V ČASU OBISKANJA” Nekoliko zgodovinskega okvira CLEVELAND, O. — Prihodnjo nedeljo, 31. t. m., ob treh popoldne bodo podali igralci Slovenskega odra in Dramatskega društva Lilija v župnijski dvorani pri Sv. Vidu Gregorinovo pasijonsko igro “V času obiskanja”. V književni zgodovini uvrščamo odrska ali dramska dela, kot je nedeljsko “V času obiskanja”, tned tako imenovane nabožne drame. Posebna zvrst te je velikonočna ali pasijon ska igra. (Latinska beseda passio pomeni trpljenje.) Pasijonske ali velikonočne igre prikazujejo dogodke iz Kristusovega življenja, posebno še Njegovega trpljenja. Svetovno znane so pasijonske igre v bavarski vasici Oberammergau. V naši slovenski zgodovini naletimo na pasijinske igre že zeloi zgodaj, namreč v obdobju, imenovanem Katoliška verska obnova, ki zajema v naši književni zgodovini čas od 1600 do 1768. Katoliško versko obnovo je izzval tako pri našemu narodu, kakor tudi pri vseh tistih narodih, ki jih je zajel v večji ali manjši meri v 16. stoletju val protestantizma, pri nas na Slovenskem Trubarja in njegovih sodelavcev. Katoliška verska obnova je neposredni sad velikega tridentinskega zbora (1545-1563). Nabožna drama, zlasti še njeni zvrst velikinočna ali pasijonska igra, je nastala — enako kot podobna pri starih Grkih — iz krščanskih b o g o služnih slavospevov. Nabožna drama je bila izprva del službe božje. Predstavljali so jo duhovniki v mašnih oblekah. Podajali so jo v latinskem jeziku, ki je bil tedaj jezik ne samo Cerkev, marveč tudi občevalni jezik takratnih izobražencev kot tudi znnastve-nega obravnavanja. Polagoma pa se je začela nabožna drama oddaljevati od cerkve. Vloge so prevzeli posvetni igralci in na mesto latinskega jezika je stopil ljudski, narodni jezik. Pri Slovencih naletimo na prve velikonočne ali pasijonske igre, in sicer najprej v nemškem jeziku, že zelo zgodaj. Iz leta 1617 imamo namreč že ohranjene podatke o pasijonski procesiji, ki so jo bili tega leta vpeljali v Ljubljani kapucini. Ti so iih vpeljali tudi v Škofji Loki in v Novem mestu. Najznamenitejša je vsekakor škofjeloška pasijonska procesija, ker so jo izvajali v slovenskem jeziku. Njeno besedilo se je ohranilo in nosi naslov ‘Tnstructio pro proces-sone Locopolitana in die para-sceues (Navodilo za škofjeloško procesijo na veliki petek). Gre za prevod iz nemščine, ki ga je odredil 1721 loški kapucin Romuald, doma iz Štandreža pri Gorici, pred vstopom v samostan Lovrenc Marušič (1676-1748). Sprevod je obsegal 13 podob: raj in padec prvih staršev, smrt (pozneje so dodali še pekel), zadnja večerja, Samson, krvavi pot, bičanje, kronanje, Jeronim, Ecce bomo!, Kristus na križu, Mati božja sedmerih žalosti, skrinja zaveze, Kristusov grob. — Žive podobe na oplrih in vozovih so predstavljali Ločani in prebivalci okoliških vasi. V sprevodu so šli tudi • cehi kovačev, I'qnfearjpv in zidarjev, čevljarjev, pekoy, mesarjev ih krojačev. To je bil velikanski sprevod, saj so samo za igralce imeli pripravljenih 278 kostumov. V temnih večernih urah ob svitu plamenic in sveč je sprevod moral napraviti silen vtis. Naravnost strahovito je moral vplivati na gledalce drugi prizor: spredaj jaha zmagoslavna smrt na ! belcu z lovorovim vencem in dolgo puščico, za njo dve krdelci na konjih. V prvem, ki ga vodi Smrt s peščeno uro, so duhovniki od papeža, kardinala, škofa itd. do kaplana; drugemu krdelu poveljuje Smrt z zastavo: tu sta cesar in kralj, oba s spremstvom, nadvojvoda, dva volivna kneza, grof, baron, plemiči, meščan, župan, kmet in berač. Za smrtno konjenico pa se pomika peš množica smrtnikov tlačanov, tudi ti imajo vodnika, preprosto Smrt s koso v roki. Poglavitna Smrt s puščico in preprosta s koso recitirata, hvaleč svojo neizmerno in neizprosno oblast ter ponavljajoč: Ah, vi grešniki, skusite vaše oči odpreti ter premislite: kar živi, mora enkrat u-mreti! Prizor močno sipominja na mrtvaški ples, kakor so ga od 14. stoletja radi upodabljali. Sploh zveni iz vse škofjeloške pasijonske procesije srednjeveška miselnost — odvračanje od tega grešnega sveta in tolažba z onostranstvom. (Prim. Zgodovina slovenske knjževnosti L, SM, Lj. 1956.) Škofjeloški pasijon vsebuje nad tisoč slovenskih verzov, ki kažejo, da si p. Romuald ni belil glave z umetniškimi oblikovnimi problemi. Najbolj je še pazil na rimo. Jezikovno se mu sicer nekoliko pozna vpliv tradicije, v glavnem pa je krepko zavijal po gorenjsko. Slovenska škofjeloška procesija je važna kot prva pisana priča o razvoju slovenske gledališke umetnosti. Pasijonsko igro v slovenščini so gojili v 18. stoletju tudi v Tržiču, vendar se nam ni ohranilo njeno besedilo. Po ohranjenih sporočilih pa smemo sklepati, da je to bil poseben tip pasijona; zveza pasijanske procesije s pasijonsko igro. — Nekoliko bolje pa smo poučeni o slovenski pasijonski igri v Železni Kapli ni Koroškem, ker se je o-hranil njen rokopis z naslovom Komedia od Kristusovega terp-linja. Sicer stoji na znotranji strani platnic letnica 1816, toda ta ni odločilna, ker je lahko poznejša od nastanka rojstva rokopisa, zlasti pa, ker se bere v naslovu, da so to igro “nekdej na ta veliki četrtik inu na ta velikonočni pondelik v Kapli špilali” in ker igra sama kaže, da je izdelek baročne dobe. (Prim, isto Zg. sloven, književnosti!) Končno je znano, da so vaščani igrali pasijon tudi v Loki pri Zidanem mostu; ker pa se je izrodil, so ga 1790 prepovedali. — Toliko o stari zgodovini velikonočne ali pasijonske igre pri Slovencih. V novem času pa se pojavi pasijonska igra pri nas ob znanem slovenskem duhovnem prerodu, ki ga je izzval znani vseslovenski katoliški shod v Ljubljani na prelomu preteklega in sedanjega stoletja. Eden izmed najplemenitejših sadov tega shoda je bila ustanovitev Slovenske krščanske socialne zveze (SK-SZ), osrednje ustanove vsega katoliškega vzgojnega in izobraževalnega dela, posebno med rpladino, tudi odrskega. Do nje-riegaf pravega razmaha pa je prišlo šelč 'v, čbsu med obema .svetovnima vojskama, ko je bila v Ljubljani ustanovljena zveza vseh katoliških slovenskih dramskih društev “Ljudski oder”, in ne in izobraževalne organizacije: Prosvetno zvezo, Orla, Ljudski oder itd. Kot ustvarjalca novodobne velikonočne ali pasijonske igre sta se uveljavila rajnki pisatelj Fran Sal. Finžgar in znani odrski igralec, tudi ,že rajnki Edvard Gregorin. Njune zasluge na na tem področju so vsaj starejšemu rodu med nami znane. Pasijonski odmev je dosegel tudi slovensko Ameriko, v prvi vrsti njeno osrednjo slovensko naselbino v Clevelandu. Tu se je v prvem obdobju posvetil njenemu upodabljanju na odru SND na St. Clairju znani naš Jože Grdina, zelo pa mu je pomagal današnji clevelandski slovenski trgovec Loj z Oblak in pri sceneriji tudi akadem. slikar Božidar Jakac, ki se je bil tiste čase mudil na obisku v Ameriki. Zatem pa je prevzela pasijonsko dediščino med nami v Clevelandu igralska družina Slovenski oder z Milkom Pustom in Milanom Dolinarjem kot režiserjema na čelu, ki sedaj že tretjič daje Gregorinov pasijon “V času obiskanja”. Bog daj, da bi pasijonska tradicija med nami ne bila še tako kmalu zaključena! Z lepim obiskom nedeljskega pasijona “V času obiskanja” pri Sv. Vidu dajmo požrtvovalnim igralcem novih vzpodbud. Janez Sever Slovenske smučerske tekme v Windhamu UPPER MONTCLAIR, N.Y. — Prve slovenske smučarske tekme v Windhamu so se vršile 10. marca 1968. Vreme se je ob slabem izgledu spremenilo v kar prijetno, čeprav je bilo zaželje-no še lepše. Sneg je bil precej trd in hitro je šlo, čeprav je dan preje deževalo. Vsi smo bili v duhu tekmovanja, toda na pokalček je vsak le malo mislil, računal je na klobaso, ki je čakala zadnjega. Pripravljeni smo jo bili tudi deliti. Privabili smo tudi starejše tekmovalce, ki so se pa pokazali zelo mladi v duhu in so se dobro odrezali. Pokal jg odnesel Ivan Kamin s časom 1:07:68, klobaso pa Simon Kregar. Vsekakor so tekme uspešno potekale in imamo upanje na povečanje naslednje leto. Tekme je priredila SAVA iz New Yorka. Največja zahvala gre Dinku Bertonclju, ki je tekmovanje omogočil in ga tudi vodil. Zdravko Pfeifer Slovencem v Chicagu in okolici CHICAGO, 111. — Ne pozabite! Ne prezrite! Ob STOLET NICI Baragove smrti se moramo oddolžiti našemu slavnemu rojaku za vse njegove žrtve, s katerimi je nesel slovensko ime preko širnega morja in kjer je v nečloveškem trpljenju neumorno delal, da poveliča Kristusovo ime med indijanskimi rodovi, ko jih je lastnoročno krstil nad 25 tisoč. Bil je v nevarnosti podnevi in ponoči, na suhem in na vodi, v vročini in v ledenem mrazu. S li š a 1 i bomo: koliko knjig je Baraga spisal za druge in koliko so drugi spisali o njem. Videli bomo in slišali o vseh krajih, ki se nanašajo na Baragovo življenje in delovanje: Od Dobrniča, kjer mu zibka tekla je, in do mrzlega Marquetta, ki je bil pbiča Baragpve zadnje ure, svetniške smrti. Koliko je teh ■vmesnih krajev? Trebnje,, Ljubljana, Dunaj, mJva maša, šmar-tin pri Kranju, Metlika, pot v škofa, njegov obisk domovine. Baragovi ljubljenci Indijanci, ki so ga sprejeli v svoj rod in mu izročili indijansko “državljan stvo”. Njegove misijonske cer-kvice, bajte, kjer je stanoval ir stradal. Vse v slikah in v predavanju Potem poklonitev Slovencev slavnemu oltarskemu kandidatu — prisega, da bomo stali zvesti veri, ki jo je Baraga tako o-gnjevito razširjal med.poganski mi narodi — nazadnje pa molitev, da bi dočakali kmalu dan ko bomo lahko pokleknili preč Baragov oltar. Posebno povdarjam, da je prireditev za vse SLOVENCE, žr vse, ki spadajo pod zvon sv. Štefana in za vse one, ki so raztreseni po okolici. Srčno bomo vs' veseli, ako se združimo na proslavi z onimi Slovenci, ki so tu kaj rojeni. Saj ti še dobro razumejo po slovensko. Proslava bo v cerkveni dvorani pod cerkvijo sv. Štefana ir sicer v soboto, 30. marca, ob 7.3f zvečer. Vabi: fara sv. Štefana in p. Odilo Ameriko, potem vse Baragove 'sicer v okrilju “Prosvetne zve- misijonske postaje ob Velikih ze”, naslednice prvotne SKSZ. jezerih. Baraga povzdignjen v Spomini m \mh pob in še kaj HUNTINGTON, Conn. — Lan in letos smo slišali ali čitali v Ameriški Domovini o raznil skupinah, katere so romale nr božja pota v Ameriki in v Evropi. O velikem romanju v Evro po je obširno pisal g. Ernest Ter pin, kar smo z veseljem čitali. C drugem takem romanju v Lurc in Fatimo je napisala ga. Terez? Zelich iz Bridgeporta kar zani mivo. Namenil sem se tudi ja? napisati nekaj zanimivosti ir zgodovine o dveh božjih potih. Ko sem bil star 7 let, sem st peljal s staro materjo na božje pot na Sv. Goro pri Gorici. Ta krat še niso vozili avtobusi, tud avti so bili redki, vsaj na deželi jih nismo videli. Vsako leto sc ljudje romali na Sv. Goro, vozil smo se na lojternem vozu. V voz je bilo vpreženih par močnih konj, ker nas je bil poln voz, je bila tudi teža velika. Od nas je bilo do Sv. Gore kakih 80 km ir je bilo treba se že precej čas? voziti. Spotoma smo se ustavil v veliki cerkvi v Logu pri Vipa vi. Tudi tja hodijo ljudje na božjo pot. Zame je bilo veliko doživetje se peljati tako daleč in še na božjo pot. Tedanja cerkev je bila zelo velika in lepa. Polnr je bila romarjev, neprestano sc se vršile sv. maše in romarji se lepo iprepevali Marijine pesmi. Zvečer so nekateri po cerkvi polegli, da se malo odpočijejo med njimi sem bil tudi jaz, ker je bil zame velik napor prestah' noč brez spanja. Leta 1918 sem bil na Sv. Gor kot vojak, kjer je stala prej cerkev, so bile ruševine, Italijani se z ofenzivami cerkev in vsa po slopja okoli nje do tal porušili Po vojski so pozidali novo cerkev, katere pa nisem videl. Po prvi svetovni vojni sem o biskal božjo pot Majke Milostna Trsatu nad Reko. Na Trsat vodi mnogo stopnic na vsako toliko stopnic pride ploščad. Pravijo, da je stopnic toliko, da jih ni mogoče prešteti v kolikor je to res, ne vem, vem pa to, da jaz bi jih ne moge1 prešteti, ker so na vsaki ploščadi berači kričali in prosili miloščino. Pri takem vpitju ni čudno, če bi se zmotil v štetju? Bazilika Maj.ke Milosti je zelo velika in lepa. Obrnjena je proti morju. V baziliki je po zidu polno slik, katere so pustili ljudje, ki so bili rešeni raznih nesreč na priprošnjo Marije. Pri vhodu je ob zidu obešenih mnogo bergelj, katere so pustili ljudje, ki so o-zdravili. Tudi se vidi na slikah ladje na morju ob veliki nevihti, kako mornarji prosijo Marijo, da bi jih rešila. Zgodba pripoveduje o tej božji poti. V maju leta 1291 je bila tja prinešena od angeljev Marijina hišica iz Nazareta. Hišica je bila brez temelja; izvedenci so šli v Nazaret, natanko pregled3'4 kraj, kjer je stala hišica in | gotovih, da vse odgovarja hišici preneseni na Trsat. Zemljiščei | kjer se je znašla Marijina hiši" ! ca, je bilo 'knezov Frankopanov- L Leta 1294 je bila ta hiši' ca nenadno odnesena s Trsat® I čez morje v Loreto v Italiji- S mestu, kjer je stala hišica, so p°' f 'stavili v 13. stoletju malo kap6' j lo, leta 1456 so pa začeli z t gradnjo cerkve in samostana za frančiškane. V 17. stoletju s° cerkev razširili, 1. 1824 je bil do' i dan današnji zvonik in fasada-Lansko leto so na Trsatu slavili 600-Ietnico glavne slike v cerkvt j katero je podaril papež Tr* ban V. Kot sem omenil, je bila Mari' . jina hišica po 3 letih s Trsat® orinešena v Loreto v Italiji. L6' i ta 1948 sem obiskal z mojo hčer* ko in zetom omenjeno božjo p°i' Tam je nastalo veliko naselje> ko je bila zgrajena velika cer* cev. Marijino hišico so kar pu' | stili, tako da je sedaj v cerkvi- | Ker je bila brez temelja, so .1° iunaj ojačili s cementno oblog0' Ljudje se drsajo po kolenih oko' | i hišice po cementu tako, da je ;,e postal pravi jarek vse ; ikrog. Bili smo v hišici, ta jc Drecej visoka, ima 3 okna Pre' :ej visoko od tal, zid je iz ope' ke. To se vidi, ker je v višini e' rega metra ves odrgnjen, popra' } viti pa nočejo, da ostane vse od' i ginalno. V hišici je lep nov I tar, kjer se vršijo sv. maše. v I Veliko ljudi prihaja na to boš' I jo pot, posebno še, ker je želeZ' f liska postaja iprav blizu LoreU- ^ Na vznožju hriba je pokopališč6 , ladlih poljskih vojakov. Za časa bivanja v Argenti151 , sem obiskal parkrat božjo Pot Virgencita De Lujan. O njen0111 lastanku pripoveduje zgodba t0' ; le: , .j Z volovsko vprego so pel]®1 , skrinjo, ko so prišli v bližin6’ kjer je sedaj cerkev, so se v" ustavili. Na noben način nis° aoteli naprej, 'poskušali so 113 J vse načine ali voz se ni garl1.' I Nato so pogledali, kaj je v skr |-iji; bil je Marijin kip. lobožna ženska, ki je stvari _ | oazovala, je rekla: Marija ho biti tu. Nesli so jo v eno bližbh j hiš, kamor so jo hodili molil ^ častit. Kdaj je bila cerkev sezl f lana, mi ni znano. Lujan je naJ' večja božja pot v Argentini provinci Buenos Aires. Vsak c*1 .tran1 irihajajo romarji z vseh s« Argentine. Vsako leto poro: ■maj0 v Lujan tudi argentinski s venci. ^ Ko sem bil na božji poti, se ^ obiskal tudi muzej. Tam i1-03^ vojake v naravni velikosti vojaških uniformah tedan.i0^ časa, med njimi je general ^ Martin, osvoboditelj Argen tin® in Čila izpod španske oblast1^ Spominjam se, kako smo sih spoštovali duhovnike, uC1 ti so 23 ,krat [je in orožnike. Saj vsi naš dobrobit. Orožniki so tai ki smo imeli splošni red nad n5. Pridružil se nisem nobeni grški bratovščini” (Greek Fraternity), ki so toliko hvalisanc P° vseh ameriških kolegijih, ker nisern vanje nikdar posebno verjel. V literarnem društvu je bilo P° kakih pet dijakov iz vsakega razreda. Vsak mesec je moral eden izmed nas predavati zdravniku, ki si je v prejšnjih časih pridobil posebne zasluge za zdravniško vedo. Moj prijatelj iz razreda, dr. E. P. Neary, 2daj na štabu v Charity bolniš nrci, Cleveland, je predaval o Prvem modernem kirurgu v 17. stoletju. Bil je to Francoz Am-Broise Pare. Moja naloga je bila oceniti spis in dodati važne podatke, ki bi jih prvi predavatelj morda prezrl. Izposodil sem si rz zdravniške knjižnice stare ti- skane knjige iz sedemnajstega stoletja, prevedene iz francoščine v angleščino. Rekli so, da j c bilo predavanje in kritika P°voljna. Ob zaključku leta smo tftieli letno snidenje v eni ali drugi gostilni pod vodstvom znanega priljubljenega zdravnika Hans” Wagner j a, pomožnega Profesorja medicine. Spominjam Se’ da smo nekoč v znani Woh-lovi gostilni na West 3 Street °b zvokih pesmi “Let us sing "Cug to Lydia Pinkham” izpraz-uili celi “halber” piva in se ime-nitno imeli. Hted profesorji sta bila dva, ki |laj jih posebej omenim: Chares P. Hoover, profesor medicine, jn J. R. MacLeod, profesor fiziologije. Prvi me je skoro vzel 2a svojega in mi šel na roko, 'jer mi je mogel, ter se z menoj Uril v nemščini. Študiral je dve eti na dunajski univerzi ter bil ves navdušen za evropske zdrav-n^e, zlasti za dunajske, in nam Čedno citiral njihove duhovite r °vtipe. Povedal mi je, da je bil Ti egov najboljši prijatelj na unaju neki Slovenec iz Lju-•'Ijane, po imenu Sempronius, l lavo ime pa je bil že pozabil. Imel ’ riral, tretji teden je beležil dognanja, četrti teden je mamil psa z etrom. Pride vrsta name, da v kletki ujamem psa, ga omamim ter spravim na operativno mizo. Poskus je trajal nad eno uro. Mogoče sem preveč pazil na eksperiment in premalo na psa; pes je nehal dihati in živo srebro sfigmomanometru je prenehalo gibati. Zakričim, da je pes poginil. Eksperiment pa še ni bil sončan. Prileti MacLeod in vbrizga epinefrin (izvleček iz cbledvične žleze). Pes je začel zopet dihati in pod mojim ma-mljenjem živel še pol ure, dokler nismo izvršili naloge, nakar je seveda poginil — brez bolečin. Bilo je prvič in zadnjič, da sem na svoje oči videl mrtvo žival oživeti. Ker sem zamudil šest tednov pouka v fiziologiji, sem zamujeno moral nadomestiti v počitnicah leta 1909. in plačati Mac-Leodu 15 dolarjev za tritedenski pouk po tri popoldneve v tednu. Za tovariša sem imel še nekega starejšega dijaka, ki je v predmetu padel, tako da je prifesor od naju zaslužil še posebej 30 dolarjev, poleg svoje nevelike mesečne plače. Pozneje je MacLeod sprejel službo na univerzi v Toronto, Canada, ter dr. Bantingu pomagal iznajti insulin, specifično zdravilo zoper sladkorno bolezen, za kar je dobil leta 1923. polovico Nobelove nagrade v znesku 20.000 dolarjev. Srečal sem ga še enkrat pri predavanjih pred laiki v Clevelandu. Še vedno se je spominjal Jauha, slušatelja njegovih predavanj iz Oziologije. Slovenska korespondenčna šola —Delo v lekarni Zdravniška diploma— Ivan Zorman Spomladi leta 1908., še preden sem mislil na zdravništvo, sem se pričel zanimati za ameriške korespondenčne šole. Takrat je bila najbolj oglaševana International Correspondence School v Scrantonu. Nudila je pouk na domu v vseh mogočih predmetih. Bile so pa še razne druge “šole”; zoper jecljanje, za risanje komičnih slik, za pisateljevanje, igranje na klavir itd. Mislil sem, da potrebujem boljši spomin, zato sem poslal pet dolarjev za korespondenčno šolo za “vzgojo spomina” (Memory Trave kot so marion ali bent zahtevajo več oz. bolj pogostno gnojenje kakor pa bilnice (fescues) in latovke (common Kentucky bluegrass). J. Goričan Is M Are you planning lo visi! Europe! Don'i forge! She CLEVELAND, O. — Vsako leto, kmalu za prihodom pomladi, pridejo k nam v Cleveland tudi znani in slavni tamburaši in tamburašice Duquesne univerze iz Pittsburgha. Tolikokrat so že nastopili v Koncertni dvorani clevelandskega javnega avditorija (Music Hall), da so res že naši stari in ljubi znanci, saj so nas še vsakokrat tako zelo razveselili s svojimi slovanskimi pesmimi in plesi, ki so milozvočne, ihteče, vesele in poskočne. V tamburaškem zboru je trideset nadarjenih umetnikov ljudske folklore, ki nastopajo s slovansko glasbeno umetnostjo po vseh Združenih državah. Čisti ddbiček koncertov gre v poseben tamburaški šolski sklad. Pesmi podajajo v raznih slovanskih jezikih, čudovite in pestre so slovanske narodne noše in lepota barv je neprekosljiva. Na letošnjem koncertu bodo podane hrvaške, slovenske, srbske, ruske, poljske, romunske in madžarske pesmi in plesi. Vsak tamburaš ali tamburaši-ca študira na Duquesne univerzi v Pittsburghu. Zato ni čudno, da so za Koncert tamburašev Duquesne univerze v veljavi posebne študentovske cene za samo $1. Vstopnice pa morajo biti kupljene v skupini po najmanj deset. Omčnjeni zbor vljudno vabi slovenske rojake in rojakinje na svoj koncert in nastop, v nedeljo, 31. marca 1968, ob treh popoldne v Music Hall, na St. Clair Avenue in vzhodni Šesti cesti. P. S. f I 0 gnojenju trat training). Prejel sem zvezek na-Mg, ki sem jih moral preštudirati ter poslati pismeno skušnjo, preden sem prejel nadaljnjo knjižico. Podoben načrt sem naredil za poučevanje angleščine po pošti. Sestavil sem štiri zvezke angleških nalog s slovenskimi slov- je baje dolgo brado in je mičnimi pravili in rečnikom. Ln /d dober družabnik in nadarjen zvezek sem celo sam stavil na student. — Oba sta bila člana ^hlaraffije, na pol tajne nem-organizacije, ki je tudi v Jubljani imela svojo podruž-uico, prvotna matica je pa še 2daj v Pragi. MacLeod je bil Škot. Prišel je ’oiiiaj nekaj let poprej iz Aber-( oona na Western Reserve uni-Vcrz°- Govoril je pristni škotski 'JU&lekt, da so ga celo ameriški j’ Ucter>ti težko razumeli. Bil je jiotak in potrpežljiv človek. V .^iolosičnem laboratoriju nam B ]Sam pomaSal’ kjer ie m°gel- 1 je obenem izvrsten preda-vat;o!.j, da smo ga vsi radi posluha]' spomfnjam se> Bu' bi bil u c dijak spal pri njegovem pre- uVanju, pa če je tudi vso prejš-11J o noč krokal. v ^aJ zabeležim eno epizodo. n, tudenti .smo bili razdeljeni a s upine p0 ges^. osek pri eks_ na psih je vsak imel bo mesto. En teden je pazil linotypu. Za “glavni urad” sem najel predal na pošti, kamor so prihajala vsa pisma učencev. Imel sem s šolo najboljše namene. Vedel sem, da po manjših naselbinah naši ljudje nimajo prilike dobiti angleškega pouka. Cc jim le zanimanje zbudim za nadaljnje učenje in jim dam nekaj glavnih pojmov o angleškem jeziku, bo šola dosegla svoj namen. Denar je bil sprva postranska zadeva. Vsakemu učencu sem posebej poslal vzorce Pal-merjeve metode ameriškega lepopisja ter mu priporočil, da naj spremeni evropsko pisavo. (Dalje prihodnjič) ------o------ Za varovanje pred požari WASHINGTON, D.C. — V ZDA izdajo javne oblasti in privatniki letno do 20 milijonov dolarjev za preprečenje požarov v javnih in privatnih gozdovih. CLEVELAND, O. — Človek bi se lahko vprašal, ali je potrebno trato gnojiti. Ne vedno! Na dobri zemlji, z ne preveč zahtevnimi travnimi zvrstmi in ob ne prenizki košnji se da shajati brez gnojenja, navadno tudi brez zalivanja in brez bolezenskih nadlog, ki povzročajo goličave. Če ti pogoji niso dani, bo trava ob pomanjkanju hrane iz gledala manj zelena kakor bi bilo želeti, lahko zaradi zmanjšane odpornosti trpi tudi od bolezni in plevela. Torej preveč ali premalo gnojenja pospešuje bolezni. Pod drevjem je gnojenje vedno koristno zaradi konkurence z drevesnimi koreninami. Če gnojimo, gnojimo redno in ne preveč naenkrat, posebno ne j spomladi. Malo aprila, malo junija, več septembra ali oktobra. Lahko še bolj pogosto. Če hočemo gnojiti samo enkrat na leto, je boljše, če to storimo jeseni. Mešana gnojila navadno vsebujejo tri hranilne sestavine: dušik (Nitrogen), fosforno kislino (Phosphoric acid) in kalij (Potash). Trava rabi več dušika kakor fosforja ali kalija, zato rabimo odstotek formule kot so 20-10-10, 10-5-5, kjer prva številka pomeni odstotek dušika. Vsako gnojilo je enakovredno za rastlino, če vsebuje isto količino raztopljivih snovi. Niso pa [vsa gnojila enako hitro raztop-Ijiva. Tista, ki so bolj počasna, stanejo več, zato pa ne posmodi jo trave. S cenenimi, hitro topljivimi gnojili lahko brez nevarnosti gnojimo zgodaj spomladi, preden trava nanovo ozeleni, kdajkoli pred zalivanjem, s pre-j vidnostjo pa tudi ob nekaterih drugih prilikah. Trava mora biti suha, nepregosta, temperatura ne previsoka in trosimo naredko. Nekatera gnojila so tako groba, “kamnasta”, da se jih da u-dobno trositi samo z velikimi poljskimi kosilnicami. Apno n. pr. pa je spet preveč fino, mokasto in ne pada rado enakomerno skozi navadne trosilnice. Trosilnica rada pri dnu rjavi in postane neuporabna, zato jo moramo po vsaki uporabi temeljito očistiti. Zadnja leta so začeli prodajati takšne z nerjavečim dnom. Te so vsekakor vredne priporočila. « R 3'Z e n običajnih koritastih, spuščajočih trosilhic se vedno bolj uporabljajo vrtinčaste - (Cyclone spreaders). Ta meče mate- trosi bolj na široko, zahteva pa se več spretnosti in pazljivosti pri delu. Prašnata gnojila niso primerna za to trosilnico. Pametno je, če upoštevamo bujnejšo rast na enem koncu trate in revnejšo na drugem in trosilnico temu primerno uravnavamo. Pod večjimi drevesi je priporočljivo iti v trosilnico dvakrat, če ni nevarnosti posmodit-ve. Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo žensko za hišno delo 4 dni v tednu. Kličite FA 1-2068. (63) MALI OGLAŠT Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! Britski parlament je odobril novi proračun LONDON, Vel. Brit. — Kljub godrnjanju in odporu v lastnih vrstah je vladni predlog proračuna za prihodnje finančno leto, kot ga je stavil R. Jenkins, dobil v parlamentu potrebno večino. Zanj je glasovalo 332 poslancev, proti pa 248. To je bila le načelna odobritev, proračun morajo še podrobno obdelati in o njem glasovati. Njegovi nasprotniki v opoziciji in skupina skrajnih levičarjev v vladni delavski stranki so odločeni boj proti proračunu, enern najtrših, kar jih moderna Velika Britanija pozna, nadaljevati. C V u Sp: 2* I SLOVENIAN HOTELS IN ROME- ITALY | I | l i i I -. ~ p k p •7? f i o < 2 M r? C H-l Z! O > r M C m H I—I g I HOTEL "BLED' Via S. Croce in Gerusalcmme, 40 00185 ROMA (Italy) — Tel. 777-102 single room with shower and breakfast HGfiL "DANIELA" Via L. Lnzzatti n0 31 00185 ROMA (Italy) — Tel. 750-587 ............. 5,65 US$ I £ single room with shower half board (two meals) single room with shower full board (three meats) 8.15 10.50 U >> Double room with shower and breakfast 5.15 ” P- person Double room with shower half board (two meals) 7.50 V >J Double room with shower full board (three meals) 9.30 1) ff Supplement for room with private W. C. 0.50 V ff 0.85 ff Lunch 2.70 >> ff Dinner 2.70 If ff Group rates: Half board 5.00 ff ff Full board 6.70 ff ff A.M. rates are all included — cut out and keep well! ! ir V najem 4-sobno na novo prebarvano stanovanje s kopalnico se odda na E. 73 St. Kličite pred 3. uro popoldne: 431-6798. (x) Hišo kupi Mlad slovenski par bi rad kupil dobro eno ali dvodružinsko, podkleteno hišo z garažo v okolici Sv. Vida. Kličite od 6. do 9. ure zvečer: 391-6545. (64) V najem Na 1179 E. 79 St., zgoraj, zadnjem poslopju, 3 sobe in kopalnica, $35. Vprašajte Mr. Clere v sprednjem poslopju, spodaj, zadaj ali kličite lastnika 631-3144. (64) NAPRODAJ Ta hiša ne bo dolgo na Irgu! Dvodružinska — lesena 5 sob spodaj — 5 zgoraj V ODLIČNEM STANJU AVTOMATIČNA PLINSKA FURNEZA: A.U.I. H.W. GARAŽA ZA DVA AVTA NOBENIH POPRAVIL ALI PLESKANJA. ENO STANOVANJE SE ODDAJA ZA NAJMANJ $100 MESEČNO $26,000.110 J. P. MULL BROKER Telefon: 881.2345 (66) rial v krogu pred seboj, torej V fari sv Kristine Cist 5-sobni bungalow naprodaj, 2 spalnici spodaj, 1 spalnica 16x28' zgoraj, garaža za 2 kare, predeljena klet,' razvedrilna soba;; nov dovoz ■ in hodnik, lot 155;čev. globok. . LAURICH REALTY 496 E. 200 St. IV 1-1313 (64) Brez šale. Imate 10 dodatnih dni za hranjenje v aprilu. Vložite do 10. aprila. Pridobite si obresti od 1. aprila. CtevdanP Crust Member F.D.I.C. Antična banka iz George Gund kolekcije Tukaj sem omagal in tudi izgre-šil pot, da ne vem kreniti ni na desno ni na levo. Pojdi in pokliči biriče, da mi zvežejo roke, kakor so jih zvezali našemu Odrešeniku, ko je molil na gori! Primoža Trubarja iščejo sovražniki svete vere in lahko ga izdgš, kakor je Kristusa izdal apostol Juda!’ — Tako mi je govoril sveti mož in prav na tem mestu je bilo, ko sem pokleknil predenj ter se mu izpovedal, da se tudi prištevam k pravi in edino Zveličavni veri. In peljal sem ga V svojo hišo in ga skrival nekaj dni, da ga niso zasačili loški hlapci. Plačeval pa mi je z zlatimi nauki in mi vsako noč razlagal predpise svetega pisma. Pri odhodu pa sem prejel iz njega rok sveto knjigo, ki jo imamo še danes kot zaklad v svoji koči, knjigo blaženega Jurija Dalmatina, ki že tudi spi v Gosjodu. Tukaj je torej bilo, ko je moje oko prvič in zadnjič gledalo v obličje pravičniku, in na tem mestu se nam utrjuje naša vera, ker se spominjamo njega, ki je živel in trpel za sveti evangelij. Tako je bilo, častiti brat, in svojim otrokom sem že stokrat in stokrat pripovedoval o pobožnem Primožu Trubarju, ki je bival pod mojo streho, najsi je ubožna in neznatna. Prisedal je k moji skromni mizi in. se zadovoljeval z vsem, kar smo skuhali. Da bi v nebesih molil za nas vse!” “In sedaj se ločimo,” izprego-vori predikant. “Vsakdo mi podaj še enkrat roko na mestu, ki. ga je s svojo osebo nekdaj posvetil pokojni Primož Trubar, čigar slava je tudi med Nemci velika!” Segal jim je v roke in se posebno ljubeznivo poslovil pri starki — stari materi. “Margareta!” je dejal, “midva morda ne vidiva več! Težko žet nosiš breme in blizu je roka Gospodova, da ti ga odvzame.” “Oh, moj Bog,” odgovori ženica, “stara sem in betežna ter že iztežka čakam tiste ure, ko bodem poklicana na sodbo Gospodovo!” “In te sodbe se ti ni treba bati, Margareta, ker si živela, kakor je zapovedano v Pismu!” “Izmed prvih sem bila, ki smo sprejeli čisti evangeljski nauk, in spoznavala sem ga neprestano. O hov, hov! Časi sp se predrugačili in hujši so in silnejši. Nekdaj se nam ni bilo skrivati, kakor se skrivamo danes. Kar v trumah smo hodili h gospodu ne Bled — počakajte no, kako so ga že klicali — oj, ta nemška imena, kako naj jih človek ohrani v spominu!” “Bil je to brat Krištof Fas-chang,” odgovori predikant. “Tudi leta je že zatisnil oči in odšel k Njemu, čigar čisti evangelij je oznanjal!” “Da, da! H gospodu Krištofu smo hodili,” zaihti ženica, “in govoril nam je tako sladko, da bi ga bili poslušali vso noč in ves dan. Hov, hov! Pa je tudi umrl. In poznala sem tudi gospoda Boštjana v Kranju, a gospod Kupljenik je prihajal včasih celo v naše kraje! Oj, imeli smo obilo in dobrih učenikov in ni se jim bilo skrivati po loži, kakor se skrivajo sedanji oznanjevalci prave vere! Hov, hov! Pa je vse pomrlo, vse pomrlo!” “Potolaži se, Margareta, sedaj jih diči krona večnega življenja! Na zemlji pa so jih preganjali in že prerok Izajija toži, da čaka poguba pravičnika! Sedaj, otročiči, ostani mir božji med vami, kakor vlada med tistimi, ki spe po gomilah!” Rekši izgine v temi. Ti pa ostanejo na mestu in zro v nočni dol. Imel je s sabo majhno sve-tilnico in včasih se je nje lučica kakor iskra utrnila sredi gozda. Postali so na vrhu, dokler ni lučica popolnoma izginila, ker je bil predikant že davno dospel v dolino; kjer itak ni bilo varno hoditi z lučjo. Potem šele so odšli, s sabo pa so nosili bridko zavest, da svojega učenika nikdar več ne bodo videli, kjer za ostre nasprotne reformacije nemški predikantje niso mogli brez nevarnosti za življenje prihajati na Kranjsko. Vrnivši se domov, sedejo za mizo in nekaj časa molče. Srce jim stiska tuga in nikomur se ne poljubi izpregovoriti. Naposled požarne hišni oče: “Katari-i, vzemi sveto knjigo in čitaj nam, koliko je moral prebiti ubogi Job, da se utolažimo in da j se tudi mi privadimo trpljenja, s katerim nas izkuša Oče nebeški!” “Knjige,” zaihti dekle, “knjige nimam pri roki!” “In kje je?” vpraša oče ostro. “Ostala je pri — onem v sobici.” “Čemu?” “Čitala sem v njej in opazil jo je v moji roki.” “Ti si mu jo prepustila? Našo sveto knjigo si mu prepustila?” “Imeti jo je hotel. Od strahu je niti nisem mogla skriti!” Nekaj časa vsi molče. “In kaj je hotel imeti papist, ko te je vprašal po knjigi?” Na to temno vprašanje odgovori deklica tresoče: “Sumil je, da smo evangeljske vere, in prestrašila sem se tako, da nisem nič tajila.” “Ti nisi nič tajila?” Oče in sinovi planejo izza mize in vzkliknejo z enim glasom: “Izdani smo!” Zopet nekaj časa molče. Potem pa de oče odločno: ‘Pojdite spat, ženske!” Takoj so odšle. Stara mati in CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY LAUNDROMAT BY OWNER Good Northwest location. Well established. Best offer. 539-8028 _________________________________(62) WOMEN’S APPAREL SHOP Choice S.E. location. Well established 40 years. By owner. A i r conditioned. PL 2-7183 (62) REAL ESTATE FOB SALE STREAMWOOD Brand new 4 bedroom townhouse. Stove, refrigerator, carpeting, and drapes included. Club house and pool facilities. $25,400. 837-1235 ___________________________(62) NAPERVILLE — CENTURY HILL By owner. 4 bdrm. Colonial bi-level. Att. 2 car gar. htd. Din. rm., liv. rm., mod. kitch., fam. rm. w-frplc. Crptd. Indscpd. $37,500. earl occup. 355-4872 (62) V blag spomin OB ČETRTI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA, ATA IN STAREGA ATA f jAlojzija Kosem ki je zatisnil svoje oči 27. marca 1964. Leta štiri so že minila, odkar srce Ti več ne bije. Črna zemlja truplo krije, luč nebeška duši sije. Prosi tam za nas Boga, da še nas k Tebi pripelja, ko zemljo bomo zapustili, za vedno bomo se združili. žalujoči: FRANČIŠKA — soproga MARJAN in FRANCE — sinova ZOFIJA por. CELESTINA, URSULA por. ŠTEPEC — hčeri MIRO in CIRIL — zeta MIRA — snaha VNUKI in VNUKINJE ter OSTALO SORODSTVO Cleveland, O., 27. marca 1968. gospodinjo sla spali pod streho, hči pa je za sedaj imela svoje trdo ležišče v čumnati na tleh, da bi jo imel pri roki bolnik, če bi mu bilo treba ponoči kaj postreči. Plaho 'je stopila v mali prostor, kjer je ležal kanonik Aman-dus. Spal je, kakor je bilo videti, in ni se ganil na svojem ležišču. Deklica tudi leže, toda zaspati ne more. Odločni glas očetov, ko ji je ukazal, naj odide k počitku, ji zbuja strah in grozo. In obenem trepeta za njega, čigar bledi obraz ji stopa v tem trenutku bolj nego kdaj pred dušo. In ta bledi obraz ji je tičal tudi v srcu, dasi je bil obraz katoliškega duhovnika, ki bi ga morala sovražiti! Drugače ni mogla, nego da je polglasno zajokala in si s solzami porosila deviško lice. “Čemu točiš solze?” se oglasi proti nje pričakovanju bolnik s postelje. “Čemu vzdihuješ in jokaš, Katarina? Ali meniš, da se bojim smrti, in ali meniš, da mi srce le za hip bije hitreje, češ da morda satan obsenči hudobne tvoje brate, da pobijejo po- maziljenca Gospodovega, kakor se pobije govedo v mesnici?” Ko mu ničesar ne odgovori, nadaljuje: “Ali meniš, da nisem čul, kar se je ravnokar govorilo za to steno? Da, knjiga Dalmatinova vas je izdala in začutili bodete, kolika nesreča se je s to knjigo prihotapila pod vašo streho! Meni pa bi bilo sladko umreti za vero božjo, da bi se ta luteranska svojat prepričala, kako lahko umira katoliški duhovnik, če ga pokliče Gospod! Ko pa bodem umiral, tedaj svojim morilcem — žal, da ne umeješ jezika svete Cerkve! — zakličem: Ex ossibus ultor!” “Moj Bog, umore, vas!” zaihti deklica, “in jaz vam ne morem pomagati!” “Kdo te kliče na pomoč, dekle? Umiri se in zaspi, če ti krivoverstvo, ki je zakoreninjeno v tebi, dopušča spati!” V sobi so vtem oče in sinovi sedeli pri mizi. Temno so gledali predse in ničesar niso govorili. Samo čakali so, da je odšlo ženstvo. Ko je zavladal mir po vsej hiši in so menili, da so ženske že polegle, tedaj so se ti strastni luterani spogledali. Bili so tolikanj strastnejši, ker so se morali do sedaj prikrivati in ker so živeli v prepričanju, da so mučeniki svoje vere. Sin Luka izpregovori najprej: “Meni ni do tega, ali mi takoj odsekajo glavo ali pa me dolgo let vlačijo po temnih ječah!” “In še prej se pogubim,” dostavi sin Andrej, “če mi s kolesom stro kosti. Pogubi pa itak ne odidemo, ker nas ti preklicani papisti prej ali slej dobe v svoje pesti!” “Z orožjem je prišel v te kra-je,” se oglasi starec, “naj se pogubi z orožjenJi! Luka, vstani, vzemi sekiro izpod stropa 'n ^prinesi jo sem!” i Luka vstane in sname sekir0 izpod stropa. Trešči jo na m'20’ rekoč: “Ko smo sprejeli v hišo teg° papista, smo se pregrešili Pr0*' svojim bratom, ki so sedaj z nami v nevarnosti! Naj se pogubi, p°' tem so oteli vsi drugi spozna-valci svetega evangelija, kolikor jih še biva v tem kraju!” “In z nami,” se oglasi JaneZ> najmlajši sin, vendar pa najbi' strejša glava pod Mrakovo stre-ho, “in z nami, kako se bode g°' dilo, to mi povejte?”, (Dal]e prihodnjič) : 1? ____________________________________________ JS a zn antlo in J&ah-Vala V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 2. februarja 1968 v Gospodu preminul naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in brat MARTIN ROGEL Pokojni je bil rojen dne 7. novembra 1893 v vasi Pristava pod Limbarsko goro župnija Moravče, Slovenija Jugoslavija. Tam žalujejo za njim bratje Anton, Peter in B Valentin s svojimi družinami. V Ameriko je prišel v letu 1913. Pokopali smo ga dne 5. februarja 19C8 na pokopališču ALL SOULS. Vseh vernih duš Chardon, Ohio. Right Rev. Msgr. Louis B. Baznik je v Zakrajškovem pogrebnem zavodu blagoslovil truplo in opravil začetne svete obrede. Nato smo pokojnega v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev sv. Vida, kjer Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik ob asistenci Rev. Anthony Rebol-a in Rev. Francis Paik-a daroval slovesno pogrebno sv. mašo, odpel slovesne žalostinke in svečane pogrebne molitve. Vsem pogrebnim slovesnostim v cerkvi sta prisostvovala tudi Rt. Rev. Msgr. Francis A. Cacciacarro, župnik župnije St. Fclieitas na 1852 Richmond Road, in Rev. Joseph R. Buescher župnik pri St. Mary of Immaculate Conception na 300 Union Street, Bedford, O. Pogrebni sprevod je po svetih opravilih v cerkvi odšel na pokopališče vseh Vernih Duš Chardon, Ohio, kjer je ob grobu Msgr. Baznik vodil molitve za večno srečo pokojnikove duše. nakar smo položili zemske ostanke na mesto, kjer čakajo Vstajenja. Našo najprisrčnejšo zahvalo naj prejme velečastiti gospod prelat Baznik za daritev sv. maše in vsa cerkvena pogrebna sveta opravila, častita gospoda Rebol in Paik za asistenco, velečastiti gospod prelat Cacciacarro in častiti gospod Buescher za udeležbo pri sv. maši in vsi drugi častiti gospodje duhovniki, ki so za pokojnega darovali sv. maše, zanj molili, vsi tisti, ki so ga med boleznijo obiskovali posebno Rev. Jožef Čelešnik, župnik pri St. Christine, 840 East 222. Street, Rt. Rev. Msgr. Francis A. Cacciacarro, Rev. Anthony Rebol in Rev. Paul Gencur, župnije Holy Cross, ki je pokojnemu podelil sv. zakramente in ga pripravil za srečno zadnjo uro. Plemenita pozornost številnih gos- Razposlali smo zahvalne kartice, kolikor bil dobil naše posebne zahvale, lepo prosimo našo skupno zahvalo, ki jo želimo izreči praV življenja storili kako dobroto, v s e m , ki so nam ob bridki izgubi izrekli svoje sožalje, gali. Najprisrčnejša hvala vsem. Bog Vam Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri, Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri. Žalujoči: soproga PAVLINA, roj. VEHOVEC, sinova MARTIN s soprogo RUTil, STANLEY in soproga OLGA, hčerka STEPHANIE s soprogom LEON CHAPMAN, vnuk RONALD ROGEL in vnukinje: SALLY JAYNE ROGEL, LINDA CHAPMAN, PAULA CHAPMAN, JACQUELINE CHAPMAN in drugi sorodniki. Cleveland, Ohio, 27. marca 1968. Al GRAJU JEWELRY 687 East 185. Str. 531-2465 ima ob priložnosti zaprtja trgovine SPLOŠNO RAZPRODAJO vseh predmetov in tudi vse opreme CENE SO IZREDNO ZNIŽANE! Pridite in boste veliko prihranili! KarošHe že sedaj naše domaše šunke MODEL MEAT MARKET 610 E. 200 ST. EUCLID, OHIO 44119 — KE 1-7447 Ima vedno na zalogi: odlične RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE, prekajene in sveže MESENE KLOBASE, raznovrstno SUHO MESO, domače KUHANE SALAME, KVALITETNO SVEŽE MESO. FLORIAN IN MARY KONČAR — lastnika želita VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM - PRIJATELJEM IN ZNANCEM! Odprto vsak dan od 8. do 6. zv., ob nedeljak in ponedeljkih zaprto. podov duhovnikov nam je bila v obilno zadoščenje in upanje, da je pokojnikovo 33 letno prostovoljno delo za cerkev in župnijo sv. Vida ter njegovo prizadevanje in žrtvovanje za župnijo in cerkev St. Fclieitas bilo Bogu dopadljivo in je njegovi duši zdaj v srečo. Hvaležni smo društvu ADZ št. 1. in Klubu upokojencev v Euelidu za vse kar so člani storili v počastitev pokojnega, kot preminulega člana teh društev. Iskrena hvala dobrim sosedom na Indian Hills, ki so zbrali sklad pa skupni venec in za sv. maše. Prav lepa hvala Rulh in Fritz Hribar na 185. cesti, da sta priredila okrepčilo za udeležence po pogrebu in vsem tako izvrstno postregla. Zahvaljujemo se tudi podjetju Willow Hill Industries in uslužbencem za krasne vence in številno udeležbo pri pogrebu. Iskrena hvala pokojnikovim nečakom, ki so nosili krsto. Posebej se zahvalimo tudi vsem tistim sorodnikom in prijateljem, ki so prihiteli k pegrebu od daleč, zlasti iz držav Michigan in Pennsylvania. Hvala in priznanje Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu, da je izvrstno uredil pogrebne priprave in odlično vodil sprevod. Naj dobri Bog stotero povrne vsem, ki ste darovali za sv. maše in druge dobre namene vsem, ki ste s številnimi venci in krasnim cve-tjem ozaljšali krsto in kapelo ter vsem, ki ste dali na razpolago avtomobile za p o g r e h n i sprevod. Iz dna srca smo hvaležni vsem, ki ste prišli kropit v pogrebni zavod in vsem, ki ste se udeležili pogrebne sv. maše, zlasti pa tistim, ki ste pokojnega z nami spremljali do groba. smo imeli naslove. Cc bi kdo pomotoma ne naj oprosti. Vse prosimo, da sprejmete tole vsem, ki so pokojnemu očetu v zadnjem času ga ob slovesu kakorkoli počastili, vsem, ki so nas skušali tolažiti in nam kakorkoli poma-povrni! V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam; v nebesih rajsko srečo užJvaj do svidenja na vekomaj. SONGS & DANCES OF THE SLAVS! DUQUESNE UNIVERSITY TAMBURITZANS! 3 P.M. Sunday iarda 31 CLEVELAND PUBLIC MUSIC HALL Tickets on Sale Now At All Burrows Stores Loge $3.50, Oreh. and Mezz. $3.00 Parquet $2.50, Balcony $2.00 Special Student Price $1.00 ';V; •. * ’.V* vW •• • SEE THINGS IN A NEW LIGHT hear* Sister Roberta Steinbacher, Judge Waller Whitlatch, Nicholas A. Bucur DISCUSS: Dr. Spock & The Uninhibited Generation on STUDI013 Thursdays 10 PM-Midnight UJEREiB host: Pete Franklin^ GRDINO VA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA _ Funeral Directors — Furniture Dealers