Published monthly by Slovenian National Federation of Canada. President Vladimir Mauko For the Editorial Board, Rudolf CujeS, Dr. Rer. Pol. 'Address: 61 McFarland Ave. Toronto 10, Ontario, Canada.
Ortoprint, New Toronto Subscription rates: $3.- per year.
sLo\>ensk<\
SLOVENSKI.. NAROD.. TEPE NJEGOV PODEDOVANI GREH: HLAPČEVSKA.. VDANOST.. V USODO, ČEŠ DA SE NE DA NIČ NAREDITI. TO MALOVER-NOST V SEBE JE TREBA ODPRAVITI Z VZTRAJNIM IN KO-RAJŽNIM DELOM NA VSEH PODROČJIH!
P. Kazimir Zakrajšek, O.F.M.
FOR A FREE SLOVENIA
Letnik — Volume IV
TORONTO, 20. MAY, 1954
Številka 5 — Number S
IZ LJUBEZNI...
Kaj pa je bilo drugega, kar je njih, ki so danes naši mučenci, in nas, ki še živimo, da njih delo dopolnimo, dvignilo v boj, kot ljubezen do bližnjega? Ni nam šlo za osvajanje novih svetov, ne za petrolej in premog, ne za morske in rečne poti, pa tudi ne za zmago enega razreda nad drugim! Šlo nam je namreč za zmago božjo nad prouirajoco nevero, za zmago ljubezni nad sovraštvom! Iz ljubezni do bližnjega smo vodili boj in iz ljubezni do bližnjega smo v tem boju trpeli in vse, prav vse žrtvovali!
Da je bil napadem samo eden od nas, branil "bi se sam. A napaden je bil ves narod in vsemu narodu so morali v pomoč vsi njegovi zvesti sinovi in hšere, tudi tisti ki napadeni niso bili. Narod
ni napadel, narod je bil napaden! m
Ni pa ljubezen do naroda procesija kričačev, ki pol blazni ves dan prekriče po ulicah in z razvitimi zastavami pometajo prašna tla, zvečer pa se utrujeni sesedejo po zakajenih beznicah in v vinu pozabljajo svoje spoznano razočaranje, ker ves dan niso ničesar storili. Lahko je kričati po ulicah, kadar so domovi celi in kašče polne, lahko ljubiti svoj narod, kadar ti je ta ljubezen desetkratno poplačana, lahko izkazovati svojo naklonjenost bližnjemu, kadar je ta v sreči, tebi pa ni potrebna nobena žrtev, da si mu svojo naklonjenost izkazal. Težko pa je pričati za svoj narod, kadar so slovenski domovi goreče bakle in kadar je kaščo izpraznil ropar, težko svoj narod ljubiti, kadar veš, da ti ta ljubezen ne bo poplačana, težko pomagati bližnjemu, ki je brez lastne krivde zabredel v nesrečo. Takša ljubezen terja žrtve trde in visoke žrtve, tudi najtrše in najvišje žrtve. In vendar drži, da je ta ljubezen prava, visoka in najvišja. Ljubezen namreč, ki ne pozna najvišjega žrtvovanja in ki ni iz najgrenkejšega trpljenja izšla, ni močna in ni velika! Prvi vihar jo odpihne in ob prvem neurju se ti sesuje.
On pa, ki je vso svojo zemsko pot samo ljubezen sejal in ki je iz ljubezni na svet prišel, je vedel o ljubezni povedati: „Ni je večje ljubezni kot je ta, če kdo da življenje za svoje prijatelje!"
Ali so tedaj oni, ki so za svojo ljubezen v nagrado večno ljubezen prejeli, in mi, ki po njej še hrepenimo, resnično iz ljubezni do bližnjega delali za zmago Ljubezni?
Bog je ljubezen!
Kdo more njim in nam očitati, da se nismo bili za Boga? Ljubezen vse pretrpi in vse prenese!
Bila je promlad. Prava pomlad s cvetjem, pesmijo in soncem! Komaj smo jo pozdravili, komaj smo se ji rahlo nasmehnili, že so nam zastala srca v groznem strahu! Odprla se je namreč zemlja in iz nje sta začela bruhati ogenj in smrt ... Po vsej deželi so zaorili blazni kriki mučencev in u-mirajočih ... in mi smo jih videli, videli, kako so umirali: z iz-drtimi očmi, z iztrganim srcem. Slišali smo njihove krike, njihovo molitev, ko so odhajali v smrt, In z njimi je umirala pomlad . . .
Kdo na svetu nam more očitati, da nismo vsega prenesli in vsega pretrpeli?
Ljubezen ne gleda nase in za bližnjega vse žrtvuje!
Kdo od njih, ki so v nas živi, čeprav za svet že mrtvi, in kdo od nas, ki smo se bili pošteno in kot berači domovino zapustili, je gledal nase in ni za bližnjega vsega žrtvoval?
Najvišja ljubezen pa je ta, če kdo da življenje za prijatelja!
Ali jih naši domobranci niso dali, svojih mladih, polnih življenj, v tisočih, in ali nismo bili mi, ki smo za to veličastno odliko prikrajšani, vsak trenutek pripravljeni isto storiti?
In kaj je ljubezen, če ne bližnjemu dobro, boljše in najboljše želeti?
Tega nam pa nihče ne more odreči, da nismo svojim bratom in sestram, in bratom in sestram vsega sveta, ker smo jim s svojim bojem vzgled za bodočnost dali, dobro hoteli!
In še tole, kar med nami pre-mnogokrat pozabljamo:
„Kako smo bili za svoje delo poplačani? S plačilom, ki ga je Bog namenil sebi zvestim in tistim, ki jih ljubi: z mučeništvom in s trpljenjem pregnanstva!
Zdaj se samo še vrašujemo:
Ali je bil naš boj ljubezen in, ali smo se bojevali iz ljubezni do bližnjega? In," ali smo pri svojem boju iskali kaj drugega kot srečo bližnjega? In, ali ni tudi ves narod naš bližnji? In. ali smo se še za kaj drugega bili, kot za Boga -narod - domovino? . . .
Kdor zna brati, naj bere in kdor ni neumen, naj razume!
Tiste pa, ki nam očitajo, da nismo prav delali in da še danes ne delamo prav, takole vprašamo:
Ljudje božji, koliko tega in podobnega, kar smo mi z našimi mrtvimi vred storili, ste storili vi? Kje ste bili takrat, ko je gorela slovenska domovina po krivdi tistih, ki so tudi vas ogoljufali? In ali ste že pozabili, da ste svojo kožo na Ljubelju pri Borovljah in dravskem mostu rešili samo zato, ker so se za vas in iz ljubezni do vas bili oni, ki so bili pozneje za ta poslednji boj s strelom v tilnik nagrajeni, in ki so po vaše v vsem času groze in trpljenja v domovini napak delali?
Ne mi, ki smo še živi, bratje, marveč naši domobranski mučenci terjajo od nas vseh, da jim vsaj to priznanje damo:
„Trpeli in dotrpeli ste iz ljubezni do bližnjega!"
Zaradi njih ljubezni, ki kot mučenci plode mučeniško slovensko grudo, bo tudi nam, bratje in se-
Ob obletnici majniške deklaracije
30. maj 1917 . . . Prva svetovna vojna je divjala in ji še ni bilo videti konca. Armade so se porivale sem in tja, zdaj so zmagovali eni, zdaj drugi . . . Toda ljudem, ki so z bistrim očesom sledili svetovnim dogodkom in notrajim prilikam avstro-ogrske monarhije, je bilo že prilično jasno, da je božja roka zapisala tej državni tvorbi usodne besede: Mane, tekel, fares ...
Pod silo razmer je bila avstrijska vlada prisiljena slicati avstrijski parlament. Na prvem zasedanju se je zgodilo nekaj, kar je zaprlo sapo avstrijskim mogotcem, obrnilo nase pozornost ostalega sveta, razplamtelo pa tlačene in narodno brezpravne slovenske množice.
Dr. Janezu Ev. Kreku se je posrečilo zbrati slovenske in hrvatske poslance v Jugoslovanski klub. Dr. Anton Korošec je bil izvoljen za načelnika kluba. Ob splošni napetosti, kaj bodo rekli slovanski narodi, je podal dr. Anton Korošec zgodovinsko izjavo, v kateri je bilo naglašeno, da zahtevajo Slovenci, Hrvati in Srbi, ki žive v okvirju avstroorgske monarhije, zduiitev v svobodno državo, prosto vsakega tujega gospodstva. Stavek „v okvirju avstroogrske monarhije" je bil pač zikk takratnih razmer. Nikdo tega ni jemal resno. Vsakdo je slutil, da se bodo narodi v odločilnem trenutku odločili za popolno svobodo, da bo padel „av-stroogrski okvir" sam od sebe spričo popolne neuvidevnosti avstrijskih politikov, kateri niti v zadnji url niso uuieii'uau ftai ouuiiT tega, karjim je šlo po naravnem pravu.
Majniška deklaracija, tako imenujemo zgodovinsko izjavo, podano v dunajskem parlamentu dne 30. maja 1917, je gotovo najbolj vžgala slovenke množice. Kljub silovitemu pritisku avstrijske soldateske in uradnih krogov, ki so slutili za vsakim grmom veleizdajstvo, je slovenski narod izpovedal na ves glas: Prost mora biti, prost naš rod, na svoji zemlji svoj gospod!
Mož in fantov ni bilo doma. Na frontah so krvaveli za „Njegovo Veličanstvo", ki je bilo gluho za vsak ljudsko željo. Slovenske žene in matere so vzele tedaj to veliko
stre, Bog svojo ljubezen izkazal!
Te dni vas zopet išče naša misel, mrtvi tovariši, in ne ve, kje bi vas našla. Ne ve, kje počivate po trudapolni borbi svoj poslednji sen. Ali po kraških jamah, ali po širnih gozdovih, ali po plodnih poljih, kjer klije iz vas nova rast? Ne ve za vaše grobove, da bi jih vsaj v duhu okitila s cvetjem, da bi na njih pomolila očenaš. Nimate spomenika, kamor bi vam položili vencev, kjer bi počastli vaš spomin, izrazili svojo hvaležnost. Edini vaš spomenik je v naših srcih, molitev za vas in za naš težko preizkušeni narod je vse, kar moremo storiti v vaš spomin. Ne, še nekaj lahko storimo! Nekaj, kar je prav za prav naša dolžnost, s čemer vaša žrtev ne ostane brezplodna. Nekaj, česar ne moremo storiti samo danes ali jutri, temveč dokazovati z vsem svojim ravnanjem in življenjem. Nekaj, kar čutimo, da nam velevajo vaša onemela usta: zedinite se, bodite bratje med seboj. Mi smo dali vse, kar smo imeli, beremo v vaših osteklenelih očeh, mar vi res ne morete odstopiti niti za las od tega, kar je samo domišljija in napuh? Mi smo si bili bratje v borbah in nevarnostih in smo ostali bratje v smrti,' vi si bodite bratje v življenju in zmagi!
Dobro čutimo to vašo željo, mrtvi junaki, kakor bi vela k nam izpod hladne ruše, pod katero ležite. Zato vam obljubljamo: hočemo biti vredni vaše žrtve. Ako se to zgodi, vemo, da vam bo večni sen lažji.
-ab-
vsenarodno zadevo v roke in jo' izpeljale tako, da se je začudil Dunaj in vztrepetal v pričakovanju, kaj bo, ko se zlomi avstrijska. vojaška moč. Nekoliko se še spominjam tistih dni. Na večer je bilo, ka sta prišli k nam dve dekleti. „Vem, da boste podpisali", je dejala ena. „Za našo svobodo gre in prostost", je tolmačila druga in sta razgrnili polo za podpis. Videl sem okorne črke naših mater, očetov, deklet in tistih redkih fantov, ki še niso bili pri vojakih. Nestrpno sem pričakoval, čeprav sem bil še zelo mlad, kdaj bo se bo pridružila tudi naša domača občina.
Kakor požar, ki grabi z nena-sitljivo silo, tako je šel ta vsena-rodni val od vasi, od osebe do o-sebe. Za to idejo so se izjavljale narodne ustanove, organizacije, društva, občine. Njej je dal kot prvi in najvidnejši pečat svoj podpis slovenski knez - škof dr. Anton Bonaventura Jeglič.
Nad 200.000 podpisov za majni-ško deklaracijo je bilo slovesno izročeno marca 1918 narodnemu voditelju dr. Antonu Korošcu.
Majniška deklaracija je bil prvi resnični vsenarodni vzpon na lestvici k lepši narodni bodočnosti. Bil je klic zatirane slovenske duše, ki zahteva za sebe to, kar ji gre-popolno enakopravnost z drugimi narodi. Slovenski narod je bil do grla sit hlapčevanja Dunaju, Gradcu, raznim avstrijskim oblastnikom, sit lepih fraz o Njegovem Veličanstvu. Slovenski narod je v vojni 1914-1918 na lastni koži ob-ču il bič tujega gospodstva skoraj ir r v^^.M: grajske ilakc. Ststi« ne in stotine slovenskih rodoljubov je bilo v avstrijskih ječah; posebno je to bridko občutila štajerska slovenska duhovščina. Župnik Muršec iz Frama je obležal v mlaki krvi, ko ga je napadla nem-čurska drhal in je kmalu zatem, ko je prišel iz zaporov, na posle-dical tudi umrl.
Treba pa je ob tej priliki pribi-ti:Slovenski narod ni bil nikdar pri-
pravljen iti izpod enega „varuštva" pod drugo varuštvo. Svobodni hočemo biti, to je bila vodilna misel majniške deklaracije. Kot tako jo je slovenski narod pojmoval in kot tako jo je tudi podpisoval.
Lepim besedam „bratstvu in edinstvu, ki so v letu 1918, takoj po zlomu trhle avstro-ogrske monarhije, marsikoga zavedle, je sledilo bridko razočaranje. Ni resnic-1 ne svobode "za narod, če sam ne odloča o svojih zadevah. Bistvo narodne suverenosti je v tem, da ima	narod	možnost
svojih lastnih zastopnikih se raz-govarjati in pogajati z drugimi narodi. Biti mora enakopraven z drugimi. Enakopraven pa ni, če dru-gorodni zunanji minister govori v njegovem imenu. To je bilo v državi SHS, ki se je pozneje prelevila v Jugoslavijo. Narodi Jugoslavije niso bili svobodni! Zgodila se je to, kar niso pričakovali največji črnogledi; slovenski narod je bil v „bratski" državi zapostavljen tako, da se je moral odreči celo svoji narodnosti in se beseda „slovenski narod" ni smela niti zapisati! V avstro-ogrski državi je smela svobodno plapolati slovenska zastava, v „bratski" Jugoslaviji je bilo to od leta 1929 dalje - prepovedano in velik proti-državen zločin. Res, imeli smo slovensko univerzo, toda zadnja leta je slovenska misel, ki bi morala biti predvsem v šolah vodilno gibalo, bila zapostavljena na ljubo „jugoslovenstvu". Dijaška mladina ni klonila. Nasilje je rodilo od por! Upali smo, da nas bo „bratska" Jugoslavija ščitila pred Nemci, Lahi in Madžari. V letu 1941 pa smo z bolestjo v srcih ugotovili: Za obrambo slovenskih meja ni padel niti eden topovski strel ...
Slovenski narod je bil primoran ponovno izreči svojo voljo. To je storil med trojno okupacijo, ko je dozorela ideja o samostojni slovenski državi, katero je potem Akcijski odbor za samostojno sloven-
sko državo v Rimu javno objavil Slovenski Izjavi iz leta 1950 v Chi-cagu.
Dr. Korošec je nekoč izjavil, da nihče ni niti slutil, kolikega pomč-na je bila majniška deklaracija za slovenski narod in kakšne učinke bo imela. Verjetno se tudi marsikdo od nas ne zaveda dovolj, kolikega pomena je zahteva po samostojni slovenski državi. Mnogi jo omalovažujejo, smešijo,nekateri ob vsaki možni priliki naglašajo, kako smo majhni, kako koristno je, če gremo znova pod staro „varuštvo". Bodimo pa prepričani, da gre zgodovina svojo pot naprej. „Pot našega naroda se šele začenja, ne v zaton, temveč v življenje, z vero v Boga in samega sebe". To misel je leto dni pred smrtjo izpovedal dr. Anton Korošec. In njegova izjava v Stični, „da si želi nove vojne, toda ne vojne kot take (klanje itd. op. pisca) ampak le prilike, da bi za slovenski narod kako drugače ukrenil", je le nov dokaz, kako je pokojni voditelj Slovencev slutil, da prihaja čas, ko bo moral slovenski narod postaviti svojo novo deklaracijo, izreči svojo odločno voljo po lastni svobodni državi!
Obletnica majniške ~ deklaracije naj bo vsem svobodnim Slovencem opomin k podvojenemu delu za naš veliki ideal - svobodno slovensko državo! Bog nas je razkropil po svetu tudi zato, da smo lahko v svobodnem svetu glasniki te velike ideje. Slovenec, ki to svojo zgodovinsko dolžnost zanemarja, greši pred narodom in zgodovino. Narod bo nekoč zahteval od vsakega odgovor: Kaj si storil ti v svobodnem svetu za našo rešitev? Si govoril ti namesto nas, ko so nam bila usta zavezana, sj delal ka j mesto nas, ko smo bili mi vklenjeni v suženjske verige komunizma? Si bil glasnik odrešilne ideje - svobodna slovenska država?
Dajmo si odgovor danes. Ne bodimo mlačni apostoli, boječi in ma-loverni, marveč odločni borci povsod, kjer lahko kaj storimo za svojo domovino, za Slovenijo, za njeno vstajenje in rast!
Mirko Geratič
Slovenski videč in državnik
in slika
Marsikdo se bo začudil temu naslovu. Profesor Ehrlich vendar ni bil poslanec, senator, minister ali ambasador - in kolikor vemo - niti ne zaželeni svetovalec aktivnim politikom. V čem torej je moglo biti njegovo državnižtvo? Poglejmo, kaj pravijo dejstva njegova življenja in dela.
Lambert Ehrlich je bil sin Koroške iz tistega njenega južnoza-padnega kota, ki je stisnjen med dvojno tromejo - eno slovensko, drugo evropsko. Ehrlichova domačija je v Žabnicah pod Svetimi Višarjami, kjer se sekati dve dolini in en prelaz, preko katerih se snidevajo tri slovenske dežele: Koroška, Goriška in Kranjska. Obenem se ob Sv. Višarjah prerivajo in prelivajo tri velike evropske rase: Germani, Slovani in Romani. Tu se je rodil in odrasel Lambert Ehrlich v hiši - gostilnici ob glavni prometni žili tromejne Kanalske doline. Lamberta so poslali v gimnazijo v Celovec in zatem na bogoslovne in druge visoke šole v Innsbruck, Salzburg, Rim, Pariz in Oxford. Izšolal se je v odličnega teologa, bistrega misleca in razgledanega evropskega izobraženca. Pri tem se je specializiral v etnologiji misiologiji in apologetiki ter priučil desetim tujim govoricam. Koroška, Slovenija, Evropa
Vseučiliščni profesor DR. LAMBERT EHRLICH *18. sept. 1878 - 26. maja 1942
in svet, - prakultura, zgodovina in sodobnost, - naravna modrost, krščansko razdetje in nadčasna izkušenost katoliške Cerkve - to so bili motivi, vidiki in razgledi Ehr-lichove vsestransko aktivne osebnosti.
Koroški je dal svoja mlada leta, ko je kaplanoval v Beljaku in bil za tajnika krške škofije v Celovcu.
Po zaključku mirovne konference, kjer je bil član slovenske delegacije, je prišel prof. Ehrlich v Ljubljano, kjer je poslej živel in delal za Cerkev, univerzo, dijaško mladino in domovino. Umrl je kot mu-čenec duhovnih in življenskih vrednot, za katere se je bil izšolal, delal in žrtvoval do poslednje velike preizkušnje omikanega sveta, ko se je uničevalna sila komunizma bližala vrhuncu svoje moči in se je pričela že pripravljati za svoj odločilni povojni dvoboj z vsem krščanskim in svobodnim v svetu.
Tako je bilo življensko ozadje in kulturni okvir Lamberta Ehrlicha, ki ju je izpolnil z izredno pestro sliko svojega dela in zgleda. Površen opazovalec prezre mnogo odtenkov te bogate življenjske slike, ki ni bila nikoli na javni razstavi ter ne zapazi med njimi tistih, ki odsevajo veličino Lamberta Ehrlicha kot slovenskega vidca in državnika. Ker mi je bilo dano biti posebno blizu zadnjega poglavja tega Ehrlichovega dela in videti prve vire prej-šnjih, čutim kot svojo dolžnost, da vsaj nekoliko izpolnim to življenjepisno vrzel o Ehrlichovem svetu - ta zgled tako silno potreben. Kolikor dopušča prostor, bom pustil govoriti dokumentom samim in bom z opisom le kratko premostil nekatere važnejše momente, ki so mi poznani kot neposredni priči dogodkov ali pa iz prvih virov.
Z Milesom na Koroškem - za njim v Pariz
Po vojaškem razsulu Avstrije jeseni 1918 so se vneli boji za slovensko severno mejo posebno na Koroškem. A Nemci so se kmalu znašli in napravili uspešni proti-
napad. Na slovenskonemških pogajanjih za premirje v Gradcu je bil 22. januarja 1919 sklenjen dogovor, po katerem naj bi neuradna ameriška komisija pod vodstvom
polkovnika Milesa obiskala Koroško, da predlaga na podlagi ankete med prebivalstvom začasno razmejitveno črto med nemško in sloven-(Nadaljevanje na druge strani)
Slovenski videč in državnik
sko upravo ter tako prepreči na-daljenje vojaške akcije z obeh stra-n.i Slovenska narodna vlada vLjub-ljani je imenovala kot svojega zastopnika in spremljevalca te ameriške komisije Lamberta Ehrlicha. Milesova komisija se je izrekla z izjemo enega člana, profesorja Ker-nera - za Karavanke kot razmejitveno črto in to z utemeljitvijo, da odgovarja ta črta tudi narodnostnemu položaju in željam prebivalstva. Polkovnik Miles je nesel poročilo o tem osebno predsedniku. Wilso-nu na mirovno konferenco v Pariz. Prof. Ehrlich pa je šel poročat o delu te komisije opolnomočenemu slovenskemu članu delegacije SHS na mirovni konferenci v Parizu, ministru žolgerju. To Ehrlichovo pismeno poročilo, ki je bilo podrobno dokumentirano, je bilo edina stvarna protiutež Milesovega poročila predsedniku Wilsonu. Njegovo pomembnost je mogoče presoditi, če vemo, da je prav Mile-sovo poročilo nagnilo sicer nepoučenega in dobrohotečega predsednika Wilsona v koroškem vprašanju popolnoma na avstrijsko stran. Na podlagi Ehrlichovega poročila pa je bilo mogoče podvzeti v Parizu protiukrepe, ki so končno u-speli vsaj v toliko, da je bil za Koroško odrejen plebiscit.
V naslednjem navajam nekaj odstavkov iz tega poročila ministru Žolgerju, ki kaže, kako vešče je prof. Ehrlirh izvršil že to svojo prvo državniško nalogo (prevod iz francoskega besedila):
(Nadaljevanje s prve strani.)
„Moja naloga kot zastopnika vlade v tej komisiji je bila . . . pomagati pri ugotavljanju želja prebivalstva glede njihove politične bodočnosti. In primoran sem izjaviti, da komisija v tem ni uspela, ker so ji mnoge okolnosti prepre-čeli najti resnico . . .
„Anketa komisije je trajala sedem dni na ozemlju, zasedenem po nemških četah, in le dva dni na ozemlju pod jugoslovansko zasedbo . . . Kljub vsemu nasilju, ki so ga izvajali Nemci, so Slovenci v velikem številu manifestirali svoja jugoslovanska čustva. Komisija je obiskala komaj 2/5 slovenskega on-zemlja . . .
„Iz vseh teh dejstev sledi, da komisija ni mogla najti resnice o željah koroških Slovencev glede njihove bodoče usode in da zaključki njenega raziskovanje . . . ne morejo v nobenem primeru prejudicirati končne rešitve koroške-ka vprašanja. V tem smislu soglašam s polkovnikom Milesom, ko je dne 22. januarja izjavil v Gradcu (pogoj, pod katerim je slovenska delegacija na tamkajšnih pogajanjih pristala na Milesovo komisijo - op. pisca), da ni namen razmejitvene črte razvozljati podrobnosti težkega etnografskega vprašanja, ker je ta naloga pridržana mirovni konferenci v Parizu in da zato razmejitvena črta nikakor ne bo prejudicirala zahtevam nobene strani."
Na mirovni kon. v Parizu
Prof. Ehrlich je nesel gornje poročilo, iz katerega je tu izpuščena vsa obilna dokumentacija, na katero se je poročilo opiralo, v Pariz, kamor je prispel 15. marca 1. 1919 kot član etnografske in zgodovinske sekcije jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci. Iz razpoložljivih dokumentov o delu in težavah jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci je razvidno, de je bil prof. Ehrlich resnična gibalna sila delegacije v slovenskih zadevah. V posebno kritičnih trenutkih za slovensko vprašanje - in teh na pariški konferenci ni bilo malo - je prihajal prof. Ehrlich z naglimi, svežimi pobudami in se odlikoval po neomahljivi vztrajnosti. Tako je n. pr. priredil znano dramatično avdienco škofa Jegliča in dr. Brejca pri predsedniku mirovne konference. Zasnoval in priredil je nešteto spomenic in drugih dokumentarnih spisov ter najrazličnejših sredstev vplivanja, prepričevanja in svetovanja. Kot primer Ehrlichove vloge na mirovni konferenci naj tu navedem le
en dokument. Pod vtisom omenjenega Milesovega referata in po zaslugi italjanskih intrig je teritorialna komisija mirovne konference že 15. marca 1910 predložila „Svetu desetorice" v potrditev svoj sklep, naj se vsa Koroška izroči nemški Avstriji. Jugoslovanska delegacija je za ta sklep točno izvedela šele maja, prej pa je mogla le nejasno dognati, da se je nekaj podobnega zgodilo. Sluteč, da je vsa slovenska stvar na mirovni konferenci v resni nevarnosti, je prof. Ehrlich kmalu po svojem prihodu v Pariz sestavil za našo delegacijo poziv na merodajne zavezniške či-nitelje, v katerem je naslikal katastrofo^ ki preti slovenskiemu narodu, če mirovna konferenca ugodi italijanskim, avstrijskim in madžarskim zahtevam. Naj govori ta dokument, ki se bere kot epos tragične pomembnosti slovenskega naroda in njegovega prostora, o Lambertu Ehrlichu v borbi za Slovenijo na mirovni konferenci v Parizu (prevod iz frc.):
Razsulo slovenskega naroda
„Ako mirovna konferenca ugodi italijanskim zahtevam (meja: Julijske Alpe, Snežnik, Reka), nemškim meja na Karavankah) in madžarskim, bo slovenski narod
1)	tako oslabljen, da bo ne-
rmožen za lastno narodno življenje, in
2)	bo uničeno njegovo stoletno zgodovinsko poslanstvo.
Ad 1:
A.
(Tu navaja poziv točen številčni pregled slovenskih izgub, če bi konferenca ugodila Avstrijcem, Italijanom in Madžarom)
Ta igguba bi pomenila dobri bve petini cel ga naroda. Toliko krvi noben norodni organizem ne more izgubiti, ne da bi izkravel.
„Slovenskemu narodu bo vzeta vera v življenje. Namesto optimizma, ki je tako bistven za življenjsko dejavnost, ga bo prevzel pesimizem, češ: dočim utrjujejo in ze-dinjujejo druge narode, pa kosajo in razcepljajo slovenski narod: dočim je bilo doslej združenih 97% slovenskega naroda v avstroogrski monarhiji in so mogli tako organizirati vsaj skupen odpor proti uničevalnemu nemško-madžarskemu pritisku, se sedaj deli 40% Slovencev med Italijane, Nemce in Madžare, in to v dobi, ko se narodi osamosvajajo na"" podlagi narodnostnega načela ter tvorijo narodne države. Zakaj vse to? Na Goriškem in v Trstu so motivi: strateške meje za Italijo; v beljaškem okraju imperializem Nemcev in Italijanov; v celovški kotlini: gospodarski oziri na Nemško Avstrijo. Le en motiv se ne upošteva, ko gre za usodo slovenskega naroda: dobrobit in želje slovenskega naroda samega.
da bi sedaj Nemci prišli na Karavanke, bodo dejansko prej ali slej na Jadranu, - druge večje ovire do morja ni.
„Slovenski pravokot, ki je do-sej mejil na zahodu na romanski svet, na severu pa na germanskega, se sedaj meče iz tečajev. Obe ti stranici se mu u^isneta - do Julijskih Alp in do Karavank - in zgodovinske ceste skozi Kanalsko dolino v Italijo, čez Predil na Gori-
ško in v Trst, ki jih je doslej stra-žil slovenski narod, se izročajo drugemu narodu. Ni dobro jemati narodom tisočletne vodilne ideje.
„Proti Nemcem so vzdržali Slovenci severno mejo v najhujšem boju. Nemci so označevali ta slovenski odpor kot srbo - in entento-filstvo. čudna ironija, ako izroči Antanta to fronto sedaj Nemcem.
„Koroška je naravna trdnjava (Ture, Karavanke, Krnske Alpe) prvega reda. Doslej smo bili Slovenci soposestniki te trdnjave. Sedaj nas mečejo iz te trdnjave- najmočnejše predstraže Jadrana - in jo izročajo Nemcem."
Neobjavljena slovenska diplomatska zgodovina
Na prof. Ehrlicha, ki je bil duša slovenske delegacije na pariški konferenci, je padla tudi dolžnost, da spiše zgodovino slovenskega vprašanja na mirovnih pogajanjih. Lotil se je tega velikega dela, zbral, obdelal in razporedil vse zadevne
Referat o rokopisu: Ehrlich, Pariška mirovna konferenca in Slovenci.
„Delo je zgodovina Pariške mirovne konference, kolikor se je tikala slovenskega ozemlja, in je razdeljeno v naslednja poglavja: Opis nalog mirovne konference s kratko zgodovino slovenske medvojne politike v Avstriji i^i inozemstvu, - slika težavnega stališča, ki ga je imela naša delegacija na mirovni konferenci, - zgodovina bojev na mirovni konferenci za Koroško, štajersko, Slovensko krajino, Italiji pripadlo ozemlje, pri čemer tvori vsaka izmed teh pokrajin svoje poglavje. Obnavljanje zgodovinskih dejstev je, kolikor morem soditi, do podrobnosti natančno in docela zanesljivo, - o-pira se predvsem na diplomatske akte, ki so javnosti po svojem največjem delu neznani, na osebne zapiske naših udeležencev na konferenci in na poročila velikih inozemskih časopisov. Knjiga je nujno potrebna slovenski historiografiji,
vire in dokumente ter jih vključil v obširni rokopis. Naj o tem Ehrlichovem delu in njegovem pomenu govori človek, ki so ga čudna pota usode zanesla v družbo, ki je maja 1942 naročila Ehrlichovo smrt.
a prav tako, če ne bolj, slovenskemu inteligentnemu občinstvu, - to je narodno-vzgojna knjiga, poučna, spadbudna in sposobna, da znatno, razširi naše razglede, poživi zanimanje za naše velike narodne probleme ter nas usposobi, da bolj realno presojamo možnosti njih rešitve. Neobhodno potrebno je, da se rokopis tiska, ali v Matici ali drugod.
(Sledi podrobnejša analiza poedi-nih poglavij rokopisa)
V Ljubljani,'dne 19. aprila 1932.
Izidor Cankar".
Kljub temu pa, oz. modra prav zato to Ehrlichvo delo ni zagledalo belega dne in je ostalo v rokopisu. Bog ve, če ne bi ta knjiga res - kot je mislil Cankar - tako spremenila misli in voljo slovenskega izo-braženstva in mladine, da bi se naša usoda v drugi svetovni vojni zasukala v srečnejšo smer. Toda fond, preostanek od vsote za izdatke slovenske delegacije na mirovni konferenci v Parizu - ki je bil določen za natis tega zgodovinskega dela, je svoječasni ban dr. Marušič porabil v druge namene.
Med Lfublfano in Sv. Visarji
„Poleg pesimizma se bo vjedel v slovensko narodno telo še drugi strup: vredenta. Vse mišljenje, stremljenje, vsa miselnost Slovencev od Karavank do Hrvatske bodo izzveneli v en sam akord: odrešiti neodrešene brate.
B.
„Gorenjska s Kranjem in Ljubljano, kulturno-političnim središčem slovenskega naroda, bo postala klin med Nemci na Karavankah in Italijani na Juliskih Alpah. Z obeh strani bo kranjska kotlina popolnoma obvladana; zemljepisni položaj bo silil Nemce in Italijane do nadaljnjih agresivnih korakov, da si tudi Gorenjsko osvoje od slovenske iredente.
„Karavanke so za Nemce zelo u-godna ofenzivna meja, ker se bregovi proti jugu zložno spuščajo v dolino, kamor nudijo Nemcem prosto pot. Proti severu pa so Karavanke zelo strme in brez pravih potov.
„Iz vsega tega sledi, da bo težišče Slovenije postisnjeno proti vzhodu.
„Toda Gojenj ska bo mrtva kotlina tudi iz razloga, ker bodo železnicam iz Ljubljane na vseh straneh odrezane glave: Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst. Te naravne prometne žile bodo presekane. Ad 2:
Zgodovinsko poslanstvo Slovencev predvsem v zadnjem stoletju je bilo v tem, da so bili predstra-ža Jadrana, predvsem proti pan-germanizmu. Kot pravokot Trst-Šmohor-Svinjska planina se je slovenski narod naslanjal na Jadran in trinajsto let je ta narod branil poslednjo veliko bariero pred Jadranom - Karavanke, do katerih Nemci niso uspeli predreti. S tem
Sv. Vlšarje
Po svojem povratku iz tujine po mirovni konferenci se je prof. Ehrlich posvetil predvsem slovenski univerzi in akademski mladini, pri tem pa opravljal še polno drugih nalog in dobrih del vsake vrste ter živel življenje skromnega in zglednega duhovnika.
V	zvezi s predmetom tega članka naj le kratko omenim, de je vodil prof. Ehrlich v tem povojnem razdobju vrsto generacij slovenskih študentov na Sv. Višarje, od koder jim je v živi sliki s prstom risal geopolitični položaj in vlogo slovenskega ozemlja. To je bila tako rekoč edina narodno-politična šola, ki jo je imel mladi slovenski rod po prvi svetovni vojni. Le žal, da jih je moglo premalo iti skozi to Ehrlichovo višarsko šolo slovenstva. Uradna šola slovenskego poznanja in zavesti ni razvijala.
V	razdobju Aleksandrove diktature je dala akademska mladina duška svojemu narodno - političnemu zorenju. Slovenska zavest je znova privrela na dan 'kakor nekoč v času narodnih taborov. Pogledi mlade Slovenije so se začeli začeli obračati nazaj, preko leta 1918 in 1910, da navežejo znova pretrgano narodno politično kontinuiteto z generacijo prvega slovenskega programa iz 1. 1848.
Beograjska diktatura in ljubljanske razmere, ki so poapnile v
nerazumevanje in neupoštevanje mladih pobud, so bili v tem kritičnem času mladega vrenja prvovrstna podlaga za podtalnih vdor komunizma med slovensko izobra-žensko mladino vseh tradicionalnih delitev. Kakor vedno v času posebne stiske vidimo zopet tu prof. Ehrlicha, kako skuša rešiti izgubljajoči se povojni izobražen-ski rod. Rešil je večje število po-edincev, za rešitev povojnega mladinskega gibanja pred 1933 kot celote ni bilo več pogojev. Vladajoča Ljubljana je ta rod predaleč zanemarila in pregloboko odrinila. Koliko talentov in sil je tedaj odšlo in zašlo -v podzemlje komunizma, odkoder so privreli na dan v krvavem razdobju OF . . .
A prof. Ehrlich je izoblikoval novo generacijo, ki ji je kakor od božje modrosti navdahrfjen pustil vse, kar je edinstvenega in vedno na sebi dobrega v mladinskih gibanjih, a jo skrbno in trdno obvaroval posebnega zla, ki ga ima zlo-dej pripravljenega za najbolj obetajoče mlade ljudi. Versko zasidrana, miselno šolana, slovensko čuteča in svobodo ljubeča se je ta Ehrlichova generacija krepila, obnavljala in ohranila do današnjega dne kljub temu, da so bile izgube tega rodu v krvavnih dneh 1941-1945 silne.
(konec prihodnjič)
dr. Ciril Žebot.
KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V „SLOVENSKI DRŽAVI1'
TRST "" Kupčija sklenjena ?
Kot smo že kratko omenili v prejšnji številki, je Tito opredelil svoje zahteve glede Trsta, ki pomenijo praktično odstop mesta ter pridržanje cone B. Angleški in ameriški „strokovnjaki" so bili več mesecev v stalnem stiku z zastopniki Jugoslavije v Londonu in Titovo stališče je nedvomno že posledica teh razgovor. Kljub temu, da je italijanski ministrski predsednik Scelba še pred nedavnim govoril zastopnikom krščansko-de-mokratske stranke v Milanu, da je pristop Italije k Evropski obrambni zvezi za Italijo tako važen, da bi bilo proti koristim Italije, če bi zahtevali kot plačilo oz. pogoj ratifikacije predhodno ugodno rešitev tržaškega vprašanja, so pogajanja z Jugoslavijo očitno že tako daleč dozorela, da je ameriški zunanji minister J. F. Dulles hotel neposredno govoriti s predsednikom Scelbo. Vveliki naglici so organizirali sestanek v Milanu. Podorb-nosti o Dullasovem poslanstvu in Scelbovem odgovoru ob zaključku lista še niso znane. Načrt predvideva poleg ostalega tudi to, da bodo zapadne velesile, predvsem seveda ZDA, zgradile novo pristanišče v Kopru ter tudi ceste in železnice v njegovem zaledju. Tito je baje tudi zahteval, da morajo novo mejo garantirati zapadne velesile.
Dopisnik The New York Timesa C.L. Sulzberger (v nedeljski izdaji 9. maja), ki se je udeležil kot časnikar konference v Milanu ter je takoj nato obiskal Tita na Bledu, pravilno ugotavlja, da tistih, za katerih usodo gre, nihče niti za mnenje ni vprašal. Sulzberger misli seveda predvsem na Tržačane, toda isto velja tudi za Slovence kot prizadeto stranko. Sulzberger piše: „Četrt milijona ljudi, ki žive v Trstu samem in ki bi morali teoretično imeti najodločilnejšo besedo v lastni usodi, nihče niti vprašal ni za mnenje . . večina Trža-čanov daje prednost ohranitvi Svobodnega ozemlja pod angleško-ame-rikansko zaščito . . . čeprav je večina italijanska in so po svojem čutenju z Rimom, se boje, do bodo životarili in stradali, ko bodo priključeni Italiji . . . Italijanski Trst pomeni namreč od zaledja odrezano pristanišče, anomalijo, obsojeno na počasno umiranje".
Ko ponovno doživljamo, da je komunistična Jugoslavija pripravljena zatajiti slovenske narodne interese, je toliko večja dolžnost svobodnih Slovencev, da preko tiska, slovenkih organizacij, pa tudi kot posamezniki sporočijo predstavnikom zapadnih velesil slovensko stališče, da mora Trst ostati še naprej svobodno ozemlje pod zaščito Zapada.
Prva slovenska televizijska ura v Chicagu
V dnevih 21., 22., in 23. maja bo v Chicagu velika nabiralna kampanja za fond Delne možganske paralize (Cerebral Palsy). K sodelovanju so pri 28 urnem nepretrganem televizijskem programu so bile povabljene različne narodnostne skupine. Slovenski del programa bo v soboto dne 22. maja od pol šeste do pol sedme ure zjutraj preko televizijske postaje WEKB (N BC) - kanal 7. Na progarmu bodo nastopili odlični Amerikanci slovenskega porekla, dekleta v slovenskih narodnih nošah, slovenski pevci in kot glavni govornik organizator programa dr. Ludvik Le-skovar. Tako se bo prvič oglasila preko televizije slovenska beseda in pesem.
Slovenci so vabljeni, da med |
slovenskim programom kličejo tel. številko Andover 3-2372 ter sproča-jo svoje prispevke za to izredno važno dobrodelno ustanovo, ki se bori proti zahrbtni zločesti človeštva. - delni možganski paralizi, Prav tako pošljite na TV postajo svoja pisma, da Vam je program ugajal, da ste hvaležni postaji, ki je omogočila slovensko TV uro.
Istega dne, 22. maja zvečer, pa se zagotovo udeležite velikega spomladanskega plesa Slovenskega radijskega kluba v Sokol Chicago Hall, 2345 South Kedzie Avenue. Igral bo eden najboljših slovenskih orkestrov v Ameriki. Kenny Bass (Baškovič) in njegovi fantje, med njimi je tudi naš novo-nase-Ijenec Dušan Maršič iz Clevelan-da.
RAZGLED PO SVETU
V komunistični Vzhodni Nemčiji pričakujejo ponovne nemire med delavci, ker bodo ponovno zvišali delovne norme, da bi povečali proizvodnjo. Lansko zvišanje norm je povzročilo tolikšen odpor, da so ga morali zadušiti s sovjetskimi tanki.
Vzor katoliške akcije. Pij XII.
je v postni poslanici naročil duhovnikom, naj si poiščejo med laiki pomočnike, ki se bodo borili proti sovražnikom Boga in Cerkve. Za zgled je postavil župnijo, Frančiške Cabrini v Rimu kjer je sodelovanje duhovščine in laikov organiziralo uspešno praktično in moralno pomoč vsem, ly so se oddaljili od Cerkve. V tej župniji so odpravili revščino. Vsem bolnikom nudijo znani zdravniki brezplačno zdravniško pomoč. Preskrbeli so za verski pouk večine otrok in igrišče za fante druži 600 članov.
Kanadčani so izdali na osebo na
leto za:	1941 1951
tobak	$15.03 $30.18
alkoholne pijače 20.68 52.24 lepotičenje	2.08 4.41
kino (brez takse) 3.54 6.60 vzgojo	11.28 35.33
Število zaposlenih žen v Kanadi je naraslo od 237.900 1. 1901 na 1,164.300 ali v odstotkih vseh žen v Kanadi nad 14 let od 13.5% na 23.6%. Okrog 30% zaposlenih žen je poročenih.
Predsednik Scelba o ..Evropski obrambni zvezi. V govoru voditeljem krščansko demokratske stranke v Milanu je predsednik Scelba 24. aprila naglasil, da je Evropska obrambna zveza za Italijo tako važna, da bi bilo nesmiselno postaviti kot pogoj italijanske ratifikacije rešitev Trsta v smislu italijanskih zahtev. Evropska obrambna zveza je odločilni korak Evrope, da zadobi politično, gospodarsko in duhovno edinost.
Komunistični časopisi uživajo skrivnostno podporo. Predsednik New Canadian Press Z. S. Mokrzyc ki je povedal na etnem zborovanju Zveze kanadskih oglaševalcev v Torontu, da izhaja v Kanadi 14
komunistično usmerjenih listov v 10 jezikih , ki vse vodi osrednji urad iz Toronta. Ker dobivajo denarno podporo, so bolj uspešni kot 112 ostalih časopisov, ki branijo demokratske ustanove.
S komunisti ni sodelovanja. Predsednik Mladine italijanske KA Mario Rossi je moral odstopiti, ker je zagovarjal bnenje, da morejo ka-zagovarjal mnenje, da morejo ka-dosego izboljšanih življenskih prilik za delavce.
Dosedanji ..torontski ..pomožni škof Benjamin J. Webster je bil imenovan za škofa v Peterboroug-hu, Ont.
SLOVENCI - IZUMITELJI
Albin Belar je izumil instrumente za potresna opazovanja. L. 1897 je organiziral v Ljubljani potresno opazovalnico. Rodil se je 21. februarja 1864.
Janez Avguštin Puhar, izumitelj fotografije na steklenih ploščah 19. aprila 1842. Rodil se je 26. avgusta 1814, umrl 7. avgusta 1864.
Ivan Regen je izumil fine mehanične aparate kot pripomočke pri fiziološkem raziskavanju sluha in produkcije tonov (stridulaciji) pri žuželkah. Rodil se je 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947.
dr. ing. Maks Samec - 1952 kok-siranje lignita, Rodil se je 27. junija 1881.
Josip Štefan. Določitev toplotne prevodnosti plinov (diatermome-ter). Izumil je termomagnetno nihalo in termomagnetno kolo. Rodil se je 24. marca 1835, umrl 7. januarja 1893.
dr. Alojz Tavčar je 1946 s križanjem dveh vrst koruze „osmak" in „hrvatica" dobil novo vrsto, ki daje večji donos.
MED SLOVENCI
Toronto
Podjetni Slovenci so ustanovili
"v Torontu gradbeno podjetje „Triglav".
Dekliška kongregacija Marije Pomagaj je priredila 9. maja v cerkveni dvorani pri Mount Carmel dobro uspelo proslavo materinskega. dne. Tudi udeležba je bila številnejša kot lansko leto.
Katoliški dijaki pripravljajo za konec tedna 13. junija vrsto predavanj kot dopolnilo šolske izobrazbe.
Družboslovno-gospodarski krožek
v Torontu je proslavil obletnico socialnih okrožnic 16. maja s prireditvijo v Zavodu sv. Mihaela. Referata o socialnem delu kot prvenstveni dolžnosti laika ter o francoskem poizkusu „duhovnikov - delavcev" je zaokrožila kratka filmska predstava treh krajših filmov socialne vsebine - o bližnjem, o starejših delavcih in o mestni mladini.
Bled v Torontu je priredil 1.
maja za Slovence plesno prireditev.
Slov. dramatski krožek v Torontu bo priredil 6. junija Molierjevo komedijo:.. „Namišljeni., bolnik". Predstava bo v „St. Helens hall na Dundas West.
Slovenci v Torontu so na občnem zboru 2. maja izvolili nov cevs-kveni odbor pod predreds vom g. Trčka.
V nedeljo, 23. maja bo v Brennan hall (St. Michael's College) zanimiva kino predstava katere se bo udeležilo nekaj kanadskih po vabljencev Vsa prireditev bo pod naslovom:
„CITIZENSHIP DAY"
Na sporedu bo poleg glavnega filma uvodna beseda g. prof. Man-tuanija.
Čas in našlo v filma bo najavljen v nedelja z letaki.
Chicago in okolica
Zastopstvo Slovenske države v Chicagu je prevzel g. Mirko Ge-ratič, 2307 SO Wolcott Ave. Pri-njem poravnajte naročnino,., naročajte list in mu sporočajte vsako spremembo naslovov. G. Geratič sprejema tudi naročila za oglase ter prispevke za tiskovni sklad SD. .
Kulturno življenje v Chicagu letošnjo zimo ni bilo posebno razgibano. Edina pomembnejša dogodka sta bila okncert cerkvenega pevskega zbora in pa koncert Slov. Ženske Zveze v nedeljo 25. aprila Za zaključek naših notranjih prireditev bo koncert mladinskega pevskega zbora fare sv. Štefana v nedeljo 16. maja. Oderskih prireditev letošnjo zimo sploh ni bilo. Ni na razpolago primerne dvorane z odrom, ki bi odgovarjala. Redne sestanke je prirejala predvsem Slovenska Naroda Zveča v Chicagu. Nekateri so prav dobro uspeli. Pa tudi Liga kat. amer. Slovencev je priredila več prav lepo uspelih večerov, predvsem moramo omeniti Barago proslavo. Žal, so bile vse te prireditve omejene le na ožji okrog, širša slovenska ameriška javnost se je pogreznila nekam v otopelnost.
V nedeljo 2. maja je bila prisrčna slovesnost prvega svetega obhajila. 75 prvoobhajancev je pristopilo k mizi Gospodovi.
Podružnica Slov. Narodne Zveze je pričela izdajati za svoje člane mesečnik BRAZDA. Doslej sta izšli 2 številki. Prihodnja bo posvečena padlim slovenskim domobrancem.
Družabni piknik s pečenim prašičkom, pivom in drugimi dobrota-
mi ima v načrtu delavna podružnica SNZ v Chicagu za člane in druge prijatelje. Po vsej verjetnosti bo v avgustu.
Veselje v družini je prav za Veliko noč zavladalo pri Fišinger-jevih, ko je z letalom prispel iz Slovenije njihov sinček, devetletni Tomažek.
Iz Bele Krajine je prispela žena Martina Pečariča s 4 otroci. Dobrodošla v svobodni Ameriki!
Buenos Aires
Slovenska pot, 1. številka II. letnika ima naslednjo vsebino: Čas kli če po slovenskem programu (Jo že Kessler), Družbeno-gospodarske naloge slovenske države (dreš), Odkod resničen mir? (Misli iz božične poslannice papeža Pija XII.) Ali zahodni marksizem ni več marksističen, Gospodarske skrbi zbli žujejo Vzhod in Zahod (V), Še nobene odločitve glede Trsta (-r -e), Glasovi in mnenja. V Kanadi morete naročiti Slovensko pot pri upravi Slovenske države ($ 2,- letno dostavljena po pošti), v ZDA pa pri: Mirko Geratič, 2307 SO Wolcott Ave., Chicago 8, 111.
Slovenska pot št. 2 prinaša članek R. Čuješa „Družbeno-gospodar-ske naloge slovenske države, P.V. „Upravičen optimizem", Dt „Država in blaginja", D. V. „V verigi gospodarskih poskusov. Pod naslovom „Vštric kulturi" je objavljena ocena dr. Ahčinove sociologije (R. Čujes) kot dopolnilo ocene v SD ter razne krajše ponatise iz raznih listov in revij.
z.H.
RAZVOJ SLOVENSKE GLASBE
Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu je priredila 11. aprila „Umetniški večer". Preiredili so razstavo slik „Slovenska pokrajina", izjavali Gerzinčičevo kantato „Balada o materi" ter podali drugo dejanje Gheonovega misterija „Igralec in milost". Ančica Kralj je zaigrala dve skladbi iz Novih akordov, govoril pa je predsednik Ruda Jurčec.
Ob primerjavi slovenske glasbene kulture s kulturami različnih evropskih narodov se nam včasih nehote zazdi, da smo zaostali za njimi, da nimamo dovolj močnega glasbenega izročila in potrebnih tvornih sil, da bi bili zmožni izoblikovati svojo slovensko glasbeno smer.
Taka zmotna domneva pa nastane samo zaradi slabega poznanja razvoja slovenske kulture in zaradi kritičnega ocenjevanja z napačnih glasbenih vidikov. Razvoj splošne evropske kulture moremo primerjati s staro rimsko ali grško kulturo, toda ne smemo ocenjevati današnjo kulturo z merili antične. Tudi slovensko glasbeno kulturo lahko opazujemo z glasbenih vidikov ostalih evropskih kultur, ne smemo pa slovenskega glasbenega razvoja ocenjevati z napredkom drugih kultur.
Ker raste kultura z razvojem človeške družbe, moramo upoštevati tudi vse pojave, ki so na ta razvoj vplivali. Zato moramo opazovati tudi razvoj slovenske glasbe v zvezi s tem družbenim razvojem.
Ker se je slovenska kultura oblikovala z raznih obdobjih z različno hitrostjo in različnim uspehom, moremo razdeliti zgodovino slovenske glasbe na razna obdobja, čeprav je sicer tek zgodovine nepretrgan. V . Ukmar deli v „Pregledu slovenske sodobne glasbene ustvarjalnosti" razvoj slovenske glasbe v štiri dobe: 1) od naselitve do reformacije, 2) doba reformacije in katoliške obnove, 3) doba narodne preroditve in 4) sodobnost.
Za obstoj glasbega življenja na slovenskem ozemlju imamo ohranjene priče že iz predzgodovinske dobe v izkopaninah (npr. situla iz Vač, na kateri so upodobljeni glasbeni prizori.) Nosilci tega glasbenega življenja so razna ilirska in pozneje keltska plemena. Vpliv te najstarejše glasbene kulture na našem ozemlju sega do današnjih dni in je še sedaj značilen za vse folkorno področje prebivalcev na področju Alp. V ilirsko-keltsko kulturo je posegla razvitejša romanska in pozneje bizantinska kultura. Kot posrednik te kulture se je najmočneje uveljavilo krščanstvo. Zaradi prehodnega začaja našega ozemlja važno vlogo posredovalcev občine važno vlogo posredovalcev med v hodno in zapadno krščansko sfero. Ta kultura je že v najstarejši dobi obsegala tudi glasbene prvine. Eden izmed najbolj značilnih primerov tega posredovanja je himna TE DEUM, ki je nastala koncem 4. stoletja v Iliriji ali Daciji in ki je preko našega ozemlja prešla v obrede zapadne cerkve. Ta pesem je na našem ozemlju še nadalje živela in se v raznih variantah nadalje razvijala in se tako ohranila na Slovenskem v več različnih napevih. Tudi silni vpliv bizantinske kulture na razvoj zapadne glasbe v prvi krščan-
ski dobi je moral iti preko našega ozemlja. Te ugodne pogoje za nadaljni razvoj pa je prekinilo preseljevanje narodov. V tej dobi je bila na tem ozemlju uničena večina kulturnih središč, prebivalstvo pa v veliki meri pobito. O-stanki ilirsko-keltskih rodov so se umaknili v gore in od prehodnih potov oddaljene kraje. Ob takšnih razmerah in pogojih za razvoj kulturnega življenja so se v te kraje naseli naši predniki.
O glasbenem življenju Slovanov v najstarejši dobi ni mnogo znanega. Vendar pa ohranjena poročila pričajo, da je bila glasba starih Slovanov živa, kakor so to ugotovili tuji opazovalci. Tako poroča v 5. stoletju Priskus, odposlanec cesarja Teodozija II., da so podložniki Atile peli „skitske" pesmi. Ime Skitov so Grki tedaj vzdevali slovanskim plemenom. Rimski pesnik Sidonius Apollinaris omenja okrog 1.470. „skitski" ples. Iz drugih virov, ki poročajo o raznih poganskih obrednih in ljudskih običajih, smemo sklepati, da so Slovani pri tem peli in plesali. Prav tako lahko sklepamo, da so na bojnih pohodih in ob preseljevanju spremljali svoje prodiranje z raznimi bojnimi vzkliki in spevi. Zato lahko sklepamo, da je bilo slovansko gasbeno izražanje v najstarejši dobi primerno razvito.
Ko so se Slovenci v 6. stoletju naseli na današnjem ozemlju so vse svoje sile osredotočili na borbo za obstanek. Urejevali so si svoja središča in si iskali sredstev za preživljanje. Vse te okoliščine so vplivale na njihovo kulturno življenje. V prvi dobi so uporabljali le sredstva tradiciolnega glasbenega izražanja kot so ga prinesli s seboj iz prvotne domovine. Na pohodu proti zapadu je bila ta kultura seveda izpostavljena raznim vplivom in spremembam. Med preseljevanjem so se rodovne razlike med slovanskimi plemeni v bojnem tovarištvu omilile in zmanjšale. Zaradi tega ni bilo med njimi posebnih kulturnih razlik. Zato smemo sklepati o dovolj enotni kulturi. Ohranjenih poročil ali spomenikov nimamo. Vendar pa zasledimo v naši ljudski glasbi razne prvine, ki izvirajo še iz najstarejše dobe, ki kažejo na skupne značilnosti Slovencev z drugjmi slovanskimi narodi.
Kakšna je neki bila glasba te dobe?
Značilo je, da v nobeni primitivni stopnji razvoja glasba sploh ne nastopa samostojno (kot npr. v sodobni instrumentalni glasbi), temveč je le zvočna sestavina izraznega sredstva. Ta zvočni izraz je vezan večinoma na besedo -torej na petje in deloma na ples ter spremlja najznačilnejše dogodke iz življenja; rojstvo, ženitova-nje, ljubezen, razna opravila, bolezen in smrt. V našem primeru so bojni pohodi tudi gotovo pustili svoj vpliv: vzkliki, koračnice, za-
RASGLED PO SVETU
Vodna pot po reki sv. Lovrenca.
Po skoraj 30 letnem zavlačevanju s strani raznih skupin v ZDA je predsednik D. Eisehovver 13, maja končno le mogel podpisati zakon, ki omogoča skupno gradbo že dolgo predlagane in v načrtih pripravljene poglobitve reke sv. Lovrenca, da bodo mogli tudi veliki oceanski parniki pripluti v osrčje Severne Amerike. Načrtu so se zlasti upirale vzhodne in južne železniške družbe, pristanišča na Atlantiku in v Zalivu, premogovna industrija ter zasebn-elektrarne. Ei-senhowerjeva vlada je načrt močno podpirala. Zanj se je izrekel tudi Narodni varnosti svet ZDA. Ko je končno Kanada zagrozila, da bo načrt sama izvedla, so padli zadnji pomisleki in senat ter poslanska zbornica sta načrt odobrili. Kljub temu je predvideno, da bodo kanadski izdatki znatno večji kot izdatki ZDA. Istočasno s poglobitvijo vodne poti bodo gradili tudi velike elektrarne. Trenutno delo še stoji, ker so nasprotniki načrta vložili ugovore in bo moralo spor razsoditi vrhovno sodišče. Tako vodna pot kot nove količine električne energije bodo znatno vplivale na gospodarsko življenje zlast-ni južnega Ontarija. Dela so preračunana na šest let.
Slovenci v leksikonu svetovnega
leposlovja. L. 1951 so začeli izdajati na Dunaju (založba bratov
Hollinek, uredniki E. Frauwallner, H. Giebisch in E. Heinzel) leksikon „Svetovno leposlovje" - „Die Weltliteratur", biografsko literar-nozgodovinski in bibliografski leksikon v pregledih in geslih. V leksikonu bo prikazan pregled slovenskega slovstva, njegovega razvoja in njegovih umetniških ter idejnih tokov. Pod gesli bo prinesel imena 21 slovenskih avtorjev: Aškerc, Bevk, Cankar, Finžgar, Gradnik, Gregorčič, Ingolič, Jurčič, Kersnik, Kette, Kopitar, S. Kosovel, Kranjec, Levstik, Miklošič, Prešeren, Preži-hov Voranc-Kuhar, Prijatelj, Stritar, Tavčar, O. Zupančič. Slovenski del bo obdelal knjižničar dunajske vseučiliščne knjižnice dr. Stanislav Hafner. Die Weltliteratur bo prinesla tudi preglede hrvaške, srbske in makedonske književnosti, razen tega še dubrovniško književnost.
Število Kolumbovih vitezev, katoliške laične organizacije, je 20. aprila t. 1. preseglo 900.000 članov. Organizacija je bila ustanovljena pozimi 1881-81 in ima sedaj okrog 3.300 krajevnih organizacij v ZDA, Kanadi, Kubi, Mehiki, Puerto Ricu in Filipinih.
Družinske duhovne vaje. Benediktinski duhovnik Edgar Schmiedeler iz Washingtona, D.C., ravnatelj Družinskega urada kat. dobrodelne organizacije v ZDA (N. C. W. C.) je uvedel duhovne vaje
za zakonce. Te duhovne vaje so postale tako privlačne, da bodo organizirali skrajšane duhovne vaje za zakonce v St. Paulu, Minn., v vsaki župniji.
Metropolitan Life Insurance Co. je naročila za glavni urad „elektronske možgane", posebni električni aparat za razne računske operacije. Stane samo 1 milijon dolarjev.
Dr. Alfred Valdmanis, nekdanji
litvanski finančni minister, je postal v Kanadi gospodarski svetovalec, predsednika Nove Foundlan-ske J. Smallwooda in eden najbolje plačanih uradnikov. Toda njegove slave je bilo kmalu konec, ker so ugotovili, da je izrabljal svoj položaj v lastno korist, pone-veril javni denar in si dal od raz nik tvrdk dobro plačati za usluge, ki bi jih moral nuditi brezplačno. Sedaj čaka v zaporu na sodbo.
IZ SLOVENSKE ZGODOVINE
20. maja 1734 se je rodil v Brez-nici na Gorenjskem čebelar Anton Janša. Njegova spominska plošča je v enem dunajskih parkov.
20. maja 1929 je 1000 slovenskih občin poslalo kralju spomenico glede nameravanega zakona o ljudskih šolah.
V maju 1925 je izšel 1. zvezek „Slovenskega biografskega leksikona"
22.	maja 1932 protirežimske demonstracije v Šenčurju.
23.	maja 1937 je umrl literarni zgodovinar Ivan Prijatelj.
24. maja 1922 je bil imenovan za lavantinskega škofa dr. A Karlin.
25.	maja 1924 protestno zborovanje v Ljubljani zaradi zapiranja bolnišnic v Sloveniji.
26.	maja 1848 majniška revolucija na Dunaju.
Vse Slovence v Torontu in okolici vabimo na	0
S
PLES
7
ki bo
V SOBOTO 12. JUNIJA 1954
ob 8 uri zvečer Za pri grizek in pijačo bo preskrbljeno Poskočne in vesele bo igral SUNSCHINE TRIO Naslov dvorane bo pravčasno razglažen z letaki. Vsi prisrčno vabljeni! SNZ v TORONTU
Letalska pošta.
Ker hodi v oddaljenejše kraje navadna časopisna pošta precej časa, so nekateri naročniki doplačali za poštnino, da jim pošiljamo časopis po letalski pošti. Toda s povečanjem številke in preselitvijo v Kanado se je poštnina tako podražila, da so s to številko dodatki za poštnino izbrabljeni. Z obžalovanjem sporočamo, da bomo mogli poslati prihodnjo številko po letalski pošti samo tistim, ki bodo poslali denar za letalsko poštino, ki znaša za eno številko: Za Avstralijo 50c, za Evropo 30c, za Južno Ameriko 20c. Upamo, da bodo vsi prizateti razumeli ter upravo obvestili, če še kljub temu žele prejemati list po letalski pošti in nam obenem nakazali tudi denar za poštino.
Vsem naročnikom	. —
S preselitvijo lista je možno, da se je v dostavljanju lista primerila kaka pomanjkljivost. Prosimo vsakogar, ki izve za kako opustitev, da obvesti upravo. Obenem prosimo, da upravo pravočasno obveščate o vsaki spremembi naslova.
Uprava opozarja naročnike, da julijske številke ne bo dobil nihče kdor ni poravnal naročnine vsaj za 1. 1953 in 1,- $ za 1. 1954. Če nam pridobiš dwa nova plačujoča naročnika, dobiš za nagrado lep zemljevid Slovenije, če nam pa dobiš pet plačujocih naročnikov, ti bomo pošiljalji „S.D." brezplačno za doboenega leta.
kletve povečajo repertuar glasbenega izražanja naših prednikov.
Odlično pa poseže v slovensko glasbeno kulturo v sredi 8. stoletja stik slovanskih plemen s krščanstvom. Ker se je krščanstvo pojavilo z nosilci tuje nadoblasti, ni našlo spočetka velikega odziva v najširših ljudskih plasteh. V tej dobi je imela cerkev že ustaljeno obliko razvitega petja - koral. Zaradi neznanja obrednega latinskega jezika in tujega glasbenega sloga se ljudstvo ni oprijelo cerkvenega korala in se tudi ni moglo aktivno udeleževati cerkvenih obredov. Zato je razumljivo, da se je ljudstvo krčeviti opiralo na tradicijo svoje primitivne zvočne izraznosti. To vztrajanje v tradiciji je izpričano še v 13 st. v listini patriarha Bertolda, kjer o-menja poganske obrede v Beli Krajini. Nasprotje do krščanstva se 1.822 s pričetkom dobe frankovske nadoblasti še poostri. Šele prihod Cirila in Metoda to nasprotstvo omili. Vpliv obeh bratov na kulturno življenje vseh Slovanov je velikanski. Delo Cirila in Metoda ter njunih učencev je Slovencem približalo krščanstvo na način, ki jim je bil dostopen in umljiv. Zato je mogla krščanska kultura izrazitejše vplivati na razvoj slovenske ljudske glasbe. Slovenska kultura, ki je pod vplivom zapada, preide sedaj pod vpliv vzhodne slovan-sko-bizantinske krščanske kulture. To je pustilo značilne poteze v ljudski glasbi vseh, zlasti pa vzhodnih slovenskih področjih (Prekmurje, Štajerska, Bela Krajina in Istra). S ustalitvijo cerkve na Slovenskem, ki je prejela v fevd razna posestva in ustanovila mnogo samostanov, se je uveljavila duhovščina, ki je v svojih ustanovah gojila tudi glasbo. Ker so bili pritegnjeni v službo cerkve v večjem številu tudi posamezniki iz ljudstva, je vpliv cerkvene glasbe na ljudsko kulturo vedno močnejši. Poganske običaje nadomestijo krščanski obredi, v besedilih pesmi zamenjajo stare bogove krščanski
svetniki, medtem ko prehaja glasba manj spremenjena v novo razvojno dobo.
Nov važen činitelj v družbenem življenju Slovencev nastopi z začetkom ustanavljanja mest. Zaradi povečanja trgovine in obrti so se v bližini prometnih točk, gradov, cerkva začeli naseljevati obrtniki. Nastal je nov mestni sloj, ki so ga sestavljale predvsem široke ljudske plasti, pa tudi del duhovščine in plemstva. Značilnost novega sloja je bila organizacija dela v cehih, s čimer so bile dane možnosti za razvoj posebnega stanu glasbenikov. Prvi predstavniki teh, dejali bi poklicnih glasbenikov, so bili posamezni pevci in godci, ki so se s svojim opravilom sicer preživljali, ni pa bil njihov namen glasbena umetnost, temveč sodelovanje pri cerkvenih obredih. Pozneje so se jim pridružili razni trobentači, trubadurji in žonglerji, ki so bili v službi plemstva, tako da imamo iz 13. stoletja že ohranjena poročila o mestnih prireditvah in osebnih slavjih, pri katerih so sodelovali tako zvani „mestni piskači" in „deželni trobentači", organizirani v svojem cehu.
Za dobo od 12. stol. dalje so bile značilne borbe plemiških rodbin za nadvlado v posameznih pokrajinah slovenskega ozemlja. Ta razkroj vladajočega razreda je tudi drugim slojem omogočil, da so se gospodarsko in kulturno uveljavili. Ti pojavi so spremljali dobo z raznimi verskimi in socialnimi boji, ki so povezali slovensko ljudstvo s problemi ostale Evrope. Ta trenja krščanskega območja so odsevala v značilnih dogodkih križarskih vojn, ki so razgibale večje skupine ljudi. Značilni so pohodi bičarjev, kjer so peli spo-korne pesmi. Ljubenski kronist poroča o takih pohodih na Kranjskem. Po poročilu drugega kronista so jih peli „secundum distin-stionem linguarum", kar pomeni, da jih je vsako ljudstvo pelo v svojem jeziku.
(nadaljevanje prihodnjič)

26.	maja 1942 padel kot žrtev kom. atentetorja niv. prof.dr. Lam-bert Ehrlich.
27.	maja do 2. junija 1945 so vrašali Angleči Slov. Nar. vojalao Titu, ki vo potem veliko večino vrujencev pobili (Teharje, Kočevski rog, Gorenjella itd.)
28.	maja 1641 se je rodil v Ljubljani na Starem trgu zgodovinar Ivan Vajkard Valvazor.
28.	maja 1919 huda bitka v Črni na Koroškem.
29.	maja 1917 so ustanovili slovenski, hrvatski in srbski poslanci iz Avstrije Jugoslovanski klub.
30.	maja 1917 je dr. Korošec prebral v dunajskem parlamentu „majniško deklaracijo".
30. maja 1937 veličastna proslava dvajsetletnice majniške deklaracije v Ljubljani ob navzočnosti dr. A Korošca.
30. maja 1948 zborovanje predstavnikov Beneških Slovencev v Čedadu.
1. junija 1920 ustanovni občni zbor „Bogoslovne akademije".
1. junija 1924 spopad med Or-juno in delavci v Trbovljah.
1.	junija 1941 so Nemci začeli s preseljevanjem Gorenjcev.
2.	junija 1846 je bila izročena prometu proga od Št. Ilja pri Ma-
riboru do Celja.
5. junija 1949 je bil slovenski jezik priznan v Avstriji na sodiščih. „Za prestavljalca deržavnih postav" je bil izvoljen prof. Miklošič.
5. junija 1867 začetek Jugoslo-venske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu.
8. junija 1508 se je rodil v Raš-čici pri Turjaku Primož Trubar.
8.	junija 1937 so politični nasprotniki umorili pri Prihovi akademika Rudolfa Dolinarja.
9.	do 16. 1929 so z raznimi prireditvami proslavljali 10 letnico slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
V maju in juniju 1921 nevarnost za obstoj medicinske fakultete na slovenskem vseučilišču.
15. junija' sporoči Jogoslovanski klub Slovencem in Hrvatom svoje mnenje o ustavi. Med Slovenci
L'EUROPE DINING ROOM
469 Bloor Street West RA. 6269
Prvovrstna evropska hrana. Odlična postrežba. Po naročilu rezerviramo prostore za gostije.
Upravi Slovenske države, 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ont., Canada.
Podpisani ..............................................................
naročam Slovensko državo ter prilagam $.. za naročnino.
Naslov: .. ...............................................................
(pošta) (država)
■ Ca S. Ah
Novodoseljencem je mnogokrat težko znajti se v tukajšnih razmerah. Tisti, ki pridejo v Kanado na poziv svojcev ali prijateljev, najdejo pri njih potrebno pomoč, nasvet in odgovor na sto in sto vprašanj, ki jih zastavlja novi svet. Mnogo težje je pa za tiste, ki se odločijo za preselitev v Kanado na lastno pest. Res je, da so kanadske oblasti prijazne - mislim da bi lahko postavili kanadskega policij-kega, poštnega, davčnega in vladnega uradnika za vzor - a novo-došlec mnogokrat ne obvlada niti jezika v zadostni meri, da bi se mogel poslužiti vseh ugodnosti, ki se mu nudijo. Posledica, je, da se zdi marsikomu spočetka vživetje mnogo bolj zamotano nego je v resnici, da se mu dozdeva, da ga Kanada odklanja, skratka, da se čuti tujega in nesrečnega.
Kanadčani sami vedo prav dobro za te težave novodošlecev. Kanadska vlada je zato ustanovila poleg uradov za vseljevanje, ki jih vodi ministrstvo za vseljevanje, tudi urade za državljanstvo. Delovanje teh uradov se razteza na široko polje in imajo svoje oddelke v posameznih provincah. Vseeno pa se pokazalo, da tudi uradi za državljanstvo niso povsod kos veliki nalogi: spojiti staronaseljence in no-vonaseljence vseh narodov in slojev v celoto. Zato je skupina socialnih delavcev v Ontariju ustanovila v juliju 1952 prostovoljno organizacijo „New Canadian Service Association of Ontario". Ustanoviteljice so bile gospe od „Imperial Order of the Daughter of the Empire", - poleg tega pa sodelujejo tudi Junior League of Toronto", ter člani raznih narodnih skupin novodoseljencev. Do aprila 1954 je ta organizacija nudila nasvet in pomoč 1763 osebam najrazličnejših narodnosti.
Pokazalo se je da kanadski urad za zaposlitev včasih ni mogel najti primerne službe za novodošlece. - V tem primeru je bilo treba najti novih vezi, treba je bilo dognati, kakšna je stopnja izobrazbe novo-došleca, osobito, ako v Kanadi ni nobene vzporedne stopnje, in kaj so dejansko tiste zmožnosti, ki si more z njimi služiti kruh v Kanadi. N.C.S.A. je pri tem izhajala vedno z vidika, da pomenja zaposle-vanje zmožnega delavca v poklicu, ki ne izrabi njegovih zmožnosti, narodnogospodarsko izgubo. Nikakor ni zadosti, da dobi vsakdo službo, ki mu prinaša določeni vsoto denarja za preživljanje, vedno bolj se kaže potreba, da opravlja vsakdo res tudi tak poklic, ki ga obvlada. Seveda je treba poleg tega
Če želite kakršnih koli informacija za vse vrste zavarovanj kličite:
VLADIMIR MAUKO
EM. 3-9802 TORONTO, ONT.
reševati tudi probleme tistih, ki želijo spremeniti svoj poklic, treba jim je dati prilike, da se seznanijo z novim poklicem, z o-koljem, s predpisi in zakoni, ki urejajo njihovo delo, s pravicami in dolžnostmi skratka: dati jim je treba priliko, da se seznanijo docela s svojim državljanskimi dolžnost-mit in pravicami, a tudi s svoboščinami Kanade, in kako naj jih rabijo.
Vseh teh vprašanj ni mogoče rešiti brez tolmačev in takih ljudi, ki poznajo iz izkušnje razmere v deželah, odkoder so naseljenci prišli. V tem oziru sta odpovedala tako urad za posredovanje dela kot tudi urad za državljansvo. Pokazalo se je, da je vprašanje mogoče rešiti le z zasebno pobudo in s sodelavci, ki jih je mogoče zbrati le na ta način, da izberejo izmed prostovoljcev v vsakem primeru najbolj prikladnega, oziroma nekoga, ki ga je priporočil eden ezmed sodelavcev, da pomaga z znanjem jezika in razmer in tako pripomore, da pride vsakdo na mesto, ki mu gre, da dobi poleg tega potrebne družabne zveze ne le med ljudmi lastne narodnosti, marveč tudi z drugimi, da dobi možnost, naučiti se kar se da kmalu angleščine, in da dobi zvezo z organizacijo samo, ki mu stalno nudi te možnosti.
Ako obiščeš urad N.C.S.A. na št. 475 Jarvis Street - prav nasproti C.B.C. - najdeš tam tajnico, ki govori celo vrsto jeziko in ki ima pri roki seznam ljudi, ki lahko tolmačijo malodane v vseh kulturnih jezikih sveta in v večini njihovih narečij. Našel boš po vsej verjetnosti tam - tudi nekaj ljudi, ki se jim vidi po obleki in obnašanju, da še niso zapustili pred predolgim časom Evrope, in ki razlagajo svoje probleme: kako poklicati ženo in otroke v Kanado, verjetno pod pogoji, ki jih noben zakon ne predvideva, - kako napraviti dodatne izpite, da bo bolniška strežnica mogla delati kot taka v Kanadi, kako dobiti primernega učitelja za to ali ono stvar, kako rešiti kak zapleten pravni primer kako najti sorodnike, ki so se preselili neznano-kam, kako najti zdravnika, ki govori domač jezik ali duhovnika, ki zna govoriti po domače. Seveda ni mogoče rešiti vsakega vprašanja takoj, - treba je poklicati po telefonu zdravnika, žiipnijo, urade, advokate, potovalne pisarne, policijo, - a na koncu najde N.C.S.A. vendar rešitev, - ne vedno tisto, ki si jo je sanjal prosilec, ki se ne zaveda vedno docela, da živi v novi državi, na novi celini, po novimi razmerami. A rešitev je že v tem, da ve, da se nekdo res zanima za njegove skrbi, da te skrbi niso le zabeležene v suhoparni kartoteki, marveč da se zanimajo ljudje zanje, ki hočejo pomagati, in ki smatrajo, da mu to pomoč nudijo ne kot kakšno miloščino, marveč kot gostoljubnost, kot nekaj, kar mu gre, in iz vsega srca, z dna tistega ka-
Razgled po svetu
Nadškof Rosell y Arellano.. iz
Guatemale je izdal posebno pastirsko pismo, v katerem poziva katoličane na odločen odpor proti komunizmu, ki trenutno uživa vso vladno podporo. „Prebivalci Guatemale se morajo dvigniti kot en mož proti temu sovražniku. Naša borba proti komunizmu mora biti . . . križarska vojna molitve in žrtev, pa tudi intenzivnega širjenja socialnega nauka Cerkve in doslednega ' odklanjanja komunistične propagande - iz ljubezni do Boga in Guatemale".
nadskega srca, ki mu beseda .Welcome' ni prazna beseda.
N.C.S.A. pa se zaveda tudi, da ni mogoče unstvariti nikomur doma v novi domovini, ako sam ne spozna te nove domovine, in ako njeni prebivalci ne spoznajo razmer in prilik, ki je sam iz njih izšel. Zato je organizirala vrsto predavanj iz kanadske in evropske zgo dovine, kjer predavajo kanadski znanstveniki za novodošlece in priznane kapacitete na tem polju iz različnih evropskih dežel Kanadčanom. Ta predavanja, ki so zra-stla iz malega, so pritegnila vedno večji in večji krog, ki je postal središče novih družabnih vezi in primogel marsikomu za zbližanje s krogi, ki jih preje ni poznal in kjer je kmalu našel novih prijateljev.
N.C.S.A. ima zveze z drugimi organizacijami in priporoča vsakogar, ki to želi tja, kjer je zgled, da mu lahko dotična organizacija pomaga.
Delo zato, da se novodoseljenec čimprej znajdev novem svetu, za-1 vedajoč se pri tem, da prinaša novi domovini ne le par delavnih rok, marveč tudi novih zamisli in vse bogastvo svoje kulture, kulture in tradicije svojega naroda je važno ne le za doseljence same, v domačem kraju, tistih narodov, v domačem kraju, titih narodov, ki se bodo morali naučiti prav tako, kakor se to naučijo posamezniki v novi domivini, živeti drug ob drugem brez trenja in v skupnem ustvarjanu.
F.L.Y.
Avstrija postaja sedež komunističnega vohunstva in propagande. Na Dunaj se je preselil sedež Svetovne zveze strokovnih organizacij (komunistična) in pred kratkim tudi tajništvo Svetovnega mirovnega sveta, ki je trenutno očitno važnejše orodje komunistične propagande Kominforma.
Pij XII. o vodikovi bombi. V velikonočnem nagovoru je sv. Oče omenil nevarno moč novih uničevalnih sredstev. „Mi si bomo neumorno prizadevali, da pride po mednarodnem sporazumu, toda vedno upoštevajoč načelo zakonite samoobrambe, do učinkovite prepovedi atomske, biološke in kemične vojne". V nadaljnjem govoru je naglasil: „Kedaj že se bo zgodilo, da bodo učenjaki sveta uporabljali čudovita odkritja globokih sil snovi izključno za mirovne namene: da bodo usposobili človeka, da bo proizvajal ceneno e-nergijo, kar bo olajšalo redkost ter popravilo neenako zemljepisno razdelitev virov bogastva in zaposlitve kot tudi nudilo novih sredstev zdravništvu ter poljedeljstvu ter novim virom človeške dobrobiti in blagostanja?"
Vatikan bo le gradil dvoje radijskih postaj, eno oddajno in eno sprejemno. Sv. Oče se ni mogel odločiti za gradnjo zaradi velikih stroškov, toda kardinali so izglasovali, da priporočajo gradnjo. Zemljišče ja italijanska vlada zagotovila že 1. 1951. Nova oddanja postaja bo ena najmočnejših ter bo omogočala sv. Očetu, da ga bodo lahko slišali verniki po celem svetu ter ne bodo več odvisni od dobre volje poedinih radijskih družb, ki včasih prinašajo njegove govore ali izvlečke iz njih.
Ivan Meštrovič, 701etni hrvatski kipar, ki živi v ZDA je dobil krš-čanskvo kulturno svetinjo vseučilišča Assumption v Windsorju, Ontario.
33.000 Novozelandcev se je ude-
ližilo zborovanja za pospeševanje družinske molitve rožnega venca, ki jih organizira Patrick Peyton, C.S.C., znan podbornik družinskega rožnega venca iz ZDA. Vsega bo organiziral 11 takih zborovanj v Novi Zelandiji.
Katoliška mladina in film. V
Milwaukee je organizirala K A za
Slovenska podporna organizacija
KARITAS
Vas vabi na
SPOMINSKO PROSLAVO V PRETEKU VOJNI PADLIH SLOVENCEV
Proslava bo v St. Helen's dvorani na Dundas St. W. v nedeljo 30. maja ob pol 8 uri zvečer
Iz slovenskega tiska...
ZA
Radijska Popravila
vseh vrst se priporoča RUDOLF ČUJEŠ
61 McFarland 4 ve., Toronto 10.
Med tednom ob večerih in ob sobotah.
DARILNI PAKETI COSUUCH
Ekspresna odprava v 15—25 dneh. Vsi paketi so carine prosti
PAKET ŠT. 71
10 kg. sladkorja 5 kg. riža 3 kg. kave Ia
$ 13.60
PAKET ŠT. 28
5 funtov kave Ia 5 funtov sladkorja 5 funtov masti 5 funtov riža
$ 10.15
PAKET ŠT. 91	$ 15.
22 funtov sladkorja 11 funtov riža 6 funtov kave Ia 1/4 funta popra, celega 1 funt ceylonskega čaja
PAKET ŠT. 84
3 kg, kave Ia li/2 kg. riža
$ 8.35
100 funtov najfinejše bele moke
$ 11.50
Če želite, da plačamo 200 dinarjev poštne takse, dodajte 75c za vsak paket ali vrečo.
ZAHTEVAJTE POPOLNI CENIK Z VELIKO IZBIRO NAŠIH POZNANIH STANDARNIH PAKETOV TER Z NAVODILI ZA SESTAVLJANJE PAKETOV PO VAŠI ŽELJI.
Pošiljamo tudi: kolesa, Singerjeve šivalne stroje, radijske aparate, blago itd. Vse odpošiljamo iz lastnega skladišča v Trstu. Pošiljke so zavarovane aa delno in celotno izgubo. Kakovost blaga je vedno prvovrstna.
VSA NAROČILA IN PISMA POŠILJAJTE NA:
BRANC0 COSUUCH
279 Queen St. West, Toronto 2B, Ont. Canada Tel. EM. 6-3877
Zdravila v Slovenijo
Izdaj emo zdravila tudi na podlagi evropskih receptov. (Penicilin, streptomicin, aureomicin, injekcije za jetra)
GARDIAN DRUG STORE
297 RONCESVALLES AVE., TORONTO, ONTARIO TEL. LO. 3003
GO TO EUROPE, AFRICA, SOUTH AMERICA, INDIA, ALASKA, PUERTO RICO, CUBA OR MEXICO.
INTERESTING, HIGHLY PAID WORK.
FOR INFORMATION SEND YOUR NAME, ADDRESS, THIS ADVERTISEMENT AND $ 1.00 TO:
A V A CO.
3721/a QUEEN ST. W. - TORONTO, CANADA
Anton's Meat Market
633 VAUGHAN ROAD - TELEFON RE. 0423
Imam prvovrstno govedino, teletino, svežo in prekajeno svinjino, kranjske klobase, krvavice in vse druge mense izdelke ponajnižjih dnevnik cenah. ČE VAM JE PREDALEČ ALI NIMATE ČASA, SAMO kličite RE, 0423, povejte, kaj želite in Varri bom dostavil na dom še isti dan.
ZA OBILEN OBISK IN NAROČILA SE TOPLO PRIPOROČAM Prekajene kranjske klobase razpošiljam po naročilu vse kraje
Kanada
ANTON BAVDEK
Slovensko krščansko socialno gibanje v kraljevi Jugoslaviji.
.....Druga doba obsega čas
po Kreku nekako do komunistčne okupacije. Po naravnem razvoju bi morala ta doba rasti iz globokih in širokih temeljev, ki jih je položil v slovenski narod Evangelist, v košat in mogočen vrh, poln žlahtnih, sadov. Ako se kljub idealnemu prizadevanju in mnogi dobri volji to ni zgodilo, ne smemo iskati krivde le v okoliščini, da na področju socialno gospodarske delavnosti Krek ni našel enakovrednega naslednika. Bolj odločilnega pomena je bilo, da smo Slovenci po letu 1918 prišli v drug političen,, gospodarski in socialni sestav, v katerem je vse naše najboljše javne delavce povžila borba za narodno enakopravnost in neodvisnost". (podčrtali mi)
dr. Ivan Ahčin v sestavku: „Naš list in slovensko socialno gbanje" Družabna pravda, št. 77, 1. jan. 1954. str. 1.
Kaj in kam hoče naš narod?
„Čas in dogoki so storili in bodo še storili svoje. Gotovo je pa,
da naš narod pri svojem zdravem čutu presoje ne bo hotel nikoli ničesar od tistega zavreči, kar je na poti svojega razvoja spoznal za pravilno, boljše, koristnejše in živ-ljensko ustreznejše, ter se iz neke vljudnosti do kogar koli povrniti na neke že preživele in nekoč vsiljene pozicije, katere bi pretrgale nadaljni razvoj na poti k popolni samostojnosti pri odločanju v vseh vejah njegove dejavnosti ..."
(Ta odlomek je posnet iz pisma, ki je prišlo iz domovine in je pisec v njem povzel mišljenje Slovencev v domovini glede potov, katere ubira slovenska emigracija . .

Wisconsin osmo zborovanje, ki se ga je udeležilo 8.131 delegatov (nad 7000 študentov ter okrog 1000 učiteljev). Odobrili so pose ben akcijski program glede filmov, ki ga je predložil .filmski kritik W. H. Mooring, ki piše filmske kritike za mnoge katoliške tednike.
Svetovni marijanski kongres, ki bo razpravljal o bogoslovnih vpra-čanjih v zvezi z razglašenjem dogme o Marijinem brezmanežnem spočetju, bo v Rimu od 24. oktobra do 1. novembra letos. Istočasno bo tudi raztava marijanske umetnosti in knjig.
Dr. Rudolf Salat, ki ga poznajo tudi mnogi Slovenci kot nekdanjega tajnika Pax Romane, je bil imenovan za svetnika poslaništva Za-padne Nemčije pri Vatikanu. Poslanik je Wolfgang Jaenicke, ki je pa protestant.
Prva katoliška delavska strokovna organizacija v Aziji je na novo ustanovljena „Zveza krščanskih delavcev" v Vietnamu. Izdajala bo glasilo „Cong-Nhan" - Delavec.
i nriuiiiiiro i
i mm limn ju i
Priporočamo slovenske potniške agencije
Toronto, 258 College, WA 3-4868
Tudi v Montrealu in Hamiltonu
0 [HÏ
murnu
d¥] lamnumrma
Meden Appliances
Television Sales and Service Refrigerators - Washing Machines
1804 W. CERMAK ROAD CHICAGO 8, ILL.
Slovenci kupujejo v slovenski trgovini
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomilarju, Tudi OKUSNE KRANJSKE KLOBASE, SUHE ŠUNKE, PREKAJENE SVINJSKE ŽELODCE. Prav sedaj pa ima IZVRSTNO KISLO REPO in AJDOVO MOKO.
Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM
„Slovenska pot," 1. H. št. 1. str. 19.
Slovenska država - ostvarljiva možnost.
Sklepajoč po zrelosti slovenskega naroda kot celote ter po trenutnem stanju sodobnega kulturnega in političnega razvoja smemo trditi, da so možnosti slovenske držane samostojnosti objektivno dane. Dejanski uspeh bo v glavenem zavi-sel od našega dela oz. nedela, v veliki meri tudi od seznanja velikega sveta o našem obstoju ter o naših težnja po državni samostojnosti. Prvenstvena pa je seveda naša lastna volja do državne samostojnosti ter usposobljenost, da znamo svojo državo tudi pametno upravljati.
dreš v sestavku: „Družbeno-go-spodarske naloge slovenske države", Slovenska pot", 1. II št. 1. str. 7.
Nova rudna ležišča v Mežici
„V pogledu mežiškega rudnika se je smatralo, da so rudne rezerve že v glavnem izčrpane in da ni več mnogo pričakovati. Zaradi tega so plani insistirali le na proizvodnji, ki je bila omogočena, ne da bi se v nove raziskave vložilo več sredstev in pažnje. Investicijski krediti so bili odmerjeni zmeraj zelo skopo.
Delavci pa so vedeli, da je bodočnost rudnika le v neumornem raziskovanju obširnih rudonosnih terenov. Trditve o slabih perspektivah podjetja so se kaj kmalu pokazale kot neosnovane, ko so se po prognozah domačih strokovnjakov našla nova rudna ležišča v čisto „deviških", t.j. neraziskanih terenih". Koroški fužinar. Slovenski kulturni klub v Buenos Airesu.
Slovenci v Argentini so unsta-novili Slovenski kulturni klub, ki si je nadel nalogo, da bo gojil, pospeševal ter skušal ustvarjati tudi snovne pogoje za kulturno ustvarjanje. Klub pozna dve vrsti članov - ustvarjalne in podporne. U-stvarjalni člani so porazdeljeni v skupine (filozofsko-usmerjevalno, likovno, glasbeno, gledališko). O-proščeni so snovnih prispevkov, morajo pa pripraviti letno vsaj 2 elitni kulturni prireditvni ter držati na dostojni višino klubove publikacije: revija na 54 straneh bo posvečena predvsem leposlovju in usmerjevalnim esejem: izhajala bo vsaka dva meseca: Letno dve leposlovni deli - eno izvirno, eno ponatis kakega slovenskega klasika: letno zbornik razprav. Podporni člani plačujejo mesečno po 10 pezov, imajo pa zato brezplačen dostop do vseh klubovih prireditev ter 25% popusta pri klubovih publikacijah. Prvi odbor sestavljajo: Predsednik Ruda Jur-čec, podpredsednik Tine Debe-ljak, Lojze Gerzinič, tajnik in plačani nastavljenec Marijan Marolt, blagajnil Lado Lenček.
Slovenska država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naroča se pri upravi, 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ont. Canada. Letna naročina znaša: za ZDA in Kanado 3.- $, za Argentino 20.- pezov, za Braziljo 50 kruizeirov, za Anglijo. .50£, za Avstrijo 30.- šilingov, za Avstralijo 2 avstr. £, za Italijo in Trst 600.-lir, za Francijo 500,- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.