Posamezna številka Din 1*50. Št. 18. V Ljubljani, v torek 22. januarja 1924. PoStnina v gotovini. Leto E. š ISKt;ll V - JSk ... ]h LB * * -m mm \ mm Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. ‘ Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. Neodvisen političen list —□----------------------- Uredništvo: Woifova nlica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. - Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. Pred sestankom Pašiča 2 Mussolinijem. V četrtek, dne 24. januarja odpotujeta gospoda Pašič im Ninčič v Rim, da skleneta z gospodom Mussolinijem sporazum, po katerem naj bi zavladale med Italijo in Jugoslavijo, če že ne takoj Prijateljske, pa vsaj znosljive razmere. Kot resničnim prijateljem miru nam ni treba še posebej povdarjati, da iskreno želimo, da bi bila pot gospodov Pašiča in Ninčiča v vsakem oziru uspešna. Toda ravno zato, ker želimo iskren sporazum, pa smatramo za svojo sveto dolžnost; da odločno povdarimo, da je vsak sporazum napačen in lažnjiv, če ni sklenjen na podlagi popolne enakopravnosti. Ne kot slabejši, temveč le kot enak * enakim se moremo in smemo pogajati. Vsak sporazum, ki bi slonel na drugi podlagi, je v temelju zagrešen in ž njim ni jugoslovensko-italijansko vprašanje rešeno — temveč samo odloženo. Sporazum, ki ne bi slonel na tej podlagi, je pod častjo jugoslovenskega naroda in zato ga bo tudi jugoslovenski narod preje ali kasneje z lastno in ne-zmagljivo močjo likvidiral. Na tej napačni podlagi pa sloni vsak sporazum, ki ne daje našim manjšinam v Italiji popolnoma istih pravic, kakor jih uživajo italijanske — in neprimerno neznatnejše manjšine — v Jugoslaviji. Kakor je dovoljeno Italijanom v Jugoslaviji da uživajo šolski pouk v materinskem jeziku, isto mora biti tudi dovoljeno našim bratom v Primorju. In kakor smejo Italijani povsodi v Jugoslaviji odkrito in javno izpovedaiti, da tudi kot državljani Jugoslavije pripadajo italijanski narodnosti, tako mora biti tudi našim bratom dovoljeno, da kot italijanski državljani Javno izpove-iujejo svojo pripadnost jugoslovanski aarodnosti. Le s tem je mogoče likvidirati iredentizem, le s tem Je ustvarjena podlaga za resničen in trajen sporazum. Enake pravice manjšinam je zato kardinalna zahteva, na kateri mora sloneti sporazum. Res je sicer, da ni Italija po mirovnem dogovoru vezana, da spoštuje pravice narodnostnih manjšin, kakor je vezana Jugoslavija. Toda po svojih tradicijah in po izjavah svojih prvih mož In po svojih svečano podanih in s prestolnim govorom italijanskega kralja sankcioniranih obljubah je Italija obve-zaina^ da jih spoštuje bolj ko Jugoslavija. Zakaj Italija je bila oproščena tozadevne obveze v mirovnih pogajanjih le zato, ker je izjavila, da Je njena svobodomiselna ustava že samoposebi dovolj možna garancija, da bo pravice manjšin upoštevala. V mirovnih pogodbah zajamčene pravice manjšin predstavljajo za Italijo torej samo minimum tega, kar mora Izpolniti, ne pa, da bi Jo odvezale njenih dolžnosti do nacionalnih manjšin. Današnja evropska politična konstelacija in žal tudi naše radičevstvo je Italiji omogočilo, da sklepa sporazum v času, ki je za njo ugoden. Toda pride morda čas, ko bo evropska konstelacija manj ugodna za Italijo, kakor je danes in ko bo pri nas radičevSčina že rešena, v Italiji pa se bo vprašanje kolonata šele razgrnilo. Kako bo v takem primeru branila Italija sporazum, ki Je sklenjen na napačni podlagi, pa je drugo vprašanje. Slab državnik je tisti, ki sklepa sporazum samo za najbližjo prihodnjost in zato bo sporazum z Jugoslavijo za gospoda Mussolinija preizkušen kamen njegove državniške modrosti Naj se ne vara g. Mussolini glede naziranja jugoslovenskega naroda! Naj bodo med nami razprtije še tako močne, v obrambi svoje zemlje je jugoslovenski narod edin. Ravnokar podane izjave Hrvatskemu bloku pripadajočih strank to jasno dokazujejo, še jasnejše pa dokazujejo to boji, ki jih je bil naš narod za obrambo svoje zapadne meje. Državniiški izpit bo polagal pri sklepanju sporazuma z Jugoslavijo g. Mussolini. Ce mu bo dana diploma, potem bo dan tudi trajen mir Jugoslaviji in K Jusoslovensko-italiJanskemu sporazumu. Beograd, 21. januarja. (Z) V političnih krogih se vedno bolj razpravlja o podrobnostih sporazuma med našo državo in Italijo. Naša kraljevina dobi v zmislu tega sporazuma na Reki kot našo cono sredino pristanišča, ki obsega skoraj vso prosto luko in njegov najlepši del. V tem pasu se nahajajo trije pomoli, namreč Zichyjev, štefa-nijin in Rudolfov. Ker je tukaj morje zelo globoko, morejo pristati v tem delu luke tudi veliki prekomorski parniki. V naši coni je pristanišče popolnoma izgrajeno in opremljeno z mnogimi velikimi in modernimi skladišči. Tukaj bo prostora za 20.000 vagonov blaga. Ta del reške luke se nam odstopi v uporabo za 40 do 50 let, vendar pa doba še ni natančno določena. Naš pas je zvezan z železnico z Delto in Baro-šem in bodo vršila carinsko službo in druge posle izključno naša oblastva. — Da imamo boljšo in širšo zvezo s Su-šakom, dobi naša država razen cone v luki v zaledju Reke vse hrvatske občine. Merodajni krogi smatrajo, da taka rešitev reškega vprašanja ni nepovolj-na, zlasti za Sušak, ki mu bo na ta način omogočen velik razmah v trgovinskem in gospodarskem pogledu. MANDAT PARITETNE KOMISIJE UGASNIL. Beograd, 21, jan. (B) Na brzojavni poziv beograjske vlade se je sinoči zbrala v Beogradu vsa naša pa- ritetna komisija za razmejitev z Italijo in posvetovalni odbor te komisije. V Beograd so došli: predsednik posvetovalnega odbora dr. Matko Laginja. dr. Ferdo Šišič, dr. Šilovič, sušaški mestni načelnik Jura j Kučič, ravnatelj Banke za pomorstvo Belen, dr. Milorad Stražnicki, dr. Viktor Ružič, dr. Figant-ner in Gvidon Hreljanovič, vsi člani posvetovalnega odbora paritetne komisije. Danes ob 11. dopoldne so bili skupno sprejeti pri zunanjem ministru dr. Nin-čiču, s katerim so se dolgo razgovar-jali. Po rapallski pogodbi bi bila imela paritetna komisija sporazumno rešiti vsa sporna vprašanje glede razmejitve. Ker je bila rapallska pogodba spremenjena, je mandat paritetne komisije prenehal. Ker pa so kot strokovnjald najbolj poznali vso zadevo, jih je dr. Ninčič pozval, da jiih točno obvesti o sporazumu z Italijo in da sliši njihovo mnenje o vseh strokovnih vprašanjih, ki izvirajo iz izvršitve sporazuma. Zaneila zapusti Evropo Nezadovoljstvo med njegovimi pristaši. Beograd, 21. januarja. (Z) V krogih pristašev bivšega predsednika reške vlade Zanelle vlada veliko ogorčenje proti njemu, ker se je Zanella šele pred par dnevi informiral o izidu ita-lijansko-jugoslovenskih pregovorov. V zvezi s tem se doznava, da namerava Zanella vse prodati in odpotovati v inozemstvo, najbrže v Ameriko. Parlamentarno iivlfertle. Beograd, 21. januarja. (Z) Zaradi dveh praznikov, posebno včerajšnjega sv. Jovana, na katerega je mnogo Beograjčanov in politikov imelo svojo krstno slavo, je politično življenje precej utihnilo. Zunanji minister ni prišel v svoj urad zaradi krstne slave. Predsednik vlade Pašič je prišel v ministrsko predsedništvo okoli 11. dopoldne in je ostal ondi malo časa, da pregleda poročila italijanskih listov o italijansko - jugoslovenskem sporazumu. Snoči je bil g. Pašič na dvoru, kjer je poročal kralju Aleksandru o svojem in zunanjega ministra dr. Ninčiča potovanju v Rim. Danes je postalo politično življenje zopet živahnejše. Popoldne Je bila seja radikalnega kluba, na kateri se je razpravljalo o sporazumu z Italijo in o možnosti ustanovitve opozicijskega bloka. SESTANEK MED SPAHOM IN KOROŠCEM. Beograd, 21. januarja. (B) Davi je prispel v Beograd vodja bosanskih muslimanov, dr. Spaho, da bi se posvetoval o skupnem delu v parlamentu. Tako se sedaj nahajajo v Beogradu vsi načelniki opozicijonalnih skupin. Dr. Spaho se je davi sestal z dr. Korošcem, ki je dr. Spaha obvestil o položaju. Okrog 10. dopoldne je dr. Spaha posetil v muslimanskem klubu Ljuba Davidovič in se z njim dalje časa razgovarjal o ustanovitvi opozicijonal-nega bloka. Še pred tem se je g. Ljuba Davidovič o isti stvari razgovarjal z zemljoradniškimi poslanci. DR. KOROŠEC PRI PAŠIČU. 0 8 5 a d ’ 21' ianuaria. (B) Danes o-* m k prec*sednik jugoslovenske-“?a, d^T Korošec posetil predsed-mka vlade Nikola Pašiča. V razgovoru, Si t p5-a uro’ je dr- Korošec skušal g. Pašiča prepričati, da je bilo tako sklepanje sporazuma z Italijo prenagljeno. Rekel je, da nimamo nobenih jamstev, da bo Italija tudi izpolnila določbe tega sporazuma, ker tudi določb rapallske pogodbe ni izpolnila. Naša država bi bila morala še pred sklenitvijo sporazuma zahtevati od Italije jamstev tako da bi Italija one dele reškega pristanišča, ki po sporazumu pripadejo nam, izročila v faktično posest naše Italiji. Drugače pa bo nasprotje ostalo in tlelo, dokler se ne razplamti v vse uničujoč požar. Zdravi so naši živci in močne naše mišice, zato smo pripravljeni na vse. Naša straža ob Soči Je to dokazala! države. Razen tega bi se morala Italija obvezati, da povrne Jugoslovenom v Italiji pravice razvoja na gospodarskem in kulturnem polju, ki so jim bile odvzete. Gosp. Nikola Pašič je sicer z zanimanjem poslušal dr. Korošca, ni mu pa dal nobenih obljub, ker je sporazum med Italijo in našo državo že v vseh podrobnostih izdelan. SEJA RADIKALNEGA KLUBA. Beograd, 21. januarja. (B) Seja radikalnega kluba, ki je bila sklicana za danes popoldne, je preložena na jutri. Na seji bo vlada obvestila svoje poslance o političnem položaju in o sporazumu z Italijo. SEJA OPOZICIJONALNEGA BLOKA. B e o g r a d, 21. januarja. (Z) Ker so s prihodom dr. Spaha sedaj v Beogradu navzoči vsi načelniki opozicijonalnih strank, so se danes domenili, da se sestanejo jutri popoldne ob 4. uri k skupni seji, na kateri bodo razpravljali o ustanovitvi opozicijskega parlamentarnega bloka. Odhod Palica in Ninčiča v Rim. Rim, 21. januarja. (B) V rimskih političnih krogih trde z gotovostjo, da se Pašič in Mussolini sestaneta v Rimu 27. ali 28. t m. Beograd, 21. januar ja* (Z) V četrtek 24. t. m. odideta Pašič in Ninčič v Rim. Seje narodne skupščine bodo zaradi tega najbrže za nekaj dni odgo-dene. Gre za to, da se na dnevni red skupščine postavi italijansko - jugoslovenski sporazum v reškem vprašanju. Ce bi pa skupščina navzlic temu delala, se bo v času, dokler se bosta Pašič in Ninčič mudila v Rimu, postavila na dnevni red interpelacija o francoskem posojilu od 300 milij. frankov. SIJAJEN SPREJEM V RIMU. Beograd, 21. Januarja. (Z) Po poročilih, ki jih prejema zunanje ministrstvo iz Rima, se delajo ondi priprave za izredno sijajen sprejem ministrskemu predsedniku Pašiču in zunanjemu ministru dr. Ninčiču, ki odpotujeta ta teden v Rim, kjer se podpiše sporazum med obema sosednjima državama. Ministra ostaneta v Rimu nekaj dni, najbrže štiri in bosta imela več sestankov s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. Z našima ministroma potujejo v Italijo tudi naši strokovnjaki, ki bodo imeli seje z italijanskimi eksperti. Bivanje predstavnikov naše kraljevine je zamišljeno, sodeč po zunanjih znakih, kot manifestacija prijateljstva med obema državama. Pii tej priliki sprejme gg. Pašiča in dr. Ninčiča v posebni avdijenci tudi kralj Viktor Emanuel. PRIPRAVE ZA POROČEVALSKO SLUŽBO. Beograd, 21. januarja. (Z) Jutri zvečer odpotuje v Rim načelnik tiskovnega oddelka v ministrstvu za zunanje zadeve g. Ivkovič, da pripravi vse modalitete glede časniškega obveščanja. Po današnjem sklepu odpotuje naša delegacija v Rim v četrtek, 24. t. m. (po drugih vesteh 25. ali 26. t. m.). Takoj ko bo podpisan sporazum, se gg. Pašič in dr. Ninčič vrneta v Beograd, kamor prideta najkasneje v ponedeljek. G. Pašič namerava potem italijansko-jugoslovenski sporazum predložiti parlamentu. RAZMEJITEV Z ITALIJO. Beograd, 21. januarja. (B) Danes dopoldne je bil italijanski opravnik poslov Summonte pri poslaniku Ljubi Ne-šiču, s katerim sta pretresala nekatera sporna vprašanja pri razmejitvi. AtfdOence pri kralju. Beograd, 21. Januarja. (B) Včeraj je kralj sprejel v avdijenci predsednika vlade Pašiča. V političnih krogih govore, da je ta avdijenca v zvezi z bližnjim sestankom Pašiča in Mussolinija, na katerem se bo ugotovil končni sporazum z Italijo. DR. LAGINJA PRI KRALJU. Beograd, 21. januarja. (B) Danes popoldne Je kralj sprejel v avdijenci bivšega hrvatskega bana ter predsednika posvetovalnega odbora paritetne komisije za rešitev reškega vprašanja, g. dr. Matka Laginjo. Dr. Laginja se trudi doseči, da bi se pri sklenitvi sporazuma z Italijo kar najbolje in najtrd-neje zaščitile pravice Jugoslovenov v Italiji. Beograd, 21. januarja. (Z) Danes je prišla na dvor deputačija glavnega odbora muslimanskega prosvetnega društva »Gajreta«, da se zahvali kralju za njegovo pozornost, ker je sprejel pokroviteljstvo nad društvom. De-putacija je bila potem skupaj z ministrom ver dr. Janjičem povabljena na zajutrek. ZANIKANJE VESTI O ARETACIJI TROCKEGA. Moskva, 21. januarja. (B) Demontirajo se vesti o aretaciji Trockega in o zaroti proti vladi. Bz Francije. Demonstracija proti draginiL — Odškodninsko vprašanje. — Sestanek drugega izvedeniškega odbora. Pariz, 21. jan. (K) Zveza strokovnih organizacij je priredila včeraj demonstracijo po ulicah proti naraščajoči draginji. Demonstranti so nosili tabJe, na katerih so nazorno naslikali občutno naraščanje cen za dnevne potrebščine. Ni prišlo do nikakega incidenta. Pariz, 21. januarja. (Wolff) Kongres radikalov in socialističnih radikalov v Lyonu je sprejel na včerajšnji seji pod predsedstvom Herriota resolucijo, v kateri se izraža za zahteve Francije po nemški vojni odškodnini, vendar pa ugotavlja, da se morajo spričo negativne zasedbe Poruhrja reparacije zagotoviti potom medzavezniškega sporazuma in medzavezniških dogovorov. Dosedanje zastave je treba zamenjati z drugimi, ki naj Jih da celokupna Nemčija. Pariz, 21. Januarja. (K) Drugi odbor strokovnjakov v reparacijski komisiji se je sestal danes ob 11.45. Barthou je imel otvoritveni govor in je potem ponudiil predsedstvo angleškemu zastopniku Mac Kenni, ki ga je prevzel in potem izjavil, da se pridružuje izjavam, ki jih je podal general Daves. Ob 12. 25 se je seja prekinila. Popoldne ob 3. imata oba odbora seji. Drugi odbor določi na svoji popoldanski seji delovno metodo. Konferenca inšpektorjev voda. Načrti za osušitev ljubljanskega barja. — Regulacija Save in Kamniške Bistrice. Beograd, 21. jan. (B) Včeraj so imeli pod predsedstvom ministra za poljedelstvo in vode Krste Miletiča generalni inšpektorji voda konferenco, ki je sklenila, da se glede na zakon o razdelitvi države na oblasti izvrši* likvidacija generalnih inšpekcij voda v pokra* jinah in da se namesto njih ustanove v vseh oblasteh hidrotehnični oddelki, ki bi imeli opravljati samo nove posla* med tem, ko bi se stari posli morali likvidirati. Ta likvidacija pa se bo brez dvoma zavlekla do konca letošnjega leta. Na konferenci je vsak generalni inšpektor voda poročal o poteku poslov, ki se izvršujejo v poverjeni mu inšpekciji. Napravljenih je bilo več sklepov glede regulacij^ ki se imajo izvršiti v Hrvat s ki in Sloveniji. Nujno bi bilo potrebno regulirati Lonjsko polje od Okučana do Zagreba in zgraditi velik nasip ob reki. Osnovati bi bilo dalj« vodno zadrugo za osušitev osiješko-amanskega polja. Regulirati bi bilo Savo pri Zagrebu. V Sloveniji bi bilo treba hitro izdelati načrte za osušitev ljubljanskega barja, za regulacijo Kamniške Bistrice in Save kakor tudi za poglobitev Ljubljanice, kjer se je z delom še pred vojno začelo. Hkrati bi bilo takoj pričeti z zgradbo sedmih velikih pragov preko Save, da bi se zvišal njen vodni nivo in bi se tako zavaroval ljubljanski vodovod. Končno so bili napravljeni še nekateri sklepi za druge pokrajine naše kraljevine. Govora je bilo tudi o večjem posojilu, ld naj bi ga v te .svrhe najela naša država. To vprašanje pa je bilo odloženo dotlej, da se osnuje Zemljoradniška banka, ki bi morala tem vprašanjem posvetiti na}'-večjo pažnjo. Konferenca je po vsestranskem razpravljanju o teh vprašanjih začela izdelovati splošen načrt za bodoča in sedanja dela, ki jih po dosedanjih načrtih ni mogla izvesti, ker vlada ni mogla poljedelskemu ministrstvu odobriti zahtevanih naknadnih kreditov od 115 milijonov dinarjev, temveč je to vsoto znižala na minimum, ki ne zadostuje za izvedbo teh načrtov. Poiiftiftio živilenje na Grškem. SESTANEK NARODNE SKUPŠČINE. Atene, 21. januarja. (B) Danes se je sestala narodna skupščina. Dvomijo pa, če bo v skupščini kvorum za izvolitev predsednika. Pričakujejo, da bo Venizelos svoj programni govor, ki ga je odobril ministrski svet, imel v parlamentu v četrtek. Listi prinašajo poročila o konferenci, ki jo je imel v soboto Venizelos z 11 voditelji strank, ki niso zastopane v parlamentu. Konferenca se je bavila z notranjimi vprašanji. Doznalo se Je, da se je Zaimis izjavil za plebiscit. Tudi bivša ministrska predsednika Triandafilakos in Kalogeropu-los sta se izjavila za plebiscit. Argiro-pulos in Delianis sta proti plebiscitu. - VPRAŠANJE ALBANSKE CERKVE Beograd. 21. januarja. (Z) Carigrajski patrijarh je izjavil, da ne more priznati neodvisnosti albanske pravoslavne cerkve, ampak le njeno avtonomijo. Zaradi tega se bodo vsi trije pravoslavni škofje vzdržali glasovanja pri volitvi novega patrijarha. DANAŠNJE PRIREDITVE. V Ljubljani: Drama: Zaprto. Opera: »Gosposvetski sen*. Red C. Kino Matica: »Ljubezen plesalke Lole«, Kino Ideal: »Flirt«. (Vražja ženska.) M=S^ismr: ' 2“1- - “■ del< OssiKOswSŠU' d”,’! - V Mariboru: Narodno gledišče: »Lumpaclj Vagabund«. Red A. V Celju: Mestno gledališče: »2X2« 5«. Red B. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči te<3en: lekarna Trnkoczjr n* Mestnem trgu in Ramor pri glavnem kolodvoru. ZavezniSka politika Francije. Bivši angleški ministrski predsednik David Lloyd George je nedavno obe« lodanil v »Daily Chronicle« velezanimiv članek o zavezniški politiki Francije. Ker je ta članek v marsičem pomemben tudi za naše zunanje-politične razmere, ga prinašamo v krajšem izvlečku. Lloyd George piše: Ce obstoji vsa državniška umetnost v tem, da se naj Evropa spremeni še za časa živeče generacije v klavnico, potem se nahaja zunanje ministrstvo Francije na pravi poti. Francoska politika je trdovratno zasledovala pod sedanjim vodstvom znani cilj: spraviti velik in mogočen, dasiravno izčrpan narod potom žaljenja in tlačenja v obup. Posebni dopisnik »Times« nam je obrazložil marsikaj, toda od daleč ne vse, Ja bi se doznalo, s kakimi metodami vrši Francija vojaško zasedbo Poruhr-ia. Narod, ki drži le količkaj na sebe, ne more gledati mirno takih stvari, ne i!a bi obenem dozorevala misel revan-še. Kolonijalne čete, nadalje način, kako se jim morajo postaviti* belokožci na razpolago, podpora separatističnim tsžnjam, deportacije, pogodbe z vele-industrijalci, ki jih je mogoče izpolniti le tedaj, ako se istočasno reducirajo mezde, zloraba oblasti v Posaarju in poizkus, izvršiti stalno aneksijo — vse to je dovoljni razlog za novi militarizem. Narod, ki je štiri leta vztrajal na frontah in se udal šele tedaj, ko so začeli stradati otroci, tak narod teh ši-kan ne more pretrpeti brez godrnjanja. Bodimo pravični napram hrabremu sovražniku, ki smo ga premagali! Da bi eksplozija zagrabila ves kontinent, se izvajajo posebni ukrepi. Obo-rožujejo in trainirajo se ogromne armade po vsej Centralni Evropi. Sklepajo se vojaške konvencije, da bi udarci padali v odločilni uri kar hkrati, po sistemu. Te armade vznemirjajo raz-oroženega soseda in morejo izzvati kon-ilikte z močnejšimi silami. Pripravila se strašna vojna, k] je neizogibna, ako ne bo nikogar o pravem času, da bi interveniral. Nobeno vino ni tako močno opojno, kakor militaristična blaznost. In danes bolehajo mnogi narodi na tej bolezni. Uboga Evropa! Centralna Evropa je bila od nekdaj vulkanično področje. Upati je bilo, da bodo izkušnje od 1. 1914. do 1918. narode spametovale. Toda Francozi ne mirujejo. Brezobzirna politika Francije, ki hoče zapaliti srednjeevropsko stavbo, je nevarnost za vso civilizacijo. Katastrofa je neizogibna, ako je nihče ne zaustavi. Francoska politika je ravno tako obupna kakor je neumna. Hoditi po padlem nasprotniku je moža nevredno dejanje. Sicer pa Francija ni edina zmagovalka, saj se ie le skupnemu naporu vseh zaveznikov posrečila ukro-titev Nemčije. Toda okovi ne bodo držali večno. Nekega dne se bodo premagani narodi dvignili. Ker francoski državniki to uvidevajo, delajo nove vojaške kombinacije. Francozi ne morejo plačevati Angliji in Ameriki svojih dolgov, ali oni imajo dovolj denarja za oboroževanje evropskih narodov. Kaj pa upa doseči Francija s takimi sredstvi? Namesto Rusije, Anglije, Amerike in Italije bodo Franciji stale ob strani Češkoslovaška, Poljska, Jugoslavija in Rumunija. Tako računajo v Parizu. Kakšna politika? V slučaju vojne med Francijo in Nemčijo bi zadostovala ena sama beseda Rusije, da se paralizirajo dva, trije zavezniki Francije. Rumunija se boji za Besarabijo... Poljsko skrbijo Vilna, Galicija in del Volinije. Rusiji namreč ne ugaja, da je vse to v poljskih rokah. Če bi tnarširali Poljaki na francosko povelje v Nemčijo, bi se znalo zgoditi, da najdejo ob prevratu le majhen del svoje domovine, čehi so zagvozdeni med tri milijone Nemcev in sedem milijonov Madžarov. Kak pameten minister torej ne bo angažiral čeških vojakov na Bavarskem... Gospod Beneš le naj sklepa pogodba. Je pa nič majhen, gibčen mož, ki — da ciram Gilberta — »opravlja majhne posle za francoske državne ministre« — potuje zelo rad po Evropi. Toda Čehi so trdoglav, praktičen narod. Malo jih je bilo v Parizu, ki so se nasrkali tamkajšnjega kadila. Težko so si priborili svojo svobodo, in ne morem verjeti, da bi jo skušali zaigrati na ljubo takim francoskim politikom, ki bi radi veljali pred svojo publiko kot nekaki junaki. Čehi imajo iz geografskih in etnografskih razlogov dovolj povoda za vzdrževanje mirnega razmerja s svojimi sosedi. V njih interesu ni, da postanejo šakali francoskih levov. Ako pride nemški rinoceros zopet do svoie moči, utegne pohoditi vse šakale. Vojaške pogodbe torej morajo odpovedati ravno takrat, ko bi se morale uveljaviti. Takrat se bodo Francozi spogledali ... Francija je dobila svoje izgubljene pokrajine, povečala je svoje kolonije, postala Je prva vojaška sila na kontinentu. O takem triumfu se ni sanjalo nobenemu francoskemu državniku. Ravno tako se godi prej zatiranim Poljakom, Čehom in Južnim Slovanom. AH naj sedaj zavržejo te silne dobičke, ker vodilni državniki Evrope ne znajo brzdati tako osebnega kakor na-cijonalnega čestihlepja in lakomnosti?... Ozdravljenje franka. Od našega stalnega pariškega dopisnika. Dr. A. P. Pariz, 19. jan. Dasiravno se ne more trditi, da Je bilo mnogo ropota za prazen nič, je pa vendarle treba ugotoviti, da je bil ves trušč le nekoliko preveč glasen in — zainteresiran. Pravi razlog tega trušča, padec francoskega franka za deset odstotkov svoje vrednosti, ni bil vreden takega hrupa. Na vsak način so bile angleške in nemške konkluzije zgrešene: češ, da se bliža francoski frank onemu prepadu, ki je pogoltnil marko, in da bi ga le čudež zamogel rešiti pred propastjo. Čudež se sicer ni zgodil, toda padanje franka se je vendar zaustavilo. Kljub temu, da je nastala na inozemskih borzah — zlasti v Amsterdamu to Londonu — naravnost splošna panika. Francoska zbornica je prepustila rešitev te krize, ki je MJa predvsem psihološke narave, vladi, in samo napoved energičnih ukrepov le zadostovala, da so se prodajalci frankov nekoliko pomirili. Vedno in vedno ie treba povdarjatt: prancija ima najbolj zdravo gospodarstvo na svetu. Menjalni tečaj kake države še ni bil nikdar odvisen od državnih dolgOv v inozemstvu, zlasti če sloje v nasprotju terjatve v Isti višini. Seveda še ta terjatev ni likvidna. Toda kdo hoče zanikati, da po sporazumu nemško gospodarstvo ne- bo moglo z lahkoto plačati v tej ali oni obliki 3 do 4 milijarde zlatih mark? Pred vojno je naraščalo nemško narodno gospodarstvo za 10 do 12 zlatih mark. Zakaj ne bi danes plačala vsaj tretji del te svote? Smo radi tega, ker je bila Francija od vsega početka trdno uverjena o plačilni sposobnosti svojega dolžnika, je prevzela velik del izdatkov za porušene pokrajine v svoj redni budžet, To je naravnost herojski ukrep, če pomisli-mot da ima francoski davkoplačevalec prenašati že itak neznosna bremena. Kdor kritikuje te Nemčije, naj predvsem ne pozabi: Tri leta ni v Nemčiji nikdo plačeval (v praktičnem pomenu) davščin. Francoska vlada 1» znala z energičnimi ukrepi ustaviti nadaljnje rušenje franka in že v kratkem času je pričakovati stabilizacije. Vsekakor pa je treba pripomniti: Vsaka kriza franka pomeni, če je ni povzročila umetna špekulacija, krizo nemške plačilne volje. če bi pa morala Francija lositi še v naprej sama vse reparacijske stroške, potem se katastrofa ne bi dala preprečiti. Odgovornost bi zopet zadela one, ki onemogočajo sporazum in ki smatrajo mirovne pogodbe kot cunje papirja. Italija in Mala antanta. (V luči italijanskega in nemškega tiska.) Potek beograjske konference in razglašeni sporazum med našo državo in Italijo nam priča o veliki naglici, s katero se vrstijo danes dogodki na političnem odru Evrope, ki skuša najti izgubljeno ravnotežje. Neposredno pred beograjsko konferenco je bila sklenjena francosko-češkoslovaška zveza; če bi se ravnala politika po zakonih logike, bi smeli pričakovati, da bosta Češkoslovaški sledila oba ostala člana Maje antante. Poleg tega se je s po-vratom Venizelosa v Atene pojavilo vpraSanje, dali se ue bo Grška priključila zvezi, ki bi ne odgovarjala samo njeni zemljepisni legi, marveč tudi aavid*aao protitadUanuki orijentacijl. Nič čudnega, če je zagnal italijanski tisk velik krik, ko je videl, da se tla italijanske politike bolj majejo. V Beogradu pa se je zgodilo vse drugače. O raztegnitvi francosko-če-škoslovaške zveze ni nobenega govora več in z rešitvijo reškega vprašanja je zadobila Italija tla za svojo srednjeevropsko politiko; pretežen vpliv Francije na Malo antanto je bil s tem znatno skrčen. S tem je zadobila fiziognomija Evrope novo potezo. V zadnjem času so bili ital. uradni glasovi o dobrih odnošajih Italije napram Češkoslovaški vedno pogostejši in so skušali zmanjšati učinek očitkov Mussoliniju, da je prepustil Malo antanto popolnoma francoskemu vplivu in zakrivil izolacijo Italije. 2 rešitvijo reškega vprašanja bosta oba jadranska naroda lahko sodelovala in razmerje Italije do Romunije je bilo s spretnim naglašanjem plemenskih vezi vedno precej dobro, odkar se je v svetovni vojni pripravljal koncentrični napad obeh držav. Lahko torej rečemo, da ne zaostaja vpliv Italije na Malo antanto mnogo za francoskim. Panhele-nistično gibanje ni za Italijo za nedo-gleden čas nevarno. Italija se čuti na svojem vzhodnem krilu svobodno in bo lahko obrnila svoje sile na zapad, kjer se ob Renu odloča o usodi Evrope. Važno oporo za italijansko zunanjo politiko tvori tudi *veza s Španijo in zbližanje s sovjetsko Rusijo, ki bo izraženo v sklenitvi trajne trgovinske pogodbe, ki ji bo prej ali slej sledilo de iure priznanje sovjetske države. Dobiček, ki ga ima Italija od sklenjenega sporazuma, je torej zelo velik in ga ne moremo vzporejati z malenkostnimi žrtvami od Italijanske strani. Spet enkrat je italijanska diplomacija izkoristila zamotan evropski položaj, ko vlada v Angliji nekak interregnum in se nahaja ekonomski boj v Poruhrju v odločilni fazi, da je postavila svojega sopogodbenika pred težko alternativo: prijateljstvo ali odkrito sovraštvo? 6. Reisner, ali je res? Beograjska »Samouprava« piše: Ljubljanska nezavisni »Narodni Dnevnik« ima prav, ko imenuje afero z mandatom g. Reisnerja »dokument sramote«, kajti kar delajo ljubljanski demokratski mladini s svojimi dičnlmi voditelji Praprotnikom, dr. Žerjavom in dr. Kramerjem na čelu, kaj takega še m bilo slišati med parlamentarci in poštenimi ljudmi... Toda najzanimivejše je to: G. Reisner, ki se smatra kljub temu škandalu za narodnega poslanca, se je potrudil 16. jan. v Beograd in dvignil »svoje« poslanske dnevnice do 1. februarja 1924. Kako naj se to označi? K tej vesti »Samouprave« pripominjamo samo še to„ da je bila seja načelstva JDS., na kateri se je sklepalo o prof. Reisnerjevi ponudbi odložitve mandata, dne 17. januarja. Mislimo, da je vsak komentar nepotreben. Molk prof. Reisnerja bo na vsak način zelo značilen. PoBitične vesti. = Opozicijonalnl blok Izključen. Zagrebška »Narodna Poiitika«, glasilo klerikalne stranke, piše med drugim: Radičev-ci so sklenili, da se pridružijo akciji za vstvaritev opozicijonalnega bloka, ki naj bi zrušil Pašičevo vlado. Radičevi agitatorji bodo sedaj omamljali ljudstvo z raznimi sanjarijami od katerih se ne bo izpolnila niti ena. Pravijo, da se sedanji režim ne bo mogel vzdržati dolgo časa. Toda to ni res. Po JVlarkovem protokolu je bil položaj Pašičeve vlade vsak mesec boljši in danes je tako čvrst, kakor še nikdar doslej. Vse sosedne države, Francije ni treba niti spominjati, so na strani Pašičeve vlade ter z njihove strani ne more priti noben migljaj za spremembo vlade. Radičevci računajo največ z zunanjo pomočjo, toda pozabljajo, da naši sosedje ne bi mogli mirno gledati, ako bi oni vstvarili opozicijonalni blok, ki bi prevzel vso državno oblast. Ako bi se v sedanjih razmerah vstvaril opozicijonalnl blok z radičevci, je malo verjetno, da bi prišel ta blok do vlade in izvedel nove volitve. Opozi-cijonalni blok je v sedanjih razmerah nemogoč, To morajo vedeti vsi Hrvati. = Angleški glas o reškem sporazumu. Dnevnik »The S c o t s m a n« izvaja pod naslovom »Mir na Jadranu, reški sporazum« sledeče: Vest o reškem sporazumu ie izza poravnave krfskega spora najznamenitejša novica iz južnovzhodne Evrope. Dvomljivo bi utegnilo postati samo to, kako bosta obe stranki spravili svoie obveznosti v sklad z Društvom narodov, kajti podobne zveze med posameznimi narodi so za stroge zagovornike Društva narodov precej sumliive narave, vendar bi to v tem slučaiu ne bilo umestno, ker se ie sklepalo o lavnih vprašanjih, ki nujno potrebujejo prijateljskega dogovora. Lahko se pričakuje, da se niti Italija niti Jugoslavija iie bosta upirali registriranju pogodbe pri Društvu narodov. Nadalje izvaja člankar, da jugoslovenslco-italijanski sporazum naj-brže le dovršuje francosko-češkoslovaški dogovor. Ta nazor se opira posebno na dejstvo, da se je dogovor razglasil na konferenci Male antante, da je dr. Beneš imel pri sklepanju važno ulogo in da je Romunija javno odobrila sporazum. Možno ]e zato, da se izpremeni nekoliko angleško iavno mnenje z ozirom na češkoslovaško-franco-ski dogovor. Predsednik Masaryk in dr. Beneš sta bila sprejeta v Londonu z vsemi častmi. Zato je angleška vlada gledala na pogodbo z nezaupanjem, ker se je zdelo, da se vzpostavljajo predvojne metode snovanja blokov in ker ta pogodba v gotovem oziru vsebuje učvrstitev francoskega vpliva na vzhodu in jugovzhodu Nemčije. Dr. Beneševa zagotovila, da pogodbe ne preveva nasprotno čuvstvo proti nobenemu, so v Angliji beležili z zanimanjem. Končno ugotavlja člankar, da vlada veliko zadoščenje, ker se je navidezno nerazrešljiv reški spor stavil z dnevnega reda. K nesreči se obe stranki nista prav nič ozirali na reško prebivalstvo, ki bi mu bila vsaka druga rešitev bolj po srcu, neKO sedanji položaj pod fašistovskimi bajoneti. , — Zanimivo pismo bivšega nemškega državnega kancelarja dr. VVirtha. »Germa-nia« priobčuje pismo, ki ga je poslal bivši kancelar dr, Wirth poslancu Joosu. Pismo je vzbudilo v vsej Nemčiji nepričakovano pozornost. Dr. Wirth opisuje na kratko zgodovino nemške notranje politike izza velikega poloma 1. 1918 In ugotavlja, da je centrumaška politika pq težkih izkušnjah v I. 1923 našla zopet razumevanje v nemškem ljudstvu. Prišel je trenutek, ko se morajo v interesu države združiti vse na ustavi stoječe sile. Centrum je posodil novi nemški državi svoje srce in svoje roke zato, da se razvije v pravo ljudsko državo, v kateri soglaša politika z duhom in voljo ljudstva. Zato je centrum vedno zavračal vsako diktaturo kateregakoli značaja. Weimarska ustava je dobra, zato je treba skrbeti, da njen duh prekVasi današnje državne oblike. Ohranitev in oja-čenje centruma je danes politična in državna potreba. *» Amerika ln medzavezniškl dolsovi. V ameriškem senatu je govoril te dni senator Borah o medzavezniških dolgovih Ameriki. Povdari! je, da ni storila Francija dosedaj še ničesar, da bi plačevala obresti ali skušala svoj dolg fundlrati, kar napravi vesten dolžnik. Ureditev vprašanja dolga pa je potrebna, kajti doslej je s temi zneski obremenjen ameriški državljan, mesto inozemske vlade. Uradne osebnosti v Franclji in Italiji skušajo prepričati narod, da bo ta dolg črtan. Nahajata se na isti poti kot svoječasno boljševiška Rusija. * HiStzendorlovl spomini. Fred kratkim je izšel četrti zvezek memoarov bivšega šefa avstro-ogrskega generalnega štaba Conrada Hiitzendorfa, kjer obravnava dogodke, ki so se Izvršili prve tri mesece svetovne vojne, to Je od Ferdinandovega umora do konca septembra 1914. Kniiga objavlja razne dokumente, iz katerih sledi, da je cesar Franc Jožef bil že pred sarajevskim atentatom prepričanja, da bo le vojna razčistila težko notranje in zunanje politično krizo takratne Avstro-Ogrske. Franc Jožef je julija 1914 dejal Hotzendor-fu: »Ce ima že monarhija propasti, potem naj vsaj častno propade!« S tern je jasno ugotovljeno, da Franc Jožef ni hotel vojne zato. da bi zavojeval, da bi se maščeval in da bi se branil, ampak izključno le zato, da bi z zmagovito vojno rešil habsburško krono. Avstro-Ogrska je gradila svoja upa. nia na zmago na skupni vojni načrt, katerega je napravila že leta 1909 z nemškim generalnim štabom. Po tem načrtu naj bi premagala Nemčija francosko armado v štiridesetih dneh. Nemčija bi potem po odločilnem spriietju s francosko armado odposlala del vojaštva na rusko fronto na pomoč avstro-ogrski armadi. Načrt se je pa ponesrečil. Po štiridesetih dneh ni sledila zmaga nemškega orožja, ampak je doživela Nemčija velik poraz na Marni. Hiitzendorf pravi v svojih spominih, da se je z izgubo bitke na Marni že pravzaprav odločila svetovna vojna v korist antante. Značilno je, da je nemški generalni štab avstro-ogrskemu dolgo časa prikrival poraz na^ Marni. Hotzendorf dolži Nemce, da so oni krivi poraza v svetovni vojni, ravno vsled neuspehov na francoski fronti. = Usoden dodatek k odsovoru angleškega parlamenta na prestolni govor, ki ga je predlagala delavska stranka, se glasi: »Toda naša dolžnost je, da Vašemu Veličanstvu uljudno sporočimo, da sedanji svetovalci Vašega Veličanstva ne uživajo zaupanja zbnrnlce.s — Vodja liberalne stranke Asquith. ki Je že ozdravel, je nato dejal: »Dodatek delavske stranke je jasen, določen in neprikrit Izraz nezaupanja sedanji vladi. Francoska je naš dragi in močni sosed za čegar svobodo smo se borili. Velika vojna mora biti sredstvo k velikim ciljem. Temelj teh ciljev je prijateljstvo v Evropi, ki je možno samo tedaj, če živita Nemčija in Francija v miru.« Z izjavo As-duitha ie usoda Bald\vinovega kabineta zapečatena, ker je sprejem Clyaresove resolucije zasiguran. = Rust snubilo Italijo. Kar je Mussolini naglasil možnost pravnega priznanja sovjetske Rusije, se ruski tisk venomer trudi, da bi dokazal italijanskim industrijcem In trgovcem velik pomen tega koraka. Rusko zastopstvo v Italiji, z menjševikom Jordanskim na čelu, razvija zelo živahno delavnost in skuša čimbolj ugoditi italijanskim zahtevam. = Ruski državni proračun za 1923-24 znaša 1,600 milijonov rubljev. Primanjkljaj znaša 400 milijonov in bo do polovice krit z notranjim posojilom. Tekom sedanjega proračunskega leta namerava finančni ko-misarijat izvesti denarno reformo in ustvariti denar s stalno vrednostjo. Gz strankarskega življenja. Sela načelstva NNS bo v torek, dne 22. t. m. ob 6. popoldne v pisarni dr. Trillerja. Politična šola pristašev SKS se je pričela včeraj v Ljubljani. Sola je bila dobro obiskana in njen uspeh ugoden. Beiežke. Kratka beležka. »Narodni Dnevnik« je očital prof. Reisnerja br;sedolomstvo. Stranka prof. Reisnerja pa pravi, da Je znano Pogodbo kršila NNS. Ali ne bi bilo potemtakem umestno, da bi se vsa stvar razčistila pred sodiščem. Vsaj menda še vendar nismo tako daleč zašli, da bi veljalo bese-dolomstvo kot pokloni Lažniva poročila. Mladini že mobilizirajo svojo štampo, da bi javnost spravili v zmoto glede razveljavljenja pogodbe za ljubljanski mandat. V beograjsko »Pravdo« so poslali čisto izkrivljeno in lažnivo poročilo. Pravijo, da NNS sploh ni nobena stranka in da ne šteje nobenih pristašev. Dalje pa pravijo, da bi sploh ne bilo prišlo do sporazuma, ako bi bilo ob sporazumu znano, da vstopi dr. Ravnihar v radikalni klub. »Narodni blok«, ki sta ga tvorila NNS in JDS. je postavil na volišče približno 3600 volilcev. Z mirno vestjo se lahko reče, da najmanje polovica teh volilcev, če ne \ :, je pripadalo NNS. Ob občinskih volitvah je namreč JDS s skrajnim naporom privabila na volišče le 1800 volilcev. Brez pomoči NNS bi bila zmaga »naprednega bloka« ln s tem demokratskega kandidata izključena. Le s pripomočio NNS ie prišla JDS do edinega mandata v Sloveniji. Brez volilcev NNS bi prof. Reisner propadel In zmagal bi klerikalni kandidat. Tu Je Iskati bistvo in Jedro sporazuma, ki je težilo za tem, da tudi v L'ubllani ne zmaga SLS. In sedaj nam hoče dr. 2erjav natvezli, da je bilo bistvo sporazuma to, da dr. Ravnihar ne stopi v radikalni klub in da bi splob ne prišlo do 9porazuma, ako bi kaj takega le slutiti mogel. Torej iz mrznje proti radikalcem bi dr. Žerjav pustil v Ljubljani zmagati — klerikalca. Cujte, ljudje božji, in zapomnite til OBČNI ZBOR LJUBLJANSKEGA SOKOLA. Enainšestdeseti rodni občni zbor ljubljanskega Sokola se Je vršil v nedeljo dne 22. januarja v društveni telovadnici. Zborovanje |e otvoril podstarosta br. Bogomir K a j z e 1 j ki je uvodoma oprostil starosto br. dr. Viktorja Murnika, da se občnega zbora ni udeležil. Br. podstarosta Kajzelj je nato podal splošen pregled o delovanju ljubljanskega Sokola in prišel do zaključka, da društvo navzlic težkim gmotnim in socljalnim razmeram lahko zaznamuje lepe uspehe v preteklem letu. Koncem govora se je br. Kajzelj spomnil zaslužnih in dolgoletnih umr.ih članov, predvsem bivšega starosto dr. Ivana Tavčarja, prof. Maksa Pleteršnika, Frana Ravniharja, Vladimlra Nečajeva In Ivana Vebra. Spomin umrlih članov so navzoči zborovalci počastil s tem. da so vstali s sedežev in zaklicali: »Slava jim!« Iz tajniškega (»oročlla br. Ahčina je posneti, da je Imel ljubljanski Sokol dvoje večjih prireditev v preteklem društvenem letu in siceT proslavo društvene 60 letnice in 30 letnice dolgoletnega starosta br. dr. Murnika. Proslava 60 letnice je uspela najsi-Jajneje in so vsem še v živem spominu vzorno prirejena akademija, slavnostni občni zbor, izprevod in pozdravni večer. Glavna zasluga sijajno uspele proslave gre v prvi vrsti starosti br. dr. Murniku. Na Vidov dan je priredilo društvo rta svojem letnem telovadišču jubilejno javno telovadbo, ki je dokazala. da je delovanje ljubljanskega Sokola vsestransko in smotreno v smislu sokolske ideje. Izven društva se je v letošnjem letu ustanovilo društvo »Sokolski dom«, katerega namen je zgraditi ljubljanskemu Sokolu lasten dom in s tem odstraniti kala-mitete, katere ima sedaj društvo vsled nezadostnih prostorov. Med prireditvami gospodarskega pomena je omeniti društveno maškerado, Miklavžev in Silvestrov večer. Vse te prireditve so prinesle ljubljanskemu Soko u precejšen gmotni uspeh. Tajnikovo poročilo omenja še te-le umrle člane: V. Blumauerja, Josipa Polaka, Ivana Zamljena, Janka Jagodica, Gašpra Lundra, Alojzija Lenčka, Josipa Perdana m Frana Langa. Tajnikovo poročilo konča s pozivom, naj vsi člani brez razlike po svojih močeh delajo za napredek in uspeh društva. To delo naj smatra vsak za svojo dolžnost Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem. Blasainlk br. Blber poroča, da je imelo društvo v lanski posovni dobi 112.867 Din 25 par dohodkov in 94.042 Din 89 par izdatkov. Preostanek znaša torej 18.824 Din 35 par. Občni zbor Je odobril blagajnikovo poročilo brez ugovora. Blagajnik br. Biber je nato poroča!, da znašajo v proračunu za leto 1924 predvideni izdatki 84.000 Din, dohodki pa 66.000 Din. Primanjkljaj 18.000 Din bi se kril z nepredvidenimi dohodki, v slučaju potrebe pa bi odbor segel tudi po stavbnem skladu. Blagainik predlaga, naj občni zbor dovol^ v bodoče obvezno plačevanje savezne in župne članarine in odobri stališče odbora, ki b moral v s'učaju Izostanka nepredvidenih izdatkov, načeti stavbni sklad Proračun kot oba predloga sta bila soglasno spreieta. Za prosvetni odsek ie poročal br. Mejak. Društvo je pdredik v preteklem letu troje predavani večjega stila, nadalje 4 daljše in 18 krajših nagovorov. Prosvetni odsek ni mogel doseči popolnega uspeha zato, ker je bil njegov predsednik več mesecev odsoten. i * Za statistični odsek ie poročal br. iVH- Icsta. Število čano/ ljubljanskega Sokola je padlo v lanskem letu za 503, kar je posledica stremljenja, da se sokolske vrste očistijo. To sicer slabi Sokolstvo številično, zato ga pa krepi kvalitativno, kajti po vojni je bilo opažat* prihod novih članov, ki pa niso vedno odgovariali sokolski ideji. Podnačelnlk br. Vrhove je poročal O številnih društvenih javnih teovadbah in drugih prireditvah Povprečni skupni obisk telovadbe na mesec ie znašal 578 članov in 282 članic pri moške.n naraščaju 396, pri ženskem 335. pri moški deci 769 In pri ženski 309. Telovadnih dni so imeli skupno člani 119, članice 93, moški naraščaj 80, ženski 92. moška deca 54 in ženska 44. Vodstvo moškega naraščaja je imel br. Černe, moško deco so vodili br. Kajzelj, Kostnapfel in Ahčin. Sredi poslovne dobe je naenkrat nastopila načelnikova kriza, ker je inž. Perko odstopiL To je bila obenem kriza v vaditeljskem zboru ln v društvu sploh in to zadevo je treba v interesu društva in Sokolstva sploh člmprej urediti. Načelnica s. Eliza Skalarjeva Je poročala o ženskem odseku. 2enski odsek se Je udeležil mnogih Javnih prireditev, akademij in zletov. Za svoj uspešni razvoj in napredek se ima odsek zahvaliti v prvi vrsti starosti br. Murniku. Telovadbo ženskega naraščaja Je vodila s. Trdinova, Cotmano-va in Burgarjeva. Starejšo vrsto Je vodila s. Ahčinova. O Jezdnem odseku }e poročal br. Ster-lekav. Odsek šteje 151 članov in je imel javnih nastopov 11. Izpite je potožilo 46 bratpv, od teh 32 z odliko. Jezdilo je 46 bratov 820 ut. Pred volitvami novega odbora se Je razvila živahna debata, ki so se Je udeležili br.: dr. Švigelj, dr. VVindischer ln dr. Kambič, ki so razmotrlvall razmere v ljubljanskem Sokolu in pojasnjevali vzroke nesoglasja, ki so nastala v telovadnici. Nato so se vršile volitve, ki so dale te-le rezultate: Kot kandidata za starosto sta dobila dr, V. Murnik 102 in br. Kajzelj 98 glasov. Podstarosta br. Kajzelj (100) ta inž. Poženel (100), načelnik inž. N. Perko (101), vakantno (97), načelnica ženskega odseka s. Skalarjeva (200). Odborniki: dr. Hadži (200), Knez Saša (200). L. Strauss (200). F. Ahčin (200), s. Možino v a (200), J. Rus (199), P. Skalar (199), s. Podburščkova Malnar (102), dr. Kambič (|02). M Ba bšek (102), S. SimončIC Pehani (102), J. Burger (102), J. Deu (101) in L. Franke (101), Namestniki: dr. J. Demšar (200), B. J a ki ’ č (199) s. Cotmanova (178) in M. Korenini ml (102); pregledovalca računov F. B a r 1 e (100) in V. F i n k (100). Samostanske šole in Sokolstvo. Na eni zadnjih sej predsedstva COS se je na vprašanje neke župe razpravljalo o tern,' more li član Sokola pošiljati svoje otroke v samostanske šole. Predsedništvo je izjavilo. da obsoja podoben čin, tla na konkretni slučaj ne spada v konipotji;, j predsedstva, arnpak zgolj v kompetenco dot č-nega društva, ki naj ga skuša rešiti z bratskim ooukom in pojasnilom. Dnevne vesti. Boj proti dragšnji- Včerajšnja popoldanska izdaja »Jutra«, ki se še vedno po nevrednem naziva »Slovenski Narod«, se je silno razkoračila radi protidraginjskega zakona, ki da ga nameravata izdati finančni minister Stojadinovič in trgovinski minister Kojič. Demagoško kričavi stavki popoldanske izdaje »Jutra« nas pravzaprav odvezujejo dolžnosti, da bi na nje od-Sovarjali. Ker pa smo tako zlobni^ da nočemo pripustiti demagogiji zmage in ker se poleg tega blebetavi »Slov. Narod« zaletava koncem svoje demagogija tudi v nas, mu ne ostanemo odgovora dolžni, temveč mu s sočnim odgovo-r°ni dajemo priliko za nesočno jecljanje. Pred vsem bi opozorili »Slov. Na* rod«, da manje spi in da v prihodnje raje pogleda v »Narodni Dnevnik« in v njegovi Številki od 6. t. m., torej pred 2 tednoma, bi našel vse, kar je treba ^Gdeti o škodljivosti protidraginjskega Zakona. Drugič bi bolje storil »Slovenski Narod«, da se ne bi zgražal le nad Prihodnjimi protidraginjskimi zakoni, temveč tudi nad že obstoječimi. In ne sapo nad zakoni, temveč tudi nad njihovimi stvaritelji! Kdo pa je oče tiste— £a famoznega protidraginjskega zakona, po katerem je kaznovan tudi oni trgovec, ki nima na v izložbi razstav-llfip radirki označeni ceni. ker se menda z radirkami dela draginjo? Ali ni to dr. 2erjav? Kdo pa je najbolj preganjal s svo-smešnimi protidraginjskimi zakoni trgovce in obrtnike, če ne demokratski tppister? In tretjič! Predno se »Slovenski zgraža, naj tudi priobči novi pro-krraginjski zakon! Je vendar celo za AJov. Narod« smešno, če pravi, da si ne more misliti, da je bil izdan tak - Pn> Potem pa se zgraža. Svetovali bi pa »Slov. Narodu« tudi > da manj uganja hinavščine s kli-PmH na v^up v eno Iro^to! Odkar je 2n°w-’ 3e 8211110 odiral in zato je mje-klic samo špekulacija na pozabljiv-neumneže! Ti pa v slovenski jav-■v v^ndarle še nimajo večine! Končno pa še par besedi o protidra-j~h^kem zakonu. Vedno si upamo za-^^rjati trditev, da je mnogo vele-?9dJetijt industrialnih in bančnih, ki n ^ Povoda in zločinsko draže ljudstvu _ jobhodne potrebščine. Ravno zato pa kafn10’ je proti tem vehKim pijav-oster protidraginjski zakon ume- Sfer e ^ le takesa nameraval mini-«T Stojadinovič, potem rečemo — “ast mu! Pregrešno, kakor ravno pri proti-»niskem zakonu, če se male obeša, «ike pa pušča. Na tem sistemu pa Stoji sedanji protidraginjski zakon, ki 2a je izdal demokratski minister! To naj bo v dopolnilo našim izvajanjem od 6. januarja, ki jih je »Slov. Narod« seveda prespal. In konstatira-mo samo še to, da ni vsak profidraginj-s|d zakon slab, temveč da je absolutno s«£b le tisti, ki ga je izdal demokratski dSnister in kar hoče »Slov. Naiod« na komando prikriti z demagogijo! OBČNI ZBOR »SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA«. Občni zbor »Slovenskega zdravniškega irnštva« se je vršil v nedeljo dne 20. janu-ara popoldne ob 15. uri 30 minut v dvorani ubljanske univerze. Občnega zbora sta se fudeležila tudi delegat dirvatskega zdravega društva« dr B o žič in urednik ebškega »Liečmčkega Vjestnika« dr -v»ovšek. Za zdravniško zbornico v* ^MVeniji je bil navzoč predsednik d r. -t e go rič. Zborovanje je otvoril predsednik dr. Jamar, očrtal društveno delo-'junje, pojasnil spor z zavarovalnicami in po-'?hxial društvene naloge z ozirom na orga-^aci« strokovnih predavanj in poljudnih i“|hstvenih predavanj za širše občinstvo, ^gkovna znanstvena predavanja in de-^dstracije so se vršile v preteklem dru-VjVenem poslovnem letu pod vodstvom dr. s3fm,e1rk'. Predavani je bilo dvajset in so n?„Z,akljuiila s prav dobrimi uspehi. V zad-tetA .Su ie društvo skupno s »Pravni-Predl Pr*redilo za pravniške kroge tudi vet ki so bila prav dobro obiskana, htasatniii^ko Poročilo je podal dr. Trtnik in dVehkrT0 dr- Blumauer. Po odobritvi teh ‘hfečnSb!0^ je bil sprejet predlog, da se ?h$jelno » I?stn,k'! nada*Ie oMržI kot Jucil _________ if Po “kmltvl ministrstva za soci-strc* 0 oddeli zavarovanje delavcev Sit« h tl‘g°vIne 1° socljalna hlgljenska a Dm Hhnlstrstvu prosvete. Ministr-nohfi?te 1,1 Poklicano za strokovno so- tdlcrr. *ensk° zaščito dece, ker ima svoj leW8 na ^hu vzgojne zaščite. Tako 7" 2a zaščito dece, kakor oddelek za ♦ref?1 de,avcev spada po likvidaciji za socijalno politiko edino-le lavin v, j10!? ministrstva za narodno katirA resolucija dr. Ambrožiča, c .»irf6 5U?zivai° vsl društveni člani, naj 8 f^večjo vnemo posvete poljudnim pre.davanjem, je bila prav ta-»oglasno sprejeta. Mkov T'i le 1 ozirom na spor zdrav- •'MkVcev !l.radam za zavarovanja barduciif, j p tu,m Beogradu predlagaj dn^;..da smatra »Slovensko zdravni-ali .za ne°bhodn0 potrebno, da vse delegatov-deiodajalcev in deiLjemei- Dobro pa sc zavedamo, da ni nikjer Na AKd»ruStve‘'° zlasllo. jucuj. ,ot)Cnem zboru je bila sprejeta reso-»Slbv^no. Ambrožiča, v kateri se izreka Oiu h- ko zdravniško društvo« proti te- Ljubljana, dne 21. januarja 1924. cev v upravi osrednjega urada in okrožnih uradov za zavarovanje delavcev pripusti tudi zastopstvo zdravnikov in to potom svoje zbornice. Resolucija ie bila sprejeta. Volitve novega odbora se bodo izvršile na prihodnjem izrednem občnem zboru. Pred občnim zborom »Slovenskega zdravniškega društ m« so dopoldne ob 11. uri v srebrni dvorani »Uniona« zborovali zdravniki okrajnih bolniških blagajn. Posvetovanje se je nanašalo na aktuelno vprašanje o sodelovanju in odločevanju zdravnikov na vodilnih mestih osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kakor tudi o gmotnih zahtevah, ki se nanašajo na sodelovanje zdravnikov. Pred občnim zborom »Slovenskega zdravniškega druživa« je zboroval popoldne tudi »Pokojninski zaklad zdravniškega društva« in odobril računski izkaz za leto 1923 ter sprejel za leto 1924 proračun, ki izkazuje 20.500 Din dohodkov in 8500 Din stroškov. Sklenieno ie bilo, da se irna društvena članarina 100 Din plačati vsako leto do konca februarja. — Upravni svet Mesine hranilnice ljubljanske. Ministrstvo za notranje zadeve je z razsodbo od 18. decembra 1923 priziv g. dr. Ravniharja in tovarišev proti odloku pokr. uprave za Slovenijo glede izvolitve upravnega odbora Mestne hranilnice ljubljanske — zavrnilo. Razlogov za to svojo od.očbo ministrstvo ne navaja, marveč se na kratko sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa. Pritožba se je opirala glavno na dejstvo, češ, da funkcijska doba prejšnjega upravnega sveta Mestne hranilnice še ni potekla in da vsled tega izvolitev novega upravnega sveta ni na mestu. Z zavrnitvijo te pritožbe zavlada tudi v Mestni hranilnici ljubljanska — klerikalno - komunistična večina. Dr. Žerjav pa razbija napredni blok ter ga naravnost onemogočuje z dejanji, kakor je famozno razveljavljenje sporazuma glede ljubljanskega mandata. Saj smo reldi: tertius gaudet! — Demokrati psujejo in kriče dalje. Človek bi mislil, da se bodo mladini sedai, ko so na seji načelstva JDS z razveljavljenjem sporazuma med JDS in NNS glede ljubljanskega mandata — »zmagali«, spočili na svojih žalostnih lavorikah. Toda ne, psujejo in kričijo kakor žganjar, ki se brar-i Plačati ceho. Da, čisto v tem položaju sc. Tudi oni se branijo plačati ceho, izpolniti sklenjeno pogodbo, in zato se dero. Najboljši znak, da imajo slabo vest, la jo hočejo prevpiti s kričanjem. Pa jim nič ne pomaga. Plačati bodo morali svojo ceho, tako ali tako. — Priobčite besedilo sporazuma glede ljubljanskega mandata! Načelstvo JDS v svojem famoznem sklepu na dolgo in široko pripoveduje, v katerih točkah je načel-sto NNS kršilo sporazum in kaj vse je obsega! ta sporazum. Značilno pa je, da ne objavi dobesedno tega sporazuma, kakor se je napisal in podpisal od pooblaščencev obeh strank in od samega prof. Reisnerja. Niti »Jutro«, niti »Slov. Narod«, ki se tako rad postavlja v pozo »nepristranskega* opazovalca, ga do danes nista prinesla. Ker se ne upajo in nimajo poguma, ker jih je sram. Ker bi se na ta način njihovim lastnim pristašem odprle oči ter bi spoznali resnico. Videli bi, kaj vse maklja-velisti JDS danes skušajo vtihotapiti v pogodbo in izpuščajo iz nje vse, kar jim ni všeč. Saj je prof. Reisner po »Jutrovem« poročilu o shodu zaupnikov JDS celo sploh zanikal, da bi se bil obvezal tako, kakor kaže pisani in od njega podpisani sporazum. Torej: priobčite dobesedno besedilo sporazuma, da se bo jasno videlo, v koliko drže za enostransko razveljavljenje pogodbe navedeni razlogi In kako zelo se tepejo ti razlogi z besedilom in duhom pogodbe. Stavimo, kar kdo hoče, da tega ne bodo storili. Slaba vest (če imajo sploh kaj vesti), jim tega ne dopušča In prikriti jo morajo pred lastnimi pristaši. Radovedni smo le, koliko časa se bodo ti »verni pristaši« še pustili vleči za nos. — Errata corrige! V našem članku »Ci-blagovoli čitatelj ta odstavek v rem smislu enega stavka. Napisali smo namreč: »Da pa o pogoju, da dr. Ravnihar ne vstopi v radikalni klub. govora biti ni moglo, dokazuje pisani sporazum sam, ki bi se v njem čisto gotovo napisal ta pogoj, če bi bil stavljen. Posebno ko pravi načelstvo JDS, da je baje polagalo tako posebno veliko važnost na ta pogoj. A ne samo to, napisalo se je baš nasprotno, namreč, da sl načelstvo NNS kakor tudi načelstvo JDS v tem pogledu varujeta svobodne roke.« Naj blagovoli čtateij ta odstavek v tem smislu popraviti. - ~ Predavanje v društvu Pravnik. Dne 1, , re a' januarja t. 1. bo predaval gosp. t /a “hiverzitetni profesor dr. Gjorgje ? a ® , 0 Predmetu »Meje med odgovor- nostjo države in uradnikov«. Pričetek pre-P°1 5. uri popcfdne v justični ^D’0, nadstropje soba 79. Vabijo se mpt lcn. kakor tudi gostje, ki se za predmet zanimajo. falskih A2-,ciiskem« odboru za pomoč vest-inestm m!»V?nceni *u »^Plačala ljubljanska rila — 500t2ova dvorana zo. pet Izročena društvom na razpolago. Zato se vrši že 1. febr. ob 20. uri planinski ples, ki bo letos gotovo najboij obiskan, ker so odpadli trgovski, umetniški In pleš požarne brambe. Vrše se že mrzlične priprave, tako, da bode prišlo na svoj račun ne le mlado, ne le planinci temveč tudi oni, ki so letos prikrajšani za gori imenovane pri-reditve. Kot posebnost planinskega plesa pa bo neprlsiijenost in pravo planinsko raz. položenje. ki vlada vedno na planinskih plesih. Baje se pripravlja tudi marslkakc presenečenje. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 8. uri zvečer. Sreda 23. jan. Hamlet. Red D. Četrtek 24. Jan, Othello. Red F. Petek 25. lan. Golobček. Red A Sobota 26. jan. Hamlet. Red C. Opera. Začetek ob pol 8. ari zvečer. Sreda 23. jan. Suzanina tajnost, Mozart in Salieri. Gianni SchicchL Red E. Četrtek 24. jan. Zaprto. (Generalna vaja.) Petek 25. jan. Traviata. Izven. Gostule ga. VVesel-Polla. Sobota 26. jan. Aida. Red F. REPERTOAR MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA. Torek, 22. t. m.: »Lumpacij vagabund«. Red A. Sreda. 23. t. m.: »Boheme«. Red E. Četrtek. 24. t. m.: »Pri treh mladenkah«. Red D. Petek, 25. t. m.: »Janko in Metka«. Red C. LJUBLJANSKA DRAMA. »Othello«. Šiiok — jud, Rihard III. — grbec in Othello — zamorec, vsi ti veliki tipi Seks-pirjevega stvariteljskega duha, nosijo na sebi znake zapečatenstva. član Lz rodi Gospoda, telesni zaznamovanec in Črno-polti, lahkoverni tujec Othello. Človek misli kaj je to. Drama ljubosumja? Boj dveh ras? Spletkarstvo ln kovarstvo junaške dobe romantične republike dožev? Ne, ne:. Iskreni človek narave. Priprosta duša. 2r. te v. Taki ljudje postanejo ali junaki norci ali žrtve. Ta postane slednje. Othello gosp. Putjata ni bil kot prejšnji. Kuhano vino. Besneč divjak. Splašena črna žival... Bil je dobro gradulran. Življenjsko in umetni-ško verna kreacija. Semlntja celo prekrhek. Oljnat — toda slikovit. In točen. Bolje rečeno premišljen. Človek ima čas, da ga študira. Ne divja brez potrebe ln ni preveč klasično patetičen. Othello je mučna stvar. In g. Putjata ga ni napravil bolj kot je. V prvem dejanju pa je nekoliko primanjkovalo. Tam je potrebno pač malo več teatra. Uvodne slike za pravo duševno dejanje so to. In tam je Othello še ves zravnan ln v polni samozavestL Vojak. In g. Putjata tega rezkega vojaka ni podčrta). V naslednjih dejanjih pa je bil beneški zamorec dodobra izdelan. Doživljen. G. Sa-ričevo pač drama zelo težko pogreša. Prvotno Je bila na gledališkem listu ga. Na* blocka kot Desdemona. Točnost In miselna tehtnost Seksplrjevega Jezika, zgoščenost in jasnost izraza zahteva tudi besednih umetnikov, Tam bi vsako »približno« motilo. Tu ni nobenih kompromisov. Ze zadnji poizkus z Ofelijo se ni posrečil. (Drugič je igrala to vlogo ga. Wintrova povsem zadovoljivo.) In ko ne bo ge. Sarlčeva? Ona je sugestivna igralska moč. Nežna In naravno-ljubka Desdemona. Z rahlo gracijo popelje človeka s seboj in ga nevsiljivo prepriča. Včasih človek niti ne zapazi, da si je umetniško podobo v prečitani drami drugače predstavljaL Bolje rečeno, da Je sploh drugačna. Jago, zlokoben kovar: g. Rogoz. Dobro, a malce povTb. Nekoč Je neki sloviti nemški Jago publiko v toliki meri prepričal o svoji satanski zlobi, da so mu žvižgali. Zato, ker je dobro IgraL In ▼ pnrtcrju niso sedeli zamorski rojaki OtheL la. Visoka, kritična nemška publika! Ne našemu Jagu tega ne želimo. Toda — preveč simpatičen je njegov Uk. Predobrovo-ljen hutno. Ostala zasedba le bila v glav-nein ista kot pred letom. Brabantlo: Ig-umetni c e n, Roderigo: robustno-krepik, Cas-sio: simpatičen. O predstavi po reprizi več, —L VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 2i. januarja. Vremenska napoved za 2.1. t. m:: lzpretoinjajoča pooblačite,-. morda nekoliko ’ padavin. Tempera- tji.a 1 nrineča. Primorske vesti. p Pojta za Italijo. Italijansko ntfnistr-«vo pošte in telegrafa opozarja vse one, ki pošiljajo pisma v Italijo, da pišejo na-plove kar najbolj razločno. Vsak naslov mora vsebovati tudi pokrajino, v kateri leži namembna pošta. Pri pošiljatvah, na. menjenih v male vasi, mora biti v naslovu označena tudi občina, v katere okraju ieži dotična vas. Na pošiljatvah v mesta nora biti označena številka poštnega okraja, Pisma, naslovljena na imetnike poštnih predalov, morajo nositi v naslovu številko dotičnega predala. p Francoski konzul v Trstu okraden. Tržaški tatovi so v petek ponoči pokazali, da nikomur ne prizanašajo, ampak kradejo, kjer in kar morejo. Vdrli so v stanovanie Francoskega konzula v Trstu, pa mu odnesli zlato uro z verižico, več finega perila in drugih stvari, da ima konzul nad 2500 lir škode. p Ženska podružnica »Šolskega društva« v Trstu je priredila učencem zasebne šole pri Sv. Jakoba božičnico In pri tem obdarovala z raznimi darili in darilci 430 otrok, 183 dečkov in iM deklic. Spori. Avstrija : Italija 4 : 01 V nedeljo sc je vršila v Genovi pred mnogoštevilnim občinstvom meddržavna nogometna tekma med reprezentancama Avstrije in Italije. Avstrijci, ki so v vsakem oziru nadkriljevali Italijane, so po lepi igri zmagali z 4 : 0. Avstrija je s to zmago dosegla po vojni svoj prvi pozitiven uspeh napram Italijanom. Občni zbor S. K. Hermes. V nedeuo predpoldne se je vršil v Šiški v lokalu gostilne Štepic redni občni zbor S. _K. Hermes. Skupščina, katere se le udeležilo članstvo v zadovoljivem številu, je bila prav živahna ter je potekla povsem gladko. Zastopani so bili na skupščini tudi prijateljski klubi in organizacije, in sicer za LNP g. inž. Hrovatin, za S. K. Primorje g. Kuret ter S. K. Ilirijo g. Šircelj. Vodil in otvoril je občni zbor g. Kepec. Po poročilih klu-bovih funkcijonarjev je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Kepec A., podpredsednik Zurhalek tajnik Favaj, blagajnik Vizjak, ter odborniki: Lukežie, Pleš J., Sterle, Gruden, Jesih, Bergant. APNENI PRAH KOT ZDRAVILO. Po pravici smatramo prali v splošnem kot enega najhujših sovražnikov človeškega zdravja, posebno pa človeških sopil. Vendar se zdi, da je jako dToben apneni prah pod gotovimi pogoji nele neškodljiv, ampak celo koristen in sicer pri tuberkulozi. 2e davno so opazovali zdravniki, da so delavci apnene industrije skoro immunni za tuberkulozo in da so tuberkulozni delavci, ki se jih je zaposlilo v tej stroki, popolnoma ozdraveli. Ta učinek apnenega prahu bi mogli razlagati na ta način, da pospeši apneni prah, ki pride v pljuča, izapnenje in uniči tako tuberkule. Mogoče pa je*, da učinkujejo uničujoče na tuberkule alkalijevi okisk ki se nahajajo v apnenem prahu. Ti alkalijevi okisi hlastno vsrkavajo vodo in jo vežejo. Omenjena opazovanja laikov in zdravnikov zaslužijo gotovo, da se jih natančnejše preizkusi. — Pri opeklinah pokrijmo, da utešimo bolečine, prizadeti de! kože z vato, platnenimi ali bombažastimi tkaninami, ki smo jih namočili v čisti masti, makovem ali olivnem o’ju. — Ako se kaki osebi vname obleka, vrzimo jo hitro na tla, po-ktijmo jo z oblačili, preprogami, odejami itd. in jo tako odeto naglo valjajmo sem in tja. Ako se je tebi samemu vnela obleka, se moraš istotako skušati rešiti s tem, da se naglo valjaš po tleh. Vpr.: Imam hčerko dve in pol leta staro, ki še ni shodila. Kako ji pomagati? Odg.: 1. V tem slučaju se morate na vsak način obrniti na zdravnika. Otroci imajo mehke kosti iz raznih vzrokov: te pa more ugotoviti le zdravnik po temeljiti preiskavi ter odredi temu primerno lečenje. — 2. Najverjetneje ima otrok t. zv. rahitis ali angleško bolezen. Lečenje brez zdravnika je v tem slučaju nemogoče. Borzna poročila. Šah. Ljubljanski Šahovski klub priredi za svoje člane in prijatelje šaha v sredo, dne 23. t. m. točno ob 8. uri zvečer za svoje člane kakor tudi druge šahiste šahovski brzoturnlr za prvenstvo Ljubljane v brzo-šahu za mesec januar 1924. Vstop vsakomur prost. Ožji turnir »Ljubil, šah. kluba« je končal z zmago C. Vidmarja in J. Vdmarja, ki s tem prehajata v glavno skupino. Gg. Zad-nek, Pevalek, Albert in Mrzlikar niso dosegli zadostne količine točk ter ostanejo vsled tega v ožji skupini. — Na potek in izid glavnega turnirja »Lj. šah. kluba« se še povrnemo. Glavni turnir »Ljubij. šah. kb-ba« se prične dne 15. februarja. Pogoii in podrobnosti se razglase pravočasno. Za ponedeljek nameravana seja »Ljub. šah. kluba« odpade. Dan prihodnje seje ter rednega letnega občnega zbora se objavi kasneje. — Predsednik. — 1. Šahovska tropa težka: sestavil V. Onitin 1923): Beli: Ka8; Tc6, e6; Sa5; Lb5: B.: b2, g5~ — Crni: Kd4; Sal; Lh7; B.: b3, c7, g6. Beli postavi s 3. potezo šah — mat. — (Rešitev prihodnjič.) 2. Šahovska tropotezka: (sestavil J. Breuer, Kolin 1923): Beli: Kd4; Df6; Tc8, sl; Sb2, c4; Lf8, g6; B. : a2, d6, e2, e3, e6, 15, g5, g7. — Crni: I8-ska namerava monopolizirati industrijo alkohola. Monopolizacija bo dovršena do konca tekočega leta. Izvoz alkohola bo tudi nadalje še svoboden. X Novi davki v Franciji. Francoski finančni minister je izjavil, da bodo prinesli nameravani novi davki državi 7 mlijard frankov na leto. Šah. X Svetovne zaloge clnr m **ašale d* cembra 18.581 ton. DOBAVE. X Dobava morske soli. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 9. februarja 1.1. ofertalna licitacija glede dobave 30.000 ton morske soli. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava koksa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 9. februarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 150 ton koksa. Predmetni oglas $ natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani intere* sentom na vpogled. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. KINO TIVOLI „Besti]a v ženi" $ i II. lih Rdeti pismo. Od 22. do 23.1. Ljudska visoka Sela v Lfubliani. V nedeljo, dne 20. januarja se je vrnila dvanajsta prireditev Ljudske \isoke Sole v tekoči sezoni. Ob jako steviini udelež&i poslušalcev iz vseh $lojev je predaval pisatelj F. S. Finžgar: O lepi knjigi in javnih knjižnicah. Uvodoma je govornik izjavil, da nima namena govoriti o knjigi sploh, temveč le o leposlovni knjigi in njenem poslanstvu med narodom. Poslanstvo lepe knjige je kulturnega značaja. Da se izognemo napačnemu pojmovanju izreka »kulturen«, moramo se vprašati, kaj je kultura. Ta pojm se je v sedanjih časih preveč posplošil, njegov pravi pomen tako zabrisal, da hoče veljfti za kulturnega človeka že vsakdo, ki se n- Pr. poslužuje zobne krtačke, mila, ki nosi v različnih sezonah obleko po najnovejši modi in ki ima 'morda abonirano ložo v gledališču in si privošči v Poletnem času prijetno letovišče. Nemški pedagog Foerster pravi glede pojmovanja kulture približno sledeče: »Usodna zmota je, zamenjavati kulturo s civilizacijo. Civilizacija je Plod človeškega duha, ki ga je človek izkoristil v to, da si uredi življenje čim udobneje, saj je napravila civilizacija človeka gospodarjem nad naravo, nad nienimi neizčrpanimi silami. Toda, če Pomeni civilizacija obvladanje prirodah sil, obstoji kultura v gospodovanju človeka nad lastnimi nagoni, da jih etično brzda in listnerja proti višjim ciljem.« Jasen zgled za kulturo: Kdo *upuje dandanes knjigo v trgoivini? Navadno le oni, ki si takorekoč s stradanjem prihrani potreben denar v to sviho. Ker smo pojasnili pojm »kultura«, oglejmo si natančno poslanstvo lepe knjige. Ni njen namen, da nam pove, »kak prideluje se krompir najbolji«. Le-Pa knjiga orje človeško srce, zareže Van3 globoke brazde in tako se porajajo v bralcu ona globoka doživetja, ki umetnik prenesel v knjigo. Lepa ne sme biti vsiljevalka morale l * izvestnih nagonov, čeravno govori o o ljubezni, sovraštvu, trpljenju, veselju, kajti vse to prihaja iz človeškega srca. Ce pa hoče doseči svoj Vzvišen kulturni namen, mora biti čistilka naše rotranjosti in nas dvigati k ieremu, dobremu in resničnemu, a nikakor ne zamenjavati slabega z dobrim 3« Pa obratno. Slavni pesnik Goethe, gotovo ne more očitati, da je Pisal »šunt«, je v pozni starosti globo-x obžaloval, da je objavil svojega »Wertherja«, ki je pognal več mladiih ljudi v smrt. Kakor je na eni strani dobra knjiga odlično vzgojno sredstvo, tako so na “Tugi strani dalekosežne pogubonosne Posledice šunta, ki računa s temnimi •ostinkti bralca. Katera knjiga je šunt in katera je umetnina, to razsodbo izreči je poklican strokovnjak. Ce smo pa omenili, da lepa knjiga, umetnina vzgaja in kultivira srce, mora vzgojitelj tudi sam Poznati literaturo in skrbeti, da mladina čita le dobre in lepe knjige. Isto velja tudi za s ta riše. Pribiti pa moramo, da je razumevanje umetnine pri nas zaenkrat neznatno. Povprečen bralec vživa navadno le snov, dejanje Jn obvisi večkrat na posameznih besedah, a v globino življenja, ki ga je po- Jolm Habberton: Spokornik. Kapitan Sam Toppie z ohioskega parnika »Kraljica Ana« se je vedno ustavljal na stanovanje in hrano v hiši stare madame Simmonsove, kadar je njegova ladja potrebovala popravila, in si je s svojo odkritostjo in možatostjo pridobil topel prostorček v srcu dobre stare dame. Le nekaj je motilo sicer popolno zadovoljnost dobre žene, kadar je bila v družbi s kapitanom Samom, in to ]e bilo, kakor se je ona Izražala, izgub-jeno stanje njegove duše. Kajti madam Simmons je bila vestna, stroga in vneta metodistinja, kapitan Sam pa je bil — pač parobrodnl ^Pitan z zapada. , Ta koristni razred ljudi je pTi trgovcih ™ gostilničarjih na najboljšem glasu in jj&evno časopisje obrežnih mest je polno “Vale o njih; versko pa molči o njih popolnoma, in nikoli nismo slišali, da je imela nošnja misija med njimi vspeh, niti ne, da bi b>l kdo želel. , . »v* ^aPftan Sam je lahko veljal za izvrsten r.«sempiar te bratovščine: Bil je dobrovo-,2un’ ^°šten, lahko razdražljiv mož prijetne ®n'°sti, s svetovnim naeiranjcm in večng vrh., Njegova načela so bila: Ladjo do izoir na~'°žiti, točno blago oddati in do dna Za i r in te£a se najvestneje držal, flio i i spo* ie kazal vsestransko navduše-Dlta a^° bi ne bil za ladijskega ka-l®»a Izjemno skromen, bi lahko imenoval tal? Ltucatov žens!c' ki so Ka takisto obraj-^ kakor njegova častitljiva gospodinja. . la dobra ženska ga je. da rabim njene ,*«ze, »spravila pred gospoda In se zanj deir-! i ^>da’ kal{or ie dokazovalo njegovo Š* *n neflanie. brez vsakega uspeha, vedno je Imel, kadar je pozno po noči Pfišel, včasih spopade s stojalom vnripo I . in s stopnicami in njegova go-«a »voi6i. la vedno zabeljena z izrazi, ki 7® manj sveto nego izvirno. mu ie podarila stara dama *e na nlenil> platnicah sta- i!lTe v velikih zlatih črkah. Naš rZ i j L ta5co očaran in tako ponosen na svoj dar, da ga je takoj večkrat v papir zavil, samo da se ne odrgne in nc pomaže, !F SKrbno spravil v bagajno »Kraljice Ane«, Ki je bila varna pred tatovi in pred ognjem. 0 *em samozadovoljno poroča! ttadami Slmmontovi. le globo1- "'"'Ihalla. dal umetnik v lepi knjigi, se ne oživlja in vanjo ne prodre. Tu se izkaže potreba, da budi in širi poznavalec literature razumevame lepe knjige potom čitanja in tolmačenja na recitacijskih večerih, v izobraževalnih društvih itd. Kakor je lepa knjiga, tako so tudi javne knjižnice verno merilo kulture naroda. Pri nas ima že vsaka bajtica zbirko knjig, skoro vsaka vas lastne knjižnico. Zanesli1 v dokaz, da je naš narod žejen vede in kulture. Seveda nahajamo v križnicah ponekod tudi ljuliko. Vesten in notranje oblikoval} knjižničar, ki si mora vedno spopol-njevati lastno znanje o literaturi, je dolžan v svoji knjižnici zatreti šunt in pri razdeljevanju knjig upoštevati duhovno višino bralca in se točno držati načela: Ni vse za vse. Za dozorevajočo mladino nam Še vedno primanjkuje dovolj potrebnih lepili knjig. Po vojni imamo na polju mladinske literature zaznamovati razveseljiv napredek in se smemo nadejati, da se v dogledni dobi tudi v tem oziru položaj zboljša in vsestransko ugodi težnjam mlade duše, ki se navdušuje za lepe in vzvišene ideale. Po predavanju se je vršila živahna debata, nri kateri se je raglašalo, da se nudi ljudskošolskemu učitelju v prosvetrih društvih najlepša prilika za zbujanje in širen ie umevanja lepe knjige rrnd mladino. Izkušnja nas uči, da so se v tem oziru že dosegli lepi uspehi povsod tam, kjer se je lotil tega kulturnega dela v njemu lastno vnemo naš neumorni pionir kulture — ljudskošolski učitelj. Homeopatiia. V preteklem stoletju je Mia nekaj časa precej v modi homeopatija. Nje ustanovitelj je nemški zdravnik dr. Hahnemann, ki je skušal dosegati uspehe * najskrajnejšim razredčanjem priznanih zdravil. Veselo zgodbo o homeopatiji nam pripoveduje prof. Uglietti v svoji zanimivi kni^gi »Fra medici e clientlre-VaVcm L l ko k srcu ne ženite, po* ™ s roko Sama Toppie ja. sasledule vodja upornikov, tnJadl Adolfe d« la Huerta, samo osebne cilje, da bi se s silo polastil predsedniškega mesta, kajti predsedniku generalu Obregonu poteče v kratkem njegova uradna doba. Možno Je tudi, da hoče Huerta zamenjati sedanjo voja-iko vlado s civilnim režimom, čemur pa bi nasprotovali njegovi generali Maycott, Sanchez in Estrada, ki upajo, da pridejo do vojaške m«čl v državi. De la Huerta je znan kot moderen in /lasti v gospodarskih vprašanjih dobro poučen politik. Kot finančni minister predsednika Obregona Je uspešno deloval na vzpostavitvi zunanjega ugleda mehikanske države in na zbližanju z Zedinjenimi državami. Zato ni izključeno, da se hoče Huerta po mehikanski navadi posiužltl nasilja, da ti zatigura prvp mesto v državi. K temu sklepu bi ga bilo moglo prisiliti tudi dejstvo, da je njegov konkurent za predsednika znani general Calles, ki ima veliko zaslombo v delavstvu in malem kmetu. Sedanji predsednik Obregon, ki je izgubil v preteklih bojih eno roko, uživa v državi gotovo mero popularnosti, ker je vzdržal tekom zadnjih treh let mir v državi. Lana se je izrazil sledeče: Imam samo eno roko, dočlm imajo moji nasprotniki po dve. Torej ne morem toliko ookrasti kot oni in zato J« Sjudstvo z menoj! : Milijonska dedščlna 25 let brez dedičev. Na Francoskem je umri pred kakimi 25 leti star zakonski par, ki je 2apustil svoje več milijonsko premoženje sinu edincu neznanega bivališča. Sin Je bii odšel še kot mladenič iskat »reče v novi svet, pa nikdar dal svojim starišem nobenega glasu, kje se nahaja. Upravitelj večmilijonske dedžčine je pri iskanju srečnega dediča tekom let alarmiral Združene dTŽave, Meksiku, Južno Ameriko, toda vse brez uspeha. Zadnje tedne minulega leta pa so našli srečnega dediča kot nadležnega, bolnega starca v neki hiralnici v Chicago. De la Motte-to je njegov ime — se je bil pred 25 leti sprl s svojo zakonsko polovico, pa jo je zapustil in z njo vred tudi svoje 4 otroke, in odšel v druge kraje. Od tega časa ni imel od svojcev nobenega poročila. Prvo poročilo, ki je bi!o to o bogati dedščini, mu je prinesla njegova hči, katere pa tudi ni več spoznal, ker jo je zapustil še kot otroka. Tako sta se morala oče in hči najprej drug drugemu legitimirati, seveda so k hitrejšemu spoznanju precej pripomogli tudi milijoni, ki čakajo srečnih dedičev in so se že podvojili. S solzami v očeh je poslušal starček usodo svoje družine tekom 25 let. Poročilo poroča še, da je starček takoj podpisal notarske listine, v katerih zahteva, da se mu dopošlje dedščina v Ameriko. : Poijub Velikega francoskega pisatelja Emila Zola je obiskal nekoč neki Anglež s svojo hčerko, katero mu je predstavil na sledeči način: čast mi je spoznati Vas. To je moja hči Ana. Poljubite jo. Njo so poljubili že Tolstoj, Carducci, Gorki, De Amiens, Carmea Sylva in Mantegazza. Ana, daj, da Te poljubi velik! Zola. Pisatelj je iznenaden poljubil na čelo lepo deklico, katero je čudni oče napravil za atbum, kamor so pisatelji z ustnicami vpisovali svoje poljube. Anglai pa si je flegmatično zabeležil dogodek * svoj dnevnik. — Trasibulos je zaljubljen javno poljubil hčerko tirana Pisistrata. Vslee tega je zahtevala njegova žena, da ga mori kruto kaznovati za predrznost. Pisistrat W ji je rekel: Ce zahtevaš tako kruto kazen za one, ki nas poljubujejo, kakšno kazen boš zahtevala žele za one, ki nas sovražijo. Trasibulos bo poročil najino hčerko in zadeva bo s tem rešena. — Neki Duca di Mantova je pekoč na balkonu poljubil svojo ženo ravno, ko je šel spodaj po cesti ne« menih, in je zaklical temu: Na važe zdravje, oče! Menih pa mu je odgovoril: »Visoka«, posodite mi kozarec, pa Vam vrnem zdita-vicol« tienry Murger 18 La Boheme. Prizori Iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) Colline-ov frak zasluži, da ga omenimo. Prvič je bil popolnoma moder in Colline je iz navade govoril o svojem črnem fraku. In ker je bil on edini od cele družbe, ki je imel irak, so imeli isto tako njegovi prijatelji navado reči: Colline-ov frak, če 40 govorili o oficielnem filozofbvem oblačilu. Sploh pa je imelo to slavno oblačilo neko čudno obliko, bizarno, kot si le moreš misliti: zelo dolgi skrici so bili pripeti na zelo kratek život, imeli so dva Žepa, pravi žreli, v kateri je imel Colline navado devati kakih trideset zvezkov, ki jih je nosil večno pri sebi, tako da so govorili njegovi prijatelji, da morejo, kadar je knjižnica zaprta, učenjaki in literati prihajati po pojasnila k škricom Collinovega Iraka, knjižnici, ki je bila čitateljem vedno odprta. Po izrednem slučaju je vseboval Collinov frak tega dne samo en zvezek (četrtinske oblike) Bayla, razpravo o hiperfizičnih zmožnostih v treh zvezkih, en zvezek Condillaca, dva zvezka Swe-denborga in Raziskovanje o človeku od Popa. Ko je bil razbremenil svoj knjižniški frak, je dovolil Rudolfu, da ga obleče. »No,« je rekel ta, »levi žep je še precej težak. Nekaj si v njem pustil.« »Oh!« je dejal Colline, »res je, pozabil sem izprazniti žep za tuje jezike. In potegnil je iz njega dve arabski slovnici, malajski besednjak in »Perfektnega živinorejca« v kitajskem jeziku, kar je bilo njegovo najljubše čtivo. Ko se je vrnil Rudolf v svojo sobo, je našel Marcela, ki Je balincal s petfrankovskimi novci, po itevilu tri. V prvem trenotku je Rudolf odbil roko, ki mu Jo je pomolil njegov prijatelj, mislil je, da se je dogodil zločin. »Podvizajva se, podvizajva se,« je dejal Marcel... »Sedaj Imava zahtevanih petdeset frankov. _ Poslušaj, kako: Naletel sem pri Mždicisu nekega starinarja. Ko je videl moj komad, mu je prišlo skoraj slabo: bil je edini, ki je manjkal v njegovi zbirki. Poslal je po vseh deželah, da bi izpolnil to vrzel, in je bil izgubil že vsako upanje. Ko je bil tako dobro pregledal moj tolar Karla Velikega, se ni niti trenotek obotavljal, ponuditi mi pet frankov. Medicis me je dregnil s komolcem, njegov pogled je dopolnil ostala Hotel je reči: Razdeliva skupiček in podražil bora; in nagnala sva do trideset frankov. Petnajst sem Jih dal 2idu, tu je ostalo. Sedaj lahko pridejo najini povabljenci, v stanu sva, da jih presenetiva. Kaj, ti imaš črno obleko?« »Da,« je rekel Rudolf, »Collinov frak.« In ko je Rudolf mečkal po žepu, da bi vzel iz njega robce, je spustil na tla zvezek v mandžurščinj, pozabljen v žepu za tuje jezike. Oba prijatelja sta s« takoj lotila priprav. Uredila sta atelje; zakurila sta v peči. Namesto lestenca sta obesila na strop okvir s platnom, posajen s svečami; sredi sobe sta postavila pisalno mizo, da bi služila govornikom za tribuno; prednjo pa sta postavila edini fotelj na katerega naj bi sedel vplivni kritik, po mizi pa sta razložila vse mogoče zvezke: romane, pesmi, podlistke, kojih avtorji so imeli počastiti večer s svojo prisotnostjo. Da bi se izognila spopadu med različnimi korporacijami književnikov, sta še razdelila ateljl v štiri predele, pred katerimi si čital na štirih v naglici napravljenih napisih; Pesniki Romanopisci Prozaiki Klasiki Dame so imele zasesti prostor v sredini »O, o, stolov ni,« je rekel Rudolf. »O,« je dejal Marcel, »na hodniku jih je več, pritrjeni so na steno. Ce bi jih odtrgala!« »Gotovo Jih morava odtrgati,« je rekel Rudolf in šel, da se polasti stolov, ki so bili last kakega soseda. Ura je bila šest; oba prijatelja sta šla v naglici večerjat in prišla nazaj, da nadaljujeta delo 7. razsvetljavo salonov. Obstrmela sta sama. Ob sedmih je prišel Schaunard s tremi damami, ki so bile pozabile vzeti s seboj demante in klobuke. Ena med njima je imela rdeč šal s črnimi pikami. Schaunard je posebno nanjo opozoril Rudolfa. »To je zelo imenitna gospa,« je rekel, »Angležinja, ki Jo je padec Stuartovcev prisilil v pregnanstvo; Živi skromno s tem, da poučuje angleško. Njen oče je bil kancelar pod Cromwellom, kolikor mi je povedala; treba je biti z njo dostojen; ne tikaj je preveč!« Številni koraki so se začuli po stopnicah, prihajali so povabljenci; začudili so se, kot Je bilo videti, ko so videli ogenj v peči. Rudolfov črn frak je šel damam naproti in jim poljubljal roke z vso dvorljivostjo. Ko je bilo navzočih kakih dvajset oseb, je Schaunard vprašal, če bi ne vzeli kak prigrizek. »Takoj,« je rekel Marcel; »čakamo na prihod vglednega kritika, da prižgemo punč.« Ob osmih so bili vsi povabljeni polnoštevilno zbrani in začeli so izvajati program. Po vsaki zabavi so se pokrepčali z majhnim prigrizkom: nikdar se ni izvedelo, s kakšnim. Proti deseti uri se1 je prikazal beli telovnik vglednega kritika; ostal Je samo eno uro in Je bil zelo zmeren v jedi in pijači. Ko proti polnoči ni bilo več drv in je bilo zelo mraz, so povabljenci, ki so sedeli, vadljali, kdo bo vrgel na ogenj svoj stol. Ob eni so bili vsi pokoncu. Neka ljubka veselost ni nehala vladati med gosti. Dogodila se ni nobena nesreča razen luknje, ki se je naredila v žepu za tuje jezike, in klofute, ki jo je priložil Schaunard hčerki CrornvveHovega kancelarja. Ta znameniti večer je bil osem dni predmet kronike v celem delu mesta; in Femija Barvarjeva, ki je bila kraljica zabave, je imela navado reči, če je govorila o njej svojim prijateljicam: »Bilo je divno; imeli smo srečo, moja draga!« VI. Gospodična Musette. Gospodična Musette je bila čedna deklica dvajsetih let; malo časa po svojem prihodu v Pariz je bila postala to, kar postanejo čedne deklice, če imajo vitek stas, veliko koketerije, nekoliko častihlepja in nikakega pravopisa. Potem ko je bila dolgo časa v veselje pri večerjah v quartier latni, kjer je pela z zelo svežim, čeprav ne zelo pravilnim glasom kopico kmetskih okroglih pesmi, ki so ji dale ime, pod katerim so jo pozneje slavili najboljši umetniki rime, gospodična Musette Je nenadoma zapustila rue de la Aazpe in šla stanovat v citerične višine mestnega dela Breda. Ni dolgo trajalo in postala je levinja aristokracije zabave in se polagoma pomikala proti oni slavi, ki obstoji v tem, da te citirajo pariški dnevniki. Vendar pa je bila gospodična Musette izjema med ženskami, med katerimi je živela. Po naravi instinktivno elegantna in poetična, kot vse ženske, ki so res ženske, je ljubila razkošje in vse zabave-ki jih razkošje preskrbi. V svoji koketeriji je imela vroče poželjenje za vse, kar je lepo in plemenito: dasi hčerka iz ljudstva, bi bila vsekakor na mestu tudi v najbolj kraljevskem blesku. A gospodična Musette, ki je bila mlada in lepa, bi ne bila nikdar hotela biti ljubica moža, ki bi ne bil kot ona lep iti mlad. 1ubmhb*wwi mmmmt i .mesasa Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj, j STOEWER^RECORD ——— Vrhunec finomehanike.......... Zastopstvo Lud. Bara o a, Ljubljana, Šelenburgova uiica štev. 6||. Tovarna na deželi išče za nastop 15. februarja 1.1. saldakontlstinjo starejšo, zanesljivo moč, zmožno slovenskega in nemškega jezika in strojepisja. Ponudbe z navedbo zahtevane plače pod „Zanesljiva“, na upravo „Narodnega Dnevnika41. Večja množina časopisnega papirja na prodaj. Kje, pove uprava lista. Pozor! Pozori ZIMSKI VOZNI RED vseh železniških, poštnih In avtomobilnih prog v Sloveniji s priključitvijo na Inozemske proge, z kurzno karto Slovenije v merilu 1:475.030. Je ravnokar izšel! Vsebina: I. Splošni del: Cene za poštne vožnje. Želez- [ niška tarifa za prevoz potnikov in prtljage Maksimalna tarifa za izvoščke. Kolkovine Konzulati. Poštne pristojbine. Pristojbine za železniške nosače. Važne telefonske številke. II. Železniški vozni redi: Direktni, spalni in jedilni vozovi Odhod in prihod vseh potniških vlakov. Pregled vseh železniških prog. Ul. Pocestni vozni redi: Poštni, avtomobilni. IV. Seznam postaj. V. Priloga: Kurzna karta Slovenije v merilu 1: 475.000 z vsemi železniškimi progami in postajami, vse poštne in avtomobilne proge, vse poštue urade z označbo, Če ima pošte brzojav oziroma telefon. Dobi se v vseh knjigarnah in trafikah za ceno 8 — Din. Direktna naročila sprejema Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, Wolfova ul. št. 1. Mestni pogrebni mv«4 Maribsr. Posebni p*rt* M n» bodo Izdaji. Naša draga je dne 18. januarja 1924 preminula. Pogreb naše nepozabne edinke bo v nedeljo dne 20. januarja ob */, 17. uri iz mrtvašnice mest. pokopališča v Pobrežju v rodbinsko grobnico. Maše zadušnice se bodo brale v Mariboru in Celovcu. Prosimo tihega sožalja. MARIBOR, dne 19. januarja 1924. Filipine dr. MOiierJeva roj. Plrbas. mati; — dr. Pero MUller. oče; — Rozina Flrbas, stara mati; — dr Prane Plrbas, stari oče; — Ana MUller, stara mati; — Allce Decker roj. Plrbas, teta. Toploška tovarna pločevinastih šhatelj I. Pleiko Ljubljana, Karlovška cesta itev. 2 Razširjajte ,.Narodni Dnevnik1*! Zvezna knjigarna «** Ljubljana Marijin Marijin trg 8 Zbirke pesmi: v. I. Albreht: Slutnje . . . . t J. Glaser: Pohorske poti. . . Igo Gruden: Narcis .... Igo Gruden: Primorske pesmi , Tagore-Gradnik: Vrtnar . . . Zahtevajte cenik I 6- Din vez. 8-—Din 6 — » 8’-— M 10 — 91 12* 91 II 10- tr »» ^2 » 20 — fr *» 23*— „ Najcenejše in najhvaleinejše darilo našim malim ja: JVtej zverinjak knfifra s 45 slikami 2n k tem spadajočim besedilom, ta pouk in kratek Sas D!n Ir - JVJcji ljubčki iivalske slike za naie malčke na trdem močno manam kartonu Din IS*—. Iliadi slikar 10 tiskanih predlo? za po barvanje z akvarel-barvam ali pastel - barvniki Din 4*— V Crnipcter sfaromana, vesela družabna igra sa simske večere. 1 igra Din 4*-. Na novo izšla knjižica: hran Albreht: Zelena livada Zbirka Izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo sa našo nežno mladino. Cena Učno vazani knjižici Din 13 -. Vse se dobi v Zvezni knjigarni aLjubljani, HariMgS ESI MALI OGLASI Mii MoiIti! Cana oglasom do 20 besad Din S’—: vsaka nadallna beseda 25 para s davščino vred. išče v vseh pisarniških poslih izurjena goSpodiina v Ljubljani sil bližnji okolici. Gr* tudi sa nekaj tednov brezplačno. Ponudba pod »Spretna pissraliks moč« na upravo lista. PH iz litega železa, velika, pripravna tudi ca vež je prostore, proda po ceni BOLE, Krsnikova uL 6 v Ljubljani. Uflo« solo s souporabo kuhinje — proti dobri nagradi — iščem za takoj sil s 1. februarjem. Naslov v upravi »Narod. Dnevnika«, M di u Ak z večletno prakso pisarniškega rudarskega obrata, atar 38 let tiče primerne službe pri kakem premogovniku ali tovarni, eventuelno službo občinskega tajnika._______________________ lfHa v bližini kolodvora v Ma-■110 rlboru za Din 200.000*—. ob parku, lepa lega, sta* no vanj e takoj prosto 300.000 Din. JnenctlM 19 oralov, lepa hiša, rOalSalVUv bližini kolodvora 760.000 kron. Realltetna pisarna „Rapld“ Maribor, Gosposka ulica 28. 76 oralov s vsemi kulturami, 00 glav živine ter velik inventar in lepa poslopja Din 1.600.000. lila krasna, po kupu prosta. ali kavarna v Mariboru. do 880 oralov z žago ali mlinom. Trgovska hiša v.sr;* 700.000 kron. s 8 sobami zs 200.000 K proda realltetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. _______ sredi prostorna, solnčna lega, mesta se le proti odškodnini zamenja. Ponudbe pod „Zame-na“ upravo tega lista. z dvema posteljama, lepo me-blovano, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo iščeta dva gospoda. Sobe v sredini mesta imajo prednost. Pismene ponudbe pod „OTON“ na upr. lista. za večjo tvrdko bukovega, smrekovega in borovega lesa, lupljenega, 0^10 do 0 25 srednjega premera, ali odrezane dolžine 1*20 do 3 m za rudnik. Ponudbe na poštni predal 85, glava* Maribor. za ženine in neveste 1 Izdeluje se vsakovrstna salonska garderoba za dame in gospode, najmodernejše vsakovrstno toalete po meri. Cene znatno znižane. — Strankam, ki preneso blago same, ista potrežba. — Brata Brunskoie, Ljubljana, Židovska ul. 5 ________ lila pel že rabljen, sc ceno proda. Naslov pove uprava »Narodnega Dnevnika«. s* išče 1 večja ali 2 manjši sobi v sredini mesta s elektr. razsvetljavo in separiranim vhodom. Ponudbe z navedbo cen« pod „Janu*r“ na Aloma Co„ Ljubljana. \m Trdinove laike I. zvezek, se kupi. — Ponudbe pod »Knjiga« na upravoUsta. Sera liailita.mlaja denarja imam dost’ možlla bi se rada še preden bo post. — Imam krasno posestvo In lepo postavo, kdor če me dobiti naj pišo v upravo pod ilfro: „Za zabavo". PeMegaiajeiia se sprejme pod dobrimi pogoji pri Matiji Senekar, pekovski mojster Slatina — Radenci. štirivrstno tvrdke Lubas proda G. Štefan, Pot v Rožno dolino 84 železna ..Gašper*’ sa pioda Pražakovi ul. 11 podpritl. de«. inteligentni, muzikalični, čedne zunanjosti, veliki ljubiteljici športa, želita radi pomanjkanja znanja, najraje nemške ali slovenske korespondence v svrho duševnega razvedrila s sličnimi gospodi, po možnosti z boljšimi uradniki. Ponudbe g sliko naj sa pošljejo upravi lista pod „Ehra I in Sonja1’. II sio wjie Me *e želi seznaniti mlad gospod * precejšnjim premoženjem in dobro IdoSo trgovino z mlado, podjetno gospodično. — Denar postranska stvar. Le resne ponudbe, č* mogoče a sliko na upravo lista pod ilfro: »Blažen* bodočnost«. lom samski, okoli 70 let, zdrav in dobrega obnaianja, ki lahko živi samo od obresti svojega kapitala, se želi seznaniti * majhno družino v bližini mesta na Štajerskem ali v Sloveniji- Meblovana šota se išče v sredini mesta za dva gospoda, ki sta celi dan odsotna. Pismene ponudbe pod »Tone-Jože« na upravo »Narodnega Dnevnika«. laike, i loiaiaaiiil Kdo bi vzel v službo kot praktikanta mladega, Izobraženega gospoda, absolventa 6 real; ke, Izurjen strojepisec, sin tovarnarja, nekoliko veščega i* v pisarniških poslih. Ponudbe pod šifro ..Ugodeno" na up. i. ... mama želi mlad posestnik lz lepe kme-ti|0 ter neoporečne preteklosti vsled pomanjkanja z dobro vzgojeno, kmetijski gospodinji primerno izobraženo gosplčo. Cenj. ponudbe pod »Tiha sr*-ča« ra upr. lista.