Političen list za slovenski narod. P« polti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr. T administraciji prejemen velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta K gld., za četrt leta S (M., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na ieto. Posamezne Številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in e¿špedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Kaznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če Be tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '',6. uri popoludne. Letnilt XVII. iŠtev. 136. V Ljubljani, v soboto 15. junija 1889. Slovenci! Stointrideset let je miiiolo, odkar je bil porojen Valentin Vodnik, prvi pesnik slovenski, učenjak in probuditelj našega naroda. Ko so leta 1859. hvaležni častilci njegovi slavili stoletnico rojstva Vodnikovega, začeli so nabirati darove za spomenik, ki naj bi se postavil v Ljubljani na primernem kraji. Sčasoma so je nabrala vsota 5400 gld. Odbor za Vodnikov spomenik obrnil se je tedaj še do visokega deželnega zbora kranjskega in do slavnega mestnega zastopa ljubljanskega, katera sta radovoljno in blagodušno pripomogla z znatnimi doneski in tako je bilo odboru možno ukreniti, da se letos Vodniku postavi dostojen spomenik. Leta 1887. naročil je odbor domačemu umetniku gospodu Alojziju Ganglu izdelovanje Vodnikove podobe. Umetnik je častno ugodil svoji nalogi in ustvaril kip, ki nam predstavlja Vodnika duhovnika, pesnika in učitelja, za ljubljeni narod plamtečega, krasnejšo bodočnost mu obetajočega. Podobo 2-5 m visoko je vlila v bronu livarna P o n n i n g e r j e v a na Dunaji ter svoje delo izvršila srečno in popolnoma povoljno. Marmornata stojala, 3-30 vi visoko, postavil jo kamnosek gosp. Feliks T o man v Ljubljani. Ljubljanski mestni zastop pa je dovolil, da se postavi spomenik na V a 1 v a z o r j e v e m trgu pred licejskim poslopjem, v katerem je začetkom tega stoletja poučeval Vodnik. Prekrasni spomenik se odkrije dne 30. junija t. 1. po priloženem sporedu. Slovenci! S tem, da postavimo Vodniku spomenik, jasno pokažemo, da smo hvaležni svojemu narodnemu probuditelju, da ne pozabljamo moža, ki je v „časih nerodnih" po- vzdigal svoj glas in neuplašcn ter neupogljiv klical narod na dan. Pokažimo še ob slavnosti, da vsi Slovenci od Mure in Drave do Jadranskega morja, od Triglava, od Soče do Kolpe in Sotle častimo pesnika, ki je že pred blizu sto leti vskliknil: „Drava, čegava je? Soča, čegava je? Jih bomo var'vali, Kdo jih če pit?" Zato pričakujemo, da bomo prihiteli k slavnosti Slovenci iz vseh slovenskih pokrajin, da slavnost poveličajo občinski zastopi slovenskih mest in trgov po svojih deputacijah, da bodo zastopana vsa narodna društva s svojimi zastavami, vrli „Sokoli", mili nam pevci, čitalnice, bralna in gasilna društva itd. in da se bodo z nami skupno radovali pri odkritji prvega narodnega spomenika. S svojimi pesniami si je postavil Valentin Vodnik vedni spomin v srcih vseli Slovencev, hvaležni narod pa je (ličnemu pesniku zgradil spomenik, kateri bode še poznim rodovom pričal, da je pesnik govoril proroško, kije pel: „En zarod poganja Prerojen, ves nov." Spored slavnosti ob odkrivanji VODNIK-ovega spomenika v Ljubljani dne 28., 29. in 30. junija 1889. — Dne 28. junija: Sprejem gostov. Ob 8. uri zvečer koncert na čitalničnem vrtu, pri katerem bodeta sodelovala blejska zdraviška godba (oddelek godbe dvornega gledišča) in pevsko društvo „Slavec". — Dno 29. junija: Ob 7. uri zjutraj sv. maša v cerkvi na Rožniku, katero bodo daroval č. g. c. kr. gimnazijski profesor Tomo Zupan; pri maši bode pel čitalnični pevski zbor. Ob 10. uri ogledovanje deželnega muzeja „Ru-doliinuma". Obed v raznih gostilnah. Po obedu spre- hod pod Turn ali na Grad. Ob polu G. uri odhod iz čitalnice na pokopališče pri sv. Krištofu, kjer po-lože „Slovenska Matica", „Pisateljsko društvo" in druga narodna društva vence na Vodnikov grob, in kjer bode pelo društvo „Slavec". Ob 8. uri gledališka predstava v čitalnični dvorani. Igrala se bode „Mesečnica", opereta, pod vodstvom g. prof. Gerbiča s sodelovanjem blejske godbe, in „Svoji k svojim", veseloigra v jednein dejanji, spisal za to slavnost dr. J. Vošnjak. Po gledališki predstavi koncert na čitalničnem vrtu, pri katerem bodeta sodelovala blejska zdraviška godba in čitalnični pevski zbor. — Dne 30. junija: Ob polu 10. uri dopoludne se zbero narodna društva na čitalničnem vrtu, od koder odidejo ua sv. Jakoba trg. Ob polu 11. uri slovesna sv. maša v cerkvi pri sv. Jakobu, katero bode daroval milost, g. stolni prošt dr. Leonard Klofutar. Petje oskrbi št.-jakobski cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. L. Belarja. Ob 12. uri se odkrije Vodnikov spomenik na Valvazorjevem trgu (Za gledalce bodeta na Valvazorjevem trgu dve tribuni postavljena. Sedeži v prvih dveh vrstah po 50 kr., v ostalih vrstah po 30 kr. za osebo; dobivajo se pri kustosu narodno čitalnice, oziroma v trafiki) z nastopnim vsporedom: 1. Slavnostni govor g. c. kr. gimnazijskega ravnatelja Fr. Wiesthalerja. 2. Streli na Gradu naznanijo, da se je odkril spomenik, pred kateri narodna društva polože vence. 3. Kantata „Vodniku", besede Antona Funtka, skladba dr. B. Ipavca; pel bode zbor „Glasbene Matice" in ž njo združenih vnanjih in ljubljanskih pevcev, pod vodstvom gosp. prof. Gerbiča. 4. Predsednik odbora za Vodnikov spomenik, g. dr. Vošnjak, izroči spomenik v last in varstvo mestni občini ljubljanski. 5. Cesarska pesem. — Ob 2. uri banket na čitalničnem vrtu. (Vstopnice k banketu po 2 gl. za osebo se dobivajo pri odboru in pri kustosu narodne čitalnice v Ljubljani. Kdor se hoče vdeležiti banketa, oglasi naj se najkasneje do 25. junija t. 1.) Ob 5. uri ljudska veselica na Jami pri Žibertu na rojstvenem domu Vodnikovem. Veselico priredi šišenska čitalnica. (Zaradi stanovanja naj se p. n. gg. vnanji gostje pravočasno oglase pri odboru.) V Ljubljani, dne 15. junija 1889. Odbor za Vodnikov spomenik. LISTEK. Na balzaku. Gospod vrednik! Podlistkarji imajo sploh čuden temperament. Kar pišejo, čudno je, kakor pišejo, čudno je, kolikor pišejo, čudno je, in koder pišejo, čudno je. Hočem danes le na to namigniti, kod pišejo podlistkarji. Spominjate se gotovo iz prejšnjih let: eden je pisal „izza peči", drugi „izpod tepke", tretji „izpod Golovca", četrti „raz vrbo", peti „iz Amerike" itd. Da so imeli ali imajo ti podlistkarji precejšnjo fantazijo, gotovo je: kajti vem za podlistkarja take vrste, ki je mislil, da piše „izpod tepke" ali „za pečjo", pisal pa je le pri mizi in grizel peresnik, tako silno napenjajo svojo domišljijo, da je pomočil v taki zamaknjenosti namesto v črnilnik v kozarec, ki je stal pred njim, napolnjen z vinom. Za svojo osebo pa Vam zatrdim, da pišem v resnici na balzaku, in če ne verujete, povprašate lahko pri našem tapetniku g. Obrezi, ki sem mu ga pošteno plačal. Iu kaj torej moj duh danes premleva na balzaku ? Pri rokah imam tri leposlovne liste naše letošnjega leta. Zunaj pripogiba drevesa zoperna burja in urni oblaki plešejo „poljko" po nebesnem oboku. Zato me danes ne miče, uživati pomladansko-pri-rodne „lepote", in nadomestiti sem si jo hotel z umetalno lepoto. Razne pesmi sem prebiral. Do pesnikov imam že od nekdaj sočutje, ker so z večine tako žalostni in vedno solze pretakajo — na papirji. Zato imam tudi jaz do njih le papirnato sočutje. Kajti poznam pesnike, ki žive v največji zadovoljuosti, a pesmi njihove pa so vedno vse solzne. No, pa saj veste, kako je pel pesnik Göthe: „Wer nie sein Brod in Thriinen ass" itd. In še nekaj je pri .solznih" pesnikih spomina vredno. Sanjajo namreč prav radi. Moji prozajični malenkosti se prav nerado sanja. Iu kadar se mi sanja, še takrat malokdaj vem zjutraj, kaj se mi je sanjalo. A če sem si zapomnil sanje, čutil sem se zjutraj tako srečnega, da sem je moral takoj povedati svojemu tovarišu. Iz tega sklepam, da morajo „solzui" pesniki vendar imeti mnogo veselih trenotkov, ker imajo tako plodovite sanje. Ali povedati Vam hočem že enkrat, koliko solza in koliko sanj sem našel v proizvodih naših letošnjih Pegazovcev. Pristaviti pa moram še tudi, da imajo največ solza pesniki, ki se skrivajo pod izmišljenim imenom. Škoda! Da bi saj povedali svoja imena! Potem bi jim vsaj mogli pomagati s kakim koščkom kruha, ali z ženitvijo, ali s kako drugo praktično podporo! Kako jim srce „medli", „žari", „toguje", „umira", „žalosti", „hrepeni", „kipi", „želi", „polje" itd., to imajo seveda pravico povedati v vseh mogočih varijantah, ker je srce „kapelnik" lirične poezije. To veselje jim torej že pustimo! Ali te solze in te sanje! Teh je pa že kar preveč! Edino pri pesniku Gorazdu nismo našli nobene solze in nobenega sena, iu pa pri g. Janku Barletu! Ravno tako pri g. J. Cimpermanu le enkrat solzno Slovenijo, ki pa je opravičena. Tudi g. Jau. Bilec je zamenil enkrat bisere s solzicami. G. Funtek je sanjal samo enkrat, jokal se pa ni letos nikoli. G. Fr. Krek je imel solzne oči le enkrat, dasi se ni jokal celo ob smrti svojega junaka. G. Fr. Gestriu začne prvo pesenco s solzami (celo v napisu!) in konča jo s solzami. Drugo pesemeo je naslovil s „senom". Radinski se je solzil enkrat ob grobu pri svoji baladi, sanjalo pa se mu je kar trikrat. Zamejski ima tudi eukrat rosno oko iu se solzi pri oknu. Clausus je sanja! enkrat, solzil se je dvakrat, solze je točil enkrat, oko mu je grenko solzo poro-silo enkrat — vse to pri eni pesnici! Kako tudi ne, saj je bilo „v slovo". Prej pa je dejal v trio-letu, da mu „solza z očij ne bo vabilo žalje". Tudi Ranko je imel eukrat „nične sanje" in „kes mu je rosil lice z grenko srago". G. A. II. preliva le v „Desetem bratu" dvakrat solze in eukrat so ga objemale sanje, enkrat pa ga je srn premagal. S. Trpinu pa je enkrat sanjalo srce in drugič je samo Slovenska ,,l>epelč!cft". Da je devetnajsti vek v mnogem ozitu napredoval, tega nihče ne zanika; a da je tudi v mnogem oziru zagazil v mlakuže sebičnosti in materija-lizma, to potrdijo premnogi trezno misleči možje. Vsled neprestanega, pogubnega nauka lažiliberalizma je evropska družba predrugačila svoje nekdanje nazore o najdražjih duševnih zakladih, o veri in narodnosti, da so posamezniki in tudi že neka vrsta ljudi med narodi tega mnenja, da vera in narodnost nimate nič skupnega, nič vzajemnega, temveč je vera svoji „sestrici Narodnosti" le dekla, „Pepel-čica". Način , po katerem so se opičili voditelji te ali one strauke med evropskimi narodi, podaje nam zato trditev dosti jasnih dokazov. Kedar se oglasi „Pepelčica", to je katoliška večina, in izrazi kar moči mirno svoje opravičene želje iu pravice, tu nastopi zgovorna „sestrica", ter se oglasi z raznimi razlogi, da bi utopila in pre-glušila skromni iu opravičeni odmev notranjih čustev katoliške Pepelčice. Da je v istini tako, dokazujejo mnogi evropski parlamenti in pri nas na Slovenskem mnogi pojavi v zadnjem času. List naš kot katoliškokonservativno slovensko glasilo že 17 let z odkritosrčnim postopaujemiu po-irtovalno iskrenostjo brani in zagovarja ne samo narodnost, temveč tudi katoliška načela vernoga slovenskega naroda. Vse težnje in napori so obrnjeni v prospeh in pravi, zdravi napredek naroda. Zvesto služi narodu in domovini ter opozarja na nevarnosti, ki prete preko mej zdravemu narodovemu telesu, ne ozirajoč se na pisane poglede, ošabue besede, pikra obrekovanja in mnoga sumničenja. V takem razjarjenem duševnem položaji gospodov eksegetov je mogoče, da skušajo menda s pomočjo „mesmerizma" ugibati tudi tajne naše misli. Kedar imamo o tem ali onem vprašanji svoje misli, takoj rušimo edinost in disciplino; keda/ se sklicujemo na resnična fakta, ki je moremo vsak čas dokazati, tedaj se vzdignejo nezmotljivi interpreti, da govorimo neresnico itd. Celota in edinost naroda je našemu listu jedno prvih načel. Ali katolicizem ruši narodno celoto? Ravno ta mora biti, kakor vedno, tako tudi v prihodnje in vselej trdna podlaga edinosti in sloge našega eminentno katoliškega naroda in njegovih voditeljev; na tem polji se moramo vedno složno sre-čavati. Slovenska duhovščina je pred ltti pri mnogih prilikah glasovala z zatajevanjem za može, o katerih je bila prepričana, da ji niso prijazni; storila je to, da je rešila narodu čast, ohranila disciplino iu pomagala v izdatni meri pregnati tujo moro. Tedaj se ji je napivalo kot najtrdnejšemu stebru v narodu, katerega niso izpodnesli razburjeni valovi srda narodovih nasprotnikov. Iu sedaj je „kapelan" nekaki „pepeluš", dasiravno je dovršil akademične študije, kar se ne more trditi o vseh kričačih, ki hočejo narodu slovenskemu kazati nova pota do boljše pri- zrl mnogo solza. P. V. B. je le mislil, da sanja težak sen — in — snival je čaroben sen. Al. Sež-ov je snival marsikdaj. Milan Sašelj je imel mej spanjem (!) zlate sanje in drugič celo krasne in zlate. J. Rejcu pa daje dvakrat poroštvo solz potok, v boli se solzi in pravi srcu: da so solze nebeške sestre in da se naj jih nikar ne boji! Bog nas varuj toliko in takih nebeških sestra! Po „vadnicah" nisem pasel radovednosti, ker me je precej ustrašila že prva pesemca, v kateri se kar podvojeno jočejo iu grenke solze točijo. Gospod vrednik! Tako Vam izročam statistične podatke o solzah in sanjah letošnjih pesuikov za prvo letno polovico. Saj vem, da se Vi ne utegnete ukvarjati s statistiko in meteorologijo, zato sem Vam jaz sestavil ta pregled, ki služi kaj dobro za oceno pesniških izdelkov. Kakor je „kaša" brez soli grenka in brez zabele pusta, tako je pesem s solzami grenka in s sanjami pusta. Ta jednačba je torej „verkehrt proporlioniert", kakor smo se mi učili. In če ta stavek postavite za ravnilo in cenilo v presoji pesnij, uvideli boste, da sem jaz rešil vprašanje: Kaj je lepo? (je bi mo pa kdo utegnil napak umeti, pripravljen sem svoje načelo bolj raz-tolmačiti in Vam zamašiti še enkrat spodnji del Vašega lista ali pekel, (v kakoršen misli priti menda g. Vinko Lapajne).--— Pa uaj bo za danes, dok se vidimo. Palček. bodnjosti, narekovati mu pravila o politiki. To greni življenje marsikomu, ki se je s plemenitim navdu-šeujem lotil del« za naroda duševni in gmotni blagor, Ne želimo si časor nazaj, a utegnejo priti, ko se bode tudi svetna inteligencija če rada opirala na pomoč vedno zanesljive slovenske duhovščine, ako-ravno ji sedaj mnogi mečejo hrastova polena pod noge. V zadnjih mesecih smo večkrat čitali v liberalnih listih, da hoče duhovščina z versko šolo „narod zbebiti in tako neomejeno gospodovati". Ne pride nam na misel, da bi komu ali neki vrsti ljudij očitali lažnjivost; toda konstatovati moramo, da je to malo pošteno sredstvo, s katerim hočejo narod duhovščini odtujiti ter ga zvabiti na svojo stran, pod okrilje takozvanega laži-liberalizma. Nikoli pa nismo mogli zvedeti, v čem obstoji to tra-penje in kako hočejo „klerikalci" potrapeno ljudstvo ložje vladati, kar prvič ni res in je popolnoma nelogično. Ali liberalno časopisje premleva tako dolgo to frazo, da jo čivkajo vrabci na strehi — se ve, brez vseh dokazov in razuma. Ako kdo trdi, kar priznajo tudi mnogi učitelji, da mladina vsled mnogih vzrokov nravno propada in da je nova šola v primeri z vspebi veliko breme, takoj je sovražnik šoli, napredku, omiki, prosveti itd., akoravno povsod tudi „klerikalci" glasujejo za nova bremena v po-vzdigo ljudskega šolstva. Taki zviti in frivolni prepiri se pojavljajo povsod, kjer nastane nasprotje med katoličanstvom in liberalizmom. Ali ni to znamenje časa? Pa ostanimo še pri šoli! Odprimo zgodovino in gotovo se bomo prepričali, da je ravno krščanstvo povzdignilo izomiko narodov. „Klerikalci" so snovali šolske zavode. Kdor pozna zgodovino, tega ni treba opozarjati na slavne krščanske šole v prvih stoletjih. Ljudske šole v sedanjem smislu sicer niso bile, pač pa v drugem, da namreč revščina ni bila izključena iz teh šol. Za ljudskega preseljevanja je ravno katoliška . cerkev rešila izročila vednosti v tihe kraje na Irskem, v Franciji, Angliji in starodavnem Rimu, odkoder so prihajale iu se še sedaj razširjajo zdrave iu rodovitne ideje. Ako smemo verjeti zgodovinskim virom, obiskavalo je v trinajstem, štirinajstem in petnajstem stoletji več mladeničev višje šole, nego sedaj; le poglejte število velikošolcev na vseučiliščih v Pragi in na Dunaji. In ti so gotovo prej obiska-vali nižje šole. „Duhovščina hoče ljudstvo potrapiti", to je fraza prostozidarske lože, in ponavljajo jo. tolažimo 6e, da nevede, mnogi „omikanci". In kaj hočejo reči s temi besedami? Duhovščina poučuje narod o Bogu, Vsegamogočnem, N e -skončno-svetem, Najpravičnejšem, Stvarniku nebes in zemlje. To je torej potrapenje ljudstva, in to edino. Za vse drugo v šoli se loža ne briga. Ali more otrok, vprašamo, telesno I se razvijati, ako sedi dolgo vrsto ur v zaduhlem zraku? Bledih obrazov in mračnih očij zapušča mladina šolske klopi. In ko bi se „klerikalec" oglasil za daljše počitnice, poludnevni pouk itd., zarežejo mu na čelo Kajnovo znamenje mračnjaka, nazadnjaka. Takoj egiptska temota razgrne svoja krila po deželi! Ravno ti možje imajo vedno na jeziku prosveto, omiko, napredei, ki si žele v mislih leni, zbegani, zapeljani narod, da ga izžemajo. To je vsa skrivnost fraze, to je njihov namen. Toliko za zdaj! Slovenska duhovščina bode vedno delovala za narod slovenski, a tudi odločno brauila predrago mu svetinjo, katoliško vero, proti vsem nasprotnikom, domačim in tujim. Slavnost razvitja zastave „Dolenjskega Sokola". (Izviren dopis.) (Konec.) V ponedeljek 10. junija zbirala so se društva v gostilni g Tučka, kjer je bil zajutrek. Da se je i tam napivalo, se umeje ob sebi. „Slavec" uas je zabaval z ¡zbornim petjem, in tako je čas pošel, da smo odšli na Grm. Na Grmu, t. j. deželni vinarski in sadjarski šoli pozdravil je gosp. vodja Dolenec vse došle goste ter prijazno razkazoval posamezne oddelke te graščine, istotako vzorno nasajeni vrt in lepo obdelano polje, vse v najbližji okolici gradu. Povabil je vse goste, da se vknjižijo v knjigo za goste, obiskujoče to šolo. V košati senci pod graščino smo pa pokusili izvrstni, pristni do-leujski čviček, pridelek te šole, ter se naposled tudi od prijaznega gospoda vodje poslovili ter odšli zopet v mesto. | Popoludne okolu 2. ure smo se pričeli zbirati ter odpeljavati v Toplice, kamor se pripelje z dobrimi konji v eni uri. Odpeljalo se je iz mesta nad 50 kočij, in vse, kar ima konje, se je ta dan peljalo na Toplice. Poslavljali so se gosti od Novega mesta gotovo zadovoljnega in veselega srca. Ko smo se bližali Toplicam, so vže od daleč pričeli pokati topiči in pred Toplicami se je zbralo obilo občinstvo, da sprejme slavnostne goste. Med obilico ljudi je bila požarna bramba. Pozdravil je došle gospod Kulavic. Prostor pred gradom je bil v park pre-menjen, ves s smrekami obdan in obilo prostora za goste, kateri so bili dobro postrežem z okrepčili. Med godbo in petjem je brzo minol zadnji popolu-dan slavnosti iu treba je bilo poslavljati se od naših ljubih gostov. Prvi so odšli nam dragi bratje „Sokoli" od Kulpe, Karlovčani, od katerih je bil poslov ganljiv. Ne dolgo za temi pa smo se poslavljali od naših sozemljakov, kateri so nas v tako obilnem številu počastili, ne boječi se truda in obilo troškov; ganljiv v istini bil je nam poslov od bratov ljubljanskih „Sokolov" in izvrstnih „Slavcev"; zatrjevali smo si zopetno svidanje. A tudi »a nas Novomeščane je prišel čas, da mislimo na povratek ter smo se v mraku i mi poslovili od vrlih prebivalcev Toplic, posebno pa od prijaznega gosp. Kulavica. Toplice pa, gotovo smem reči, niso še nikdar imele v svojem osrčji taso obilico odličnih ljudi, kakor ta dan. Pač smem z gotovostjo trditi, da smo v istini bili presenečeni zagledavši v našem oddaljenem mestu tako množico gostov od vseh strani, toliko namreč, kolikor jih gotovo že veliko let ni bilo naenkrat tii. Vsa čast pa gré na vsak način bratom Hrvatom, ljubljanskemu „Sokolu", ki je v tako obilnem številu sem doli prišel, in pevskemu društvu „Slavcu", obilnim požarnim hrambam in gospodi, ki nas je počastila s svojim pohodom. Jako obilo zaslug pa si je stekel za vso slavnost naš rojak in rodoljub, kateri biva v Ljubljani, gosp. Ztnagoslav Rohrman, kateri je jako marljivo delal dejanjski in z mnogimi svèti pomagal našemu slavnostnemu odboru. „Dolenjski Sokol" pa naj si globoko v srce vtisne krasne dni letošnjega leta ter ponosno koraka pod svojo krasno zastavo, domovini v slavo. Dolenjsko prebivalstvo pa jo pokazalo po svojih sprejemih k nam dohajajočim gostom, da se zaveda svoje narodnosti in se vzbuja od dné do dné bolj. Posebno znamenito je tudi, da sm'o imeli oba du i krasno vreme brez kapljice dežja, in da je bil red vzgled en. Tako smo dokazali, da nam ni treba vedno oborožene straže; ravno to naj prepriča naše nasprotnike, da smo mnogo boljši, kakor nas oni črnijo in z blatom ometujejo po židovskih časnikih. Ponosni smo, da smo rešili svojo nalogo častno, v slavo naše domovine! —r. Politični pregled. V Ljubljani, 15. junija. ^otrauj« dežele. Razmere v Trstu postajajo vedno bolj čudne in za Avstrijo — obžalovanja vredne, da ne rabimo ostrejšega in primernejšega izraza. Listi, ki so poprej imenovali pokanje bomb „otročarije", vzdramili so se iz spanja, le očetje v tržaški „palači" še vedno dremljejo, ne slišijo ter ne vidijo. Tako piše „Presse": „Konečno že enkrat pričakujemo od tržaških mestnih očetov, da se odločno izjavijo zoper pobalinstvo irredente! Ko pa bi gospodje v „palazzo" nasproti nji ostali pri stari taktiki ter bi tudi k petardi pred hišo italijanskega konzula storili isto, kakor neke vrste listi, to je molčali, potem se bo vedlo, koliko je ura bila, in po tem se bo tudi ravnalo." Zadnji čas je tudi res, da bi se že ravnalo, in sicer odločno ravnalo. Nekateri listi proglašajo izlet češko-hrvatskih „Sokolov" v Pariz za državi nevaren, k tržaškim dogodkom pa molče, in to so listi, ki imajo veliko veljavo v naši ljubi Avstriji! Skoraj bi zavidali tržaške mestne očete, ki imajo oči in ne vidijo, ušesa in ne slišijo! Prosto združenje katoliških pravnikov, ki se je letos spomladi osnovalo za priprave h katoliškemu shodu, je prevzelo nalog, da presodi novi kazenski zakonik osobito s katoliškega stališča. Imenovali so se posebni poročevalci o raznih poglavjih, kot o dvoboju, krivi prisegi, razžaljenju časti itd., ki bodo naznanili svoje mnenje posebno zboru meseca septembra. Oijerski državni zbor je včeraj zaključil staro ter danes otvoril novo zasedanje. Po kousti-tuvovanji je volil člane za delegacijo. Priloga 136. štev. „Slovenca" dn6 15. junija 1889. Tnai^e drtave. Iz Vatikana se poroča, da papei Leon XIII. mej biukoštnimi počitnicami ni stopil v svoje sobe, ki leže proti trgu sv. Petra, marveč se je umaknil v notranje prostore. Binkoštuo nedeljo je b.lo Najsvetejše v papeževi zasebni kapelici izpostavljeno, ter je sv. Oče pred Njim celi dan mold. Kakor ee „Pol. Corr." iz Rima javlja, vzdržuje se vest, da bo papež izdal okrožnico zoper rimsko slavnost na čast Gior-danu Brunu; okrožnica se bo baje objavila v dan sv. Petra in Pavla Do predsinoči je došlo v Vatikan šesttisoč brzojavk, ki izražajo sočutja zaradi zadnjih rimskih dogodkov. Objavlja jih „Voce della Veritii" in „Osservatore Romano"; slednji list je ob euem pooblaščen nazuaniti vsem dotičnim osebam in društvom papeževo zahvalo z apostolskim blagoslovom. Odkar brije v Srbiji zopet ruska sapa, pričeli so belgrajski veljaki preobračati najraznejše kozolce. Tak6 se dne 13. t. m. poroča iz Belegagrada: Okolica metropolita Mihaela razpravlja načrt, da bi se v dan Kosovske slavnosti premenila metropolija v srbski patrijarhat. Pravijo, da je ruski veleposlanik v Carjigradu v tem oziru storil pri ekumenskem pa-trijarhatu že vspešne korake. Nekareri vladni krogi pa se sklicujejo na to, da se je regent Ristič že poprej izjavil zoper proglasitev patrijarhata. — Ka-sacijski soduji dvor je razsodil, da se mora Gara-šanin izpustiti iz zapora. Kdaj se bo zoper njega vršila obravnava, ni še znano. Srbski diplomatski agent v bolgarski prestolnici, Danic, je dobil od svoje vlade brzojavno sporočilo, da je odstavljen in da bo odslej vodil njegove posle bivši tajnik srbskega poslaništva v Soliji in sedanji konzul v Monastiru, Body. Ta naredba, čeravno ni nepričakovana, je napravila v Bolgariji neugodeu vtis. Nemško časopisje še vedno razpravlja napit-nico ruskega carja. Posebno eden del teh listov na vse kriplje skuša svet prepričati o bojnih nakanah Rusije. Napituica baje izvira iz bojuega duha, ki z nova navdaja ruskega vladarja; to neki tudi dokazujejo uneta oboroževanja iztočnega velikana. Kako mišljenje vlada v nemških merodajnih krogih nasproti Rusiji, kaže uajbolje nastopno: „Nordd. Allg. Ztg." objavlja notico: „Pred nekaterimi dnevi se je v inseratih naznanila odpoved prijoritet — list molči, da so to ruski vreduo:>tni papirji — v znesku milijarde, ter se je v rešitev določil štiri-odstoten dolg. To je prelomitev pogodbe." Vsled te pisave je berolinska borza vznemirjena, tembolj, ker se „N. A. Z." doseaaj ni nikdar vmešavala v borzno agitacijo. — Temu nasproti pa piše „Politik": Slej kakor prej nimamo vzroka verjeti, da skuša Rusija zaplesti se v zmešnjave s kako državo, marveč govori vse za to, da hoče Rusija ostati pri svoji dosedanji „politiki pričakovanja." Iz belgijske prestolnice se javlja: Novoizvoljeni poslanec Janson bo prihodnji torek na čelu muogobrojne množice šel v zbornico ter bo v tej prvi seji že predlagal, da se zatoži miuisterstvo. Da je prišel ta mož v zboru;co, podali so si „bratsko" roko radikalci, socijalisti in odločni revolucijouarji. Pavel Janson je vnuk uda francoskega konventa Jausona ter ne prikriva svojega radikaluo-republi-kanskega mišljenja, kajti v sedemdesetih letih se je že v zbornici izjavil: „Najboljši kralj ima še to napako, da je ravno kralj!" To menda zadostuje! Francoski ministerski sovet se je predvčeraj bavil s panamsko zadevo. Govori se, da bo vlada v kratkem predložila dotičen postaven načrt. — Lai-saut, Laguerre in Deroulode so izpuščeni iz zapora takoj odpotovali v Pariz, kjer so zborničnemu predsedniku Miline-u izročili pritožbo zoper postopanje oblastnij, ki tako odurno ruši njihovo parlamentno nedotakljivost. Splošnje se pričakuje, da se bodo v zbornici vršili burni prizori, ko bodo k seji prišli napominani trije boulangisti. Vsled razburjenosti na Kreti je dobila turška vladna komisija predvčeraj ukaz, da mora še isti večer odpotovati. Nalog njen v prvi vrsti je, da pomiri vznemirjene duhove. Ravnatelj oddelku za pravdne zadeve v ministerstvu zunanjih zadev, Ghalib bej, se je uradno pridružil komisiji. Kakor se poroča londonskim listom iz Suakima, došle so iz Masave vesti, po katerih so irregu-larue vojne pod poveljništvom italijanskih častnikov zasedle važno postajo Seunabit ob abesinski meji. Neko pismo z dne 2. decembra, ki je došlo iz Urorija (ob južno-vzhodnjem nabrežji Viktoria-Nyanza jezera), pravi, da je prišel Stanley v ta kraj z nekaterimi onemoglimi tovariši. Stanley je zgubil veliko svojih ljudij vsled bolezni in pomanjkanja. Einin paša je bil ob severno-vzhodnjem nabrežji Viktoria-jezera, kjer se mu je Stanley zopet pridružil. Izvirni dopisi. Z ljutomerskih goric, 13. junija. (Raznoterosti.) Ker sem v „Slovencu" štev. 54. poročal o smrti č. g. Jožefa Mavčiča, bivšega župuika pri sv. Tomažu, tor izrazil željo, naj bi pokojni gospod dobil vreduega naslednika, poročam danes, da je bil na binkogtni ponedeljek kot župnik pri sv. Tomažu vmeščen in vernikom predstavljen č. g. Fr. Geč, doma v Možgancih niže Ptuja, bivši kapelan v Oirkovicah, poprej pa kapelan v Ormožu, pri sv. Miklavžu, pri sv. Jurju na Ščavniei, torej v teh krajih prav poznan gospod. Razven gospoda dekana je prišlo še jednajst duhovnikov iz sosednih župnij, med njimi trije domačini, da bi novega župnika počastili, kar so vsi glasno izjavili pri navdušenih napitnicah pri obedu. Da 80 nekateri ormožki nem-škutarji hoteli novoimenovanemu župniku vekše zapreke delati, to je zanj najlepše priporočanje in dokaz, da bode pri sv. Tomažu na vse strani svoje dolžnosti vestno opravljal. Želja, ki sem jo v zadnjem dopisu štev. 131. izjavil, se je hvala Bogu izpolnila: Bog nam je dal lepo vreme, in grozdje je naglo ocvelo in tako žlahten duh po goricah razširjalo, da smemo izvrstne kapljice pričakovati, če nam le Bog račun ne prečrta in kakšne nesreče čez gorice ne pošlje. Ker imamo zaporedoma lepe tople dneve, smo obilno sena pod streho spravili, žal, da je semtertje blatno, ker so vsled velikih hliščev potoki travnike popalili. O binkoštuih praznikih so prišli graški vseuči-liščniki v Ormož ter so v čitalnici priredili krasen koncert, katerega so se vdeležili narodnjaki iz Ormoža in okolice v prav obilnem številu. Pri koncertu so se najbolj odlikovali tamburaši in mnogim poslušalcem je bilo to čisto kaj novega. Nemškutarjem ta izlet slovenskih dijakov ni bil po volji in najrajši bi bili vse preprečili, ko bi bili mogli. Ormožki župan se je neki silno bal, da ne bi kakšni neredi nastali ter je dal na vseh voglih straže nastaviti, da se ne bi komu kaj zgodilo, če je gospod župau mislil, da so slovenski dijaki tako divji, da bi se jih trebalo bati, tedaj jih pač ni pozual; če pa so ormožki nemškutarji tako hudi, da bi brez vzroka tuje goste napadli, tedaj pa je hvalevredno, da je ; s svojo previdno pazljivostjo to zabranil. Kakor j slišimo, ni bilo v Ormožu najmanjšega nereda in ! dijaki so se zopet veseli odpeljali v Gradec, kjer naj po tem kratkem odmoru zopet veselo svoje študije nadaljujejo, da bodo svoje dni odločno, modro in vstrajno tudi v dejanji izvrševali, za kar se zdaj tako navdušeni kažejo. Iz Adlešič, 11. junija. Zadnji „Slov." št. 131. priobčil je dopis iz Calumeta v Sev. Ameriki, kjer prebiva, kakor omenja, več Kranjcev. Tudi iz naše fare izselilo se je zadnjih par let do 100 ljudi tje. In resnici na ljubo moramo pripoznati, da pošiljajo uekateri veliko denarja domov in da so skoraj vsi srečni in dobivajo lahko delo. So nekateri, ki so po 2 leti tam in poslali so že po 600—1000 gl. domov. To je pač lep denar za revno belo Krajino, kjer ni nikakega zaslužka. In marsikateri gospodar bi bil že pognan po svetu, da mu ni Amerika rešila posestva in doma. A nevarno pa je delo tam. Ravnokar nam je došla iz Pittsburgha vest, da je 12. maja ondi v jami se ponesrečil in umrl naš rojak Ivan Adlešič iz Dolenjec. Pohvaliti pa moramo naše rojake, da ne pozabijo tudi naših cerkva. In nekatera cerkev po beli Krajini se je že olepšala z ameriškimi denarji. Tako so nam poslali naši faraui in drugi beli Kranjci in Hrvati za nov križev pot, katerega mislimo narediti v naši farni cerkvi, iz Amerike do zdaj že 287 gl. 85 kr. in sicer iz mest: Pittsburgh, Bradford, Cornwall in Butte City. A iz Calumeta pričakujemo v kratkem že nabran stotak, tako da nam bodo skoraj sami Amerikanci omislili nov križev pot. Da Vam tudi o letini kaj sporočim, naj navedem, da kaže do zdaj vse prav lepo, le sadja tudi pri nas ne bo skoraj nič, razun orehov, ki so zelo polni. Drugo sadje je sicer lepo cvelo, a kasneje vse odpalo Le trta kaže prav obilo iu se je nadejati dobre letine, ako nas Bog obvarujo pred nezgodami. Sedaj cvete v najlepšem vremenu. Le ena skrb nas navdaja, in ta je nesrečna trtna uš, ki se širi. Laui so jo prvikrat opazili v Veliki Plešivici, a letos se je žalibog že zelo razširila. Ubogi kmet! Žalostna prihodnjost se mu kaže. Iz Ponikve, duč 14. junija. (| Župnik Sre-denšek.) „Sabina in pace", bere se v kolistovih katakombah — „Sredenšek in pace" zdihovalo je danes 21 čč. duhovnikov na ponikovškem pokopališču, ko so se od svojega preljubljenega sobrata, preč. g. župnika Jan. Sredenška poslavljali. Mil. g. kanouik in dekau šmarijski (M. Ivane) je v svojem jedrnatem nagrobnem govoru po vsi pravici po- vdarjal, da ni mala reč, blizo 52 let v vinogradu Gospodovem delati. Ce že vernega kristijaua svetov-njakačaka nepopisljiva lepa „krona zveličanja", koliko lepša pripravljena je tolikoletnemu zvestemu dušnemu pastirju. Naj podamo le najkrajše črtice iz življenja pokojnika. Rodil se je 23. decembra 1813 v Sent-Hji pri Velenji od premožnih kmetskih 8ta-rišev. Po izvrstno dovršenih šolah je bil 4. avgusta 1837 v Šent-Andražu na Koroškem v mašnika posvečen. Kapelanoval je v Gornjem gradu, v Raj-henbergu, na Pilštanju in v Dramliah skupaj 11 let. Od leta 1848 do 1858 bil je župnik ua težavni hribovski fari v Zarasborji pod sv. Uršulo 20 let, bil je potem župnik v Podčetrtku, kjer je postal kn.-šk. duh. svetovalec. Tam je spisal krasno spomeniško knjigo one fare, ki mu hranjuje najbolj blug spomin, j Leta 1879 prišel je na Ponikvo za župnika, a vsled nesrečnega padca zlomil si je nogo, da je odslej le i največo težavo opravljal službo božjo. Pač ni zastonj preč. gosp. dekau dal spričevalo, da je svojo službo vsak čas opravljal s tako natančnostjo, kakor mu je le sploh še mogoče bilo. K binkoštnim praznikom začnejo ga moči naglo zapuščati. Kmalu spoznd, da se čas ločitve približuje. Dil se dan pred svojo smrtjo prevideti s sv. zakramenti za umirajoče. Brez vseh bolečin kvaterno sredo (12. t. m.) ob 9. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspi. Daj mu Bog večni mir in pokoj! Iz Prage, dne 10. junija. Kraljeva Praga, mati čeških mest, praznovala je 6. t. m. slavnostni vhod svojega vrhovnega pastirja, knezo-nadškofa grofa Schonborna, odičenega s purpurjem in vračajo-čega se z Dunaja, kjer mu je cesar in kralj vročil kar-dinalski baret. Ondi mu je tem povodom čestitalo posebno odposlanstvo 6. dragonskega polka (Brno), kajti novi kardinal je za časa vojne 1. 1866 služil v tem polku kot častnik; vdeležil se je bitev pri Nahodu in Kraljevem Gradci, bil je ranjen in odlikovan z vojaško svetinjo, kojo še zdaj s ponosom nosi. Vhod v mesto torej je bil sijajen ter je sve-dočil, s kako radostjo češki ljud pozdravlja imenovanje primasa tega starodavnega kraljestva. Po vseh ulicah, koder se je sprevod pomikal v 50 kočijah, vihralo so narodne in cesarske zastave, istotako na vseh cerkvah, zvonikih, stolpih, mestnih poslopjih, i. t. d. Duhovščina, vojaški in civilni uradi, mestni zastop, nebrojna društva, javne korporacije in ogromna množica ljudstva potrudili so se združenimi močmi v pozdrav novoimenovanega kardinala, ki se je pripeljal ob 3. uri popoludne v Prago. Na kolodvoru sta ga pričakovala dva svetovidska kanonika in zastopniki našega mesta, njim na čelu starostov namestnik dr. Eiselt, dalje zastopniki mest Karlina, Žižkova, Vinogradov in Smihova. Na to ga spremijo napominani dostojanstveniki v njegovo rezidenco na Hradčane. Vso pot so zvonili pri vseh pražkih cerkvah župnih in samostanskih. Na Hradčanih bila je zbrana vsa duhovščina v dveh vrstah. Tu stopi prevzv. kardinal iz ekvipaže in gre v sprevodu v katedralni hram sv. Vida. Sprevoda vdeležila se je vsa pražka duhovščina posvetna in samostanska, visoke šolo, kn.-nadškofijski vikarji, kole-gijatni kapitelji, deželni infulovani prelati v belih infulah iu pluvijalih in konci sprevoda starosta mesta Prage namestnik dr. Eiselt, plemstvo in nebrojuo občinstvo. Potoma pevala jo Cirilska šola zahvalne psalme. Pri vratih je podal prevzv. kardinalu sveto-vidski prošt veliki ostanek sv. križa, cerkvi podarjen od Karola IV.; kardinal jo poljubil sv. križ kleče. Na to jo pomolil pred sv. Rešujim Telesom pri grobu sv. Janeza, dalje v kapeli „Obiskovanja matere božje", kjer so ostanki sv. Vojteha in grob prvega pražkega kardinala Očka iz Vlašima. Potem se jo vstopil pred glavni altar, kjer je podelil pontifikalni blagoslov. Na to so je oblekel na prestolu v pontilikalno obleko, pred sv. Rešnjim Telesom zapel „Te Deum" in podelil blagoslov. Po blagoslovu je odložil pontilikalno obleko, oblekel se zopet v kardinalsko haljo in bil spremljan v sprevodu v svojo palačo, kjer jo vsprejomal čestitanja. Koj na to jo bila postavljena pred kardinalovo rezidenco častna vojaška straža, koja pristoji vsakemu kardinalu. Znak kardinalskega dostojanstva je dalje tudi nizek klobuk rudeče barve s širokimi kraji, po vsaki strani s 15. trakovi odičen, koji so vsporejeni v petih vrstah. Slične klobuke imajo tudi nadškofjo in škofje, toda zelene barve in z 10. iu 6. „cofki", papeževi protonotarji pa črne barve. — Češka nekropola, kraljevi V i šeg rad, dobi v kratkem skupno narodno rakev ali češki Panthéon, v kojega bodo položeni k večnemu počitku trupla umrlih čeških velikanov, zaslužnih za narod in domovino. V zadnjem zborovanji literarnega društva „Svatobor" je naznanil dr. Iîieger, da je v uapomi-nani namen plemeniti rodoljub in podpornik vseh narodnih teženj, g. Peter M. Fischer na Smiho-vem, podaril volilo 26.000 goldinarjev, da se na slavnem Višegradu zgradi prelepa rakev umrlim češkim odličnjakom, zaslužnim za literaturo iu narodno življenje. Slične Pantheone narod gradi svojim velikanom na pr. na Angleškem in na Francoskem, ter delajo lep vtis na ljud. V volilni listini, kojo je podpisal tudi višegradski kanonik č. g. dr. K ar lac h kot pooblaščenec in svedok, piše g. Fischer „Sva-toboru": „Vže dlje časa sem želel, videč, da dragi češki narod, kojemu spadam ne samo po rodu, temveč i celim srcem, dasi svoje može, zaslužne za njega napredek, omiko iu blaginjo, lepo čisla iu spoštuje, vendar po smrti tem skromneje njim izkazuje to zasluženo čast, — želel sem to, videč, da ti naši velikani po izvršenem delu raztreseni po smrti nimajo skupnega zavetišča, častnega mesta, iz kojega bi, „dasi mrtvi, še vedno govorili" živimi besedami in složnimi ustmi do vsega potomstva, poživljajoč je k neumornemu in poštenemu delu za blagor naroda in domovine." — Čast takemu možu! Kakor se poroča iz Pariza, dospeli so tja češki Sokoli z moravskim in hrvatskim odposlanstvom v petek dopoludne ob 11. uri ob krasnem vremenu. Kolodvor bil je okrašen s češkimi in francoskimi zastavami; pariški vojaki, množica telovadcev in o-gromno občinstva je tu Čehov pričakovalo. Vlak je bil pri dohodu navdušeno pozdravljen. Francoske dame delile so jim šopke. Pozdrav je bil nenavadno iskren. Izmed francoskih gimnastov (Sokolov) je pozdravil češke Sokole g. Buchelet, ki je končal svoj govor z: „Vivent les Tchèques!" Zahvalil se mu je dr. Podlipny z „Vive la France!" Popoludne odpeljali so se Sokoli v Vincennes, 2 uri od Pariza, kjer se je v ponedeljek vršila tekmovalna telovadba, dasi je dopoludne z neba kakor iz škafa lilo. Odri za gledalce so bili kar natlačeni. Ves Pariz hotel je videti tekmovalno telovadbo. Predsednik republike vsprejel je predsednika francoskih gimna-stikov, Sansboeufa, in si je dal po njem predstaviti tuje goste. Veselili so ga zlasti Sokoli. Govoril je s sokolskimi načelniki in je zlasti odlikoval Cehe. Ko se Sokoli vsporedijo in korakajo mimo, odmevalo je od vseh stranij „Slava Čehom!" (Vivent les Tehe-ques!) Ko so izročili „Sokolu" ogromne velikosti šopek s trobojnimi francoskimi trakovi, nastalo je znova navdušenje. Pri tekmovalni telovadbi so češki Sokoli sijajno zmagali in dobili skoro vsa prva darila. Prvo darilo za tekmovanje v skupinah je: zlat venec, bronasta soba Francije in častna svetinja, to si je stekla četa pod vodstvom g. Grumlika. Drugo darilo: zlato palmo in častno svetinjo, dobila je četa, kojo je vodil kolinski načelnik Prager; med njimi se je odlikoval g. Vos y k a z Plznje, ki je ljubljanskemu „Sokolu" gotovo še v dobrem spominu iz lanske 251etnice. Tretje darilo: zlato svetinjo, dobila je sokolska četa pod vodstvom Vaničkovim iz Smihova, in prva darila stekli so si za telovadske čine še mnogi Sokoli. Ta darila vzbudila so občno radost; prezident C a mot je znova pohvalil češke sokolske moči. V ponedeljek korakala so vsa telovadna društva — 12.600 mož — v sprevodu po mestu k mestni hiši, povsodi navdušeno pozdravljana. Na Sokole se je vsipalo cvetje in burno klicalo: „Vivent les Techè-ques!" kadar so se pokazali. Zvečer bila je prirejena v mestni dvorani slavnost na čast vdeležencem ; Sokole so kar objemali in poljubovali in od vseh strani so jim častitali na sijajni zmagi. Konečno bodi še omenjeno, da povodom 500 letnice nesrečne bitve na Kosovem polji s Turki pošljejo tijà pražke dame krasen venec iz narodnih vizitek. Venec bodo pa potem vložili in shranili v beligradskem muzeji. Z dežele, 7. junija. (Bralna društva in — naš prosti narod.) Kakor je najti na Slovenskem še malih in večih krajev, ki imajo že dlje ali manj časa ustanovljeno svoje društvo, bodisi „Požarno brambo" ali pak „Bralno društvo", je vendar še obilo tudi tacih, ki sa neso še do denašnjega dné odločili niti za jedno, niti za drugo, da bi je — ustanovili in oživili! Čudnega seveda tu ni nič, ëe pomislimo, da je po nekodi baš ob času ustano- vitve društva bilo res „vse vneto", potem pa je naenkrat jelo to .življenje" zopet — umirati. Kolike važnosti so takšna društva glede narodne zavesti iu njenega vzbujenja pri priprostem ndrodu, ter društvenega življenja v obče, mi tu poudarjati ali celo dokazovati pač ni potreba, ker se je o vsem tem že dovolj pisalo in spodbujalo, — ali — neka opravičena kritika in pa pritožbe o tem in onem kraji, ki so čuti skoraj slahern dan iz ust kacega potujočega človeka, — domačina in tujca, — pač neso brez dobrih razlogov izgovorjene, marveč kaj dobro utemeljene! — Kdor je sam imel priliko opazovati tu in tam te društvene „maroge", bode pač priznal, da so take pritožbe in vsa ta kritika popolnoma opravičena! —Kdor hoče o vsem tem prav soditi, mora ali je vsaj moral sam nekaj časa med niirodom bivati! Pa so ljudje, ki imajo svoje nazore o društvih, društvenem življenji in pa mirodni — zavesti! Mestu, da bi druge k delu vspodbujali, drže se raje svojega načela: da k povzdigi poštenega socijalnega življenja nikacega društva treba ui, a priprosti narod, — ta pa se lahko — v krčmi ob nedeljah in praznikih — „razvedruje"! A — še nekaj druzega mi tiči na jeziku. Glede onih krajev, ki imajo že kakšno društvo, čuti mi je bila tudi prilika, da se po nekodi v to društvo udje „preprostega stanu" pač sprejemajo, da pa jim je o priliki poštene zabave vdeležba naravnost — zabranjena itd. Pisalec teb vrst bi vedel o tej zadevi mnogo navesti. Da so „Bralna društva", katera vodijo za pravo nravno omiko naroda vneti možje in naročajo dobre in narodu koristne liste, posebne važuosti zlasti v večjih vaseh ali malih trgih, nam ni potreba še posebej uaglašati, če pogledamo le nekoliko pravila, ki nam izražajo namen slehernega tacega društva. — Tu je navadno pred vsem drugim: Branje raznih časnikov (političnih, šaljivih ali nar.- gospodarskih i. dr.). Prirejanje gledaliških predstav, kojih čisti donesek se ima uporabiti v korist društvene blagaj-nice ali pak za kakov drug umesten namen. — Nadalje petje, loterija, razna predavanja kmetskemu ljudstvu v poduk, iu prirejanja veselic za splošnje dobre namene. Vseh točk mi tu seveda ni možno našteti, ker bi bilo preobširno, vendar smelo trdim, da si priprosti narod, ki nema v izobilji ni denarja ni — potrebnih vednosti, v takem društvu marsi-kak poduk in nauk pridobi, če društveni odbor deluje povsod in vedno v smislu društvenega programa in sledi vsekdar namenu, ki si ga je društvo postavilo na — prapor svoj! Se ve, o takih društvih ne govorim, kjer le plešejo in rajajo, ker taka društva so zgrešila svoj namen. Narodna zavest, želje po umnem gospodarstvu, zanimanje za vede in dogodke jame se buditi pri priprostem narodu ondu, kjer je oživljeno. Že tako društvo; boljša se socijalno življenje v obče, pred vsem pa se s pravim izvrševanjem društvenega programa pomaga kmetskemu ljudstvu do neie potrebne stopinje izobraženosti. Ali — prašam te, dragi čitatelj, — ali ubogi kmetovalec res ne potrebuje poštene, krščanske omike? Da, tudi njemu moramo kaj boljšega privoščiti v vsakdanjem njegovem boju za kruh. Vsaj je itak trpin, čemu bi mu še potrebnega poduka prikrajševali! Pa — vrnimo se zopet k „stvari"! Rekli smo v začetku, da je še mnogo večjih krajev po Slovenskem, kjer ni nikacega nirodnega društva. To je faktum, istinit in dokazan! Tu in tam se vidi, kako mlačnost, brezbrižnost in koristolovstvo nadvladujejo nad požrtvovalnostjo in dobro voljo. Seveda, marsikateri si misli: „Kaj treba za kmeta snovati društvo itd.!" — Nu, da! „Ta naj je vesel, da ima življenje, je, pije in davke plača." Taki argumenti so pač — odurni in še bolj smešni! Povsod, koderkoli je oživljeno kakšno društvo, bodisi „Družba sv. Cirila in Metoda", „Požarna bramba" ali takozvano „Bralno društvo", opaziti je kaj ugoden vspeh in sad, ki ga je delovanje njegovo rodilo, zatorej naj bi omikani narodnjaki društvene razmere, kjer so še na slabih nogah, trudili se zboljšati. Za tak trud žel bode vsakdo zasluženo hvalo, pa imel pri tem tudi veselo srca in lažjo vest, vsaj s tem storil je svojo — narodno dolžnost! Tujec pa, in domačin, ki ju bode potovanje naneslo v tak samoten kraj, ne bodeta imela več povoda o njegovih društvenih razmerah tožiti — mar- več jih zaslužno hvaliti. In s tem bode vspeh toli prijetnejši! V tem smislu naj skuša tedaj vsakdo delati med niirodom, kdor je do sedaj Še roke križem držal. —n. Dnevne novice. (Pristop k pravoslavnemu veroizpovedanju?!) V četrtek je „Slov. Narod" objavil dopis iz Podrage, v katerem piše dopisnik med drugim: „Občina Podraga na Vipavskem izjavila se je jedno-glasno dne 11. t. m. pri konkurenčnej obravnavi v Št. Vidu v zadevi popravljanja zvonika pri vikari-jatski cerkvi Št. Viškej, da bode rajši pravoslavnemu veroizpovedanju pristopila, nego bi tudi še v bodoče Št. Viški vikarijat s čemerkoli podpirala .. — Ni nam sicer znano, kako se je vršila ona obravnava, a čez vse nesramna se nam zdi taktika .Slov. Naroda", lista, ki tolikrat zatrjuje, da je katolišk (?), ter si celo pogosto usoja druge v katoličanstvu poučavati (!), tu pa take obžalovanja vredne izjave od strasti zaslepljenega ljudstva s tolikim veseljem vsprejema v svoje predale, kar svedočijo debele črke, s kateiimi označuje zgoraj omenjeno ostudno pretenje, in to, da ne dostavi dopisu nikake najmanjše opazke obžalovanja. — Konečno obeta dopisnik, „da bodo v kratkih 8 dneh slavili v Podragi tudi slavi je prvega civilnega zakona, katerega bo sklenil gospod župan s svojo izvoljenko", ob čemer pa hoče v kratkem obširuiše poročati. — Čitatelji „Slov. Naroda" bodo — o tem smo mi popolnoma prepričani — pač zastonj čakali na obljubljeno poročilo o „civilnem zakonu", sklenjeno v smislu avstrijskih državnih postav. K večjemu bode „Slov. Narod" imel priliko poročati o divjem zakonu. Dasi imamo bore malo zaupanja v resnicoljubnost „Slov. Naroda", vendar upamo, da se tako daleč ne bode izpozabil. (Družba sv. Cirila in Metoda.) Kakor je visoko c. kr. namestništvo v Trstu — oziroma c. kr. deželni šolski svot za Primorsko — vsem podredjenim šolskim oblastvom priporočilo II. zvezek društvene knjižnice: „Rudolf Habsburški", tako je tudi preslavni c. kr. deželni šolski svet kranjski vodstvu naznanil z dopisom ddo. 21. maja št. 668, da je tudi ta zvezek priporočal vsem ljudsko- in srednje šolskim vodstvom za nakup in razširjanja mej šolsko mladino pri slavnostnih povodih. (Iz Kokre) se nam poroča: Poročali ste, da je bilo najdeno človeško okostje v Zgornji Kokri. Kot dodatek poročam naslednje; znabiti se pride na sled nesrečnemu: Ne malo prestrašen našel je one ostanke gozdar Primož Polajnar. Blagorodni gosp. Fuehs, veleposestnik pri Fužinah v Zgornji Kokri, je v svoji znani dobrotljivosti preskrbel vse potrebno, da se je ponesrečenec pripeljal v kokriško mrtvašnico. Sodimo, da se je neznani revež ponesrečil pri iskanji planinskih zelišč in korenin, katerih se tukaj mnogo nahaja. Ker je čepiuja razbita, je verjetno, da je padel raz pečino, to tem bolj, ker štrli na licu mesta 20 sežnjev visoka stena. Ostanki, ki so se dobili pri ujem, so ti-le: Klobuk z ozkimi kraji, hlače iz irhovine in čevlji z lesenimi podplati. Denarja našli so pri njem 91 kr. (navadnih krajcarjev) in 9 srebrnih desetič — vse zeleno-plesnivo, torej skupaj 1 gl. 81 Va kr. Okostje je ležalo v tukajšnji mrtvašnici od 7. do 13. junija, ker je gosposka že le danes dne 13. t. m. odločila, naj se pokoplje brez uradnega pregledovanja. To se je tudi zgodilo. (Prevzvišeni gospod knezoškof lavantinski) bodo delili gospodom mariborskim bogoslovcem dne 7. julija subdijakouat, dne 9. julija dijakonat, dne 11. julija presbiterat. Posvečeni bodo gg.: Jernej Bogataj iz Stare Loke, Josip Cerjak iz Podsrede, Josip Guučar iz Slov. Bistrice, Martin Medved iz Cirkovec. Ivan Munda iz Ormoža, Fr. Ogrizek iz Slatine, Št. Pivec iz Laporja, J. Rotnar iz Lembaha, Al. Šuta iz Biša, Al. Urban iz Vuhreda, P. Zadro-vec iz Središča in Josip Zagajšek iz Šmartinega pod Vurberkom; iz tretjega leta pa gg.: Fr. Hurt iz Kladua, Fr. Janežič iz Kapel, Fr. Valeuko iz sv. Marjete pri Ptuji in A. Veternik iz Celja. (1'mrl) je v četrtek zvečer v Radovljici gospod Albert Kappus pl. Pichelstein, odlikovan z zlatim križcem za zasluge, c. kr. poštar iu posestnik, v 65. letu svoje starosti. Pokojnik je bil po Gorenjskem mana iu priljubljena oseba. Naj v miru počiva ! (Pouk na obrtnih šolah.) Naučuo ministrstvo je učitelju na c. kr. obrtni strokovni šoli v Ljubljani, gosp. Antonu Funtku, naročilo, da sestavi slovenako-nemško slovnico in berilo za obrtne šole s slovenskim učnim jezikom. (Vineencijevo družbo) ustanovili so v Tržiču na Gorenjskem pod predsedništvom farnega upravitelja 6. g. Pr. Špendala. (Romarjem v Marijino Celje.) Od romarskega odbora smo prejeli naslednje vrstice: Ob železnični progi blizo postaje Glandorf na Koroškem leži znamenita božja pot pri Gospej Sveti, kjer se ravno letos praznuje IlOOletnica. Ta kraj je že sam na sebi velike zgodovinske veljave, še bolj pa vabijo pobožne romarje bogate duhovne dobrote ravno ob tej obletnici. Ker se sv. opravilo lahko opravi v treh ali štirih urah, naj nikar ne zamudi noben slovenski romar porabiti to lepo priliko ter kreniti iz Glandorfs do Gospo Svete. Romarji v Marijino Celje imajo prosto nazaj grede trikrat oziroma šestkrat izstopiti in vožnjo pretrgati in to naj porabijo ter polog Gospe Svete obiščejo tudi Perovo pri Beljaku, kjer je podoba Križanega, ki raste iz debla. Kdor želi obiskati sv. Višarje, naj izstopi v Trbižu, v polu dne lahko tudi to opravi. Mogoče je obiskati Mater božjo na Jezeru s postaje Lesce-Bled in Marijo Pomagaj na Brezju, s postaje Otočo. Treba je le načelniku postajinemu povedati, da pretrgate vožnjo, kar Vam na voznem listku zaznamuje. Ker nekateri romarji žele, da se romanje odloži od 22. julija na poznejši čas, prosimo vse one, ki to žele, da odboru hitro javijo, da se more še potrebno do časa ukreniti, ako bi večina tako zahtevala! (Premembe pri uradnikih.) Zemljiški knjigovodja g. L. B a v d e k je premeščen iz Črnomlja v Krško, geometer g. F r a u k pa iz Krškega v Radovljico. Na njegovo mesto pride g. Bucht a. (Občinske volitve.) V Št. Paviu pri Bolski so zmagali narodnjaki v vseh treh razredih. Biron Hackelberg je a svojimi pristaši pogorel. (Dijaška in ljudska kuhinja) nam je poslala svoje poročilo za 12. društveuo Mo. Bazdelili so v minolem letu 20.230 kosile po 1U kr.. 22.052 po 6 kr„ 41.515 po 3 kr. Preč g. kanoirk Svitoslav Jeran je izdal za 1103 dijakov 1736 gld. 30 kr. Društvo je brezplačno dalo 16 pr dnini in revnim dijakom 5023 kosile po 11 kr. i ti trem S32 kosile po 6 kr., skupaj 5855 krs le za 602 gld. 45 kr. V novi odbor so izvoljeni gg.: Avgust D reise, tovarnar ; Oroslav D o I e n ec, trgovec; Vine H ii b s c fain an n, c. kr. stotuik v p.; Jikob Kavčič, e. kr. vodja zem. knjig v p.; Evgen Lah, magistratni uradnik; Alf. Mayer, c. kr. pristav v kaznilnici; dr. Josip Stare, c. kr. pristav finančne prokura-ture; Ivan V elk o vrh, c. kr. uadporočnik v p.; Mat. vitez Z itterer, c. kr. stotuik v p.; gospe: Karolina Ahn, Ter. Hübsch mann, I. Mayer, Marija Murnik, H. Badics in gdč. I. Becher. (Vabilo) k večerni zabavi, ki jo priredi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani v dvorani lastne hiše, Poljske ulice št. 10, v nedeljo 16. junija. — Vspored: 1. Dr. B. Ipavec: ..Domovini", z bariton- in tenor-solo. — 2. J. Maier: „Ti-fica gozdna", čveterospev. — 3. Fr. Könen: „Kol-pingov grob", zbor. — 4. L. Hudovernik: „Naša zvezda", zbor z bariton-solo. — 5. Lisinski: „Tam gdje stoji", osmospev s tenor-solo. — 6. pl. Zaje: „U boj", zbor. — 7. V drugič: „Zamujeni vlak", šaloigra v petih delih, spisal A. Kržič. — Vstopnina: sedeži I. vrsto 50 kr.; sedeži II. vrste 30 kr.; vstopnina 20 kr. — Začetek ob 8. uri zvečer. — K tej zabavi vabi najuljudneje ODBOR. (Razpisana) je do 28. julija 1.1. služba dušnega pastirja v c. kr. kaznilnici, ki se bo dne 1. oktobra t. I. v Mariboru otvorila. Plača znaša 25°/0 več, kakor je sicer mestnim župnikom odmerjena. — Dalje je razpisana fara Ponikve ob južni železnici do 25. julija. Patron je preč. stolni kapitel v Ru-dolfovem. Narodno gospodarstvo. Poslano. C. kr. prlv. zavarovalno društvo „Eiunioiie Adriatica di Sicurtä" (Judranjsko «varovalno druStvo v Trstu). Občni zbor tega društva se je dne 6. junija v Trstu vršil, ter posnamemo iz poročila ravnateljskega za leto 1888, predloženega zboru, nastopne podatke. I. Zavarovanj« za življenje. Tudi leto 1888 kaže zopet izdaten napredek. Izdano police so znašale okroglo 10'/» milijona gld. glavnice in 14.755 gld. rente. Priraslo je v primeri s pretečenim letom 4,779.330 goldinarjev glavnice in 8.947 gld. rente, ter je zavarovana svota sedaj presegla 50 milijonov goldinarjev; znaša namreč 50,334.381 gld. glavnice in 129.750 gld. rente. Izplačila za slučaje smrti in zavarovanja doživetja so od pričetka poslovanja iznašala v tej stroki 13,871.080 gld. Rezerva premij se je pomnožila za 750.550 gld. ter znaša 9,793.653 gld. Po izplačanem deležu z deležem od dobička zavarovanih kaže se pri zavarovanju na življenje dobiček 106.809-45 gld. II. Elementarna zavarovanja (proti ognju, prevažanju in toči.J Leta 1887 je bilo pri zavarovanju zoper ogenj mnogo škode in pri zavarovanji proti toči dobiček, nasprotno pa je bilo leta 1888 zavarovanje proti ognju precej ugodno in kaže zavarovanje proti toči izdatno izgubo. Da so se mogle izgube pri zavarovanji proti toči poravnati, bil je na razpolago v prejšnjih letih za zavarovanje proti toči ustanovljeni posebni rezervni zaklad, kateri pa se je porabil le deloma, kajti uprav-ništvo je raje ukrenilo, da se je en del zgube pri zavarovanji proti toči iz prometnih preostankov drugih oddelkov pokril, in sicer tako, da je bilo mogoče 200.000 gld. kot posebno rezervo za zavarovanje proti toči pripisati, oziroma ohraniti. Dohodek premij v treh oddelkih proti elementarnim zavarovanjem je iznašal 7,860.205 gld.; za protizavarovane se je porabilo 3,303.268 gld. Za škode se je izplačalo 5,917.622 gld., od katerih odpade 2,177.205 gld. na protizavarovalce, razven tega pa je na razpolago svota 208.421 gld. za še dozdaj nedoločene škode. Bezerva premij v oddelku za zavarovanje proti ognju iznaša 1,475.641 gld. in reprezentuje 50'/» odstotkov lastnemu računu ostalih dohodkov premij; ista za zavarovanje prevažanja pa iznaša 10.109 gld. Listnica za časne premije je dosegla v pretečenem letu svoto okroglih 19 milijonov goldinarjev. Odkar posluje društvo, izplačalo je poškodovancem v vseh oddelkih okroglih 148 milijonov gld. Glavni računski zaključek navaja dobička gld. 272.247-64 ter se je sklenilo, da se po odračunanih odrajtilih v smislu statutov izplača dividenda 50 gld. za vsako delnico. Dobiček višje vrednosti se ni priračunil, ampak je bil v popolnem znesku 169.433 gld. za zvišanje kurzne rezerve porabljen. Rezerve društva (razun delniškega kapitala štirih milijonov, na katere je vplačano 40 odstotkov t. j. 1,600.000 gld. v gotovem denarji) iznašajo koncem decembra nad 12 milijonov gld.. in sicer: 8,844.803 gld. rezerva za premije pri zavarovanji na življenje; 1,475.041 gld. rezerva premij za zavarovanje proti ognju; 10.109 gld. rezerva premij za zavarovanje pri transportu; 200.000 gld. specijalna rezerva za zavarovanje proti toči; 240.297 gld. rezerva za menjavo kurzov; 250.000 gld. rezerva dobička v oddelku za zavarovanje na življenje; 1,085.129 občni dobitni rezervni zaklad. Glavni zastopnik Riunione Adriatica di Sicurta za Kranjsko je g. (i) IVAN PERDAN, trgovec in hišni posestnik, cesarju Jožefa trg v Ljubljani. Telegrami. Dunaj, 14. junija. „N. F. P." ostro napada Rističa. Po carjevi napitnici je ljubkanje z Rusijo veleizdaja zoper kralja Aleksandra in nezvestoba nasproti hiši Obrenovičev, ker nima slednji, marveč knez Nikita ali princ Peter Karagjorgjevic carjevega srca. Belgrad, 15. junija. Poluuradno naznanilo odločno oporeka vestem o skrb vzbujajočem notranjem položaji Srbije, sklicujoč se na veliko odobravanje, katero so doslej našli vladni čini. (tovori se, da hoče metropolit Mihael dati vsem uradnim činom prednika Teodozija blagoslov in absolutorij. Vlada h Kosovski slavnosti ni izdala vabil, ker želi, da se ta povzdigo narodne zavesti namerjajoča slavnost vrši brez vrišča in na tihem. Berolin, 15. junija. Zasebna brzojavka iz Belegagrada poroča „Voss. Ztg.", da je Persiani včeraj vsled naloga peterburškega ministerstva predlagal regentstvu, naj se sklene vojaška pogodba med Rusijo in Srbijo, kar je slednja dobrohotno sprejela. Peterburg, 14. junija. Znani profesor Orest Mulier je umrl. Ilmrli no: V bolnišnici: 13. junij*. Martin Dobra, kajžar, 40 let, caries. — Albin Puntigam. c. kr. pristav v ministerstvu, 52 let, gangraerne. Vremensko sporočilo. Gas Stanje opazovanja zrukomen. t mm 14 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. W 732 5 732 9 toplumor» pu Celzija TT7«" 24 9 10-4 Veter Vreme ,J2 3 S — * e o®* fc ,*3 si. szap. sr. jzap. si. szap. jasno del. oblač. del. jasno 000 Srednja temperatura 19-6°, in 8-0° nad normalom. Dunajska borza. (Telegraticno poročilo.) 15. junija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 83 gl. 50 Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 83 „ 80 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 25 Papirna renta, davka prosta......99 „ 20 Akcije avstr.-ogerske banke............905 „ — Kreditne akcije ....................300 „ 75 London.............119 „ 90 Srebro .............— „ — Francoski napoleond..................9 „ 53 Cesarski cekini ....................5 „ 65 Nemške marke ..........58 „ 60 kr. Prva vipavska sadjarska zahga (5) ima sedaj g: svojo prodajalnicoli v šolskem drevoredu za vodo v lesenem pavilonu nasproti semenišču. Prodajalnica je odprta od 6. do II. ure dopoludne in od 2. do 6. ure popoludne. Danes in prihodnje dni najlepše vipavske češnje,posebno za vkuhanje. Bele iti črne mehkužnice! Belehrustavke (¡rait v stročji g (cnkrenc). V poučevanje 1 f* s»*» priporoča se gospo- dičina, katera je napravila preskušujo v tej umetnosti iu je iz boljše rodbine. Poučuje doma in v stanovanjih. Plača po dogovoru. ^ Priporoča se tudi v ■.•«vg»:! s»*«- ♦ '•»»■■.j«*- JL m.-JL«s (not) po ♦ najnižji ceni. J Naslov pove upravništvo. (3—3) J ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦S ¡1 iz jrsteiil »u v raznovrstnih oblikah, istotako IS1 sledilna ognjišča priporoča po najnižji ceni Fran Jeviiikar & Comp. U. V. (i2-9) Tržaška cesta št. 29 v Lubljani. Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporoknh in nepričakovanih dobitkih. Anton Ravnikar, krojaški mojster, 29 Kožne ulice LJUBLJANA Božne ulice 29 vsprejema vsakovrstna v spadajoča naročila, katera izvrši po najnovejšem kroji iz domačega in vnanjega blaga po priznano nizkej ceni z zagotovilom solidnega in trpežnega izdelovanja. (6—2) Št. 42. Spričevalo. (2-1) Podpisano cerkveno predstojništvo spri-čuje s tem, da je naredil J. BRUNSKULE, nrar na Vrdiču, pošta Semič, meseca oktobra 1887 za tukajšnjo farno cerkev PIT novo uro, ^ katera je od tistega časa, ko jo bila postavljena v zvonik, natančna in prav dobra, tako, da se sme omenjeni mojster kot pošten in vesten človek za enaka dola toplo priporočati. Predstojništvo farne cerkve v Adlešičih, dno 2. junija 1889. J. Šašelj s. r., župnik. Ivan Adlešič s. r., Miha Adlešič s. r., kljuiarja. Otvorjenje delavnice za zla-_tarsko obrt._ Podpisani naznanja si. občinstvu iz mesta in dežele, da je otvoril v gledaliških ulicah št. 3 v Ljubljani delavnico in prodajalnico, v kateri prodaja in kupuje vsakovrstno zlatnino in srebrnino ter tudi popravlja stare stvari. Za obila naročila se priporoča spoštovanjem L ud o vik €r«ef 1 Zahvala in priporočilo. Udano podpisani zahvali so tem potom prečast. duhovščini in si. občinstvu za dosedanjo naklonjenost ter se ob enem priporoča tudi v bodoče v izvsevanje vseli v čevljarsko obrt vštevajoči h so del. Z» točno, lično in trpežno izvršenje i jamči, istotako za mogoče nizko ceno. Spoštovanjem >1 ati jM Horvat, čevljarski mojster, (4) * Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32. Kavarna,Austria'! (Cafe issiolii 11 i "*ECHT bei APOTHEKF.R TRNKQCZ". | LAIBACIi I STUCK 20 .' Cvet zoper trganje (Gicng, je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v ln-iži ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., tnalo časa če se rabi. pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvet zoper trganje po dr. Mtdiču" z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. f)0 kr. tucat 4 gl. 50 kr. ifltutimarfi. < !e ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. II /.¡1 odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, liri-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine: 1 stekl. 5<> kr., 1 tucat •> gld. Samo ta sirop za 06 kr. je pravi. Kričistilne krogljice ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, ska/.enem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljali a 21 kr.; jeden zavoj s ti škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. Ži Zdravila za živino.?S StiE|>a za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje taštupa trganja po črevih, bezgavk, vseli nalezljivih kužnih bo-Ieznij,ka5lja,pljučnih in vrnthih bo-lcznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobo mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le ¿>0 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodoin samo 2 gld. Cvet /.ji konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretegu £11, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-nenji v boku, v križi itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tiščunji od sedla in oprave, pri sušicl itd. s kratka privsehvnanjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 stekl. z rabil, navodoiu vred samo 4 gl. Svarilo ! Naši izdelki so pristni, zanesljivi in zajamčeni, če imajo iinn Trnkde*y in našo varstveno znamko. Zoper ponarejanje istih s« sodnijaki postopa. Vsa ta našteta zdravila se sauio prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani zraven rotovža (3G) Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu se priporoča podpisani v izdelovanje flajrazmslflfijfflfllM po uzorcih in želji izvršenih. Za trpežnost in natančnost delater za nizke cene jamči spoštovanjem Josip Strauss, kanajsae, (3-2) v Ljubljani, Kongresni trt/ 14. Prečastiti duhovSčinl in slavnemu občinstvu priporočam stojo l>oj£-iito /.¡ilu^o klobukov in slamnikov najnovejšega kroja in iz zanesljivo trpežnega blaga. Dalje imam v veliki izberi vsakovrstne čepice po najrazličnejših cenah. Sprejemam in izvršujem vsakovrstna == ki z it ar s k a de la ? = ter shranjujem kožuhovino čez poletje. Spoštovanjem Anton Krejči, klobučar in krznar. Kongresni trg št. 8 v Ljubljani. Gff. dijakom dovoljujem prednostne cene. (15-13) w M \ avstro-francoska družba za zavarovanje $ avstro-francoska družba za zavarovanje proti življenja in rent. $ elementarnim škodam in nezgodam. KnvuatoljHtvo s mm MWM&Mf I«9 WlppItaseMtMSM štev» 43 Trnovimi o: » *> milijonov ghl. avstr. velj. 2 milijona gld. avstr. velj. ■iBKlaia cia j<* človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah; Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem: zavarovanje za doživetje, preskrbovanjo v starosti in otroče dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost; Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati. a) proti škodam, katore napravijo požar ali strelu, parne ali plinove eksplozije, ah se naredii z gašenjem, podiranjem in izpraznjenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah; b) proti škodam, katero napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogih; c) proti škodam, kijih napravi toča na poljskih pridelkih; d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in jo suhem Zavarovanje proti telesnim nezgodam se še ni pričelo, a se bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar se prične. Zastopstva (li'uîhc : V Budimpešti, Wienergasse 3 in SchilTgnsse 2; v Gradci, Albrecrhtsgasse 3; v Inomostu, Bahnstrasse, Hôtel „Goldenes Schiff-' v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaelava trg 54; v Tstu, Via St. Nieolo 4, na Dunaji, L, Hohenstaufengasse 10. V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogerske monarhije nahajajo se glavne in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in dajô jonudbene pôle ter prospekto zastonj in vsprejemajo zavarovanja. Glavni zastop v T^jnbljani, Šelenbnrgove nliee štev. 3, pri JOSIPU PROSEIfCVu. (5) t Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! | Stiskalnice in mlini za olive, I vinske in satine stiskalnice, mlini za grozdje in sadje | Mlatilnice. čistilnice in vítala, stroji za ropkanje turšice, sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje. Škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah IG. HELLER, Dunaj, PrntorstrnsHe 78. Katalogi in vsako pojasnilo na zahte-vanje gratis in fninko. Razprodajalcern najugodnejši pogoji. (10—9) Sposobni zastopniki se iščejo ter dobro plačajo. „THE GRESHAM" zavarovalno društvo za živim v L Podružnica za Avstrijo: ij, Giselastrasse 1, ! Podružnica za Ogersko: v hiši društva. št 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 30. junija 1888 ..........frank. 102,846.222 47 Letni dohodki premij in obresti................19,161.298-78 lzplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (1848)......... „ V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za „ novih ponudb, vslod česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb.......... „ 1.56I.757.680-— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno 207,168.040--50,971.150-— ¿»•lavni zastop v Ljubljaiii (12-6) 6) r" Gvidu Zeschko-tu Čitalnična restavracija v Ljubljani. Podpisani si usojam naznaniti, da sem dno 8. junija na lastno režijo prevzel zgorajšnjo restavracijo. Vestno se bodem trudil, da bodo častiti gostje moje gostilne pazljivo, hitro in prijazno postrežem, ter se priporočam mnogobroj-nemu obisku. — Točilo se bo izvrstno marčno pivo, kakor tudi dolenjska in štajerska vina. — Izborna kuhinja. Velespoštovanjem FRANC KAUBE, (3—2) restauratenr. Tržaška cesta, št. 3. Radenska kisla roda ob vznožji Slovenskih goric, ne zamenjati z Radgonsko, to je Radkersburger. čeravno ltadenska kisla voda stoji več kakor jeden dan v odprti posodi, vendar so peni prav močno, ako se z vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki niča odmaši. pogubi in razkadi kakor so stekle- kisla voda po natriju in litiju najbogatejša Kopališče Radensko. preskušeno zdravilno sredstvo proti mehurnim boleznini, protinu, kamenci v mehurju, dalje proti boleznim v želodcu, mokril, dolgotrajnem kataru »O» v- tvftt^iS------ okrepčujoča pijača z vinom ali sadnimi šoki in sladkorjem pomešana, jo Radenska kisla voda j v občo priljubljena. Kopanje v slatini in v jekleniei vpliva posebno pri: protinu, bolečinah mokril, malokrvnosti, ženskih boleznih, slabostih itd. Stanovališča po ceni. Prospekt (brezplačno) od ravnateljstva: Kopališče Radenci blizo Ljutomera. Zaloga kisle vodo pri: F. Plautzu in M. Kastner-ju v Ljubljani. (22) Patontorane in /opor vsako vreme trajno mr» mineralne "91 fasadne barve Ludovika Christa v Mme» ob d. Zastopnik za Kranjsko: F. 1». so najboljša, najtrajnejša in najcenejša bar-vena snov za poslopja, trdna zoper dež in solnce, kažejo lepi in mirni svit iinejšega pe-šoenika ¡11 so luknjičaste, kar se ne more v zdravstvenem ozirn dosti preceniti. — Mnogo cenejše od oljnatih brirv. 3MT Zabojček na poskušnjo gld. T60. Ceniki, prospekti in spričevala zastonj in franko. (12-2) Vl ili C i 11 ilriift-. Svojo bogato zalogo raznovrstnih voz po uajiii/jili conah priporoča slavnemu občinstvu Franc Šiška, kovaški in podkovski in oster. Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 6, v Tönuiesovi hiši. Z X X Z X. X X X X. Z XXX Z * z 7 obvarovanje zdravja nedvomno nekaj novega je uraduo koncesijonovana. naravna, umetno s prosto ogeljno kislino prirejena mineralna kisla voda (Rdmerbrunnen) pri Kogateu. Z nara\o in umetnostjo srečno spojena, nedosegljiva, do sedaj v kupčiji še ne se nahajajoča zdrava pijača je ta peneča se mineralna kisla voda, katera je zdravejša iu okusnejša kakor vse takozvane sifon kisle vode. (23—8) gf Na prodaj je v vseh znamenitejših lekarnah, pri trgovcih ter jo neposredno pošilja oskrbništvo rimskega vrelca, pošta Rogatec-Slatina (Štajersko). - ...Vif-V-ff-M-r-VT-V-T-ij-T-M (».'•¿J prihranitev goriva (jamčeno). Izključno c. kr. privilegovane lončene peči z združeno zračno kurjavo patent Lercli «fc ^Seicll, elegantne in po ceni, kakor vse vrste peči s slepicami, od najpriprostejšili do najelegantnejših, priporoča najstarša in največja tovarna za peci in lončene izdelke na Kranjskem v Ljubljani. (41-11) Andr. Druâkovié trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporoma i»o zol« îiixlii olel*e. Vzorci so /ranko na razpolago. "TPR (2) OOOOOOOOOOOOOOI I s Diseldorfske oljnate £ barve v tubah. \ J Akvarelne barve < mokre in suhe. te r ? t 2 ► M ► ¿¿I ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža in laki v J ^jlll>ljilll i. ** Pisarna in zaloga: Hoiskl drovorcil s 5 J Filijala: Slonov« «lice l<)-iy 11 2 5 2 B ? "i izdelke ter pošilja na zahtevanje ccnilnike zastonj in franko. J ► Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno j- | pripravne za razprodajalce, po zni/.anih cenah; v de/.ah od 25 klgr. > naprej primerno ceneje. Perstene, mineralne ► Kupovaleem večjih množin