Po5tnIna[plaČana v gotovinl Izliaja Tßak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5"50 Din, za inozemstvo lODln Račun, pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Jlova &oba Cena 1.50 Din R«dakctja in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 28. Celje, petek 5. julija 1935. Leto XVIL Deklaracija vlade dr. Stoiadinovica Predsednik vlade dr. Milan Stojadi- noviö je v četrtek na seji Narodne skupščine in nato še na seji senata prečital vladno deklaracijo, ki jo je ogromna večina poslancev odnosno senatorjev sprejela z odobravanjem in ovacijami vladi. Deklaraciia vlade se glast: Osnove naše zunanje politike »Sestavljena po visokem zaupanju kraljevskega namestništva, smatra vla- da, ki ji imam cast predsedovati, za dolžnost, da stopi pred Narodno pred- stavništvo s tole deklaracijo. Zunanjo politiko kraljevine Jugosla- vije so že prej opredelile mirovne po- godbe in prijateljstva; opredeljena je zlasti z obstojem Male antante in Bal- kanske zveze ter s tradicionalnimi zve- zami globokega prijateljstva do Fran- cije. Opredeljena je naposled z našim zemljepisnem položajem in z narodno zgodovino. Temeli te politike je prav tako čvrst in globok, kakor je v skladu z življenjskimi interesi kraljevine Jugo- slavije, tako da ga smemo smatrati za nespremenljivo smernico za svoje bo- doče delo. Skrb za varnost države Kraljevska vlada bo ostala zvesta do- sedanjemu pravcu zunanje politike in si bo prizadevala, da obstoječa prija- teljstva ohrani in okrepi, obenem bo pa z zadovoljstvom sodelovala tudi z vsemi drugimi državami, katerih osnovni ideal bo isti, ki je nam najdražji, to je ideal utrditve in organiziranja evrop- skega mim. Iskreno in globoko vdana idealu miru med narodi, pa kraljevska vlada vendarle ne more zapirati oči pred dejstvom novega tekmovanja v oboroževanju. Ker sami v tem vpra- šanju ne moremo ničesar storiti, bomo podpirali vsa prizadevanja za omejitev in skrčitev oboroževanja. Toda vse do- tlej, dokler se v tej smeri ne dosežejo pozitivni in trajni rezultati, ne smemo zanemariti kar najresnejše skrbi za svojo oboroženo silo. Za obrambo do- movine ni prevelika nikaka žrtev. Voj- ska in mornarica sta bili že od nekdaj naša moč in ponos. Taki morata biti tudi danes in v bodoče. Smernlce v notranji politikl Osnovna smer notranje politike nam je dana z osnovnim državnim zakonom, z ustavo od leta 1931. Kraljevska vlada je zvesta vsem načelom te ustave in posebej poudarja načelo državnega in narodnega edinstva. Odločni bomo ne samo pri nagla- šanju, temveč tudi pri dejanskem iz- vajanju zakonitosti ter pri popolnem izvajanju in spoštovanju načel enako- pravnosti vseh državljanov. Trudili se bomo, da pri svojem nadaljnem delu prtlagodimo posamezne zakone, zlasti tiste, ki so političnega značaja, težnjam in željam naroda. To velja zlasti za stroke narodne samouprave, za volilni zakon, za tiskovni z^kon in zakon o zborovanjih in društvih. Kraljevska vlada želi na ta način omogočiti resnično udeležbo najširšim sloiem prebivalstva pri državni, banovinski in občinski upravi. Gospodarski program V gospodarski in finančni politiki se bo zadnje mesece na novo začeta smer nadaljevala, zlasti v skrbi za kmeta, ohranitev vrednosti nacionalne valute, Seja mestnega sveta že zopet preklicana! Celje, 5. julija. Celjski župan dr. Alojzij Goričan je v sredo 3. t. m., torej dan predno bi se morala vršiti seja mestnega sveta, sporočil mestnim svetnikom, da je seja preklicana, z naslednjim obvestilom : »Že 13. junija 1.1. sem podal ostavko na položaj predsednika mestne občine v roke g. bana s prošnjo, da me raz- re§i. Ker ne morem prejudicirati odlo- čitvam svojega naslednika, ne morem predsedovati seji, ki bi se imela vršiti 4. t. m. Preklicujem zaradi tega na 4. t» m. določeno plenarno sejo mestnega sveta.« To početje g. dr. Goričana ni nič drugega, kakor nadaljno sobotiranje deia mestnega sveta. Po zakonu o mestnih občinah ima Župan, če je od- stopil, voditi posle tako dolgo, dokler ni razreSen. Med te posle spada tudi sklicevanje in vodstvo občinskih sej. Izgovor g. dr. Qoncana, da bi s tem prejudicial odločitvam svojega nasled- nika, je neutemeljen in nestvaren, ker odloča na sejah mestni svet, ne pa ! Župan. Na drugi strani pa župan od ! 13. junija, ko je podal ostavko, opravlja dalle vse druge posle kot župan, pri katerih dejansko prejudicira. Gosp. dr. Goričanu je dobro znano, da želi mestni svet reSiti vse mnogo- Stevilne posle, ki so tako zelo zaostali, in da se županu osebno ni na seji ničesar bati. Kljub temu pa §e nadalje beži pred mestnim svetom in težko oškoduje interese občine in javnosti, pa tudi mnogih posameznikov. Zaradi tega neprimernega in nelojalnega po- stopanja g. dr. Goričana vlada med mestnimi svetniki in prebivalstvom veliko nezadovoljstvo. Upamo, da bo banska uprava sedaj nemudoma vzpostavila red. Leli$fca gimnazija v preteklem šolskem letu Na drž. ralni gimnaziji je bilo ob koncu šolskega leta 583 dijakov in 28*3 dijakinj, skupaj 869. Z odličnini uspehom jih je izdelalo 120 (13.9%), s prav dobrim 282 (32.5%), z dobrim 247 (28.3%); skupaj je torej dovrSilo razred f>49 dijakov, med t-emi 224 di- jakinj (74.7%). Popravne izpite; ima 13« uCencev (16%), razredne izpite 3 (0.4%). razred jih ponavlja 69 (1.9%), pravico šolanja jih je izgubilo 9 (1%). Šolski uspehi so zelo povoljni. Z odličnim uspehom so dovrSili razred: I. a razred: Dragotina Coho- va, Zora Jurakova. Eva in Iva Kraut- bersrerjeva. Zmagoslava Kumrova, Stanislava Rijavčeva. Jelica Slavče- va. Nevenka Vizjakova in Iron a Wagnerjeva. I. b razreii: Franc An- žlovar. Milan Božič, Albin Crešnik. Bruno Hartman, Fran jo Prime, Ahil Vabič. Milan Vidniar in Vladimir Vi- rant. 1. c razred: Ivan Citenšek. Zden- ko Jagodie, Franc Jakopin, Alojzij Perbil in Herman Zdolšek. II. a raz- red: Elizabeta Bukovfevaj, Herta Chibova, Tatjana Dolinarjeva, Mari- ja Mravljakova, Silva Raišpova in Ana Uršičova. II. b razred: Miran Cilenšek, Marija Cimpermanova. Slavko Hodžar. Radoš Juhart. Zvon- ko Kož-el, Zvonimir Krulc, Vida Les- jakova. Ivan Prekoršek in Rado Sfi- ligoj. II. v razred: Stanislav Ivanu- ša in Dušan Klobčie. II. d razred: Anton Arzenšek. Viucenc Baumgart- ner. Janez Glonar, Ludvik Vrabič in Vladimir Zalar. III. a razrod: Mari- j ca Brinerjeva, Olimpija Cotic'eva, Silva Dolničarjeva, Tatjana Drofeni- kova. Natalija EngetJhardtova, Kaini- N la Gosctkova, Majda Kurnikova, Tat- i jana Rainerjeva in Mari.ia Reberni- kova. III. b razred: Demetrije Bro- i dar. Milan Ciglervečki, Aleksander 1 Majdi? in Ciiila Spindlerjeva. 111. <' za davčne olajšave za vse sloje naroda in za cbnovo celotnega gospodarskega delovanja v državi. j Naročllo Velikega kralja Razen teh gospodarsko-finančnih pro- blemov, ki se ji zde najvažnejši in ka- terih ureditev naglaša na enem izmed prvih mest, bo kraljevska vlada po- svetila svojo pozornost tudi vsem dru- gim vprašanjem s področja socialnega, duhovnega in prosvetnega življenja naroda. Želja kraljevske vlade je, da se na vseh straneh in v vseh smereh občuti nov, zdrav in svež tok življenjske sile države in naroda. Volilo, ki ga je zapustil pokojni viteški kralj Aleksan- der I. Uedinitelj, da Čuvamo Jugosla- vijo, je veliko volilo, toda prepuščeno ni v varstvo kaki osebi ali vladi in tudi ne posamezni politični skupini. To volilo je izročeno vsemu jugosloven- skemu narodu. Vsi in vsakdo od nas posamič in skupaj — vsi mi imamo sveto dolžnost, da to volilo varujemo in hranimo. Apel na Narodno skupščlno Kraljevska vlada, ki ji je v cast, da se danes lahko predstavi Narodnemu predstavništvu, misli, da bo to sveto voiilo najbolje obvarovano, če bo stre- mela po pomiritvi in odstranjevanju političnih zaostritev z zbiranjen in zdru- ževanjem vseh konstruktivnih narodnih sil, s širjenjem temeljev, ki na njib sloni avtoriteta države. Tako kraljevska vlada upa, da bo najbolje upravičila visoko zaupanje kraljevskega namestništva in da bo hkrati našla tudi pri Narodem pred- stavništvu vso potrebno podporo.« To je Dlr. Slid! Šele od včeraj je tu in že zna reči v našem jeziku : »Dober dan«, »kaj to stane« in ... bonbon _______i____ I I razrejd: Ignac Janžek, Anton Potoč- j nik, Albin Simončič in Stojan Zalar. \ IV. a razred: Marija-Ana Brataniče- va. Zora Cilenškova. Josipina Cer- nelčeva, Miljeva Delakordova. Sonja PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB Dunajska vremenska napoved za soboto 6. julija: Severne Al{>e: Izpre- menljivo. Vzhotlni rob Alp: Izpre-- menljivo, oblačno vreme. nobenih bistvenih izpremeinb. Jnžne Alpe: Pretežno jasno in toplo. ____________ Drassalova, Sonja Drofenikova, Jul- ka Gašperjeva, Cirila Hodžarjeva, Mari.ia Musarjeva, Marija Preazeva in Helena Vugova. IV. b razred: Ja- nez Detiček, Ivan Kramer, Dragotin Loibn-er. Ognjeslav Pnkl. Ludovik Rebenschegg in Dnšan Vidmar. IV. c l-azred: Rudolf Babic. Djorilje Bog- danovič, Erik Diermayr. Karel Fojan, Božidar Križnik. Pavel Kudisz. Alojz Nendl. Dragomir Pečovnik. Franc Pšeničuik, Eberhard Schmidt in Mar- tin Toplišek. V. a a*azred: Zdenka Baševa, Ljudmila Kolmanova. Mari- jana Kopšetova. Vladimira Languso- va, Tatjana Mravljakova in Vida To- mova. V. b razred: Erih Goriup, Branko Ozvald, Franc Rebeuschegg in Zvonko Vrečko. VI. a razred: An- ton Drovenik, Vida Koželjeva, Aloj- zija Brodnikova, Bernarda Spolena- kova in Maks Žumer. VI. b razred: Jožef Felicijan. Saša Ferlež, Karel Kos in Dusan Zdolšek. VII. razred: Xadezda Likarjeva, Branivoj Majcen, Alenka Mravljakova. Gerald Prem- schak. Vlasta Sernečeva in Martin Trebovc. VIII. razred: Alojz Hrček, Avgust Plajh, Branko Prekoršek, Ka- rel Rozman in Olga Vrabičeva. Jugosloveni! Nikdar ne smemo pozabiti onega nsodnega due, ko je postal naš kralj AleksandQrr I. žrtev strašnega zlo^i- na, on. ki nas je s svojim junaštvom osvobodil moilro vladal našo drža- vo, imm utrdil in ohranil mir, ki je vse svoje sile posvetil vsestranske- mu razvoju naše draave. Bil je kralj iz naroda. delal, živel in uinrl jq za narod. Kot znak naše velike ljubezni in hvaležnosti nui hočemo postaviti spomenik v Celju. Ta spomenik naj r.RF in naše potomce vedno spominja na n-eizmerno žrttjv. ki jo je dopri- nesel za svojo domovino. Začeli smo nabiralno akcijo, ki si- cer uspeva. Tudi mali ljudje, ki živi- jo od due do dne iz roke v usta, po- šiljajo. čeprav ne vetiko, pa kolikor pretnorejo. po 2. 3 all 5 Din. Xe bilo bi prav, da ne bi v s a k d o | brez izjeme in brez izgovora hotel prippevati v ta namen. Xikdo se naj ne izgovarja, da je morebiti že kaj dal v Mari bor ali Ljubljano. ali da sd tudi v njegovem srezu ali kraju stori karkoli v spo- min na blagopokojnega kralja! Prebivalci srezov Celje, Gornji grad, Slovenjgradec, Konjice. Laško, Brežice. Šmarje, v katierih nabira- mo. ker je v vsakem oziru ravno Celje njih najbližje in največje sre- dišče, prispevajt-e radevolje in po .»-'voiih močeh za postavitev spome- nika v Celju. podpirajte na.š blag in lep namen. Imena darovalcev se objavijo. Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandrn I. Uedinitelju | v Celju. Politični pregled ]> Politična amnestija. Že takoj po sestavi vlade dr. Stojadinoviča je no- tranji minister dr. Korošee izaal vsem pclitičnim oblastem nalog. naj ustaviio postopanje zoper politicn'- osumlj«nce in čakajo nadaljnih na- vo(iil. \* foi-ok pa je bi! objavljen ukaz, s katerim se amnestiiajo zla- sti vsi politični prestopki. zagrešeni ob priliki zadnjih volitev. Ukaz so glasi: Oproste se vse krivic-e politič- ne prirode, zagrešene povodom peto- majskih volitev in sicer v času od 6. februarja do današnjega» dne. Preis- kave, ki so v teku, se ustavijo. enako tudi vsako kazensko postopanje. ki je v teku pri politično-upravnih ob- lasteh. 2e izre6ene kazni se odpuste. Xeplacane globe se ne bodo izterjale. a že plačane se ne vrirejo. Ta ukaz je bil takoj izvršen in je bilo v sredo iz- puščenih še nekaj aretirancev, l>' -'" bili dosedaj šo v zaporu. p Dr. Maček je v interviewn, ki ga je objavil pariški »Temps«, med dru- gini izjavil. da je hrvatski narod ved- no imel velik-e simp ^^i narod. Izjavil je. 'i '.'^ šele mocna, ko boito uživali Hrvat» vso pravice. ki jih v okviru .lugoslavije i>otrobiije.jo. Dr. Maček jc dostiivil, da priznava J^igoslavijo. monarhijo in >-i^]n .lin^sJiio Stran 2. .V>\a hoha^ .». \ ii. i;',s,v______________________________________________________Hill:'- Koncno jc> zahteval federalistično ureditev drzaw. p Svetozar Pribičevič ?i\i idai v Boigariji. p Minister n. r. dr. Marusic jo po- dal ostavki) na oba poslanska niaii- data in to v logaškem in Ijubljan- skem srezu ter je obdržal senatorski mandat, čeprav jo pred volitvami izjavil, da bo kot primorski Slovenec ohdržal v priineru izvolitve mandat v logiaskem srezu. Pos Ian ec. Ivan Mo- horič je podal ostavko na ljubljanski mandat in obdržal radovljišk-ega. p Iz diplomatske službe. Vpokoje- ni so: jugoslovenska poslanika dr. Spalajkovič v Parizu in g. Balugdžič v Berlinu ter izredni poslaniki in po- oblaščeni ministri gg. Peter Pešk1, dr. Leonid Pitamic in dr. Lujo Ba- kotic Za jugoslovenskega poslanika v Parizu je imenovan dr. Božidar Purkv doslej poinočnik zunanjega ministra. p Nov volilni zakon na Poljskcm. Poljski vejni je z 21ti proti 89 gla- sovoin sprejel novi volilni zakon. Opozicija je proti zakonu odločno protestirala. ker v bodoče ne bo iine- la nobena stranka več vpliva na vo- litev poslamev. Soeialno demokratski posianci so izjavili, da je z novim volilnini / akonom postavljena njih stranka izven /.akona, da pa bo de- lavstvo še naprej vztrajalo v bo.iu za svoje pravice. p Ukinitev protihabsbnrškega za- kona v Avstriji. Av^trijska vlada je sklonila takoj ukiniti zakon, s kate- rim je prepovedano članom habsbur- Ške vladarske družine, da se vrnejo v Avstrijo in se v njej nastanijo. Ta sklep je povzročil splošno iznenade- nje. Domače vesti d Nj. Vel. kralj na Bledu. V torek dopoldne so se pripeljali z dvornim vlakom na Bled Nj. Vel. kralj Peter, Nj. Vel. kraljica Marija in kraljeviča Tomislav in Andre j z ostalim dvor- nim spremstvom. Kraljevski gostje boclo preživeli nekaj časa na Bledu v Suvoboni, poletni rezidenci kra- lj'Pvskega doma. d Nj. Vis. knez namestnik Pavlc in Nj. Vis. kneginja Olga s princem Nikolo in princeso Elizabeto sta prispela danes iz Beograda v Bohinj. d Nj. Vel. kralj Peter II. je z od- ličnim uspehoni dokončal I. razred gimnazije. d Za šeia Centralnega presbiroja je imenovan bivši šef dr. Kosta Lu- kovič, ki je v eetrtek prevzel poste. d Za generalnega direktorja držav- nih železnic bo. kakor se čuje, ime- novan inž. Dimitrije Naumovič, se- daj direktor železniške direkcije v Sarajevu. d Novinar Ivan Kavčič f. V Ljub- Ijani je umrl v soboto v starosti (>8 let upokojeni urednik »Jutra« gosp. Ivan Kavčič. Pred vojno je bil mno- go let urednik goriške »So&e« in »Pri- morca« ter si je pridobil za napredek slovenske Goriške velikih zaslug. Po vojni je bil urednik »Slovenskega Naroda« in »Jutra«. Bil je odličen novinar, plemenit mož in kremenit znača.i. Slava njegovemu spominu! d Ureditev cestnega prometa na cesti Solčava — Logarska dolina. Tujsko-prometna zveza iz Maribora nani sporoča. da je bil cestni promet na cesti Solčava — Logarska dolina po pristojnih oblastih urejen na na- čin. da bo v sedanji glavni sezoni zagotovljen neoviran in varen pro- met. In sicer je izdan za občinsko ce- sto I. reda skozi sotesko od Solčave do vhoda v Logarsko dolino za vsa motorna in druga vozila izvzemši rnotocikle brez prikolice in bicikle z veljavnostjo od 15. junija do 15. okto- bra 1935 sledeči vozni red: I. V sme- ri od Solčave do vhoda v Logarsko 19 9 ¦ wf C! suhe in oljnate, razne emajle ter druge slikarske in mizarske potrebščine nudi po zelo ztnernih cenah Ivan Ravnikar • Celje , dolino se sine voziti samo v nasled- \ njih razdobjih: od (i. do 7. ure, ml S. J do 9. ure, oil 10. do 11.30, od 12.30 do 13.30, od 14.30 do 15.30, od H>30 do 17.30. od 18.30 do 20.30. II. V smeri od vhoda v Logarsko dolino do Sol- cave pa se sme voziti v nasle*diijih razdobjih: od 5. do li., od 7. do 8., od 9. do 10., te že mislili na to, tla v teku enega le- ta napravit-e najmanj 15.000 poteglja- jev s ščetko po zobeh? Ako že mo- rajo Vaši zobje toliko izdržati, tedaj je samo najboljša zobna krema za čiščenje komaj zadosti dobra. Sargov Kalodont ima veliko prednosti, a zdaj ima v sebi še sulforicinoteat dr. Bräunlicha. S tern odpravite polago- ma, vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. Za> izpiranje in razkuže^^anj•P ustna vo- da Kalodont. Celje in okolica Izlet „Svobode" v Celje Mestno poglavarstvo v Celju raz- glaša: D-elavska kulturna zveza >Svobo- I da« priredi v nedeljo 7. t. m. izlet svojega čianstva v Celje. katerega ^e bodo udeležiii mnogoštevilni gostje iz Slovenije in tudi drugih delov na- še kraljevine. V počastitev izletnikov bo mestna obfina svoja poslopja okrasila z dr- žavnimi zastavami. Hišni posestniki se vabijo. da slede vzgledu mestne občine in razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. • • Županstvo občine Celje-okolica va- bi hišne posestnike, da razobesijo ob priliki izleta »Svobode« v nedeljo 7. t. m. državne zastave. c Drž. dvorazredna trgovska sola v Celjn. Završni izpit v junijskem ro- ku šol. leta 1934/35 se je vršil pod predsedstvom ministrsk-ega odposlan- oa g. Mateja Dolenca, direktorja tr- govske akademije v p. iz Maribora. K izpitu se je prijavilo 10 kandidatov in 14 kandidatinj. skupaj 24. Od teh je 6 kandidatov ozir. kandidatinj prestalo izpit s prav dobrim, 12 z do- brim in 2 z zadostnim uspehom. Pra- vico do polaganja popravnega izpita v septembrskem roku imajo 4 kan- didati ozir. kandidatinje. Izmed kan- didatov in kandidatinj so položili iz- pit: Babič Stanislav, Cepin Ivan, Dir- majer Rihard, Fras Ferdinand, Kru- šič Valter, Škerl Miloš. Štok Josip. Cepus Elizabeta, Cater Jožefa, Ferdič Helena, Kolenc Brigita, Kosi Pavla, Loibner Hedvika, Marinko Roza. Ora- žem Marija. Šketa Angela. Švajger Ljudmila, Vidmajer Marija. Zabuko- šek Justina in Zidanšek Milena- c Mestna deška narodna sola v Ce- lju je štela ob sklepu šolskega leta 1934/35 v 9 razredih 280 učencev, 2 razreda zabavišča pa sta imela 71 otrok in sicer 30 dečkov in 41 deklic. Na zavodu je pou6evalo 9 razrednih učnih moči, učiteljica za srbohrvaš- čino (tudi na mestni dekliški šoli) in I 2 zabctvilji. L'^encev je bilo po narod- ! nosti 2(>7 Jugoslovenov in 13 Nenu-ev, v zGbavis^u pa r>2 Jugoslovenov. 1 Če- hoslovak in 8 Nemcev. Po wri je bi!o v narodni šoli 274 rimokat., 3 pravo- slavni in 3 evangeljski, v zabavišč-u pa H7 rimokat. in 4 evang. Napredo- valo je v narodni soli 244 ufenrev, 1. j. i 87?i, sprejemni izpit za I. razred gimnazije je napravilo 34 učencev, v ine>fansko solo pa se je vpisalo je 10 razretlnih učiteljic, 1 učitelji- ca za telovadbo v vseh razredih, sr- bolirvaščino pa je poufevala učitelji- ra. deške sole. Po naroilnosti ye bilo 279 Jugoslovenk in 14 Nemk. Po veri pa je bilo 283 rimokat., 3 pravoslavne in 7 evangeljskih. Za prestop v vi^ji razred je s]x>sobnih 261 deklic, t. j. 89%. Sprejemni izpit za I. razred re- alne gimnazije je napravilo 15 ueenk, v meščansko šolo }>a se je vpisalo 20 deklic. i Celje v radiu. Radijski prenos 25. junija od 20. do 21.30 iz Mestnega gle- dališča je dobro uspel in je bil kljub neugodnemu letnemu času prav pe- ster. Oddaja je bila brezhibna. Poleg vodje oddaje urednika g. Vladimira Regallyja so sodelovali ravnatelj g. Karlo Sancin in njegova soproga ga. Mirca, gg. prof. Janko Orožen. prof. Srečko Brodar, magistratni direktor lvo Šubic, Branko Zemljič, urednik Rado Pečnik, mladinski zbor mestne deške narodne sole poo Švi.^ j pe rakete, pokali so topiči, ! pa je zapela ob kresu nekaj j Na leveni bregu Savinje pri ka j sk-ein mostu je j>elo Celjsko društvo, na desnem bregu j>a , la železničarska goilba. Kre> J se je udeležila velika množici« valstva. Kres so žgali ob spit raket in pokanju topičev tudi za ivaj^a varijo na hribu sv. Jožefa. Tiuli v^m ' drugih bližnjih in daljnih hribih ^H j goroli kresovi, ki :-o bili vidni daleH okrog. H c Napredovanje rezervnih oficix« jev. (ig. Miiko Li»vrec in 1 ianj(« Berdnik v Celju stA napredovala iM čin rezervnega pešadijskega poročni^ ka, g. dr. Ivan Belle v Celju pa v t'in« rezervnega artiljerijskega ix>ročnika.T c Iz državne službe. Gosp. Franc I Cilenžek, učitelj na meščanski šoli j v Celju. jt- imenovan za upravitelja dekliške meščanske sole. V višjo sku- i pino so napredovali gg. Josip N&fl potnik in Milan Fabjančič, profesor« ja na dvž.. realni gimnaziji v Celjujfl Nikola Antipin in dr. Albin JuhartS namestnika drž. tožilca v Celju. ter« Franc Autischeji% oficijal pri sresrB kem stniišču v Ceiju. I c Za inienjerja gozdarstva jel diplomirai na zagrebški univerzi gM Ivan Mo/.ina iz Celja. Cestitamo! I c Osebna vest. I. Bivši celjski mest-B ni kaplan g. Gregor Zafošnik je do-l vršil na dunajski državni glasbenil akademiji glasbeno-]>edagoški odde-a lek ter položil profesorski izpit izl g'asbe z odliko. Mlademu iradarjene-1 mu glasbeniku iskreno čestitanio! I c Razstava obrtnih nadaljevalnih I šol bo poseben otldelek na letošnji I obiHin l azstavi v Celju. Da bo slika I popolnejša, bodo poleg risb izgotov-1 Ijeni izdelki, ki bodo pokazali spret-1 nost in pridnost učenca v praksi. Za-1 to prosimo vse gg. mojstre, da dajo I svojim vajencem priložnost, da izde- I lajo k risbam pripadajoče predmete. j Saj bo imel koristi tudi mojster, ker I bo poieg učenčevega tudi ime moj-1 stra, pri katerem se vajenec uči.a Uspeh vajenca bo obenem uspeh moj-fl stra. 1 Strokovno izdelanc ¦ 0DE1E in inOŠKO PERILO kupite p o c e n i le pri tvrdki FRANC DOBOVIČNIK, CELJE c Razni uradi, šolska vodstva, dru- štva so na dotični poziv, da bi p<>- slali primerne prispevke za postav tev spomenika Viteškemu krali u Aleksandru I. Uedinitelju v Celji.. odgovorili, da imajo od nadrejenih oblasti navodilo, naj pošiljajo zbranp prispevke v Ljubljano oziroma Ma- ribor, kjer sta se že bila poprej osm>- vala odbora v isto svrho. Mnogi ura- di, šolska vodstva in organizacije >• pa kljub temu poslali svoje prispev- ke obstoječemu odboni v Celje. Da bi se stvar razčistila, s-e je celjski odbor obrnil do ministrstva in bai- ske uprave ter je banska uprava, ka- kor je odbor že obveščen, minist r stvu predlag;ala. da se dovoli tuili celjskemu odboru kakor v Mariboru in Ljubljani nabiranje prispevkov. Ti prispevki se zbirajo samo v sn- zih Celj-e, Gornji grad. Slovenjgrad^ . Šmarje, Laško, Brežice. Konjice, ki nagibajo po s\-oji legi. po svoji zvezi in prometu v Celje, ki bodo gotoro f prvi \Tsti hoteli prispevati za di>st<>- jen spomenik v Celju. Toliko jav- nosti na znanje! — Odbor za postavi tev spomenika VTiteškeinu kralju Aleksandru I. I'edinitelju v Celju c Uradni dan Zbornice za TOI za _ Celje in okolico bo namestu 2. t. in. ¦ šele v torek 9. t. m. od 8. do 12. v po- ¦ svetovalnici Združenja trgovcev zafl mesto Celje v Razlagovi ulici. fl c Sveže pecivo v nedeljo. Združenjev pekov v Celju spoioča, da bodo pekimj pekli v nedeljo 7. t. in. zaradi izletdl »Svobode« v Celje. fl c Obratovanje v mestnem parnemfl kadnem in pršnem kopališču je otfl 1. julija dalje do preklica omejeno niH sledeče dneve: Kadno in pršno kopa^B lišče je odprto vsak torek in četrtelH popoldne, vsako soboto pa ves danH Parno kopališče je odprto za moškjH vsak torek popoldne, za ženske fljjH vsak Cetrtek popoldne. ^M ^V- -*• ________________________________________________ Xova Doha«:,. VII. 1935.______________________________________________________Strap 3. .Samomor na železniški prugi v Čretu. V četrtek se je vrgel Jületiu železniški delavec in brezposelni krcjaški pomočnik Franc Cone iz Št. Jurija ob juž. zel. na žele/.niški prcgi v Oretu pri Celju pod brzi \)ak. ki odhaja iz Celja proti Mari- boru ob 14.40. Vlak mu je razbil lo- banjo m «a takoj usuutil. One je iz- vršil obupim tlejanj-e v bipu dušovne zmedenosti. Najbolj ga je potrlo to. da je nialo zaslužil in ni mogel skr- beti /.a svojega nezakonskega otro- ka. Skušal si je preskrbeti postran- ski zaslužok s tern, tla je izvrševal razna krojaška dela, a mu je »blast to pieprecila. Truplo so prepeljali v mrtvasnico na Teharju in občina je določila pogreb za soboto ob 8. zju- traj. Svojci so predložili zdravniško potrdilo, da je cene iv.vršil samomor v dušfvni zmedenosti. Ko pa so pri- §li k pogvebu, so ugotovili nerazum- ljivo dejstvo. da so Ceneta že prej na tihem pokopali brez duhovnika in zvoneuja. c V okoliški občini bivajoči brez- poselni se pozivajo. da se javijo za- radi vpisa v dopoldanskih uradnih urah v občinski pisarni na Bregu. c Mizarski tečaj bo v Obrtnem do- mu v Celju ob priliki Obrtne razsta- ve in to 11. in 12. avgusta pod vod- stvom strokovnega učitelja za drax- sko banovino g. Ivana Kregarja. <• Pogreb Katarine Ernstove. V zadnji številki smo poročali. vcu i je vzela za 104 Din specerije na račun svoje bivä-e gospodinje. V sredo sta j prišla v stanovanje trgovskega na- meščenca g. Freliba v Zavodni neki moški in ženska iz St. Jurija ob juž. žel. Ko ju ni nihče opazoval, sta ukradla z mize denarnico s 4 dolarji in ključi ter 5 dolarjev vrodno dozo j za piulev, last Mary Kuälanove, ki je prišla iz Amerike na dopust. Policija je kmalu izsleilila oba storilca in ji- | ma odvzela ukraden-e predmete. V sredo je nektlo ukiadel Ivanu Kopu- sarju iz Vrbja pri 2ak-u. ki je sedaj lnimogrede zaposlen v Celju, iz kleti sive mod re blače in progast telovnik v vrednosti 250 Din. Aretirance so iz- ročili sodišču. c Mestnemu ubožnemu skladu sta poklonili rodbini Wogg-M-ayer v Ce- j lju 200 Din namestu veiua na grob | ge. Marije Ranzingerjeve. c Za spomenik kralju Alaksan- dru I. v Celju so prispevali: Tovarna kož Fraftjo Woschuagg in siuovi, So- štanj 2000 Din. učenci drž. narodne sole Sv. Peter 134 Din. narodna sola Orešje: Simčič Josip 10 Din. Božio Ljubica ö Din, učenci ö Din, skupaj 20 Din. učiteljstvo nai'odne sole Xova cerkev: po 40 Din Hoh-er Alojz. Pepel- njak Ivan, ^'erhek Alojzija, Strnad Ivan, katehet, po 50 Din Zupanek Vanda, Zupanek Rudolf, skupaj 2f»0 Din, Tere/.ija Ušen, Sv. Peter 50 Din, narodna sola Ljub-ecno: po 15 Din Lidvina Kapfer. Dajčman Herman, Žagar Milena, Tiran Ernest. Tiran Franja. Kapfer Lidvina, Tiran E. in T. Tiran Mira, učenci 38 Din. skupaj U>3 Din, tvrdka A. Westen, Celje 7500 Din. narodna sola Gomilsko: Miklič Marija 49 Din. Miklič Julija 4o Din. Šega Franjo 42 Din, Tofant Alice 10 Din, skupaj 152 Din, Moško pvesko društvo (Männergesangsvereia) v Ce- lju 300 Din, narodna sola Sv. Jurij cb Taboru: po 50 Din Sfiligoj A.. Ve- lišček Marija, Luževič Josipina, Ur- ban Valerija, Rössner Eduard, učen- ci 100 Din. skupaj 350 Din. okoliška sola v Celju 3t>2 Din, narodna sola Polzela: učiteljstvo 220 Din, uCenci 212 Din. skupaj 342 Din, narodni po- slanee dr. Anton Novačan K5T Din, narodna sola Orla vas 89 Din. upra- va narodne sole Stara vas 70 Din. Te- rezija Zorzut, učiteljica, Sv. Peter 50 Din, upraviteljstvo narodne sole Sv. Peter 134 Din. Hrabalek Janko, Dram- Ije 10 Din, Kodella Henrik, Dramlje 10 Din, narodna sola Braslovče: po 30 Din Snuderl Ludovik, Lušin Loj- ze. po 20 Din Rainer Neta, Sketelj Alba, ürbas Franja, po 10 Din Toplak J.. Xarobe Pavla, skupaj 140 Din, drž. deška meščanska sola Celje: ucitelj- ski /bor Črnej Ivan 100 Din. Grašer Jos'p 80 Din. po 40, Din Ceranič Me- lanija. Jaušovec Franc. Kovač Mirko, Lukman Franc. Segula Josip, po 30 Din Godicl Rudolf, po 20 Din Reya Ang-ela, Likar Franc, služitelj Janže- kovi« Vekoslav. Reichman Josip It! Din, po 24 Din Gobec Regina, skupaj 510 Din, učenci I. a) 41 Din. I. b) 47 Din 25. I. c) 40 Din, II. a) 93 Din. II. b) 104 Din 50, III. a) 30 Din, IIJ. b) 80 Din, IV. 30 Din 50, skupaj 478.25 Din, učiteljstvo in učenci skupaj 988.25 988.25 Din. c Antikvarične šolske knjige ku- puje knjigarna. umetnine in muzi- kaiije Karl Goričar vdova, Celje, za- loga papirja in pisalnih potrebščin. c Nočno lekarniško službo ima od si. do 12. t. m. kr. dvorna lekama »Pri Mariji pomagaj«. c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima od 7. do 13. t. in. IV. vod. reševalno II. skupina. in- spekcijsko iiain. poveljnika g. Kališ- nik. Lasko Sokolsko drnfitvo v Laikem bo pri- redilo v nedeljo 7. t. m. javeu nastop im svojem l«tnem teovadišču pred Sokolskim domom. Po nastopu bo prosta zabava z bogatim srečolovoin. Zveze z vlaki ugodne. Zato pohitite v nedeljo v Laško! SK LaŠko opozarja vsa bližnja dru- štva, da bo njegov vsakoletni sport- ni dan letos v nedeljo 4. avgusta, in prosi, da bi se društva na to ozirala in ne prirejala ta dan nastopov od- nosno zabuv. ||. \ Aul Acedu odppGHJa, _ \^| ALB US jägP f \^t terpenünovomm. Blago milo ki varuje Vase roket varuje tudi Vaseperilo. Št. Jurij ob juž. žel. Sokolsko dru- štvo Št. Jurij ob juž. žel. vabi \>a bližnja društva, Sokolu naklonjene prijatelje, zlasti pa »šentjurske roja- ke« na svoj javni nastop, ki bo v ne- ileljo 7. t. m. ob 15. Nastopijo vsi od- delki. Po nastopu ljudska veselica. Sport t Sportna prireditev ob priliki iz leta »Svobodeu v Celje. V nedeljo 7. t. in. bo priivilila »Svoboda;< veiik izlet v Celje s pestrim sporedom. Ob tej priliki bo priredila Delavsko-na- meščenska sportna podzveza v nede- ijo točno ob 9.30 dopodne na Glaziji nogometni brzoturnir za prvenstvo delavskih klubov Slovenije in za pre- hodni pokal DNSP. Sodelovali bodo naslednji delavski sportni klubi: SK Grafika (Ljubljana) Crno-rumeni (ires, SK Svoboda (Maribor) beli di-es, SK Dobrna (Trbovlje) zeleni dres in SK 01 imp (Celje) rdeči dres. V glav- nem odmoru bo nastopila ženska sekcija mariborske Svobode z umet- niški plesi. Pred tekmovanjem in v odmorih bo promenadni koncert dveh dela\>kih godb. t Planine nas vabijo sedaj v vsem svojem poletnem čaru, razkošno ovenčane s prekrasnim planinskim cvetjem, ki ga pi"avi planinec ali pla- ninka vedno občuduje. a nikoii ne trga in uničuje. Za planinskega po- potriika je sedaj že povsod preikrb- Ijeno, kajti odprte in oskrbovane so že vse planinske koče in domovi. v Logarski dolini Aleksandrov dom in Piskernikovo zavetišče, prav tako Fi ischauiov dom na Okrešlju in Koc- bekov dom na Korošici itd. Golti nad Moziriem so vsi v cvetju. Gozdovi nu- dijo tu potniku svojo prijetno senco. travniki pa se kopljejo v solncu. Na : tej divni planini sprejemata turiste pod gostoljubno streho Mozirska ko- ca in koca na Smrekovcu, oddaljeni dobro uro hoda druga od druge. Celj- j ska koč-a, v kateri najde izletnik pri- j jetno zavetje in dobro oskrbo, je ob- dana z razkošno cvetočimi travniki in zelenimi gozdovi. Pojdimo uživat 1-epoto narave in naše prekrasne do- movine! Gospodarstvo g V. poročilo Hmeljarskega dru- štva za dravsko banovino o stanju hmeljskih nasadov. Ž a 1 e c . 2. julija. Ko so poglavitna dela v naših hmelj- skih nasadih povečini opravlj-ena, j)iičakujejo hmeljarji dobo cvetja in zoritve, polni najlepsega upanja. V bujnih nasadih so rastline iepo ob- ložene s stranskimi poganjki, na ka- terih se prikazujejo cvetni nastavki. ki so pa v svrho nadaljnega razvoja potrebni pohlevnih padavin. V manj bujnih nasadih je pa rastlina bolj vitke rasti. \ posameznih delih oko- liša so pričeli hmeljarji z obramb- nim rlelom zoper uši. g Poročilo o stanju hmeljskih na- sadov v žateski okolici. Češka sekcija poroča: Stanje hmeljskih na.sadov je vobče zadovoljivo. Z malimi izjema- i mi so nasadi brez škodljivcev. V ne- j katerih vrtovih se je namreč pojavil : rdeči pajek, ki se je v zadnjih dneh ; zelo pomnožil. Škropljeuje z žveple- no-apnovo bix>zgo se je takoj pričelo. Nekatere lege trpijo vsled suše. Tarn, kjer je mogoče, se hmeljišča nama- kajo z vodo. Današnj-e lokalne pada- vine so prinesle uekaj vlage le ne- znatnemu delu našega okoliša. — Nemška sekcija poroča: Vreme zad- njega tedna ni bilo ugodno razvoju timeljske rastline. TropiCna vročina ' in trajna suša sta povzročali neljub zastoj in v nekaterih legah so posle- tlice suš-e že vidne. Pa tudi v lepih nasadih postajajo rastline vedno bolj vitke in se že prikazujejo cvetni nastavki. ko je rastlina še brez za- dostnega števila stranskih poganjkov in predno je dosegla višino ogrodja. oziroma drogov. Le izdatne padavi- ne bi mogle izboljšati sedanji polo- žaj. Živalskih in tudi rastlinskih škodljivcev ni. g Sadjarji s? opozarjajo, da je letos zelena uš nastopila v taki množini, da ogroža mlado drevje od 1 do 5 let, zato naj škropijo drevje z obrambni- mi sredstvi. Glasovs iz občinstva Regulacij a Koprivnice in higijenski nedostatki Meščani in mimo idoči, zlasti tuj- ci. ne morejo razumeti, zakaj so re- gulacijo Koprivnice v najvažnejšem delu v Frankopanski ulici prekinili. Najbrž niso hoteli oropati Franko- panske ulice blagoslova poplav . . . Tudi smetišče na banovinskein zemljišču poleg cerkve sv. Duha menda čaka, da ga bo povodenj odpla- vila. Upamo, da se bo to kmalu zgo- dilo. kajti to smetišče nikakor ne po- spešuje zdravja domačih prebival- cev in tujcev, ki tarn okrog stanu- jejo. Poziv^imo pristojne činitelje, da napravijo takoj red. Prizadeti. Kino Kino Union Celje. Petek 5.. sobo- ta 0. in neclelja 7. julija: »Melodija Dana j a« (»Hišicu v Grinzingu«). Iz- vrstna dunajska opereta, polna div- nih pesmi in lepe glasbe. V glavnih ulogah Svetislav Petrovič in Gretl Theimer. Glasba: A. Guttmann po Lannerjevih motivih. Predigi^a: zvoč- ni tednik. — V nedeljo 7. julija do- poldne ma tine j a. — Ponedeljek 8., torek 9. in sreda 10. julija: »Princesa Tarandot«. Velefilm po znani operi »Turandot«. Kitajska princesa Tu- randot in njeni ženini. V glavnih ulogah Willy Fritsch, Käthe v. Na- gy, Inge List, Leopoldina Konstantin. Pavel Kemp in Pavel Heidemann. Glasba: Franc Doelle. Predigri: zvoč- ni tednik in kulturni film. — Od čev trtka 11. julija dalje originalni ruski velefilm »Gospoda Golovljevi«. Po svetu s Smrtna kazen za kadilce opija. Kitajski maršal Čangkajšek je kot vodja kitajske centrale za pobijanje opija odredil smrtno kazen za kadil- ce opija. Zato bodo uvedli strogo nad- zoi^tvo nad izdelovanjem in razdelje- vanjem opija. Z novimi uki*epi hoče- jo do 1. 1940. iztrebiti opijsko zlo. V raznih delih Kitajske so ustanovili sanatorije za zdravljenje. Približno polovico pacientov oddajo v sanato- rij prisilno. Vsakega pacienta po zdravljenju tetovirajo s posebnim znakmo. Ce se pacient, ki se je pod- vrgel zdravljenju, zopet uda opiju. g-a ustrelijo. s Hndič se boji zvona. Ce je v pe- klu vse tako, kakor si predstavlja ki- tajska budhistična vera, tedaj niora biti podzemeljskemu glavarju življe- nj-e kaj težko. Neprestano se ogla^a 17-tonski zvon na svetem hribu Ciju- huašanu. najve?ji kitajski zvon. Ta zvon nima drugega namena, nego te- ga, da spravlja satanove legije v Stran 4.__________________________________________________ Nova Doha- 5. VII. 1935._________________________________________________štev. -vsi. strah in jim oilna>a i.-uubljene ihiše. Ko se oglasi čijii! -fcj xvoti, pna- vi nainneč ljudska \ era, je> to zna- menje, da je pekel izgubil spet eno dušo, ki se nato v noveni utelošenju ¦vrne na zemljo. Da so izbitdi b&š go- ro čijuhuašan za namestitev volike- ga Kvona, se da pojasniti s tein, da je vladar pekla baš na tej gori projei svoje zločesto naročilo. A navzlii te- mu ni na Kimjskem reSpvanjo du5 iz satanovih krempljev nič kaj poreni. Zvoii sain je nanireč veljal lepo vso- to, a ni-ežnarji — če jim snieino tako reči — ki z njim zvonijo, moiajo koTifno tiuli živeti in to ni inogoce zastonj. Zato mora vsak, ki hoče »e- šiti kakšno dušo iz kitajskega pekla, na gori Čijuhuašan nekaj plačati. In to Ijiulje radi delajo. s Žnželka in praznoverje. Cvrčko vo petjro so oglaša po vseni svetu in mnogo lepega si Ijudje predstavljajo v zvezi z njim. V splošnem smatrajo cvrčka za prinašalca sreče in ua v marsikateri deželi, kakor na Japon- skeni, v to svrho drže tudi v pos^b- nih kletkah. Italijanska dekleta pa mu pripisujejo čudežne moči in ga drže v kletkah zato, da jim pomaga ohraniti fantovo zvestobo. Pajek ne igra nič manjše uloge v ljudskom praznoverju. Ponekod prinaša srečo, drugod zjutraj nesrečo in na večer srečo, a pik strupenega pajka je zdru- žen z bolečinami pač za vsakogar, naj si misli o njegovi ulogi kaikoli. Le- ta 1840. je pik strupenega pajka, ki je znan pod imenom tarantela in ki povzroča nekakšno padavico, ustva- ril baje znameniti la,ški naroilni pies istega imena. V vseh časih so se ljud- je bali lesnega črva, ki jim je s svo- jim trkanjem napovedoval smrt. Xe- srečo prinaša po nekih deželah tudi nedolžni kačji pastir, dočim kale kresnica izgubljenim popotnikmo po- noči pravo pot. Mnogo praznoverja je v zvezi z majniškim hrošeem. Po har- vi njegovih ličink pozimi napovedu- jejo švedski podeželani, kako dolgo bo trajala zima in koliko bo imela snega. Ponižni martinčki veljajo po- nekod istotako za sle bodoče usode. Poslano Pojasnilo jarnosti Glede vesti. ki krožijo o inojih star- ših, in glede napadov na mojo osebo se čutim dolžnega, dati javnosti po- jasnifo, da se težki položaj mojih >taršev v javnosti napačno tolmači. Pripominjam, da sem skrbel za svoje starše, kolikor je bilo v mojih močeh, kar je tudi moja dolžnost kot sin, in da starši tudi niso gladovali ter se hranili tako primitivno, kakor se go- vori. Glede nabiralne akcije Društva ju- goslovenskih obrtnikov v Celju za mojega očeta ugotavljam, da gre za nesporazum. Omenjenemu društvu izrekam sicer priznanje za l«po ge- sto. četudi ni bila potrebna, ker bo zadevo rešila mestna občina teljska, ki je že v mnogih primerih poskrbela za svoj