Svojega znanja ne more nihče pomnožiti z ugibanjem, ampak le z učenjem. Citajte "Proletarea". "Proletarec" je razširjen med najrazum-nejšimi citatelji slovenskega tiska v Ameriki. Citajte ga tudi ri. . 9TEV.—NO. 1135 GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE S* CM?.!« 7n0nd"e.UM m"tUr *>•«•">»»•' «. IMf. «t ihm pm« «ffW* >t -tlte"t "'i th« Act of C*nvr«M of March «rd. OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV FEDERATION, & P. CHICAGO, ILL., 13. junija (june 13,) 1929 Publish«! Weakly at W. 26th St. LETO—VOL. XXIV. DELAVSKA STRANKA NA VLADI PROBLEM BREZPOSELNOSTI. SPLOŠNA BLAGINJA LJUDSTVA, SVETOVNI M», SO NAJVAŽNEJŠE TOČKE V PROGRAMU NOVE VLADE Ministrstvo, ki ga je sestavil v smislu programa delavske stranke Velike Britanije Ramsag MacDonald se je z vso resnostjo lotilo težkih nalog. ŽENSTVO PRVIČ ZASTOPANO V VLADI Zmaga delavstva pri volit- nega delavca do ljudskega vo-vah v angleški parlament je bi- 'ditelja. la triumf demokracije. Dokazala je, da svet lahko napreduje stopnjevaje, ako je ljudstvo dovolj inteligentno, da se zna ubraniti režimov, ki z diktatorskimi metodami zapirajo pota razvoju, kakor jih je npr. cari-stični v Rusiji. je mi- Arthur Greenwood nistr zdravstva. Noel Buxton je poljedelski mi nistr. Sir C. Trevelyan, ministr prosvete in šolstva. William Graham, ministr tr- PRED VOLITVAMI SPREDAJ, SEDAJ ZOPET ZADAJ Dasi manjka delavski stranki g e' do absolutne večine okrog 20! .V- A1«*ander, prvi lord ad-glasov, je možno, da jih dobi miralit*te vojne mornarice, prej ali slej i z vrst liberalne 1 W- Adamson, tajnik za Skot-stranke, od ka(erg je že preato-,sk°- pilo nekaj poslancev k labori-| Lord Thompson, tajnik za tom, med njimi eden najbolj zra*n° plovbo. slovitih odvetnikov na Angleškem, W. A. Jowitt, ki je v MacDonaldovi vladi ministr pravosodja. Prestopil je k De- Lord Parmoor, predsednik koncila. Ministri izven kabineta so, r_____________r ^ _____ Sir Oswald Mosley, kancelar Iavski stranki kmahi po volit-1 kneževine Lancaster. W. A. vah z izjavo, da je pripravljen Jowitt» generalni pravnik. J. odstopiti kot poslanec, ako li-,B' Melville, generalni solicitor, beralna stranka tako zahteva, F* G' Roberts, ministr penzij-ker je uverjen, da so ga izvolili *ke£a oddelka. Herbert Mor-delavci in ga bodo izvolili po-*nson' prometni ministr. Tom novno na listi delavske stranke, i Johnston, parlamentarni pod-Nova vlada, kateri načeljuje tajnik za Škotsko. H. B. Lees- Ramsay MacDonald, je prevzela svoje posle 8. junija. Sesta- Smith, glavni ravnatelj pošte. Pri sestavi ministrstva se je va je vzela več dni in je rezul- ^red vsem gledalo na sposob- tat posvetovanj ter sklepov nost ter skušnje kandidatov, ki vodstva delavske stranke. Tvo- 80 Prišli v upoštev za portfelje. rijo jo sledeči poslanci: Ako hberalna stranka z Lloyd Ramsay MacDonald, ministr- Ge<>n?om na čelu ne bo pakti- Ski predsednik. i a s konservativci proti de- t», ... 0 j . . ^ Iavski vladi, bo ta v stanju v Philip Snowden, ministr fi-!^ ,et ve,ik doseii „ 8voj nančnih poslov. Snowden je v . predvsem z ozirom finančnih zadevah vescak sve- ,)a omejitev brezposelnosti v ZAVEZNIKI SKLE NU! REPARACIJ SKI SPORAZUM Z NEMČIJO Nemci bodo plačevali vojno odškodnino skozi 58 let v skupnem znesku nad 23 milijard dolarjev MUSSOLINI IN PAPEŽ PODPT SALA POGODBO Neodkrita polemika Pred volitvami 00 republikanci s Hooverjem na čelu obljubljali farmarjetn mnojto, posebno 4e tarifno protek-cijo ter drttge Blodnosti, ki bi jih itnel kongres na izrednem xa*edanjn uveljaviti s poaebnim zakonom farmarjem ao «edaj že akoro docela pozabljene, tarifne "protekcije" in "dnifrih ugodnosti" pa so deleini greeu velebizniSki Interesi, kot običajno. Pogodba med Italijo in Vatikanom, s katero se definitiv-no reši sporno vprašanjfe med sveto stolico in kvirinalom, ki se je pojavilo 1. 1870, ko je Italija vzela papežu njegovo državo ter posvetno oblast, je bila končnoveljavno podpisana dne 6. junija. V imenu vlade jo je podpisal Mussolini, in v --I imenu papeža Pija XI. njegov Zavezniškim diplomatom, ki državni tajnik kardinal Gas-so bili zbrani v Parizu, da skle- parri. Z njo je papežu povrnje" 1 nejo z zastopniki Nemčije defi- na posvetna oblast nad par akri nitivno pogodbo v pogledu sveta v Rimu, na katerem so nemške vojne odškodnine, se vatikanska poslopja, nekaj je po volitvah v angleški par- cerkva, šol ter drugih hiš, ob lament zelo mudilo. Hiteli so enem pa dobi papež od Italije ter pritiskali na Nemčijo, da 1,750,000,000 lir odškodnine spravijo pogodbo pod streho še za deželo ter posestva na predno nastopi vlado v Angliji nji, ki jih je vzela Italija pred delavska stranka. 59 leti papežu v svoji vojni za Pogodba, ki so jo podpisali zedinjenje. Prvi ček v znesku zastopniki sadmih zavezniških 750,000,000 lir je dobil papež držav ter Nemčije določa, da 'takoj ko je bila pogodba pod-mora Nemčija plačati zavezni- pisana, ostalo milijardo pa dokom 36,996,000,000 zlatih bi v obrokih pozneje, a izročen mark (okrog $8,812,447,200) mu je bil za to vsoto certifikat, vojne odškodnine. Ta vsota ki ima pokritje v italijanskih mora biti plačana v letnih obro- bondih. Kardinal Gaspari je kih skozi 58 leti Skupno z ob- moral italijanski vladi obljubi-restjmi bo znašala približno ti, da vsoto 750,000,000 vati-$23,105,500,000. Otroci v Nem- kan ne bo porabil takoj, ker bi čiji, ki so se rodili po vojni, bo- to lahko povzročilo neprilike v do stari nad 60 let, predno bo- italijanskih financah, nfcgo po-do rešeni velikega vojnega dav- lagoma, po milijonih, ka, kateri gre za reparacije. Predn() je biU ?ogodhn se je vršila V°,jne "i9° napovedali, nteojo ^¿^"¿^sana, JC „„,. zaknv.li, a plačevale jo bodo zanimivaPpoTemika med Muaao- tovnega slovesa. KDO JE ODGOVOREN ZA PISANJE V POKOJNI DELAVSKI SLOVENIJI ? o Tožba Blaža Novaka pred sodiščem Angliji, v zunanji politiki pa v Arthur - Henderson, ministr prizadevanjih za svetovni mir zunanjih zadev. Henderson je,ter razorožitev, predsednik socialistične-delav- ske intemacionale od 1. 1926. Vsled svoje nove pozicije mora glasom pravil intemacionale puniSa račič dobil 20 let zapora. V sodnem procesu v Beogra- odstopiti toliko časa, dokler bo du proti Puniši Račiču, ki je ju- Komuniati okrog "Radnika" zatajili odgovornost za list, ki je bil njihov. Odklonili ao priliko, da bi na sodišču dokazali avoje trditve. v vladi. John R. Clynes, ministr notranjih zadev. Clynes, ki je človek velikih sposobnosti, je samouk. V delavski stranki je on važna osebnost. nija lansko leto ustrelil v skupščini tri hrvatske poslance, med njimi Štefana Radiča, je| bil obsojen na 20 let zapora ob težkem delu. Dasi je kazen \ najvišja, ki je v Jugoslaviji do- zen. ČEMU NE?? Sydney Webb, znani sociali- V0,Jena z" P°lltlčne u™re te stični pisatelj, je ministr domi- 80 Hrvatje z izrekom so^. njonov in kolonij. nezadovoljni, kajti po Wedgwood Benn je tajnik "T za Indijo Puniša Račič dobiti smrtno ka- J. H. Thomas je dobil v kabinetu poseben mandat, čigar naloga je lotiti se problema brezposelnosti. Thomasovi načrti so dalekosežni in njegova služba je ena najvažnejših v novi vladi. George Lansbury, socialistični časnikar, bivši urednik delavskega dnevnika "Herald" v Londonu, je tajnik javnih del. Miss Margaret Bonfield, prva članica kabineta v zgodovini Anglije, je na čelu ministrstva dela. V delavskem gibanju je aktivna nad 30 let. Po poklicu je učiteljica. .Tom Shaw, vojni ministr. Shaw se je povzpel od tekstil- se navadno vselej poskrili za hrbte naivnih delavcev, ki so bili "žrtvovani" za "voditelje" v "slučajih potrebe". Vzelo je dolgo, predno je B. Novak mo- --gel vsaj za silo dognati, katere Pokojna "Delavska Sloveni- osebe mu bo mogoče navesti v ja~ je v izdaji z dne 1. aprila tožbi- Opirati v tožbi se je mo-1926 v seriji člankov o "socia- Kel le na zaprisežene izjave listični korupciji v SNPJ.", na- Poštnemu uradu, ki so bile pri-perjeni predvsem proti pošte- občene v "Radniku" in "D. S." nosti Blaža Novaka, svečano in Pa na uradnike, ki so stalno vzkliknila, da bodo odslej (od **posljeni v uradu, kateri prej omenjenega datuma) vo- iz(*aJal "D* S." Vojna proti stavkat jem na jugu Provokacije, ki izzivajo p roti-nasilja. stin generacije. ,inijem fa ž katerj je Glavni del dob, Francija, po- č jsje ob6irno pisalo. m^ tem Velika Britanija, Italija, ^¡^ je vztraja| da bo v2,ic Belgija, Japonska, Zedinjene sklenjenemu konkordatu Uali. države Jugoslavija Portugal- jg vedno v verskih zadevah skn, Kumumja in Poljska. Vse te dežele pa bodo na račun svobodna dežela, in ob enem je nemške vojne odškodnine naj državi . plačevale svoj dolg Zed.njen-n. tem ^ cerkyi Papež je ^ državam. sprotno trdil, da znači skleni- Kdo ima koncem konca dobi-'tey konkord;ta med v,ado ,B naglašal, da mora iti lojalnost Stavka v tekstilnih tovarnah na jugu, ki je vzlic cenzuri kapitalističnega časopisja obrnila nase pozornost javnega mne- ček od vojne? Edino kapitalistični interesi, ki kujejo z njo nja, je do malega končana, to- profit ko je klanje v teku,, in v da boj med delavci in deloda-/'mirnem času", ker dobivajo jalci se v eni ali drugi obliki visoke obresti od posojil ter nadaljuje. Kapitalisti so se v profit od zalaganja armad, ko Vatikanom izročitev oblasti nad verskimi zadevami, sklepanjem zakonov (braka) in nad duhovnim življenjem ljudstva cerkvi, in sedaj, ko je to pravico dobil, od nje nikakor ne odstopi. Cer- veri, da na jugu ne bodo imeli se pripravljajo "na obrambo",j key je pna pray. papež| kajtj neprilik z unijami in stavkami, ozirom^ na novo vojno prevarali. Dasi je oblast na njihovi strani, in četudi so jim bile priložnosti za boj proti delavcem ugodne, so doživeli pro-šle mesece mnogo neprijetno rumunski socialisti za pravice narodnost- . NIH manjšin. Posebna deputaciia poslan- Isti. S svojo brutalnostjo"proti cev socialističnega kluba v ru-^apnsezena . ___.____ ________Imunski rhnrnin ip izroči a sdo- Cemu vaš rojak sosed, ali kak drug vaš prijatelj še > ni naročnik "Proletarca''? Ste že kaj govorili ž njim o tem listu ter mu ga priporočili? Za četrt leta stane $1. ciji se je sicer izkazalo, da so «Prav™ u. s." r. «Juckovi- rr ' "" :: zelo popustljivi, če je prizadet Vlch dne 28. marca 1926. Dru- ' ** 7 * njihov zaveznik, in da ga celo 0 katerem se je dalo dogna- f.po J*? i; branijo ter kandidirajo v urad. da Je funkcionar lista, je bil l*. ™yrj\ Blaž Novak je tedaj vjožil božji nauk je, da mora biti človek naj prvo zvest svojemu Bogu, in potem šele posvetni oblasti. Kar papež hoče, je absolutno oblast nad italijanskim Šolstvom, nad zakonom in sploh nad vsem duhovnim življenjem Italijanov. Mussolini misli, da zahteva papež preveč, in da v Italiji ni prostora za dve državni oblasti, kajti oblast kokazne agencije so pripomo-,™ Rumunjakem. nH— »« nad državo spada edino fašiz-agenti provoka- vlado da naj zavzame napram. Ta lemični b . med nji. u, «a je runKcionar nsta, je bi, ^^ Z ičnTi k^bo° ^Su s'-- pa ni bil tako odkritosrčen I^o j en. Ta dva je B. Novak na- sofb,h tu lnPod ^ civilizacijo ter v interesu Ru- kakor ^ e,lim i*g\ed*\o kajti , , . - - - vedel v tožbi "D S" ie bilalkom terorjn Pnsl,Jeni nastopiti civilizacijo ter v interesu ku k y m kat^ proti "Delavski Sloveniji" toi- ^ i^ judi kakor 'Va^J8 Protisil°' četudi jim ni Prine-jniunije. - lišUJemu ¿vetu izven Italije, ki bo radi obrekovanja, n s tem ftA k J ^ 8la zmage. Nekatere kompani- -- ni odobraval papeževega prija- je dal komunistom priliko, da ™1je so po stavki povišale svojim na sodiSču dokažejo svoje tr- ! Jt! ^ delavcem plače, ene pa so u- ditve. Toda že v začetku je B. Novak naLtel rta težkoče, ki so izgledale nepremostljive. Kdo je urednik "D. S."? Kdo je njen upravnik? Kdo je njen lastnik ? Komunisti imajo in so imeli običaj, da so v zapriseženih izjavah poštnemu uradu navajali Slovence za urednike hrvatsikega "Radnika", in Hrvate za urednike "D. S." Pravi uredniki in funkcionarji to ni vselej pošteno, in ker dobro vedo, da proti neljubim osebam lažejo kar največ morejo, se legalno skrivajo^ pod raznimi imeni, in ko jih hoče človek vedle tudi nekaj delovnih izboljšanj, predvsem v higijeni. V Gastoniji, N. C., je bil dne 7. junija obstreljen policijski pritirati pred poroto, pa vidi, Sef ter pet policajev, ki so bili da nima skoro koga dovolj močno prijeti, odgovoren. v službi "protektiranja" teks- Nihče noče biti tovarne, katere delavci so bili na stavki. Dejanje so ob- XT... t , . . 1 lasti nemudoma naprtile stav Njihov naslov (v zapr*eže- karjem ,„ znčeU go se ^¡^jni nin izjavah) je bil vedno na- pro(roni>v katerih so mučili ne-(Nadaljevanj« na S> strani.) dolžne ljudi. V tej številki IVAN MOLEK; /ocialni ideali teljstva s krvniškim fašizmom. v teku petih mesecev je bilo v chicagu nad 4,500 razporok. Razporoke so v prvih petifi mesecih tega leta narasle v Chicagu od prejšnjega leta za 16 odstotkov. Sodišča v Chicagu so od 1 januarji do 8. junija t. 1. dovolila 4,686 razporok, prvih pet mesecev leto poprej pa 3,992. îBïiBBBffiMM^ ïlHIlllllllllIff.............*.....***** »JHUHUHUHMULm QI ci so i) v iz flascga gibanja 44Ali boste izdelali?" delavstva, pa jamrajo, ker niso izgledam mlada . . ^ ^ J zmagali "progresivci". Čudno Pevsko društvo "Prešeren" Tekom konvencije SNPJ., ko uspehi prošlih par mesecev za se mi zdi, ker se "progresivci" iz Pittsburgha je zapelo ob je bil med delegati marsikak list povoljni, dasi ne še tolikšni, tako branijo Bartulovičevega raznih nastopih na tej slavno-pionir našega gibanja in mnogo kakor bi lahko bili. vodstva. Kaj pa bi oni šteli, sti več slovenskih pesmi, pri mlajših agitatorjev, je nas U "Proletarec" je eden onih ako bi jim Bartulovič ne dal tem pa nam je oživel spomin ali oni zelo resno vprašal: "Ali slovenskih listov, ki prinaša ilu- pomoči? BUo je poročano, da n. dneve v starem kraju, ko boste prišli skozi?"—"Mislite, stracije, in to take, ki so z ene- je tudi za to konvencijo puštl|s»no prepevali, obiskovan va- govali taktiko, ki je v korist slila sem si: Mogoče tudi jaz strinjamo z majhnimi ne kovertice" ne dajejo odpust- da boste izdelali?" Vsakemu se zdi, da smo s povečanjem "Proletarca" v tolikšnem obsegu podvzeli riski-ran korak. Vsakdo, ki pojmuje uredniško delo, ve, da je za ga ali drugega vidika vzgoje-valnega značaja. Stanejo nas prilično, toda prijatelji lista so obljubili, da bodo s prispevki listu v podporo krili te izredne stroške za klišeje. Samo za eno osebo urejevati tolikšen nekatere bi bili ti izdatki pre-list težak posel. ' Tudi med veliko breme. Poskusite tudi nasprotniki marsikdo rad pri- vi ob prvi priložnosti dobiti ne-znava, da je Proletarec dobro k a i prispevkov "Proletarcu" v urejevan list, ki se lahko po podtporo. In ob enem—gotovo kakovosti in izbranosti gradi- j imate kedaj priliko dobiti nova in po razpodelbi meri z vsa- vega naročnika "Proletarcu kim jugoslovanskim listom v Ako sledite dogodkom v jav- tej deželi. Dokler je "Proletarec" izhajal v obliki revije, je bil vestno čitan v krogih nem življenju našega naroda^ vidite, da je "Proletarec ne samo potreben, am/pak iz Detroits v Chicago, kjer je|je pevskih zborov, pohajali na imel agitacijski shod za progresivni (?) blok. Bral sem, da je bil na konvenciji skoro ves Čas tajnik hrvatske komunistične sekcije, potem glavni "Radnikov" šef Leo Fiier ter par drugih ljudi iz "Radniko-vega" štaba. Kdor pozna, kako se organiziramo dela, ve, ^B da so ti ljudje vodili "progre- Herminie, Pa. Tokrat bo mo-sivce" na konvenciji SNPJ., pa'goče našemujrečnemu zastop-če se svoje družbe še tako branijo. Čitali smo, da se je isti naše veselice ter se radovali ob zvokih naše pesmi . . . Deklamacije so bile dobro izvedene. Program v celoti je bil lep in slavnost je moralno dobro izpadla. Bodoča konferenca JSZ. se vrši četrto nedeljo v juliju na niku Antonu Zorniku prisostvo- _____ ___________vati zborovanju doma. On se dan, ko je bila v'Chicagu slav-! namreč ne straši priti na sejo, nost 25-ietnice SNPJ., vršil shod ali konferenco, tudi če se "počastni banket delegatom vrši zelo od rok, daleč od nje-progresivcem', ki so ga aranži- Kovega doma. Gre, ker čuti za vseh, ki so hoteli tak list. Se nujno potreben list. To pove ----------------0-------- t ..„■ danes je mnogim zelo žal, ker'vse. List, ki ste ga ustanovili rali "Radnikovi" komunisti, in svojo dolžnost, ^^eluje po-smo ukinili revijo. Toda po- zase pred 25. leti, je še vedno med slavnostnimi govorniki, in vsod kjer se ooravnava ae-trebe pokreta so zahtevale' vaš. K temu se ne morejo pri- bil tudi Fr. Vidmar, predsednik lavska lste-ga ^ne pn- spremembo. "Proletarec" v tej slanjati karakterji, ki menjajo združitvenega odbora, kateri obliki bo zopet postal list šir- barvo čez noč, ali ki iščejo1 je bil posredovalec med komu- ja Westmorelland piknik v dh- ših ljudskih množic, in s tem lahke vire za zaslužek, bo povečan njegov vpliv z njim pa se bo širila socialistična mi Ta teden dobe'oni, katerim nisti ter "progresivci" v MJT iini Herminija, ni pa mi znan bloku. Vse take reči se izve- prostor, da bi ga mogla tu opi-do in izvedo se celo od onih, sati. To bo pač sporočeno, za sel in socialistična organizad- je naročnina potekla, opomine.¡ki jih ne bi smeli povedati. !sedaj pa apeliram na »odruge ja. Prosimo jih, da jo obnove brez Bral sem v enem Cleveland- m somišljenike, da se udeleže Vprašanje je le, "če bomo odlašanja. Kdor je ne bi mo- skem listu, da bo socialistični obeh priredb, na piknik pa pn- ir.í—^i. A« Vwv™/,! ♦oir^i noin»ani«m vnliv v SNPJ kmalu akonnuL díte z družinami. Je nas piknik, izdelali". Kajpada, da bomo! g*| poslati takoj, naj nas o tem Moramo! Air tu govorimo v obvesti. množini. "Bomo". "Moramo".. , V prihodnji številki bo pri-To znači, da moramo vsi, ki občen izkaz poslanih naročnin hočemo, da "Proletarca ne sa- od strani zastopnikov in dru-! pravljice o tistem jagru, ki je * . * - • t ___I > . i ... 1»4* _ D/>4mi/li- it a 1.« « nnAnl r» n »«mnim ma/lt Am vpliv v SNPJ. kmalu skopnei, če ne prej, na prihodnji kon- namenjen nam, in agitacija na venciji gotovo. Le ne veselite »Jem bo v našo korist.— prezgodaj. Se spomnite Mary Fradel se mo ohranimo v tej velikosti, gih prijateljev lista.. Potrudi-ne^o ga bolj in bolj izboljšuje- te se, da boste zastopani v nje-mo, delati zanj s tem ciljem na mu. vidiku. Dotičniki, ki so največ v — • obljubovali ako se listu obliko "Ali lahko vsakdo piše v »premeni, so pač ostali največ "Proletarca"? Da, vsakdo, ki le pri obljubi. Za list pa de- piše objektivno. Kdor misli, lajo naprej tisti, ki so agitirali da mu Proletarec dela krivico zanj prej in agitirajo sedaj, ne-j s svojimi komentarji, sme to glede na (Obliko. Vendar pa so obrazložiti v Proletarcu. ■ ■ JL____ med njih, ki so bili delegatje, dobro poznam. Njim je sovraštvo do socialistov veliko več kot pa boj proti kapitalizmu, j Ce bi jim človek mogel dati V NEDELJO 23. JUNIJA NA moč ter bi jim dal na izbiro, nekaj počel za grmom, medtem DELO IN ZAKLJUČKI IX pa mu je zajec utekel? Tako bo uteklo vam upanje, ki so ne sme izpolniti. Zakaj pa ic** Zato, ker če bi se, bi to bila REDNE KONVENCIJE S. N. P. J. Detroit, Mich. — Ameriški Slovenci se radi trkamo po pr- škoda za SNPJ. Mi smo jo sih in se ponašamo s svojo na gradili zato, ker smo hoteli na- prednostjo. Naglašamo, da.se predno delavsko organizacijo, zavedamo današnjih socialnih ki bo duhovno in materialni naša pomočnica. Veseli me, krivic in propagiramo organiziranje delavce v strokovnih in KONFERENCO V BRIDGEPORT. I rekoč: Dam vam moč, da uničite kapitalizem, ali pa socia Glencoe, O.—Ko smo čitali listično stranko, pa ne bi nič p« VJ UV*»» uiiivimi, nunvr pi . . i o zmagi delavske stranke v| pomišljali, nego bi rekli, mi ho-lsivci" prerokujejo skorajšnji nJ*™V0v^fn^ o" Aagliji, smo se razveselili. Ta- čemo uničenje socialistične padec JSZ. oziroma njenih f,00111 Darvan- vse 10 Je ko velik napredek v boju pro- stranke, kapitalizem naj ostati tako mogočnim nasprotni-1 ne! Je stvar podobna storiji kom kakor so toriji v Angliji—j« svetega pisma, ki pripovedu-to je že nekaj! Posebno z za-, je, kako so učeni ljudje v ča-nimanjem so čitali o tej zmagi su, ko so farizeji, pismarji ter angleške delavske stranke a-j njihovi pristaši hoteli, da se u-meriški delavci, kar vidim iz niči Krista, dali razjarjeni listov. Ameriška socialistična množici na izbiro, da osvobodi ko vidim, da nas stare V«an se pogajamo za velike plače, tako hočejo, kakor mi, da ker vemo, da ako hoče dela SNPJ. ostane napredna de!av- vec in njegova družina koli ska organizacija, ne pa sred- čkaj udobno življenje, mora stvo za ambiciozne "progre- imeti zadostno plačo. Mrzmio sivce." skebe in v pravila bi najrajše Toda kaj ima to opravki z »vrnili tako stroge točke, da našo konferenco? Mnogo. 7, bi skebe čisto iztrebili. Kriti prej sem omenil, kako "progre- ziram° delodajalce in slikamo Btranka je glede delavske politike torej vendarle bolj v pravem kakor pa predsednik A. D. F. Mr. Green ali njen podpredsednik reakcionar Mr. Matthew Woll. Delavstvo ne bo nikoli napredovalo, če bo sledilo politični taktiki Ameri- Krista ali razbojnika. Barabo, pa so hoteli, da postane svoboden razbojnik, propagator ljudskih pravic pa je moral na križ. To napravi fanatizem, ki je slep za razum. Naši komunisti so torej nastopali združeni z vsemi, ki sr ške delavske federacije, kakor r imeli skupni cilj, raji« izročiti jo zastopajo Green, Woll, Le-|5Npj# koritarjem in nazadnja-wis in drugi "delavski" vodi- itvu9 kot pa, da bi jo vodili na- ditelji, ki pod krinko nestran-karstva unij delujejo za demokratsko ali za republikansko stranko. Taktika teh laži-delavakih politikov ima svoje male "de- prej pošteni ljudje socialističnih nazorov. Veseli me, da je velika večina delegatov večino trikov "progresivnega" bloka razumela in glasovala proti, in da je izvolila odbor, lavske" voditelje med takimi. kateremu članstvo lahko zau "progresivci", kakršni so se zo- pa. pet ¿to pot pojavili na konven- V roke mi pride ta ali oni ciji SNPJ. v Chicagu. Kar se slovenski list, o katerih vem, tiče komunistov, nekatere iz |da ne izhajajo zato, da bi ne- Joie mi ne gre v glavo: Na prošli konvenciji SNPJ. se je združil konglomerat klerikalcev, komunistov, službo-is kalcev, agentov, "narodnjakov", "progresivcev", "svotoo-domislecev" itd., in vse to se je krstilo z varstveno znamko "Progresivni blok". Koliko je bilo med temi takih, ki so jim koristi SNPJ. res več kot lanski sneg? Le kako so mogli nekateri drugače razumni delegatje slediti tej godlji laži pro-gresivizma, to meni ne gre v glavo. čami in našim gospodarjem ze lo zamerimo, ker se branijo, da bi jo povišali. Mi pa se' branimo izboljšati eksistenco našim stalno vpoeljenim odbornikom. Mi smo ljudje dvojne mere. Kar hočemo zase, odklanjamo drugim. Morda bo kdo mislil, da sem jaz eden onih, ki odobravam skebstvo. Se nikoli nisem bil pristaš skebanja in v delavskih bojih sem storil kolikor ena oseba z mojimi močni zmore. Je pa treba razumeti, da so razmere kakršne so vzrok bo ju med izkoriščevalci in delavci, in da sistem kakršen je povzroča neštete krivice, in da sili nešteto ljudi v hlapčevstvo — hočeš nočeš. Za odpravo teh razmer moramo gojiti Čut zavednosti, čut razumevanja za težkoče svojega bližnjega. Kako to, da piše o odbornikih v gl. uradu—mar so mu ta- kov. V ostalem smo v Ročk Springsu še vedno enaki kakor smo bili pred misijonom. Udari smo se v božjo voljo in živimo iz dneva v dan ne da bi pri tem mislili na kake napredne akcije, na socializem ali na kakšno drugo posvetno stvar. Morda se bomo kmalu začeli ravnati po pobožnem pravilu, ki pravi, "delaj, kakor da boš večno živel, in moli, kakor da boš jutri umrl." Delamo že, molimo pa tudi čezdalje več. Opazovalec. SOCIALISTIČNI PIKNIK V RIVERVIEW. 4MMMMMMMHHMHHHt da 1,000,000 delnic za vsoto četrt milijona dolarjev (vsaka delnica 25c). Predsednik druž« be je John Gornick, podpredsednik in glavni ravnatej Louis Painich, tajnik blagajnik pa C. C. Fairchild. Urad družbe je v Idaho City, Idaho. Rudniški posestva te kompanije s pritik-linami so cenjena na $350,000. Naslov ravnatelja Louisa Paini-cha je P. O. Pioneerville, Idaho, Boise County. Iitbraživalia akcija l S. 2. V fond "Izobraževalne akcije JSZ." ho vplačala društva, socšaliattt- Chicago, III.—Dasi je bilo ni do*aniiacije in poja- • V . ' J I • n • rnezmlu v mesecih april in maj kot vreme za vzlete v nedeljo 9. ju- ni j a hladno, je bila udeležba števHka dmitva m kraj. v«ota. 2.00 na pikniku socialistične stranice okraja Cook, ki se je vršil v Riverview parku, vendarle za-■ ■ dovoljiva. Na igrišču, kjer sta jj; B^TPa -ko pri srcu, bo mogoče kdo|tekmovala dva delavska atlet-. 47 SNPJ., Sprmgfield, IH..... iz SSPZ., Indianapolis Ind.f 10 SNPJ., Rock Spring«, Wyo. .......................... 209 SNPJ., Nokomia, 111_______ vprašal. Ne kot odborniki, I aka kluba, in v pikniškem vrtu, pač pa kot ljudje, katerim smo1^ bii0 nad pet tisoč oseb. Glav- poverili vodstvo—kot taki so mi pri srcu. Nisem sorodnik nikogar med njimi, ali četudi mi bo te vrstice &tel kdo v zlo —češ, zadosti imajo, pa naj bi dali drugim priliko, jaz mislim, da taka taktika od strani delegacije za jednoto ni dobra. Preveč pokažemo nevoščljivo-^ sti, kar odbija zaupanje in pa veselje do dela. Nekateri delegatje pridejo na konvencijo da kritizirajo, nekaterim je konvencija le nekak šport, e-nim je torišče, kjer uganjajo svoje "revolucionarne" burke, ni govornik je bil milwauški 3.00 um 6 00 2.00 27 SSPZ., Forest City, Pa. 6.00 6 SNPJ., Cleveland. 0..............12.00 142 SNPJ., Collin wood, 0..........12.00 „ . . ,312 SNPJ. Collinwood, 0..........4.00 župan s. Hoan. Pn stojnici, 74 SNPJ.. VWen, UL™..........2.00 kjer so bile razstavljene socia- 192 SNPJ., Milwaukee, Wi*. 4.00 listične knjige in listi, smo vi- 183 SSPZ., Auburn, lil..................1.00 deli zanimivo kolekcijo lepa- 244 SNPJ., Kaylor, Pa..................4.00 600 SNPJ., Johnstown, Pa..... 6.00 477 SNPJ., Cleveland, O....... 4.00 190 SNPJ., St. Michael, Pa. 4.00 206 SNPJ., Grow, Kan«____________________4.50 213 SNPJ., Clinton, Ind..................2.00 1 SNPJ.. Chicago, BI...............3.00 147 SNPJ., Cleveland, 0..............6.00 36 JSKJ., Conemaugh, Pa. 5.00 535 SNPJ., Kenmore, O________________6.00 275 SNPJ., Maynard, O______________1.00 81 SNPJ.. Red Lodge, Mont. 3.00 506 SNPJ., Star City, W. Va. 1.00 214 SNPJ., Mullan, Ida..................3.7S 3 SNPJ.. John«town. Pa..... 3.00 86 SNPJ., Chicago. Ill________________2.00 182 SNPJ.. Gilbert, Minn..... 315 SNPJ.4 Canton, O........... 36 SNPJ., Wittock. Pa......... Pevsko in dram. dr. "Svoboda", Detroit, Mich. ............ kov v barvah, ki jih je izdala tekom prošle volilne kampanje v Angliji delavska stranka, katera je pred nekaj dnevi prevzela vlado. Kolekta v agitacijski fond našega okraja je prinesla par stotakov, in stranka je dobila precej novih članov. • Udeležba od strani Slovencev je bila boljša kot prejšnja ostalim pa je seveda interes or- leta je žal> je aranžma od gamzacije prvo in najvažnejše. naie strani za siOVenski odde-Ali vselej niso v večini. | lek y pikniškem prostoru bila Zadovoljni moramo biti, da tudi to pot «inefficient". Šele načelna izjava ostane in da bo proti ve£eru je postala naša drUŽba na ®V°jem Pr08t0rU ^ Slov. nar. ¿itaknca. Wauke^ ni poti. Izkazalo se je, da je iivahnaf dasi bi bila lahko ves imela delegacija, ki je zastopa- čas> ^ se bi po8krbelo za neko- la prava jednotina načela, ,iko mu,Skalnega in pevskega zmožne može v svoji sredi. Ni; programa. Klub št. 1 je imel pa izšlo vse tako kot bi bilo tudi letos y oskrbi glavni vhodf potrebno in prav, odgovornost i skazi kalerega gre v park in iz pa seveda zadene one, ki niso ka dneva tisoče lju_ zapopadh, kako bi morali po- di p q stopati, da bi bilo najboljše. * 6.00 6.00 4.60 2.00 Aston J urca. klubov. Prijatelji, njene kon- , . , ... ference naj vam bodo v dokar, I Toda Poglejmo nekoliko se da vpliv naših idej raste! Ne Kdo so bili na konvenciji samo klubi, tudi društva—pod- |n, kd0 Jm Je porna in druga-^poznavajo, Bil* 80 delegatje in poslalo jih da je nam čimtesnejše združe- Je ««tvo. Navadno pravi-anje za skupni delavski pro- ,mo: Članstvo pošlje na svoje konvencije najmožnejše in naj-pravičnejše zastopnike. Tudi to je O. K. Iz zapisnika vidim, da je bil glavni odbor pred sodnikom, da mu preceni delo, in da ga gram potrebno. Rojaki delavci, člani klubov in društev, ki hočete, da pionirsko delo napredne misla med našim ljudstvom ne bo zamanj, pridite v nedeljo^23. junija v . ,. F ,.___. f. • • * slovensko dvorano v Boydsvillu Pohvah Dasl ,nl za" i. j . . , dre«e za dobiti odbornike, je pn Bndgeportu. da «uj«te po- delo vendark združe. roiila ter razpravljate m skle- ^ težko da „apredu- renco ter njene klube in ob umno lfogpodariti> enem kako hranita v društvih; J ^ u , uržo»znega suda", katere 'govoril, da ae bo posvetoval z mu se pa morajo prav oni za- odvetnikom, a izjavil je. da je hvaliti, kajti ta sud je urejen tožiti kopo neodgovornih ljudi t"ko, da protekbira obrekljiv- silno težko, ker se ravno tako ce, ne pa poštene ljudi, od ka- lahko lažejo na sodišču kakor tenh se zahteva, da dokažejo, v listu, razen tega imajo svoj če je Lojen res Lojen in če je 'sistem pri listih urejen tako, da res kedaj imel kaj odgovorno-1 je težko koga držati odgovoriti pri "D. S." Ko jim daš za- nrm. "Dal sem jim priliko, da pnsežene izjave, pa ne veljajo, bi mi dokazovali pred sodi-V isti številki v urednlfiikem ¿čem kar so pisali čezme, a so članku piše "Radnik" r priložnost odklonili,M. je rekel "Nigdja ni je bilo račono, ni- Novaft, "javnost pa naj sedaj H «ni to tvrdimo, da res belo in črno res črno, naš poro- KLUBA J. S. Z. Sheboygan, Wia—Klub štev. 235 JSZ. priredi svoj običajni letni piknik v nedeljo 16. junija na posestvu znane Strujako-ve družine. Prostor ae nahaja ob državni cesti št. 141, tri miljs južno od Sheboygana, kar je poaebno pripravno z* poset-nike ia Milwaukeeja, Port VVaahingtona in drugih krajev. Piknik se vrši popoldne in zvečer. Zabave bo obilo za vse. Da bomo skrbeli za dobro postrežbo, as razums. Vabimo rojake od tu in okoliških mest, da nas posetijo v obilnem šte-vihi. Posebno še pričakujemo, da nas posstijo Milwaučanje v obilnem številu. Vljudno ste vabljeni vsi. Ob snakih prilikah povrnemo poset.—Odbor. ČITAJTE "PROLETARCA". Vsaka številka Proletarca vsebuje zanimive vesti, članke ter razne druge apise. Kadar ga prečitate vi, ga izročite pričevalec sedaj ko to piše ne ve. jatelju, da naj ga prečita tudi Na vprašanje je B. Novak od-ion. Račun razpečanih znamk J. S.Z. sa bmm april 1929. , DR1AVA IN HKSTO ILLINOIS: Chicago, No. 224. Springfield ..—v Virden ................ Chicago, No. 1 ... Chicago. No. 20 . INDIANA: • Unirenal ........... Cfcnton ____________ MICHIGAN: Detroit _____________ OHIO: Cleveland ........... ColHnwood ________ Bridgeport ........ Glencoe ...........— PENNA: Grays Lending ... Moon Run ----------- Heraninie .......... ^Sygan ................. Forest City------ Latrobe _____________ Burgetotstown _____ West Newton — WISCONSIN: WiUard ........... Skupaj U..... Mm Dual.. I»J. 3tr. Uta« Meee4al Koav. fond --utak*- prispevki ill Skupaj 12 7 4 100 10 8 5 20 40 15 4 4 10 5 4 18 4 1 2 16 282 10 8 11 14 $6.70 2.80 1.20 80.00 6¿0 .90 $1.80 .90 .40 10.00 2.00 .80 $7.50 8.70 1.60 40.00 8.50 1.20 2 — 7 1.60 ¿0 2.10 .... — 60 6.00 2.00 8.00 10 40 15.50 5.00 20.50 10 6 8.00 8.10 11.10 2 6 5 1.90 .60 2.60 4 — 6 2.60 .80 8.40 8 3.00 ljOO 4.00 6 10 1.50 .50 2.00 1 6 1.55 .50 * 2.05 20 18 5.40 1.80 7.20 2 .... 2 1 90 .60 2.50 5 11 2.05 .60 2.65 2 .... 1.80 .40 1.70 4 — 5 6.20 2.00 8.20 10 — 20 3.50 1.00 4.50 70 31 228 8109.10 83S.S0 8144.90 Redne Znevrik na roki 1. aprila...........-......... 289 Prejeli ................................................ 2000 Duaine 801 Letne lijem. 248 1018 Skupaj Razpečanih 2289 282 801 70 243 225 1018 81 Na roki 30. aprila 1929 DR2AVA IN HESTO ILLINOIS: La Salle .......-........ Springfield „.1......... Chicago, No. 20 ..... Virden ...................- INDIANA: Clinton ................... Universal .......-...... KANSAS: Arma ....................... MICHIGAN: Detroit, No. 114 ..... Detroit, No. 115 ..... MONTANA: Member at laige..... OHIO: Neffs _____________________ Cleveland -------- Bridgeport ............. Co!»Hnwood ............. Girard ................... PENNA: Moon Run ............... Canonsbuig —...... M. at L................ Conemaugh ............ Herminie ................. Forest City —........ Latrobe ................... WISCONSIN: West A11 is -------------- Sheboygan —........ Milwaukee —........ 2007 731 18 982 Tajništva J. S. Z. maj 1929. Rodna Duaine Is J. Str. leta« Meaeéni Koitv. fond -saaa ike— prispevki J. S. Z. Skupaj 5 4 $2.90 $.90 $3.90 3 2 .... •aoa 1.60 .50 2.10 20 .... .... .... 6.00 __ e Q A 2.00 _ JA 8.00 i ji/k 1 •— .... 1.20 —' .40 1.00 3 2 . 1.60 .50 2.10 6 .... — .... 1.80 .60 2.40 6 4 K. .... .... 3.20 1.00 4.20 57 21 24.45 7.80 32.25 20 1 .... — 6.35 2.10 8.45 .... 12 .... 2 4.20 1.20 5.40 4 1.40 .40 1.80 40 aoaa 12.00 4.00 16.00 4 2 7 ooeo 1.90 .60 2.50 20 oooe 6.00 1.40 7.40 23 6 .... .... 9.00 2.90 11.90 4 2 1.20 .40 1.60 13 .... 3.90 1.80 5.20 4 .... .... 1.20 .40 • 1.60 20 10 aeea 9.50 3.00 12.50 U 1 .... .... 3.65 1.10 4.85 2 ,2 .... .... 1.80 * .40 1.70 1 4 .... .... 1.70 .50 2.20 ' 10 3.50 1.00 4.50 22 .... 7.70 2.20 !» H 40 • M. .... .... 12.00 4 00 16.00 Skupaj ............................107 * Znamki» na roki i. maja................ Razpečanih tekom meseca ........... Na roki 81. meja 1929 --------- 17 8129.26 840.70 Redne Duaine Letne 2007 731 18 806 107 17 1701 624 1 982 9 978 Tajaiitvo J. S. Z. JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNA ZVEfl PRIDRUŽENA SOCIALISTIČNI STRANKI i Naslov: Jugoslav Federation, S. P« 3639 W. 26th St., Chicago, 11. Ekaekutiva Socialistične Stranke: Victor L. B.rg.r, Milwaukee, Wie, predsednik Morris HUIqs.it, New Yorit, mednarodni tajnik; Daniel W. Hoaa, Wisconsin; Jama« Oaaal. New York; Allrad Baker Lewis, Mausauhuaetts; L.lith Wilson, Pennsylvania; Jwptr McLavy, Connecticut; Jama. H. Maurar, Pennsylvania; Ja«. W. Skarts, Ohio. — Ekeekutivni tajnik Wm. H. Henry. Glavni urad: 2SS3 Watkington Blvd., Ckica«a, 111. Tajništvo J. S. Z.: Tajnik: Ckarles Pogorele«:. 3039 W. 26tk St., Ckicago, 111. Ekaekutiva J. S. Z.: Frank Aleak, Peter Kokatovick, Cao. M asi eck, Filip Godiaa, F rad A Vidar, F. S. T auch ar, Frank Zaits. ' Nadzorni Odbor J. S. Z.: Doaald J. Lat.ick. Blaž Novak. Joka Lalick. Prosvetni Odsek J. S. Z.: C karta« Pagoroloc. Androw Milka »a Jaka Olk*. Nadzorni Odbor Slov. Sekcije J. S. Z.: Frank Margalla. Angaliaa Tick. Mary Udavicfc. "ProUtarec". glasile ki ÜMt storeMk* srkcije JSZ. UPRAVNI OD BOS r ROLET ARC A i Jaka Otip, predsednik; Vlaka LWaükar, podpredsednik; Frank Alesk, tajnik; FUip GadUa. blagajnik-Jake Task, Daaald J. Latrick. Fred A. Vider. nadaorai odbor. Urednik: Frank Zaka. Upravnik: Ckaa. Pageralea. ŠT. S3S, BARBERTON.—Tajnik-tlagaja* MaSk Maakalk. 285 15tk Ä Orvsniasterja Jen. Jarek ia Gee. Zapisnike r Lovrenc Frank. PENNSYLVANIA ST. S. FRANKLIN-CON EM AUCH. —Tajnik Adalf Krašaa. Bos 88, Park H ^ Zepisnikerice Anna Kimšm. Organizatorji Andrew V id rich, Frank Podboy in Anton G ab ran ja. Seje ■raako 8. a. v m. ob 2. pop. v Slov. 11 ob. domu v Franklinu. ŠT. 10, FOREST CITY.—Tajnik Frank Ratatc. Box 685. ST. 13, SYGAN. — Tajnik Frank Ursita, Jr., Box 546, Morgan. Pa. Blagajnik Lawrence Kau*iČ. Zapa-nikar Frank Pustovife. Organizator Frank Wirani. Zboruje prvo nedeljo v mesecu v dvorani dr. iL 6, SNPJ. ob 1. pop. ST. IS. BRADDOCK. — Tajnik Jaka Redaak. 1684 Poplar Way. St. 17, GRAYS LANDING—Taj-nik Toay Z^aa¿«¿, 861, Pont Marion, Pa. ST. 19, BURGETTSTOWN.—Tajnik Anton J.ram. Box 12. ST. 32. WEST NEWTON.—Tajnik Jaaapk Jut an, R. F. D. 2. Box 108. ST. S9, HERMINIE.—Tajnik Aa-toa Zoraik. Box 202. ST. 118, CANONSBURG.—Tajnik-blagajnik Paul Po«e(a, Box 117, Strafcane; organizatorji John Terčelj, J. Kokhč in M. Tekavec. Seje vsako 4. nedeljo v m. ob 10. pop. v dvorani druft. SNPJ. ST. 131, PITTSBURGH—Tajnic-blagajnik Anton Ckator, 5601 Duncan SL Organisator in z^esnikar John Ban. Zboruje vsako četrto nedeljo ob 2. pop. v Slov. domu. St. 17S. MOON RUN. — Tajnik Jack Teaaac, R. D. 10, Box 191, Craflfcon, Pa. ST. 178. LATROBE. — Tajnica Mary Fradal. 1004 Alexandria St. ST. 184, LAWRENCE. — Tajnik Lavi« Brits. Box 84. ST. 218. LUZERNE—Tajnik-bla-gajnik Fraak Bragar, Box 868. Zapisnikar John Cotelj. Organisator Louis Zgonik. Seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. pop. v dvorani dr. »t 292, SNPJ. IMENIK KLUBOV ILLINOIS ST. 1, CHICAGO.—Tajnik-bJagaj- [Xnc^f nik P .tor fteralk. 8788 S. RMgeway Avs. Organizator Frank Zsita. Zapisnikar John Turk. Zboruje vsaki ¿etrti petek v mesecu ob 8. zvečer v dvorani SNPJ. St. 4. LA SALLE. IU__Taj nik- blsgajnic Frank Martiajak. 25 Fourtk Street. Organizator Math Vogrich. St. 20. CHICAGO—Tajnik in organizator Sava Bajaaavick. 2260 Clybourn Ave.; sapia. Geo. Mft'trh Zboruje v svojih prostorih, 2250 Cly-bourn Ave. ST. 48. WAUKEGAN. — Tajnica Anna Makaick, 624 HekidM>lz Avs. Blagajnik John Gantar. Organizatorka Frances Zekoviek. Zapisnikar Rudolph Skala. Zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu t Slov. ner. domu. ST. 47, SPRINGFIELD. — Tajnik Joacpk Ovca. 1841 S. 15th St Organa- Anton Per; zapis. Fr. Cemntar. Seje vsako 8. nedeljo v m. v Slov. nar. domu po društveni seji. St. 80. VIRDEN—Tajnik Frank Stampikar. R. F. D. 41. Box W. St. 80. GILLESPIE—Tajnik Jaka ICraiam, R. 2, Box 10. St. 128. NOKOM1S—Tajnik-bla-gajnik Stava Milavee. 522 East at. Organizatorji John Rak in Alojzija Plahotnik. Zboruje vsako tretjo ae* deljo v meseca ob 10. dop. pri S. Plahutniku. St. 224. PULLMAN—Tajnik P. Varkomik. 10188 Wentworth Ave., Chicago. 111. INDIANA ST. 41 CLINTON—Tajnik Ignac Spaa dal, 209 No. 12th St. Organizator Bart »i Oblak, zapisnikar John Škof. St. 23S, UNIVERSAL. —Tajnik Fraak Javna. Bok 547. Organizator Frank Gon*e. Zaptnikar Jos. Cigale. KANSAS ST. 21, ARMA.—Taj ni k-blagajnik Aataa Salar, box 27. Zapisnikar Martin Gorenc. Organizatorji: Arma, Anton Sular; Franklin, Louis Marko vich; Breezy HiH Math Ulepfe; Grom, John Kuetelj; Cockerill, Joseph PiHich. Redne seje se vrfte vsako drugo nedeljo ob 2. pop. v Moose Hall. Anna. MICHIGAN ST. 114, DETROIT—Tajnik-ble-gajnik Patar Ki«orec, 8995 Sherwood Ave. Organizator John Vitez. Seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10. dop. na 116 W. 6 Mile Rd. ST. 11 S, DETROT.—/Tajnik-blagajnik Frank Ca«an. 5237—23rd Ave. Organizatorji Jo«. Močnik. Martin Auguatin, Frances Kraftevec in Frank Klančnik ml. Zapisnikar Joseph Fa-le.r Zboruje vsako četrto nedeljo dopoldne v Slov. del. domu, 437 Artillery Ave. OHIO ST. 2, GLENCOE. — Tajnik Nace Žl.mberg.r, L. Box 12. Seje vsako tretjo nedeljo dopoldne pri N. Žlem-bergerju. ST. 11, BRIDGEPORT. —Tajnik Jo«. Snoj, R. F. D. 2. Box 7. Zapisnikar Domen Bradach. Organizatorja: Louis Gorenc in Frank Cerar. ST. 26 NEFFS—Tajnik Floriait Pi«kak, Box 484. ST. 27, CLEVELAND. — Tajnik-bTftgajnik John Krahalj, 6409 St. Clair Ave. Organizator Anton Janko-vich. Zapisnikar Avgust Komar. Seje vsaki prvi petek ob 7:80 zvečer in vsako tretjo nedeljo ob 2:30 pop. v Slov. nar. domu. ST. 49, COLLIN WOOD.—Tajnik-blagajnik H. Staaick, 722 E. lfiOth St. Organizator Frank Barbich Zapisnikar Maks Slanovic. Seje vsako prvo neopoldan v Slov. nar. domu. ST. 37 MILWAUKEE. —Tajnik-blagajnik Frank Perko, 505 National Ave. Organizator Albert Hrast. Zapisnikar Frank Novak. Seja vsaki drugi četrtek v mesecu. Dr. Andrew Furlan > SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 3341 W. 2Stk St.. Ckicaga. I H. Uradne ure: Od 9. do 12. dep.. od 1. do 5. popoldne ih od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tal Crawford 2893. Tal. aa doma Rockwall 281« .........mm......bih FRANK MIVŠEK C aal, Caka aad Wood.—Gravai WAUKEGAN, ILL. Pkoae 272S sssssssssiissssissssssssaé "NEW LEADER" .nglaiki socialistični tadaak iShajs v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše ure je van angle&ki socialistični list v Amerik«. Mnogo slovenskih delavcev ga čita. Naročite si ga tudi vi Naročnino sanj sprejema "Prolstersc" MARTIN BARETINCIC pogrebni zavod TsL 1478. 314 Bro*4 Strast JOHNSTOWN, P« ANTON ZORNIK HERMINIE. PA. Trgaviaa s ssaiaahi P«U in pralni stroji posebnost Tel Irwin 2102-R 2. *aeeewaswiaseeee>asiaaeias>esee>paasial MMMMMMMMMMMMM Dr. John J« Zavertnik ZDRAVNIK IN KIRURG Urad, 3724 Waal 2Stk St. Stan 2228 S. Ridpaway Ara.. Ckicaga, III. Tel. na domu Crawford 8440, v uradu Crawford 2212-221S. Ureduje od 2. do 4. pop., in 8. do 8. zvečer izvzemii srede in nedelj«. <»»»»»»9»99»9»9»999»»9»»9^ M "Th. MILWAUKEE LEADER** Nsjveiji Ameriiki socialistUnl dnevnik. Narojfnina. 86.00 an cala lata, 83.00 sa pot lata ia 81.80 aa tri maaaca. Na«lavt 835 Jaaeav At a. MILWAUKEE. WIS. Ako hočete biti DOBRO ZNANI morate biti ČEDNO OBLEČENI in da ste čedno oblečeni, morate nositi OBLEKO NAREJENO PO MERI is čistega volnenega blaga SS $25.00 John Močnik 6517 St. Clair Avc. CLEVELAND, OHIO Tel.: Rand. 3131. = s ■ - ■ : ■ ■ ; VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St.. Ckiacgo, III. Telefon Csnal 4340 EDINA SLOVENSKA-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC Isbora avaiik cvetlic sa plaaa, •vatba, pogrobo, itd. Zastop. za Whiting, Ind. in okolico: S. Grabovac in Jarack, 401—131 «t S t root Tel. Whiting 323-R. ♦♦•IHHHI-*******************« DR. OTIS M. WALTER ZRAVNIK IN KIRURG 4002 W. 26th St., Uradne ure v uradu: Od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:80 zvečer. TEL.: LAWNALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopokian ah torkih, četrtkSi in sobotah. Priatopajta k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT1. Naročilo «i dnevnik TROSVETA" Li«t «taaa sa cala pal lata pa $2.50. Ustanavljajte nova druitva. Deset članov(k) je treba sa nevo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2SS7 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. IIII1IIHIIHIIIIMIHIIII 'FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago» 111. Tel. Crawford 1882 PrUtna ia okusna domača jedila. Cena šmarna. Potresba lačna. ..................» VICTOR NAVINSHEK 331 Graaya Si.. Conomaugh, Pa. Trgovina raznih društvenih potrebčin kot regallj, preko-ramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali ame-rikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godb enih instrumentov veeh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL ad $30 do 8250 in slovenskih Ur hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerna cena in ločna paslraika Piiite po moj veliki cenfc. Naročila poMjam v vse kraje Združenih držav. Za obilna roSila se toplo priporečsm. ledAjo v 12394 ST. 1S9, BLAINE—Tajnik Mika Smardal, Bos 92. Organizatorja A. M. Bradley in L. Androjna. Zapisnikar Nick Glagovftek. * Seje vsako drugo nedeljo pop. pri s. Jos. Shumerju. St. 222. GIRARD—Tajnik Jokn Kosin, 1006 State St Frank Gorenc, blag.; organiz. Louis Blaiič; zapis. John Tancek. Seje vsako 2. ned. v mesecu ob 10. dop. v Slov. domn. POŠLJITE DENAR m-M.C POTOM BRZOJAVA! MILLARD STATE BANK 3643-3646 W. 26th St. at Millard Avenue, Chicago, 111. ST. 123j^4AYNARD. - Tajnik ¡J [ W, Mil Ol. ai miuaru nvsnuc^^v, And, Zlatopar. Box 22. Organiiator pošilja denar v Jugoslavijo brzojavno brez ^a«ob«il».iroikov sa brsojav bodisi ^ Y d.narsmn Louis Be riot. | ! i nakasilih. Poslana vsota bo Itplačana na poštnem uradu v 3. do 5. dneh, in to breiodbKJca 4t d i AIM «T o w,____^__* 111_____ xmmm in H^narl«. da «no uvedli U izredni način pošiljanja denarja popolnoma lipia* Hl» II» ' —------- — MI smo potrošili mnogo časa in denarja, da smo uvedli ta iirodni način ^«¡^J» - - Poslu ke se ga, in nikoli več ne boste na drugi način poiiljsli svojega denarja r vaio korist ►raj. v stari < Nale brzojavne tene so običsjno niije od poštnih cen bodisi ksterekoli druge banke Za pošiljanje večjih vsot, vprašajte za naše posebne cene. URADNNE UREj I V paadaljak ia ¿atrtak ad 9. sjalraj da 8. «vačar» v torek, sredo in patak ad 9. ajaSraj ^ S [ " a soboto ad 9. sj« v «j da 3. j.............................................................................. i PROLETAREC Lii i za interese delavskega ljudstva Uhaja vsak četrtek ladaja Jufo*lovanaka DtUvika TUkavna Druiba, Ckicafa, lil. C*la«¿le Ju oalovaaake Socialistične Z v NAROČNINA za Zedinjtne driave in Kanado, xa celo leto t.O«; s« pol leta $1.76; sa četrt leta $1.00 — lno**n*yo: sa celo leto $8.50; is pol leta $2.00 \ek rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu naj-pozneje do pondeljka popoldne za priobčite* ▼ Številki tekočega tedna PROLETAREC Published every Thursday by ttoe Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906 Editor______ Business Manager. ____Frank Zaitx Charle! Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States and Canpda, One Year 8.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00—Foreign Countries, One Year $1.60; Six Month« $2.00. Addi PROLETAREC 3639 W. 26th St., Chicago. I»-Telephone Roakwall 2664 546 L P rihajajoči konec "grobega a jzenponar -I. tkega socializma** X Enakopravnosti V due 5. junija je bil priobčon v uredniških kolonah članek "Kaj nam kaže konvencija SNPJ.", pod katerim je podpis "Član delegacije." Kdo j* ta član, človek lahko ugiba,.kakor vedno, če pisec ne mara, da bi se predstavil. In tako mi ugibamo, da ga je pisal dr. Kern. Piscu se zdi, da je SNPJ. pod režimom "ajzeaponaraieega socializma" premalo narodna, in mi ga prosimo, da naj pove, katera alovenska podporna jednota je bolj narodna, in katera je več storila za narodno probujo in kuKurni napredek našega ljudstva kakor SNPJ. ? V odgovor lahko rabi mero v smislu proporcije, in ne velikosti posameznih organizacij. % Izmed nekaterih njegovih dognanj omenjamo sledeče: Književna matica bi se dala porabiti v dobre narodne svrhe, če bi večina glavnega odbora imela smisel za slovenske ameriške potrebe.—Socialistov je bilo od počela v SNPJ. tako malo, da bi se jih lahko se3 "Jo na prste.—Zavertniku se je posrečilo šele ua konvenciji v Alilvvaukeeju, da je dal jedaoti socialistični pečat.—Zavertnik in Mo-lek raMa Proeveto bolj za proti klerikalni boj kot za praktične socialistične svrhe.— Nasprotniki—to^ij^ prostomiselni narodni ljuHj« in komunisti; niso imeli prostora v glasilu.—Do waukeganake konvencije Zavertni-kov režim ni imel organizirane opozicije. Ve-dina delegatov je bila do tedaj tz vrst starih (sejaalističnih) agitatorjev po naselbinah.— V Waukeganu se j^pr^javil v obliki opozicije prvji organiziran blok, sestoječ po večini iz hrvatskih komunistov, ki je štel okrog 50 Članov. . Nato piše o konvenciji v Chicagu med dru-* gim: S £4| "Ohikažki rbor je prvič po mihvaotkfkonvenciji prinesel na povičje narodni progreeivni blok, ki siceT ni bil strogo organiziran, pač pa se je pokazal pri več vainih glasovanjih Nekaki voditelji naprednega narodnega bloka so se izkazali Cainkar, Vogrich. dr. Kern, Somrak, Zevnik, Kobal in nekateri drugi. Zastopniki ustanovnih narodnih progreeivcev so bili Po® tokar, Stonič, Sitter itd. M. J. Turk bi brl lahko igral večjo vlogo, če bi ne kazal toliko osebnega sovraštva napram nekateiim chicadkim socialističnim voditeljem in bi razumel principe ameridko-slo venske narodne stiuje, ki potrebuje sistematičnega izraza. Vendar je Turk veliko koristil, ker je s svojo odločnostjo dal drugim ko raj ¿o, da so nastopili proti Zavertnikovemu režimu. Socialisti pod novim vodstvom Franka Zajca, ured-~~ nika "Proletaica", so napravili veliko taktično napako, da so hoteli preslepiti ljudi in čitatelje s tem, da so nazvali Cainkarja in njegove prijatelje komuniste. Naši ljudje končno zamerijo, če koga nepošteno napada*, in govorič neresnico. Osebni napadi, ki so se pojavili slasti zadnja leta od strani Zavertnikovega režima so dokaz, da se bližamo koncu socialistične politike t SNPJ. Kadar gre komu slabo, tedaf prične napadati osebe. Da pa Zavertnikovi socialisti izgubljajo tla, so dokaz socialistični klubi, ki ne le pe&ajo od leta do leta, ne pridobivajo mladine, še nasprotno: sam Zavertnikov sin je bil v odboru lokalne republikanske strarkec Člani v angleško govorečih društvih se ne sanimajo za socializem, saj je malo upanja, da bi eo-cialu tična stranka, kot je zdaj organizirana, kdaj pri-ftla zopet do posebne veljave. Treba bo povsem novih smernic in bržkone reoiganizacije, da bo delavska fltraiika v Ameriki prišla do vpliva v* javnem življenju. Prilagoditi se bo morala predvsem ameri&kim razmeram. Zmagal je Cainkar kot neuradni zastopnik zmernega narodno mislečega in ameriško orientiranega članstva, in ne Zijc. Socialistična večina za druge odbornike je bila tako ftibka, da bi ga bil morda že na čikaški konvenciji dobro organiziran narodni blok poruiil. Ac par takih Pirovih zmag, pa bo konec grobega Zave.tnikovega (in Zajčevega) "ajzenponarekega" socializma, ki je bil dober za kratko dobo reformacije, do svetovne /bjne, ki se je pa prelevil v protiversko gibunje in blatenje vseh narodnih naprednih ljudi, ki ee osebno ne strinjajo t voditelji socialističnega kluba it 1 v Chicagu. —Član delegacije." "Nekaki voditelji narodnega bloka" je pravilno rečeno. Res, bili so "nekaki", in zato ne smejo zameriti, če jih je konvencija in član-■tvo vzelo za take. / Med onimi, ki jih on šteje k progresivcem, so tudi izraziti klerikalci, ki niso atorili v Življenju ničesar drugega kakor mislili nase ter pomagali cerkvi "po svojih močeh". O M. J. Turku priznava, da ni nič, ker ga ne šteje ne k progresivcem, ne k narodnjakom, slavi pa ga, ker je imel korajžo nastopiti proti Zavert-nikovemu režimu. Ker je pisec gotovo pou- čen o zgodovini SNPJ., naj bi bil Še povedal, da je postavil Turka na prominentno mesto v Jednoti ravno "Zavertnikov režimi" in nihče drugi. Trditev, da so socialisti nazvali Cainkarja ter njegove prijatelje za komuniste, ne odgovarja resnici. Res je le, d* so komunisti določali taktiko "prostomiselnim .'narodnim 1 ju« dem", računajoč, da bodo ,z njihovim zaves* ništvom dobili v glavnem odboru /nekaj mandatov, sli ¡pa organizacijo razrahljali in ^potem metali krivdo na socialiste. Glede osebnih napadov bi moral pisec tisto poštenost, katero privošči drugim, vzeti nase iu priznati, da so osebni napadi veliko bolj dežetali iz vrat, katere on imenuje "prosto-miselno narodne" in "komunistične". Kje je bilo prošla leta več napadov, več laži in več blatenja, kakor v pokojnem "Glasu Svobode", v pokojni "Delavski Sloveniji", v pokojnem "Delavcu", v klerikalnem "Am. Slovencu", v "Am. Domovini", v "Radniku" in nekaj tudi v "Glasilu KSKJ." ter morda še par drugih listih? Socialistični klubi pešajo, socialistična stvar pojema, stranka si ne bo več opomogla. Vse to so znaki, da prostomiselna narodna ¿rtruja pod vodstvom novih in starih Mojzesov gazi iz pustinje "ajzenponarskega socializma4' v deželo, v kateri padajo namesto ma-4 ne medene, krasno doneče in milo brneče narodne besede. Kako lepo bo čez štiri leta, ko bo slavil, zmago narodni blok! GALERIJA DIKTATORJEV POVOJ IN H DOBE MUSSOLINI KEMAL PAHHA STALIN DU HI V ERA PILSUDSKI ALEXANDER Berlinski list "Kladdaradatsch" je v »ni svojih iUvilk objavil to kolakcijo diktatorj«v sedanj« dob«, v katari ja kartonist na svoj način naglasi!, da diktatura, bila kakrinakoli, sloni na oboroianl sili. Mussolini v Italiji, Kam «I Pasa v Turčiji, Stalin v Rusiji, De Rivara v Španiji, Pilaudski na Poljake«) in Alaksandar a Jugoslaviji vladajo s dakrati, ani vač drugi ananj, «a katerimi je oborožena sila država. Opozicija ja PREPOVEDANA. Ukaz je postava in postava je «tkas.—Ča bi bil na sliki aastopan ia madžarski diktator in albanski kralj Zog, bi bila kolekcija popolnejša. Kartonist dala 'na tej sliki krivico Stalinu, osiroma sovjetski diktaturi, kaleri je dal najbolj barbarski saačaj. Pose, ki jo je dal Stalinu, bi veliko bolj odgovarjala Mussolini ju kakor njemu. ,, t VŠČIPCI TAKTIKA ŠČURKOV Ena najgrsih, najnizkotnëjâih lastnosti človeka je denuncianstvo. Délavée,'ki toži pred bosom švojega tovariša, je ne samo hlapec, ampak duševna, propalica, vredna bolj pomilovanja kot obsojanja. V Prosveti smo čitali o denunciaciji proti D. J. Lotričhu. Lotrič ima službo, ki se jo lahko smatra za dobro službo z dobro plačo. Dobil jo je vsled svoje nadarjenosti in sposobnosti, ne na mah, nego si jo je sam zgradil s pridnostjo in vestnostjo. Toda kompanija je kompanija, in delavec je delavec. Lotrič je aktiven v socialističnem gibanju. Na pro-šli konvenciji SNPJ. si med svojimi nasprotniki ni pridobil simpatij. V Prosveti z dne 5. junija je poročano, da so pri kompaniji, kjer je vposljen, dobili 3. junija koverto, na kateri je jednotin znak ter njen povratni naslov (naslov gl. urada), v nji pa so bili izrezki iz Pro-letarca z naslovom "Searchlfght", kjer pise Lotrič svoje komentarje o dogodkih med na mi in drugod. Namen denunciacije je prozo ren : spraviti ga ob službo. Da bi imela jačji vpliv, je ščurek, ki jo je poslal, porabil uradih no koverto SNPJ. To ni edini slučaj. 2e tedne pred konvencijo so šla na okrog blatilna pisma, s katerimi so imeli ščurki namen umazati karakter oseb, ki so jim na poti. Tekom konvencije je bil v znanem lokalu polég poslopja SNPJ. na razpolago-"cirku-iar" oeebnih napadov ter namigavanj, toda si ga niš**opali deliti otvorjeno. Taktika nizkotnega obiskovanja in denun-cianstva je vedno svojstvo zavratnežev, stra-hopetnežev in drugih ščurkov, ki se boje svetlobe/ Komur se te vrste tipi zde "progresivni", mu to veselje radevolje privoščimo in mu celo želimo "dober tek". šen. Na konvenciji v Chicagu no&t nima, kajti ako bi jo ime-!je bil v progresivnem bloku, la, ne bi iskala opore v kral-zato naj se Rutica nikar ne jevskih imenih.—RK. pritožuje, če ni prišla ona na- • mesto njega. Jakob je dobra Vprašanje onim, ki se jih tiče? * Kaj je s B. Novakovo ker smo hoteli, da bi bil Med-1 *%erupcijo"? vešek izvoljen, a večina je \e- Paul Berger jo je "razkrin- čina. fini celo pravijo, da ste kaval'*, Af. J. Turk jo je prina- ga vi v Chicagu izigrali.—Jer-sal na svitlo, Chas. BartuHovič ry Pengov. jo je razgaljal, Zvonko Novak jo je paril na solncu, tiskarski stroji so se solzili vsled nje—a sada, konvencija je "zadevo" Ne veruj v strahove. Ce vidiš strahove v temi, gozdu po noči, v temni sobi- duša. Kot človek konservativnih nazorov je delai na konvenciji tako, kakor mu je vele- Ali mislite, da vam bo koristilo, če boste nadaljevaii z za-vratnim blatenjem, denuncia- Štirideset let švedske socialne demokracije Aprila t. 1. je švedska socialno demokratična stranka praznovala štiridesetletnico svojega obstanka in delovanja. Ob tej priliki so se vršili po vsi deželi slavnostni shodi ter manifestacije, centralni strankin organ "Social-Demokraten" pa je iz-šel v slavnostni opremi. Čestitke so poslali vodilni sodrugi iz vseh de žel sveta. Švedska socialna demokracija je v teku 40 let vzgojila švedsko delavstvo za socializem v toliki meri kot je vzgojeno le v ma lokateri drugi deželiv Socialisti na Švedskem tvorijo najjačjo stranko v državi in so pro porčno ena izmed najvažnejših v internacio-nali. imeli so že parkrat vlado v svojih rokah vrgla v kos, "Katinikovi" lju- pa so strahovi: ~ Ce imaš slabe dje pa so rekli na sodišču, da misli, pa boš slabo mislil o svo-ne vedo, kdo je imel kaj govo- j'en! bližnjem. — Janez Zlato-riti pri "Delavski Sloveniji", ust. * * Lojen je bil sicer oznanjan za * njenega urednika, a on je bur-žoaznemu sudu dokazoval, da ne zna slovensko čitati ne pi- Pirc je sedaj tudi med progre-sivci. Clevelandski Pire se je pri-sati, in kako naj bo on potem- družil "progresivnemu bloku" takem sposoben dokazovati korupcijo B. Novaka. Užasno, užasno! Janez Spoznavalec. e Vsi na katoliški shod. V Lemontu, kjer se bodo kmalu godili še večji čudeži kakor na Brezjah, bo katoliški shod. Tam se bo slavilo slavnostni jubilej nejstarejše slovenske podporne organizacije in jamra, da je za narod in S. N. P. J. silna nesreča, ker je bil Ivan Molek izvoljen za u-rednlka njenega glasila. Ni čuda, da SNPJ. napreduje, ker ima toliko svetovalcev, reševalcev in progreeivcev.—John Pogačar. * vaJo njegovo prepričanje, ali cijami ter intrigami? Kaj pa, prepričanja, katera pa je pač če si bi malo izprašali vest, in * vsoglasil s komunisti in pro- bi pri tem spoznali, da ni lepo, gresivci. Jakob sam ni verjel, kar ste že storili in kar ni in ne da tiiko dela, a Sepič je bil z I bo pozabljeno? Well, kako bo-njim zelo zadovoljen. Jakob'ste napravili?—Radovedo. je bil edini delegat, kateremu je bilo dovoljeno napraviti no-minacijski govor, predno se je volilo predsednika konvencije. Hvalil je Cainkarja jako lepo in ga še lepše predlagal. Ko je dneve potem hotel D. J. Lot-rich izpregovoriti par besed v prilog Ivana Moleka, katerega je predlagal za urednika, mu ni bilo dovoljeno. Ja^ob SLo-nich je bil proslo leto v staran kraju; njegov najbolj velikodušen narodni čin je bil ta, da je prispeval tri sto petdeset a- "Mi smo zmagali!" Mi smo zmagali, pravijo pro-stomiselni ljudje, in tolmačijo, da so bili tisti, ki so res zmagali, pravzaprav poraženi. Večina 50 glasov in več pravijo da sploh ni večina, kajti 16 glasov bi vse spremenilo. Bucek bi dejal: Ta je pa lepa! Al Smilh dobiva več in več služb ........ Al Smith, bivši predsedniški meriskih dolarjev za novi zvoir kandidat demokratske stranke, pri sv Jakobu nekje na Belo- je yedno v 8tigki ker mu kranjskem in enako w>to je| n ajo č iIufb# Kmalu po _____________________ daroval Johetčan Simonich. Po volitvah je enR insurance . gal udrihati po Proletarcu in' Podatku je zelo hvalil delo ter kompanija izvolna 2a Negl in tam bomo preklinjali zape-| socialistih kar se je dalo, pa P^ovanje Zadružne banke, a direktorja, ne zato, da bi Smith ljive socialiste. Tudi nekaj x~ progresiveev ter "komunistov" iz "narodnega" in "konrunistič- "Nič mi ni žal." Pred petimi leti sem poma- sem mislil, da sem komunist. Ko sem na konvenciji SNPJ. poslušal komuniste, ki so počenega" bloka s konvencije S. N. li isto kakor jaz pred 5. leti, P. J. bo zastopanih.—F. S., Ci- sem šele videl, kako sem bil cero. e Angleške volitve. "Kes, da so v Angliji zmagali delavci, pa misliš, da bo sedaj kaj boljše? Prav nič ne! Vsak zase gleda!" (Tako govori šema, a ta prispevek ni poslala uredniku "Vščipcev" direktno, pač pa ga nam je poslal prijatelj Papagaj.) a Nezadovoljstvo v Clevelandu. Delegatje in gl. odborniki iz Clevelanda so dobili ob povrat-ku mnogo lekcije. "Vse ste za-pasli! Štiri glavne odbornike smo imeli, sedaj imamo samo neumen.—Bivši komunist. * Kaj je značaj? Frank Sepič, delegat iz Neffsa, O., je pred konvencijo hvalil Antona Gardna, da dobro piše proti provizoričnim' pravilom, ker so res zanič. Na konvenciji je bil eden onih "redkih junakov", ki so glasovali zanje. Pred konvencijo je govoril da je Cainkarjeva mašina hujša kot Levvisova, na konvenciji pa ji je prilival olja v njena kolesa ter glasoval zanjo.—Nace Žlemberger. pri glasovanju če naj SNPJ. še ohrani svoje zveze z njo pri iz-! plačevanju posmrtnin dedičem 1 v starem kraju, je glasoval z močnim "NO!!" Citatelj, ti pa! si sam napravi komentar.—Arhivar. a Ljubljanska univerza si dala ■ ime. Univerza v Ljubljani se bo delal v njenem uradu, pač pa zato, da se bi oni, ki so zanj glasovali, tudi zavarovali pri njegovi kompaniji. Stotisoči so to storili, in kompaniji se tak "klerk", kateremu mora plačati $100,000 na leto, izplača. Nedavno so dali Smithu delo tudi pri National Surety Co. Kakor pri zavarovalnicah, iščejo tudi drugod s takimi imeni odslej imenovala Univerza j odjemalcev^ in zato najemajo kralja Aleksandra I. To pa ji bivše predsednike, predsedni-še vseeno ne bo garancija, da ške kandidate ter kabinetne u-obstane. Vere v svojo bodoč- radnike, da so jim za reklamo. «tikrot zmotil, pa Je moral zaieti udarjati ter iteti zopet od krsja. ♦mmmmmimmmmmmmmmiu»mm SOCIALNI IDEALI Predaval IVAN MOLEK V klubu iuv. 114 J. S. Z. v Dotroitu, Michtfsn, 12. januarja m v lUubu i ta». 1 J. S. Z. v Chicagu, lllinoit, 4n« 25. januarja 1929. . Uvod. SOCIA1JIN je družaben, nekaj, kar se tiče človeške družb« in človeštva v splošnem. Socialno vprašanje, o katerem vedno slišimo in čitamo, je vprašanje, kako razširiti materialno blagostanje na vse plasti človeške družbe, da izgine beda na eni in preveliko razkošje na drugi strani, skratka: odpraviti revščino s sveta. Cilj, ki ga imamo za rešitev tega vprašanja, je pa socialni ideal. Socialni ideal je torej utopičen ali znanstven zamislek ali načrt najsrečnejšega življenja, ki ga more poj miti sodobni človek. To nam mora biti jasno, da vemo, o čem govorimo, jtadar govorimo o socialnih idealih. Ideale o sreči, o izboljšanju življenja, o utopični perfektni družbi človeštva so ljudje gojili v vseh dobah zgodovine in predzgodo-vine. ljudje—gotovi ljudje—niso bili nikdar zadovoljni s tem, kar »o imeli in kako so živeli. Med nezado volj noži vseh časov je pa bila razlika. To razliko moramo poznati, če nočemo zabresti v konfuzijo in osvojiti -napačno načelo, da je'vsaka nezadovoljnost dobra in potrebna. Bili sc misleci in idealisti, ki so želeli, da se razmere življenja izboljšajo v prid vseh ljudi; bili pa so spet drugi, ki so v vseh časih rohneli proti načinu življenja, proti človeškim navadam^ ne zato, ker so želeli vsem ljudem gmotnufca blagostanja, (pač pa v svoje posebne namene/ Ti neiadovotj-neži vseh časov so moralisti, ki bi radi "izboljšali^ le posameznika, za druibo kot celoto se pa ne brigajo. To je razlika. V tem predavanju nas zanimajo le prvi, socialni idealisti, ki so sanjali o boljši organizaciji človeštva in si postavljali svoje ideale. Ti ideali »o svetle točke na-dolgi niti evolucije socialnega idealizma, mejniki, ki predpostavljajo socialnorevolucionamo misel in znanstvo današnje dobe. Ogledati si hočemo v glavnem vse po vrsti, kolikor nam jih je zgodovina ohranila. Potrebno je, da delavci poznamo razvoj socialnega idealizma: hrepenenja po sreči, ki je porodilo današnje znanstveno reševanje socialnega vprašanja. "Zlati vek." Rekel sem že, da so gotovi ljudje vseh časov sanjali o boljšem, srečnejšem življenju. Zanimivo pa je to, da so vsi narodi, kar jih poznamo n^ pragu zgodovine, imeli ustna izročila o nekem "zlatem veku" v preteklosti. Mnogi izmed vas—ako ne vsi—ne lahko spominjate starih očancev in starih mamic v starem kraju z enakimi pripovedkami o "srečnih starih časih". Entoat—nihče ni vedel, kdaj, a bilo je nekoč—so ljudje veliko manj delali in veliko več imeli; bili »o močmi, pravi hrusti, zdravejši, bolj pošteni in silno dobri ljudje. Tako so nam pripovedovali. Ta ljudska vera v bajni nekdanji "zlati vek" je stara že tisoče let in bila je povsod. Ako bi mogel človek korakati nazaj od roda do roda, bi našel V času, ko je po mišljenju naših očetov obstojal "zlati vek", še bolj fantastično vero v ta vek, ki je bil še bolj nazaj. Cim bolj bi se pomikal v preteklost tem bolj bi čarobni "zlati vek" bežal pred teboj nazaj in nazaj v temo. Ko bi prišel v dobo starih Grkov, bi slišal pesmi, ki so opevale "zlati vek", v katerem so se bogovi sprehajali po zemlji in pomagali ljudem, ko so živeli silni junaki, ki so premagali vse sovražnike in nasičevali ljudstvo s pečenko in vinom. In ko bi koračil še bolj nazaj med stare Babilonce in Asirce ter med ljudstva v Indiji, bi končno izvedel, da je bil ta "zlati vek" v—paradižu, kjer se je prvi človek valjal v izobilju vsega, a je vse to izgubil, ker se je na nekak čuden način pregrešil. V resnici ni bilo nikdar nikjer nobenega "zlatega veka". Zgodovina nam kaže, da čim dalj gremo v prošlost tem slabše je bilo življenje, kar se tiče komforta ljudske mase. ljudje so si "zlati vek" izmislili, ker so se morali z nečim tolažiti. Hrepeneli so po boljšem življenju in ker v svojem primitivnem mišljenju niso mogli, zaključiti, da je boljše življenje mogoče le od dela in napor-nosti njih samih v prid njihovim otrokom, je moral "zlati vek" biti nekje v preteklosti samo zato, da se spet lahko vrne. Upanje na povrnitev "zlatega veka" je bilo globoko ukoreninjeno med vsemi narodi starega veka. Rimljanski pesnik Vergil je peLda se "srečna doba Saturna povrne in z njo ipride novo in boljše človeštvo iz neba". Približno enako upanje so gojili stari Judje, ki so napovedovali Mesijo in»z njim vred srečno življenje, ko bo spet paradiž na zemlji. Razume se, da pesniki in preroki, ki so govorili o "zlatem veku" in mesijanaki sreči, niso bili nobeni socialni idealisti. Prvi idealizem te vrste se je pojavil v četrtem stoletju pred Kristom med Grki in istodobno—kar je zanimivo—na Kitajskem. Plato. Prvi idealist v Evropi, ki je drzno narisal prvo utopično sliko boljše in srečnejše človeške družbe, je bil grški filozof Plato (427-347 pr. Kr.). -On je "bil pionir. Plato je živel v času, ko je takozvana starogrška demokracija v Atenah delala velike napake. Izkoriščanje svobodnih slojev, ne samo sužnjev, je bilo grozno. Njegov učitelj, filozof Sokrat, je bil obsojen na smrt in moral je izpiti strup, češ, da je žalil bogove in zapeljaval ljudi v korupcijo. Plato, ki je vse to videl in ker je imel dobro srce, je bil žalosten. Zato je napisa! večje delo "Republika"*), v katerem je su-gestiral, kako mora biti država organizirana, da bo več zadovoljnosti in pravičnosti. Plato je zahteval, da morajo biti na čelu družbe možje, ki so sposobni in modri, toda toliko pošteni, da ne smejo obogateti na ra čun ljudstva. To bi bila neka posebna kasta in člane te kaste je Plato nazval nekake "varuhe", ki bi se morali posebej vaditi za svoj posel do tridesetega leta in potem še pet k študirati filozofijo. Da se navadijo nesebičnosti, ne k>i smili "varuhi" imeti nohtnega denarja m privatne lastnine. SUnovjifc bil v posebnih občinskih hišah fn stregli ter podpirali bi jih delavci. Poleg te vrhovne kaste upraviteljev se družba razdeli še v dva razreda: vojake in chelavce. Za ta oba razreda bi bila na razpolago prostovoljna šola. Plato vsekakor ni imel upanja, da bi bilo mogoče izobraziti maso ljudstva—in za njegove čase je bilo to razumljivo. Od delacev je Plato zahteval brezpogojno pokorščino napram "varuhom"—in to v njihovem lastnem interesu. Prvi princip njegove družbe je bil, da so vsi ljudje bratje in otroci matere Zemlje. Žena je enakopravna z moškim in lahko služi v armadi ali v templu kot duhovnica. To je bila velika koncesija za tisto dobo na Grškem, ko je bila žena toliko kot sužnja in sploh ni štela nič v javnosti. Zaradi te njegove zahteve je bil Plato neusmiljeno zasmehovan v atenskem teatru po komiku Aristofanu in na-padan z javne govornice. Plato se razlikuje od poznejših utopikov v tem, ker je iz svoje idealne republike izključil vsako uživanje bogastva in luksusa. Smatral je, da preveliko uživanje vodi v orgije, zato morajo vsi ljudje živeti skromno in zmerno. Pri tem pa je vedel, da gotovi ljudje si lahko nagrabijo bogastva in drugi obubožajo zato si je zamislil strogo kontrolo prebivalstva in premoženja. Varuhi morajo določiti najvišjo vsoto premoženja ki ga sme posameznik imeti in Če bi kdo prekoračil določeno višino mora plačati sto odstotkov davka, torej oddati ves surplus občini. Najorigi-nalnejši pa je bil Plato glede kontrole prebivalstva, ko je določil, da javna oblast izbira ženinom neveste in da se moški ne smejo ženiti, kadar hoteli in ženske morajo roditi otroke le v interesu republike. Vsak otrok, ki se narodi, mora biti preiskan po varuhih; če je fizično dober, se odda v javno otročnico v vzgojo, ako pa ni razvit, se zavrže, da umre takoj po rojstvu. Danes, se lahko smejemo Platovi utopiji, njegovemu socialnemu idealu, ampak s tem se ne bomo posebno postavili. Pomisliti moramo, da je bil Plato prvi, ki si je sploh upal zapisati kaj takega—in to v dobi, ko je vladala na svetu velika nevednost in otroška naivnost o življenju. Plato ni imel virov, na katere bi se bil opiral in vzlic temu si je zamislil novo družbo v vseh detajlih. Poskus sam je za tisto dobo občudovanja vreden. Razume se. da Plato ni rešil socialnega vprašanja. Bil je prvi in zadnji v stari Grčiji, ki je sploh to poskušal. Drugi misleci, ki so prišli za njim, se niso brigali za socialne ideje. Bilo je mnogo takozvanjh filozofov in moralistov, ki so pbsojali sužnost in bogastvo posameznikov, ali to so delali iz osebnih predsodkov in drugih nagibov. ni SNI bilo še človeka v zgodovini na zadnji konvenciji se je po- tudi zelo lep in velik prestiž, odstotna raztopina železnega PJ., ki bi dal več organiza- kazalo, da sedanja faza boja— Ta humanitarno delavski pre- klorida (5% solution of Ferric ciji, ki bi bolj s srcem in dušo ako se to more imenovati boj— stiž bomo tudi branili pred vse- chloride) v vodi ali pa v meša- delal zanjo, ki bi jo bolj obli- v jednoti definitivno predstav- mi osebnimi blokaši in ga sku- vi vode, alkohola in glicerina. Ija reakcijonarno tendenco, ki šali razvijati tudi v bodoče. Ta lek se more za par centov je z^ipopadena v prej omenje- "Članu delegacije" blagohotno kupiti v vsaki lekarni. S to raznem skimu na eni strani in pa naznanjam, da sem za svojo o- topino se omije vsak del kože, boj "ajzenponarskih" sociali- sebo pripravljen pobrati roka ki utegne priti v dotiko z stov na drugi strani proti ti vico in jo vihteti po viteško, bršljanom, in se pusti, da se o-tendenci. To je bilo tudi do- brez da bi se skrival za plotom, sivči na koži. Tenka plast že-volj očitno na zadnji konven- Ker ako si izčistimo nekoliko lezne soli neutralizira strup ciji. naše pojme, ne bo Škodovalo bršljana in zastrupljenje je iz-ln koliko je ta zavezniški nikomur, najmanj pa Slovenski ključeno. koval kot je storil Jože Za-vertnik. In ako naj bi bil on res taka ovira organizaciji, kako je mogoče, da se je pod njegovim vodstvom razvila v največjo, najnaprednejšo in selo dobro organizacijo? "Član delegacije in njegov neprostomi-selni blok, ako je iskren in ako mu je SNPJ. res pri srcu, naj nekoliko premišljuje o tej, njegovi, paradoksi. Imejmo toliko spoštovanja drug do drugega, da damo priznanje, kjer je priznanje na mestu. Zapomniti si je tudi potrebno, da Človek, ki je na odgovornem mestu, dela tudi napake, in to posebno, ako usmerja smernice z vidika principov. "Član delegacije" skuša biti zelo resen v svojem spisu in še lepši, z njegovim blokom vred, kot je. Ako bi njegova nestrankarska duša ne bila toliko strankarska, ako bi zna) boljše prikriti svoje osebne in načelne mržnje, bi človek laglje verjel v njegovo iskrenost. Da hoče biti spreten v svojem arv gumentiranju, mu rad priznam. V svoji spretnosti apelira tudi na delavski čut čitutelja, ali obenem skuša reflektirati na Zavertnika, Zajca in Moleka in na socialistično gibanje v splošnem. Skuša biti tudi moder ko pravi, da so socia-isti naredili veliko. taktično napako in s tem izgubili za-1 upanje pri ljudeh, ko so predsednika jednote in njegove prijatelje nazvali za komuniste. "Kaj nam kaže konvencija S. N.P .J.?" Ako dovoljeno, želim nekoli- jektivnega stališča, temveč ko komentirati članek, ki je vzbuditi predsodke in strasti--bil priobčen pod zgornjim na- kar je gotovo "proeftonmeljno slovom v "Enakopravnosti" z dne 5. junija, tikajoč se prošle konvencije SNPJ. in menda tudi prihodnje. Kot razvidno iz članka, jo zadnja konvencija obogatela naše socialno življenje z novo skupino ljudi, katere pisec članka v Enakopravnosti naziva a-"prostomiseljni narodni ljudje".» Torej nov blok, ki si je dal za nalogo, kot neosocialisti, nekaj zelo čudnih progresivcev in hard-boiled o-sebnežev—vsi ti ljudje različnih nazorov in še bolj različnih teženj so se združili skupaj v en blok proti "ajzenponar-skim socialistom". Ta zavezniški blok je torej hotel rešiti jednoto pred tiran-stvom "ajzenponarskih" socialistov in bolj jeklenih progresivcev. To stremljenje zavezniškega bloka je bilo in je gotovo plemenito, in članstvo jednote bi ga moralo podpirati. •'Članu delegacije" svetujem, da njegov blok podvzame korake za odpoklic celega novega gl. odbora razen par, ker nihče ne ve, -kaj se tekom prihodnjih štirih let lahko zgodi z jednoto: lahko jo "zapufa" ali jo pa izroči z bisago vred ameriškim socialistom. Yes, lahko jo Norman Thomas in A. J. Muste iz Brookwooda poba-šeta in izročita ameriškemu kapitalizmu in drugim stopro-centnežem. Rešiti jednoto . . . seveda, na vsak način. In kaj so storili ti tiranski "ajzenponarski" socialisti, proti katerim je vzrastel odreše nja goreč zavezniški blok ? Kdor je zasledoval predkon-venčno razpravo v Prosveti in bil navzoč na konvenciji je lahko razvidel, da so ti "ajzen-1 "socialistični skupini" v SNPJ. "Član delegacije in tudi se mi ponarji" preprečili, da se v Te*a "član delegacije" prav on in njegovo vodstvo ne vidi jednoto ni vpeljalo sistema, ki nič ne skriva kar mu svobod- zlo za SNPJ. Vsak človek ima bi dajal upravnemu odboru, ali no - kljub temu, ako je njegova svoje dobre in slabe lastnosti — "prostomiseljnost" — lepodo-,in tdko jih ima tudi Jože Za-neča beseda—njemu in njego-'vertnik. Prepričan sem pa, da vi skupini kaj več kot plašč, kadar se bo pisala objektivna ako ie to kake vrste etičen - in nepristranska zgodovina S. •Dobi se jo lete rea. v angleškem jeziku v knjigami Pro- (Dalje prihodnjič.) blok naroden, s katero čednos tjo ga hoče odeti naš "član delegacije"? Merilo za njih narodni čut je bilo vprašanje, ali naj ima jednota še v bodoče gospodarske stike z Zadružno banko v Ljubljani. Ako bi bil blok vseh blokov res vsaj toliko naroden po čutu kot je bil blok "ajzenponarskih socialistov" bi bil moral biti naklonjen ti zve narodni podporni jednoti. Kdor pa je imel smolo za- Anton Garden, tudi član de- strupiti se, naj omije prizadeti legacije. del kože s triodstotno raztopi- no lugaStega permangata (3% Kako zdraviti ZastrUD- solution of potassium perman- -, , JT iranAte). Kož» rp hitro oxdra- Ijenje s poison ivy? ganate). Koža se hitro ozdravi. Ta raztopina pusti nekoliko časa rjav madež na koži, ki se F. L. I. S. - —ako se hoče—zlahka odpravi u. i . , . . . . potom enoodstotne raztopine Vsakdo m^nda ve, kaj je t». £kta]ičnvsod v strah mno-jednoto kot za dediče in za za- kl zastrupljajo * njim družno gibanje v starem kra-1 ^ "*Jm»n|ii dotiki. Sicer to ju, ki služi interesom sloven- zftrupljenje ni nič nevarnega, skega delavca in kmeta, je bil VESELJE V JUNIJU tai naš prečudni narodni blok z vsemi priveski vred 100 pro-centno proti nadaljevanju te gospodarske zveze s starim krajem. Tega ne omenjam s ali kake srbeče bolečine pro-vzročajo prisadi na koži, o tem pričajo mnogi, ki so prišli s tem bršljanom preblizu v dotiko. Sedaj ima "poison ivy" zopet svoje lepo zeleno listje. Lahko stališča' narodnjaštv a, ker V^b J?0™*1* P<> trolistnati ob- tuniko kategorijo jaz ne spadam ; iJ» Plevel PIeza P° drev«' kljub temu je težko razumeti i 8I]S * Pa Se plaZl po zemlji' ljudi, ki ti kričijo pri vsaki pri- od koder poganja kratko les-liki o "milem slovenskem na- !?atf. grmičevje, ^ do štirih rodu" in ako pride pa do vpra-f ?Y.lJ?V vlsoko;. Zlidn>{ da svoje čustvo pokažeš obllkl. se„ rastlina dostikrat i- s tem, da mu podaš roko v ne- menu'e P°lson oak • koliko okrepčila, brez da bi Na srečo so kennčarji v zad-_________ sam kaj trpel, mu daš pa zauš- nJem času iznašli nekoliko ja- dobro. Jennie Hartman." Brezplač-. , , «. I nico Ta naš blok ie res ore- ^O enostavnih lekov, ki prepre- ni vzorec od Job. Trirver Co., 1333 S. t^v^ll^i^ieTruJi"-narod,,,- blok-jAl, «"jejo ali zdravijo zustruplje- Ash.and Ave.. ChicK«. m. ia> v i-roRiarcu an Kje aruiije, rm/0,,, nauirhters of nie vsled dotike s tem pieve- kupon za brezplačni vzorec, da je Cainkar, al, da so ^/Z^ZilJSZ i 'om- Preprečilo, ki Ka priporo- Ime .............................................._..... 1 Ne mislim delati vtisa, da je ča I)r- McNair od čikaškega Naslov ............................................ vseh 70 delegatov—približno Pnrodopisnega muzeja, je pet- Me«to............................ Država........... toliko solidnih glasov je štel Cvctliee krasijo svet, ntiiki, ¿eba-lice—vne jo ve4o razpoloženo v juniju. Čemu tudi vi ne užijete vsake minute v nailepSem mesecu leta? če vas želodčni neredi spravljajo v slabo ra«poloie.nje, vzemite staro zaneslji- TRINERJEVO GRENKO ' VINO pa boste zopet veseli iiJ razposajeni. Odpravi vse nepotrebne »novi, povrne zdravje in apetit ter pomaga prebavi. V vsth lekarnah. "North Industry, Ohio, 30. marca. Trinerjevo grenko vino je res to kar pravite da je. Počutim se mnogo bolje in tudi spim vi prijatelji komunisti bi bili, ne bi bil to nikak zločin! V kolikor so se te vrste opazke slišale na konvenciji in ali kakor ga že hočete imenovati—reprezentiralo ravno toliko zlih duhov ali slabih ljudi, ali pa ljudi, ki nimajo nikakih zaslug v življenju jednote. Kar se tiče zadnjega je skoro vsak izmed njih več ali manj aktiven se slišijo po konvenciji je vznik ,v®ehJ^!!6™^ ta, ker so "narodnjaki", 4,pro-gresivci" in komunisti nastojili-li skupaj v enemu bloku od prve pa do zadnje ure konvencije. Da se nekoliko zamudim pri "blokih". Cainkar j a ,so komu-, v jednoli> torej ]im gre prizna- nisti vseskozi, skoraj do kon- nje po vrednosti. Tudi ne mi-vencije, napadali z "žutim so- slim delati vtUa, da je "ajzen- cialistom", "izdajalcem" in po>1 ponaraki" blok vključeval sa-dobno; posebno se je gonja od me nngeljeke. Reči pa moram, njih strani proti Camkarju po- da je blok biokov zavze-ostrila od časa zadnje premo- mal na zadnji kanVenciji de-garske stavke, največ radi na- finitivno nazadniaško stališče, čina deljenja podpore stavkar-, kar ^ je pokazal0 pri glasova-jem, s katerim so bih komuni- nju 0 marsikaterem dobrem sti nezadovoljni. Ironija vseh. pred]0gU ironij je bila na konvenciji ta, SNPJ 'je le ne gamo največja da se je pred otvoritvijo kon- organizacija slovenskih delav-vencije storila pobratimija med j cev v Ameriki temveč si je komunisti* narodnjaki, "prosto- ;ZJfradiia tekom svojega razvoja miseljci"—kar že to pomeni— Če hočete dobre, trpežne harmonike, se obrnite name fftl izdelujem jih lično s vsakovrstni okraski is celuloida. Pišite po cenik. John Mikuš 6607 Edna A ve., CLEVELAND, O. M>WHHHHHPIHPIPIHHPI»IHilXPI»IHilH>IPI»lfr> Vsakovrstne tiskovine izdeluje ATLANTIC PRINTING 6 PUB. CO. 2656 SOUTH CRAWFORD AVE., CHICAGO, ILL. PROLETAREC se tiska v nasi tiskarni. gmmmmmmimmmmmmmmmmmmméiÉWÉmMÉtÉ Potovanje v Jugoslavijo Pisec im« posebno piko na Jožeta Zavertnika, dosedanjega urednika Prosvete. Nisem oboževalec Jožeta, niti se nisem Vselej strinjal z njegovo taktiko, bodisi glede urejevanja Prosvete ali glede ndtranjih zadev organizacije. Kljub te-alT ne,"cen jeni "Član delegaci- mu ne vidim v Jožetu pooseb-je"?J.proti gotovi, takozvani ljenega hudiča, kot ga vidi ^.^iLis-i v SNPJ. "član delegacije" in tudi se mi je princip zaikaj ga izrabljati v'N. P. J., ali pa našega naroda razvidno iz spisa, izbaciti "so- svrho vzbujanja predsodkov na v Amsnki, poifbno p ___Jmcmdi «trani in na drugt pa skn-1 zgodovinar dal Jožetu Ameriki, posebno prve, bo cialiatično maiino" i. SNPJ. | eni »tram in na drain; P» *kn- j «^^^^L^tn^el Ž" Tendenca (U nka ni razprav- vati *voj. osebne in etiine mrž- y»emr I jati o zadnji konvenciji z ob-! nje pod to lepo donečo besedo?, štora v svojem sp.su. Do danes pa večini tega odbora, skoro absolutno oblast. Po tem skimu, ako bi bil prišel v veljavo, bi bil gl. odbor le nekaka kreatura upravnega odbora in Članstvu se je takorekoč hotelo odvzeti vsako praktično moč z o-zirom-na inicijativo in referendum. Dobro je, ako si članstvo SNPJ. to zapomni, ker posebno skozi potniški oddelek naše banke je zelo priljubljeno. Skcrro vsak dan do-' bivamo vprašanja za podatke o potovanju iz vseh kra;ev Amerike od ljudi, ki mislijo iti preko. • Sledite njihovemu vzgledu tudi vi, in če nameravate iti na poset v domovino, se obrnite na nas za potrebne podatke. Mi zastopamo vse parobrodne linije in vas lahko odpremimo kadarkoli sami želite. Izpolnimo vam profrtj« za povratni "P^rmit", pomagamo pri dobavi potnega lista, vizumov in vseh drugih stvari, ki so v zvezi s potovanjem. Naši zastopniki skrbe za vas in za vašo prtljago ves čas vašega potovanja. Od časa do časa oglaSamo v listih imena vseh potnikov, ki prihajaj® ali odhajajo preko skozi potniški oddelek naše banke. Kaspar American State Bank 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO. ILL. DENAR V JUGOSLAVIJO POSlUAMO PO NAJNIŽJIH CENAH VAWVWWVWWWVWVVVWVVVVMAVWVWWV HANS KIRCHSTEIGER: POD SPOVEDNIM PEČATOM {/tomarn, poslovenil A. A". * « • (Nadaljevanje). "Cisto prav/' je mislil, "za četrt ure sem pa lahko gotov z večerjo." Ljudje menda večinoma ne vedo, da ne končuje stari in ne začenja novi dan ob 12. uri, temveč da je izmed obeh takozvani kanonični četrt ure. Misleč, da morda ura ne gre popolnoma pray se sme ¿e do četrt ure na eno uživati meto, če je drugi dan post, delati če je nedelja, jesti in piti, tudi Če se mora biti drugi dan te&č. Ali sedaj je bilo treba hiteti. V roki je imel pravila Čitalnice in je mahal ž njimi po zraku, kakor da je hotel zadeti kak&nega sovražnika. In njegovo v ljubezni do svete cerkve osvetljeno oko, je videlo res velikega sovražnika: Brezversko državo, ki neprenehoma tlači cerkev, pa zahteva celo, da ae ji mora predlagati pravila tako svetega cerkvenega drufttva, kakor je politična čitalnica. A to mora biti drugače! Zadnjo kapljico krvi je pripravljen žrtvovati za cerkev, da reži »vojo ljubo, čisto nevesto iz nedostojnih spon framazonske države. Tudi on hoče postati sveti m učeni k za svobodo cerkve in nsenkrat ga je bilo kar srsm, da ni doživel kot urednik ¿e niti male tiskovne toibe po S 19. Ali odslej se hoče bojevsti in trpeti kskor svetnik. , Tako kakor bi držal sovražnika cerkve *e aa lase, je jezno potegoval za zvonec žup-alAča. Skoraj kakor ura strshov je bils tišina, ki je sledila čudnemu glssu. Skoraj poj minute je menda gospod G ros zamsn čakal, ie vedno držeč železni roč zvonca. "Povsod so brezobzirni nspram duhovniku." Se močneje je potegnil in pla&no je zaklical zvonec: "Odprite vendar namestniku božjemu na zemlji, najzvestejšemu sinu svete cerkve!" Prečastiti gospod urednik je hotel potegniti že tretjič za zvonec, kajti taka brezobzirnost sprsvi lahko človeka v jezo, če velja vsaka sekunda čakanja grižljaj večerje. A že je zaškripal ključ v ključavnici, ne da bi bil prej sliial bližajoče se korake. To je bilo umevno, kajti Anka, ki je sedaj odprla, je prižla bosa po kamenitem tlaku. Trudno8t jo je bila premagala, pivo jo je uspavalo, pa je slišala prvo zvonenje v globokem spanju kakor iz daljave. Šele ko je zvonec drugič zapel, se je toliko zbudila, da se je spomnila na svojo današnjo dolžnost in ko je že hitela po veži proti durim, da jih odpre duhovnemu gospodu, je še v naglici ogrnila ruto okrog golih pled. Niti toliko se ni zamudila, da bi bila prižgala svečo, pa je držala svečnik brez luči v roki. Gospod Gros je hotel že izliti svojo jezo nad brezobzirnostjo, da so ga pustili čakati, ali Anka ga je prehitela s svojim skromnim opravičenjem. To ni bil glas stare godrnja-ve Mice. Prižgsl je užigslico in je spoznal Anko. Tedaj je prižgal svečo v njeni roki, pogled pa mu je obtičal na njeni lepi postavi. Tudi njegova jeza zaradi čakanja je sedaj odpuhtela, celo prav prijazno je lahko gledal, dočim Ankine zaspane oči niso mogle vzdržati luči, temveč so se mežikaje zopet sklenile. "No, nikar se ne ustrašite, da sem malo čakal," je dejal pa ji je položil kakor tolažeč roko na ramo, tako da ji je zdrknila ruta na stran in so se prikazale prsi, ki jih je volnena' srajca le deloma pokrivala. <4Seveda, malo pokoro že lahko storite," je dodal z blagim glasom. "Seveda, prečastiti gospod, če mora biti." "Ali pojdiva v kuhinjo, saj se vam prehlade tukaj še Vaše lepe nožice" — in prav usmiljen pogled je zadel bose noge, ki jih je pokrivalo lahko spodnje krilo komaj do izpod kolen. "Pa veste, kaj storite za pokoro?" "Ne, prečastni." "Pomislite: greh je treba popraviti. Kogar smo ujezili, ga moramo potolažiti. Ali veste, kako se stori to?" Prišla sta v kuhinjo in št- veiro je počivala njegova vroča roka na njeni goli rami. "Ali ste spomnili*" "Ne, prečastiti," je odgovorila Anka, ki se Še ni toliko zdramila, da bi bila mogla jasno misliti. I "Potolaži se človeka pač i ljubeznjivostjo — no — ali uganete — ?" Polglasno se jc zasmejal, ali bilo je nekaj nenaravnega, kakor prisiljenega v tem smehu. Anka ni opazila ničesar; mižala je z očmi in z duhom. — "No — takole" — in pritisnil je usta na njeno lice, obenem pa jo je objel in stiskal njeno telo. A kakor da je bila tista prejšnja počasnost posebno velik greh; kajti pokore ni bilo ne konca ne kraja. Sedaj Šele je opazil, da ima Anka še vedno stisnjene trepalnice, ker jo je svetloba bodla v zaspane oči; usmiljen je upihnil luč. Za ve" Čerjo je bilo itak že prepozno; bil bi velik greh, ako bi sedaj še kaj užival. Četrt ure nad dvanajsto je že odbilo. Kar pa se je zgodilo sedaj v temi, je prepuščeno misli, da ugane brez težav. Le to bodi povedano, da je gospod Gros ves v čudu mislil na župnika, ko je izpoznal da je Anka nedotaknjena devica. Tega ne bi bil pričakoval. Njegovo opravilo pri konzisto-riju mu je dalo priložnost, da je dobil vpogled v marsikakšne spise, obenem pa tudi v življenje po večini župnišč. Zato je bil vrgel tudi župnika Hercoga v veliki lonec z drugimi žrtvami celibata vred. Kako je mogel živeti ta župnik poleg tako lepe cvetice, ne da bi se nasrkal njene dišave, se mu je zdelo sedaj kar nenaravno. Njemu pa je zameglila iz popka se razvijajoča lepota napol nezavestne device vsa čutila; hipoma je preplavila dolgo leto zadrževana struja vroče krvi vse jezi celibata ter se je uničevalno razlila po življenju napol spečega, napol omamljenega, doslej nedolžnega dekleta. Bodeča bolečina je presunila Ankrno telo ter jo je zdramila, da jo je hipoma prešinila zavest njenega položaja. Hotela se je braniti, ali odpor je le še povečal poželjenje s silo jo objemajočega moža., In v tem je že izginila bolečina, vso kri pa ji je izpolnjevalo pretresujoče čuvstvo užitka, premagala jo je taka blaženost, da je omedlela. Brez volje in upora se je prepustila močnemu možu. Celibat je imel novo žrtev. XIX. O vsem, kar se je zgodilo zadnjo noč v gospojinskem župnišču, ni vedelo solnce ničesar. Saj je spalo za to vse tako trdno ka kor je spal gori gospod župnik, dočim se je izpod njegs že kopalo grob za srečo njegovega življenja. Ako bi bilo solnce ksj vedelo, gotovo ne bi bilo oblilo cele doline z rožsstim svitom ns vse zgodsj, še preden je prišlo izza gori. Prav gotovo ps ne bi bilo poslalo toliko svetlobe in jutranje dišave skozi odprto okno, iz-zs kateregs je župnik ravnokar pozdravljal mladi dan. Zunaj ns hruški je že žgoleval ščinkovec in s planinske senožeti je. bilo slišati vriskanje pridnih koscev, ki so hoteli končati delo, preden se vleže vroči dsn s svojim žgočim žarom po dolini. In rožnosveie, kskor mlsdo jutro, je bilo tudi župnikovo duševno razpoloženje... Dan bo pač vroč, zato ps pride danes zadnji del žetve pod streho in še letos bo lshko odplačal dober del dolga hranilnici. Se bolj pa ga je razveselilo dvoje pisem, ležečih na pisalni mizi. Prvo je obsegalo slavnostni vspored za otvoritev (prometa na novi lokalni železnici, vodeči mimo Gospojne. Njegov trud za blagor občine je končno dosegel pričakovani uspeh; kot načelnik železniškega odbora doživi pri prvi vožnji, torej ta teden, enega najsrečnejših dni svojega življenja. Drugo pismo, ki je prišlo tudi snoči, mu je bilo še ljubše. Bilo je od gospoda prelata iz simbaškega samostana. Gospod prelat je bil mlajši od njega, ali doma sta bila oba iz ene občine. Sam je bil svoj čas poučeval malega dečka, sina ubogega krojača; po najboljših močeh je bil podpiral mladega dijaka in ob času počitnic je bila v hiši župnikovega očeta tudi zanj vedno pogrnjena miza. Gospo-jin&kemu župniku se je imel torej zahvaliti za študij in za poklic. Sedanji gospod prelat pa je bil zato tudi od srca hvaležen. Ko mu je župnik pismeno potožil, da nima kaplana za obširno dušebrižno opravilo, mu je prelat ob-Ijubil, da mu pošlje patra n samostana. Saj je bil samostan prepoln duhovnikov, ki niso imeli druzega opravka, nego da so peli na koru in jedli v refektoriju. Tam na mizi je ležalo prelatovo ljubeznivo pismo, ki mu je napovedovalo prihod novega pomožnega duhovnika; počakati je bilo treba le še, da mu podeli prečastni škofijski ordinariat jurisdikcijo. Ce pa pride novi pomožni duhovnik iz samostana, bode prečastni redaktor nepotreben iu sovražnik sloge v občini postane neškodljiv. \ . Ni čudo, da je bilo to jutro župniku nad vse prijetno. V-sobi mu ni bilo več obstanka; oblekel je duhovniško obleko, vzel je molit-' venrk pod roko in hotel je oditi na vrt. Saj se moli v lepi božji naravi vse bolj pobožno, če se lahko semtertja pogleda nad knjigo po krasotah prirode. Že je bil župnik pri vratih, ko je zaslišal trkanje. Začudil se je nad tako zgodnjim obiskom. "Naprej!" je zaklical in radovedno je gledal na vrata. S pobešenimi pogledi, kakor ubog grešnik je vstopil župnikov gost, prečastiti gospod re-ciaKier. „ Kaj neki hoče, da je že tako zgodaj po-koncu ? Sicer spi še, ko je župnik že po več ur molil in študiral. Kakšno nesrečno poročilo prinaša ? Nekaj nesrečnega mora biti, to je izpoznal župnik po mračnem pogledu 111 po izpačenem obrazu. "Prečastiti, prosim za sveto izpoved je dejal gospod Gros, ne da bi odvrnil oči od tal. Pri teh besedah se je čutil duhovnik zopet duhovnika, samo duhovnika. , Slastni jutranji zrak, svetlo letno jutro rosnosveži vrt je bil pozabljen. Svete izpo- „ n} ?mel duh<>vnik odreči nikomur. "Pridite z menoj v cerkev!" "Ne, ne v cerkev, prosim takoj kar tukaj." Župnik je snel s klečala modro šiolo, obesil si jo je čez ramo in zopet je sedel na stol. Težko je padel gospod Gros na trdih tleh na kolena, tako da so pokale deske. (Dalje prihodnjih) tisi s konvencije v Chicagu PI SE BIVSl DELEGAT. Ko je bila na referendumu Eni so bili poznani in so bili iniciativa ženskega društva v sprejeti z rokovanjem ter pred- Težkoče deklst Johnstownu za premestitev konvenčnega sedeža iz Chica-ga v Cleveland, sem glasoval proti. Cleveland mi je dobro znan, v Chicagu pa sem bil komaj dober dan v času p redno se je pričela osma redna konvencija SNPJ. pred blizu 4. leti v VVaukeganu. Bil sem veči- Zelo stroge odredbe v tem o-ziru so bile izdane že pred le-__tom in več na Ogrskem ter v I- DolodK ki odrejajo i«akam UlJJi' ter nekateri nJ<*<>- dolgoat kril, dobivajo mod Vl kardinali pa neprestano sva- njim neprijazen odmov. ~ ^ehom ki ga po mišljenju teh svetih mož moder* — ! nizirane ženske preveč očitno Na Ogrskem, v Italiji, na Ir- oznanujejo. Fajmoštri in ka-skem in lokalizirano tudi dru- plani v hribovskih vaseh celo god izdajajo civilne in verske ! pripovedujejo, da pridejo vsled oblasti stroge odredbe, s kate-! tolike ženske drznosti velike rimi določajo, kako dolga sme- j&be božje, ali ženski svet se ne jo biti ženska krila, in v koliko j zmeni veliko za pridige in pre-rabiti kosmetike ali si -----J: A---: - Papagaj pravi Jaz sem farmar in najrajše berem far-marski mesečnik, ker pise samo za nas. "Proletarec" se briga le za delavce, mi pa moramo gledati zase. fe pa bom mogel, bom naročil tudi "Proletarca". stavijanjem vsekrižem. Manj zinani ter neznani so si pomagali kakor si je kdo mogel. Končno, v soboto pred konvencijo so nam naznanili, da so odprli "našo baro". To smo bili, zgovorni! Kršen dunaj, kako 8"1?,-10,-----" r so eni argumentirali ! Vsi bloki Dne 9- Junija se je so bili zastopani. "Fantje, mi|n» to dolžnost spomnil tudi žu-noma okrog* urada SNPJ., tista delegatje nočemo blokov," je ?»n glavnega mesta Ju gosi a vi- -...... skoro razjarjeno govoril neki Je» kl J* odredil, da morajo delegat, ali priiel je nekdo od klerkinje v mestni službi imeti strani, ki je to slišal, ne vem, ^a vsaj tako dolga, da jim ____„ ali je bil hišnik ali kdo, pa je *><**<> pokrivala kolena, kosme- cago na postajo, sem gledal po rekel: ,4To Zajcu povejte, on tični pripomočki za obrazno u-peronu in potem v čakalnici, dela bloke, on ima blok-"—"Ce Porabo (barvila za lica in ust-kje bi videl kskega čikaškega ga ima, bo pa on švkal. Mi pa so jim popolnoma pre- člana SNPJ., ds bi šel z njim, smo prišli zastopat jednoto, ne povedana, kamor so me dodelili. Nsšel bloke." Dobili smo ga na mizo Dekleta so se vsled te narednikom nikogar, potem sem šel nekaj steklenic, m pa sifon zs be zelo razhudile ter so izjsvi-ven, kjer so me vsbili v taksije.1 polivanje, ali kdo bi sedel! K le, da samo ljudje slsbih misli "No, pa nsj bo," m ko sem ta- bari, tam je lepo draaj in zelo vidijo greh v ženskih kolenih. ko "cagal", mi pitme nekdo (zanimivo. Tisto popoldne in1 Kar se tiče obraznega liipanja, — --------— moj kovčeg in hajd v taksi. Na'zvečer je bils zame šola, kajti pravijo beogradsks dekleta, da boljievikov. Laži to pot niso kraju izstopa mi je računal šti- (izvedel sem več kot potem sko- je sedaj v običaju po vsem ci- izdale. V imenu soc. stranke je ri dolarje. Ko sem pravil o tem 1 ro vse dnerve konvencije sku HMtih rfl okolica pa je približno taka ka kor so vsa majhna mesta. Ko sem se pripeljal dva dneva pred prošlo konvencijo v Chi- povedi ter si kleše pot iz goščave predsodkov in dvojne mere kakor najboljše zna in more. PODPORA AMERIŠKIH SO-C1AUSTOV DELAVSKI STRANKI. V prošli volilni kampanji v Angliji, ko je delavsks stranka nujno rabila gmotno pomoč, so ji ameriški socialisti poslaji o-krog $5,000, kapitalistični listi v Angliji pa so iz tega kovali kapital, češ, da dobiva delsv-ska stranka podporo ameriških (Dalje pnWaj* ) viliziranem svetu, in čemu se ne sngleškim sodrugom čestital na bi tudi Beograd priftteval k zmagi njen predsednik Victor njemu? 'L. Berger. Doba izletov in piknikov v Forest Preserves /e tu Peljite se hitro in udobno z interurban električno železnico P RIPRAVITE si košaro z jedili in se peljite ven za dan na oddih v krasne gozdove čikaške okolice—v Forest preserves. Imate stotine akrov krasnega gozda, potoke in jezera—vse to le nekaj minut od vašega doma z brzovlaki interurban električne železnice. Izognite se šumu in gneči na cestah. Hitrost vlakov na severno, vzhodno in zapadno stran—70 milj na uro tja—70 milj ob povratku. Na mestu ste zgodaj in ostanete kolikor dolgo se vam poljubi. Pogosti vlaki ob povratku na razpolago; /m V0Šn/i red, teme, in vse drmge informacije na vseh treh p*ogah pokličite RANDOLPH 8200 Consolidated Ticket Office: Outmg and Recrealion Bureau, 72 W. Adama St., Randolph 8200. Proeta pojasnila o krajih primernih za izlete, pei-hojo, in druge zabavne in poučne «vrhe v okrožju ¿itcaAkega ozemlja. CHICAGO AURORA an! j G ! N bratje delegatje od vsepovsod. .........*.........MM.......I HI MIMiMMMMM 11 > M liTi»» ♦ ZADRUŽNA BANKA V LUBLJANl" JUGOSLAVIJA, EVROPA V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13. BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA pmIPOROČA VSEM HOJ A KOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKEPOSL^ZI^STh I.) H>r.,«n. ¿•««r na ¿uvanja kot vlog« a« kranilaa knjijica aH tako* rainn, proti n. j bol j {«mu okra-itoTtnju. ^ S.) po.rodnjo najconajio dot.v donamik poiiljk i« Amarika * domovino 1. obratno. 3.) po* rodu jo v «oapodorakik in finančnik aadavak kitro in po coni. f.TiiA ,e# ; -Uro domovino, "naj ae nokaie za ra^un Zadruine banke na Tka Amalga- ££ " na^i iS JiTo^ 1 UBl°n N#W YOPk' N- Y ' ^ - Zadružno banko o t«, ob- ST tlESm Ptoem - - potrebah » tarf - nn ^rminm banko v Ljnbljant, ^SHoiiiora coHa 13 Jogotlaria. Enropo " The U. S. Tories and the New Tariff BÜ1 _ By Joseph W. Sharit Petini, poezije, ifít. Angleike knjig« socialne in znanstvene • vsebine. Knjigarna "PROLETARCA" 3639 West 26th Street, Chicago, The Tories continue their merry j war of conquest in the United State*. Anyone who imagines that the War of Independence exterminated them in the 18th Century, or that they have merely captured the D. A. R. and Massachusetts since, has missed a most significant move. They have slipped into the new Tariff BHl a joker In the form of an amendment to Section 305. By this amendment every customs officer is constituted a censor of literature and morals. He is clothed with authority to confiscate any and all printed matter or drawings "containing any matter advocating or urging treason, insurrection, or forcible resistance to any law of the United States, or containing any threat to take the life oi or inflict bodily harm upon the President." And lest he grow slack in xeal to exterminate the pest any indulgence granted by hi«n is to be punished b. a curious old forgotten document entitled the "Declaration of Independence," in which the right of the people to rise in armed rebellion and throw off an unsatisfactory government is very forcibly expressed? Or the Constitution of Now Hampshire, with these wicked words: "The doctrine of none-resistance against arbitrary power and oppression is absurd, slavish, and destructive of the good and happiness of mankind." .Finally, suppose the customs officer should discover a History of the United States containing the account of the words and deeds of such active fomenters of treason, insurrection, and forcible resistance to law, as Benjamin Franklin, George Washington, John Adams. Patrick Henry, the Minute Men. and Paul Revere? To be on the safe side the customs officer will have to confiscate and destroy all of these, because it is easy to demonstrate that each one of them, inspiring, as they do, the • fin** ud to $5,000.00 and impriaon- reader to admiration and emulation, a 1^ * j_____n.. «4_J____i-n___i «____• ment up to 10 years. As the customs officer is condemned to decide what reading matter shall be quarantined from the people of the United States, under penalty if he makes a wrong decision, he face« a ticklish situation. For example, suppose he finds among imports a Bible with the story of Moses killing the Egyptian, or David s insurrection against Saul or Jehu's revolt, or John the Baptist's denunciation of Herod? Suppose he finds a copv of Shakespeare's plays with a hero named Brutus who assassinated the established ruler? . Suppose he picks up any standard History of England and discovers it contains an account of the Puritan Rebellion, the beheading of Kin; Charles, and the splendid and memorable deeds of Cromwell and the other regicides so closely identified in kinship and political views with our own Pilgrim Fathers? ' Suppose he picks up a similar Historv of France and finds there how the French people pulled down the Bastille (the- key oi which hangs gloriously displayed at Mount Vernon) and guillotined their e*a© ilTiLn h Kin* Louis — to the cursing the lives of millions of Ame-lished monarch KiMr Lou« ^ ^ ^ ^ ^ ^ does really "advocate" and "urge "forcible resistance" to obnoxious government and laws. And there are even some Americans so perverse as to be not altogether satisfied with the present Elysium inaugurated by the Republiqan Party's wonderful remedies for farm troubles, unemployment, industrial depression and unrest. As a member of the Socialist Party 1 view philosophically this was of the reactionaries against an idea, it has been waged by rulers in every land on earth: in Pelcin under the Manohu tyrants, in Russia under Crura and Communists alike; in Germany under the Kaisers; in Italy under King Bomba and Mussolini. It ia the window-sign of the Pa and class that knows its reign is established upon a lie. Of course the object reallv aimed at is not propaganda urging s insurrection or political assassination. Practically nothing of that sort is being imported and if it were it would be too ridiculous to be dangerous. What is really attacked is Socialist propaganda criticixing the present rule of private capitalism corruption, and exploitation which fc 1.25 1.25 .50 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 .75 .75 .85 applause of their can sympathizers, Jefferson, Madison, Monroe, etc., who organized the Democratic Party out of secret societies formed here rn imitation of the Jacobin Club of Pans? Suppose somebody should import leged few. The threat of Labor's victory in Great Britain, now a fact, had probably much to do with scaring our 'American reactionaries into passing this sort of rag law. Soo's biggest year The Soo Co-operative Mercantile Assn. at Sault Ste. Marie, Mich., jn spite of the increased competition by the big chain stores, continues to show that co-operative chain stores can make progress also. Sake of » ~rk an advance of $43 000 over the figures for the previous year. Thirty-eight thousand dollars is the net gain, this also being an advance of $2,000 over 1927 gain. Thirty-seven thousand dollars went back to stockholders, customers and employes and $1,000 was placed in the reserve fund. Five hundred eighty-five members are now enrolled on the books and their paid-in capital is more than $49,000. The reserve fund is $38,-000. Two-thirds of the business is done with non-members. The Soo association is unique in the fact that H operates a cash-and-carry store next door to the main building, thus enabling people who want to /et aU the advantage of low prices to get service from the cooperative which is equivalent to that offered by the chain stores. Meanwhile anyone who wants delivery and credit can get that also. The association is operating 10 delivery trucks for the benefit of the latter. Two proposals are now on foot for expansion of this business. The first is for the organization of a savings and loan association, approved by the membership and to be operating this spring. The second suggestion is for the opening of a gasoMne and oil station. Farmers throughout Michigan and adjoining states have organixed hundreds of these cooperative oU companies and there is no reason why city workers cannot do the same.—Co-operatin OPEN FORUM THE ONLY SOLUTION. First 1*11 tell you about our local paper and the editor. Like in any other city the editor of our local newspaper stands by and does what the big fellows tell him to do. In other words, the editor of our daily newspaper is the mouthpiece of out business men. On the upper right hand corner of The Latrobe Bulletin is this item: "The Family Paper prints the news that is fit to print." (Yes, of course, news, that are satisfactory to the business interests.) I'll give two examples of what the paper contains. There was an article about the cleanliness of Vienna, the capital of Austria. But naturally the editor was afraid to state the fact that it is ruled by Socialists. And the reason is, he doesn't want to show what the Socialists reallv can do. Then the other day he had in his editorial, "Johnny Bull" is craxy. (I suppose because he sees that the Laborites are winning. So much for this.) Andy Mellon is supposed to be a strong dry leader. But, if he is he doesn't practise what he preaches For, various trucks have passed through Latrobe containing cases of whiskey enroute to Rolling Rock, a farm four miles from Latrobe, owned by the Mellons. People that have seen these trucks asked police officer why he doesn't stop them. The officer's reply was, "I have to keep quiet or lose my job." On this farm Richard Mellon keeps his race horses which have won many races on different tracks in the U. S The stables for these horses are equipped with hot and cold shower baths and hardwood floors. Also, experts to clean and take care of these horses. Andy Mellon owns many apartment houses in Pittsburgh too. We used to live in one of them. But there was no bathroom nor hardwood floors. Our floors were decayed. To better Irving conditions the only solution is to work for the So cialist Party and its program. Jannio Fradol, Latrobo. Pa. Slovoncam priporočamo ▼ posojanja KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St. Chicago, 111. (V bliiini urada SNPJ in Prolotarca). DOBRA KUHINJA— DOBRA POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. I Mi tiskamo v Slovenskem. Hrvaške-, Slovašk-m. čoš£«. ¡ kakor t«di v Anglaikom in ^^ ; N.i. posobnost se tiskevins aa društva in trgovce .................................................. ROMANI, POVESTI, ČRTICE IN OPISI. Albreht Ivan. Srce, novela, ves. .50 Album slovanskih knjišovnlkov (uredil dr. Janko Šlehinger), vsehuje opise in slike 4ov. knjüevnikov od Trubarja dalje. Finavszba...................$6 00 And roj ov Loo n »dr Plat IVOn*, no ele, vsa. .............................** Povest o sedmih obešenih, posvečena L. N. Tol*e«nu, vex------------------------ t0 Arcibaiov H.t Sanin vsa.--------- 160 Asov Vladimir in Teffit Humoreske, groteske in aatire, broširana .....................................60 Bsrbusso H.» Ogenj, dnevnik de-setnije, pove* is svetovne vojne, vex.........-.................... Bs« is t «sna: (ruski pisatelji) broš. $1, vexana .................... Bshinjsr P.t Svetobor, pove* ix konca enajstega stoletja, broi...............——.................... Bulwor L. E.: Poaledn*'» dnevi Pompejev, L in U. del. broá. 1.60 Burroughs Edgar R.i Tarxan, sin opice, vex......................... Tarxan in svet, vexana--------- Tarxan ove živali, veaana........ Tarxanov sin, vexana.............. Tarxanova mladost v džungli, vexana ............................... (vseh pet knjig $4.50) Calco L.. Cerkvene miii, pove* ix sedanjosti, broi. --------------- Cankar Ivani Podobe U sanj. vezana ----------------------—---------- Moje življenje, vez. --------- Cankar Ivan: Zbrani spisi: I. xv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika, izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vexana ---------------- 2.00 II. xvexek: Črtice in povetai ter Kritič i in polemični spisi, vexana .................... $2.00 III. xvexek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spisi, vesana ----------------- t.00 IV. xvexek: Knjiga xa lahkomiselne ljudi in Tujci, v«. 2.00 V. xvexek: Kralj na Betajno-vi, Na klancu in Črtice, vexana ................................ VI. xvexek: Ob zori, Življenje in smrt Petra Novljana in Hiža Marine pomočnic*, vexana .................. VII. xvexek: Mimo življenja, Črtice in novele ter Kritični spisi, vexana. Vseh 7 knjig skupaj Cankar Isidor: Obiski pri slovenskih pisateljih in umetnikih, vex......... 1.25 S poti potopisne črtice, broi. Cankarjov sbornik, Vex. r-------- Čohov Anton P.: Sosedje .n dru- ye novsie, broé. —.—........... Choetorton C. K.: Četrtek, fantastičen roman, broi. Chocholousek P.: Jug, zgodovinski roman, 616 strani, broé. 75c. vex................................. Ciflor Janas: Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov fianooekih vojakov, broi-------- Colonia Louis: Boy, roman, vex. Coloma-Potjanee: Kraljica mu-čenica, xgodovinski roman, broiirana ............................— Concourt Ed. Da. i Dekle Elixa, roman, broi......................... Dicksns Charlas: Božična pesem y prozi, broi......................... Dolonoc Hinko dr.. Zbrani spisi, broiirana .................................60 Dostojovski F, M.: Besi. roman v dveh delih, 758 strani, vezana .................... 2.50 Idijot, I., II., III. in IV. deli vsak 90c., vsi skupaj.......... 3.50 Zapiski iz mrtvega doma, I. in II. del. vex....................r*2 25 Zločin in kazen, roman v I dveh delih, vex .................. 2.00 Bele noči—Mali junak, povesti, broi............................. Iralec, ia spominov mladeniča, roman, broi................. Dumas Alaksandor: Vitex ix rdeče hiie roman ix časov francoske revolucije, 504 strani, brr*. 75., vex............. Elisabota, hči sibirskega jetnika Erjavac Fran: Poveeti, vex......... Feigel D.m»r: Bacili in bacilke, humoreske, broiirana ............................ Domače živali, vex. .................45 Po strani klobuk, humore- ske, broi............................. Pol litra vipavca, vex............. Tik xa fronto, broi................. F odarar Hanrik: Patria, povest iz irsl-e junaike dobe, broi..... Fodoror-Poljanoc: Sisto e Šesto, povest i^/Äbrucev, broi......... Finifar-jCS.: ix modernega sveta. roman, vex....................... Finigar F. S.: Zbrani spisi, vsebina IV. xv.: Dekla Ančka in Srečala sta se. vex................ V. xvexek: Boji, Kronika gosp. Urbana in Golobova njiva, ve...........................- VI. xvexek: Sama, Kakor Pelikan. BoKežar, Nai vsakdanji kruh in Tri črne žene, vex. $1.60, vse tri knjige skupaj ......................... Flaubort G.. Tri pove*!, broi..... Franco Anatola: Kuhinja pri kraljici gosji nožici, broi. 76c., vezana ........................... Pingvinski otok, vsa. -------- .76 .40 .26 .75 .65 .76 1.60 .60 .66 .60 1.60 1.60 1.60 1.60 m 2.00 ... 2.00 2.00 .13.00 .76 1.00 .60 ________ .60 1.00 .45 .40 .75 .50 .40 Gogolj N.i Taraa Buljba, povest. broi. 60c.. ves............... Golar Cvetko» Prelepa Vesiljica in druge ruske pravljice, broi. Gorkij Maksim: Deveti januar, Črtka ix rusk« revolucije 1906, broi.......................... Povesti, 210 strani, broi......... Groon A. K.» Za milijoni, ro- man, broi. ---------------------— Hamaua Kast» Glad, roman, broiirana Haisk J.i Pustolovščine dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni, vesaaa ........................... Jaklič Franc« LJudake povabi, broširana —-----------------......... Jelovšek KisasHnai Skomini na Prešerna, broi...............— Jiraask Aloja: Filozofska sgod- ba, vezana ..........................— Jubilejni abomik. Ob petdeaet-letnici Otona Župančiča, fina vexba ...................................... Jurčič Josip: Zbrani spisi (nova izdaja, fina vezha): I. zvezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, Uboštvo in boga*vo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kozjak in Domen...............—.................. II. zvezek: Spomini *arega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smukov a ženite v in Grad Rojinje ...................... III. zvezek: Kloitrski žolnir in Deseti brat ........................ IV. zvezek: Golida, Hči mednega sodnika, Nemiki val-p*. Dva „Brata, Božidar Tirtelj, K oz lovska aodba v Viinji gori, črta iz življenja političnega agitatorja Sin kmečkega cesarja Soaedov sin ---------------- V. sv xek: Lipe, Pipa tobaka. Moč in pravica, Zupanova-nje v Globokem doLu, v rojni krajini. Telečja pečenka, Ivan Erazem Tatten-baeh. Bela ruta, Bel denar, Na Kolpskem ustju in Doktor Zober, $2.50. Vseh 5 knjig skupaj .................. 8.00 Kollarmann B.: Predor, socialen roman, broi. ....................... Korsnik Janko. Zbrani spisi, broširani. I. zvezek: Agitator ................ II. zvezek: Lutrski ljudje, Testament ...................... III. zvezek: Roilin Vrjanko, Jara gospoda in Očetov greh —............................... IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetake slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo . V. zvezek: Peemi, Berite novice, Kritike, Komentar.... 1.50 VI. xvexek: Njegovo delo in doba, I. seiitsk: Leta mladosti in učenja, II. in III. sešitek: Novelist in Politik, $2.50, vseh šest knjig skupaj ...................................... Kmot Marija: Bilke, pove*i in črtice, broi.-------——------~ Kodor Anton: Marjetica, idila, broširana ................................ Kallor G.: Don Corea, roman, broiirana -----------------------*-------- K. S.. Požigalec, pove*, broi..... Kuhar Lovro: Povesti, broi. ... Kvodor Zofka: Ix naših krajev, pove*i. vez. ............................ Vladka in Mitka, vez............. Lah Ivan: Uporniki, poveet iz kmečkih puntov, vez............. Larmontov M. J.i Junak našega časa, pove*, broi................. Lavstik Vladimir: Obsojenci, povesti, broi............................. Viinjeva ropatica, satiričen roman v dveh delih, broi. 2.00 2.00 .75 .75 .85 Nušiš Branislav: Občinsko dete, roma.) dojenčka, broi............60 Oh «0-letnici dr. Janosa Ev. Kreka, broi..............................25 Oppankoim C. P.s Milijonar brez denarja, vex. ........................... ,60 Oral L. š.. Pasti in xanke, kriminalen roman ix polpretekle dobe, broi..............................40 Pahor Joža: Medvladje, socialen roman, broi............................76 Pugelj Milan: Črni Panter, povesti in črtice, broi..............65 Puškin A. S. t Pikova dama. po- ^ vest, broi............................... .40 Raano poveeti, broiirana ...........60 iandor-Gjalski K s.» Jurkica Agičeva, povest, 867 strani, broi. 60c, vezana ...................75 Sionkiowics H.t Z ognjem in mečem, poveet iz davnih let, vez., 681 strani_______________ Potop, roman, vex.t I. del $3.26; II. del $3.00, oba dela skupaj, 1093 strani.... ¿enoa Avgust: Zlatarjevo zlato* zgodovinska povest iz 16. stoletja, broi. ........................ Strindborg August» Btidakova izpoved, broi. $1, ves. _______ Suchy Jos.: Staro indijske pripovedke, s slikami, broš........... Tagora Rabindranatb: Povestice Tavčar Ivan: Zbrani spisi. IV. xvexek: Cvetje v jeaeni in Viaoika kronika ................ V. xvexek. Izza kongresa------- VI. xvexek: Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog in Pomlad, $2.50. Vse tri knjige skupaj ------------- Tolstoj L. N.i Kazaki, kavkaika poveet broi., 308 strani........ Spoved .................................... Tri poveeti (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuje človek) broi......40 Ljudske pripovedke, broi....... Tomic I. E.i. Udovica, povest, 330 str., broi. 60c., vez......... Turgonjov • Stopnjak: Stepni kralj Lear in hiša ob Volgi, povesti, broi........................... Trdina Janoa: Zbrani iei, fina vezba, vsebina: I. zv.: Bahavi huzarji in Iliri _____ ter Verske bajke stare in nove .................................. II. zv.: Bajke in povedi o Gorjancih ............................ 2.00 III. zv.: Bajke in poveeti........ 2.00 IV. zv.: Bajke in povesti........ 2.00 V. zv. Ixprehod v Belo Krajino .................................... 2.00 (Vseh pet knjig ima 2332 strani. Cena xa celo xbirko 3.25 6.00 .76 1.60 .35 .40 2.50 2.50 7.00 .75 .40 .75 .75 .60 2.00 IGRE Anftsa, (Leonid Andrejev), broiirana ..........................'..... Beneški trgovec (Wm. Shakespeare), vezana ...................... čarfijova gonita*—Trije ionini (F. S. Tauchar), dve ialo- igri, enodejanke, broi........... Golgota (M. Krlež), drama ▼ treh dejanjih ......................................60 Goapa s morja (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broi..... Hrbtonica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom In epHogom .................................25 Julij Cosar (Wm. Shakespeare), vezana .................................... Macbotk (Wm. Shakespeare), vexana .................................... Othoilo (Wm. Shakespeare), vezana .................................... Očiičonjo (Angelo Cerkvenik), tragedija v iestih scenah........ Romantično duio (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana .................................... Son Krasno noči (Wm. Shakespeare), vezana ...................... Umetnikova trilogija (Alois Kiaigher), tri enodejanke, ki so celota zase. Broi. 76c., vezana ................................. Poučne in snanatv knjig«. Romani, povesti, črtice in opiti. letnik 1920. vezan .................66 .60 .76 .26 .60 .76 .75 .76 .60 .85 .75 ... .60 ... .76 ... * .60 ... .76 ~ .76 ... .76 ... .76 ... 1.00 letnik 1921, brc«.......... letnik 1922, vezan ....... letnik 1922, broi.......... letnik 1923, vexan ....... letnik 1924, vexan ...... letnik 1926, vexan ....... letnik 1926, vexan ....... letnik 1927, vexan ....... letnik 1928, vexan ................ 1.00 letnik lé29. vexan ................ 1.00 Cankarjeva slika na dopisnicah, 2 xa ......................................- .(Imamo jih dvojne vrste.) Demokracija, soc. revija, Cankarjeva številka s njegovo sliko ........................................ Kros. vexan letnik 1921-22........ 1.60 Informacije o dobavi državljanstva Zedinjenik držav.............40 O sdravstvonih nalogah soc. sa- ; varovanja (Dr. DemeL Blel- weis-Trsteniiki) .................... Prolotarec, vezani letniki, 1919-28. vsak .................................. 06 .19 .10 8.60 ANGLEŠKE KNJIGE 1.00 American Communism (James Oneai), vexana ...................... 1.60 Anarchism and Socialism (Geo. Plcchanoff), vex...................60 Ancient Lowly (C. Osborne Ward), dve knjigi, 1313 stra-ni, vezane .............................. 6.00 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODAR-1 Anci*nt So€i#ty (Lewis H. Mor- SKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE. 1.60 Ali je religija prenehala funkcionirati 7 Debata ................. Čuda in tajne življenja (Dr. Anton Brecelj), splošno življe- njeslovje ................................ Elementi moderne tsobrasbe (I. Molek), broi. 50c., vez......... Idejni predhodniki današnjega socializma in komunisma (Abditus), broi..................... Ilustrirana lepa maska, navodila za iminkanje, vez............. Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Ambrožič) s 30 slikami Jugoslavija (Ant. Melik) I. in gan), vezana Boston (Upton Sinclair), novela o življenju in smrti Sacco in Vanzettija ter civilaciji, ki ju , je poslala na električni stol. .25 | Dve knjigi .............................. 3.60 B»aae Chock (Upton Sinclair). Slika korumpiranoeti kapitali-851 stičnega žurnalizma, vez. .... 1.20 Dobs. His Authorised Life and 751 Letters'* (David Ka.sner). vezana v platno .................... 1.00 Debs and the War. njegov govor .50 | v Cantonu, O. in pred poroto na sodiiču ...............................25 1.50 | Drugless Health (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje brez zdravil brciirana .................. 1.00 .40 | End of the World (Dr. M. Wil-he4m Bolsche), vex. II. del. broš. $2.50, vex......... 3.50 God anu My Neighbor (Robert .. 1.25 $9.00) 1251 Twain Mark: Mali klatež Tom Sawyer, povest, vex............. Vajenski S. H.i Leteče sence, roman, broi........................... Valentin Vodnik: Zbrani spisi, broiirana ................................ Valoiska Margareta: Heptame- ron, povesti ............................ Walls H. G.: Zgodba o nevidnem človeka, broi..............—------ Zabavna knjižnica: Vsebina: Zločin l, Madež, Moj«*er Roba in Mladih xanikarnežev lastni životopisi, vex. — Zakrajiek France: Oglenica, poveet, broi............................. Žaljski: Na krivih potih, pove*, broiirana .......................... Zola Emile: Polom, roman ix francosko - nemške vojne 1870-71, vex.......... Zoreč L. Zeleni kader, povest, broširana ................................ 7.00 .45 .65 .25 .25 .50 .80 .50 .75 .50 .40 .35 .40 .35 .85 .40 .40 ......... 2.00 .45 PESMI IN POEZIJE .75 I Albrecht Fran: Pesmi življenja, .60 .45 Marl Mara, njegovo življenje in njegov nauk, (M. Beer}........ Kratka srbska gramatika (Dr. Josip Mencej) ........................ Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov (Matija Pire) ...................................... Misterlj duše (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije, vezana ................................... Nai sadainji ustavni položaj (Dr. Štefan Sagadin)...--------- Narodnogospodarski eseji ........ O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do U-stanovitve jugoslovanske so-cialnodemokratične stranke (1848-1896) (A. Kristan), broš. $1.00, vezana............... O konsumnih društvih .............. Osnutek slov. nar. gospodarstva Politika in sgodovina (Dr. Drag. Lončar), broš....................... Praktični socialisem, broš......... Priče evolucije in Adiuni pred Adamom (Ivan Molek), broš. 50c., vezana .......................... Proletarska etika in morala (Ivan Molek), broš............... Psihične motnje na alkoholski .50 .26 .40 1.25 .75 .35 .60 1.26 2.0t Blatchford), vez______________ Goose-Stop (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokošol-rtva, nad katerim imajo kontrolo privatni interesti, vex... Goslings (Upton Sinclair), vex. 2.00 Hudrod Per Cent (Upton Sinclair). Poveet patrijota........ 1.20 Jungle (Upton Sinclair), povest ix čikaških klavnic ................ 1.20 Jimraie Higgins (Unton Sinclair), povest socialističnega agitatorja med vojno ___________ 1.00 Karl Marx, biographical memoirs (Wilhelm Liebknecht) vexana .....................................60 King Coal (Upton Sinclair), pove* ix štraika coloradskih pretnogarjev*. 1913-14. Vex. 1.20 Law of Biogenesis (J. Howard Moore), vexana .....................60 Life and Death (Dr. E. Teichmann), vexana .......................60 Money Changers ( Upton Sin clair), novela x Wall Streeta, v kateri pisatelj opisuje vxro-ke finančne krixe L 1907. Zanimiva vse skozi, vexana ...... 1 60 •10 j Oil (Upton Sinclair), novela, vexana _____ 1.25 .10 .50 .50 .10 .75 podlagi, broà. $1, vex............. 1.50 Outlhie of History (H. G. 2.60 .76 .50 .75 1.00 .25 .50 .45 .75 .50 .60 .85 .35 1.60 1.00 1.26 3.60 .65 1 00 1.00 .65 .35 .2 .40 2.00 London Jackt Roman treh src, vex. ............ 1.80 2elexna peta, socialen roman v dveh delih, broš............. 1.00 Machar J. S.: Konfesije literata, zbirka spisov, vez................. Majar H.: Srečolovec, povest, broširana ................................ Cveti.e, šopek pravljic za *a- re in mlade, broš. ............ Malograjski Fr.: Za srečo, povest, broš............................... Maselj Fran-Podlim barski: Zbrani spisi, fina vexba. I. zvezek. Slike in črtice, Gorski potoki in Tovariš Damjan .............................. II. zvezek: Potresna pove*, Moravske slike, Vojvoda Pero in Perica ter črtice. Skupaj 816 strani ............ 2.00 Oba skupaj ............................ 3.76 Melville Whyte G. J.t Gladija-torji, zgodovinski roman iz prvega stoletja, I. in II. del, broš. oba skupaj .................... Masko Ksaver: Dve sliki, broi. Meyring G.: Golem, roman, broi. 60c., vez......................... Milčinski Fran.i Drobiž, vez..... Gospod Fridolin žolna in njegova družina, vez............. Igračke, črtice, vez.---------- Muhoborci. črtice, vex......... Miller-Steriaji Zvonarjeva hči, povest, broi........................... Murnik Radot Jari junaki, hu- mofCMe, vez......................... Na Bledu, povest, vez........... Znanci, poveeti in orisi, v«x. Ženini naie KoprneJe, satiričen roman, broi. -------------- Novačan Anton: Naša vas, broi Samotninik, 10 poverti, broi. vezana .................................. .75 | Albrecht Ivan: Slutnje, broi... Aškerc Anton: Akropolis in Piramide, poetični sprehodi po Orientu, fina vezba .......................... Atila v Emoni in Romanca, broširana .............................50 Balade in romance in "Stara pravda", broš......................6° Jadranski biseri, fina vezba 1.25 Junaki, epske pesnitve, fina vezba .................................. Mučeniki, slike iz naie protl- reformacije, fina vezba...... Primož Trubar, zgodovinska epska pesnitev, vez........... Besruč Peteri Šleske pesmi, vez. Debeljak Ante: Solnce in sence, broširana ................................ Debeljak Ante: Modema francoska lirika, vez......................75 Glasor Janko: Pohorske poti, broširana ................................ Golar Cvetko: Sto let slovenske lirike, od Vodnika do moderne, broš. 90c., vez................. Fountaine Jaaa de la: Basni (iz franc. prevel L Hribar), vez. 1.00 Gregorčič Simoni Poezije I. zv. vez................. Poezije II. zv. vez. ................ Joh in psalem 118, vez. -...... Poezije, ilustrirana izdaja, veliki format vez................. Kette Dragotin. Poezije vez..... Kosovel Srečko! Pesmi, broš..... Levstik Frani poezije, vez........ Machar J. S.t Stm> ix Judeje, vezana .................................... Seliikar Tonei Trbovlje, prole-tarske pesmi, broi 60c., vez. Vodnik Valentin: Svojemu na- . rodu, broi.......................—•• ZupančiC Oton: Mlada pota, broš. ------------- V farje Vidove, p*enitve, broširana ............... ■ ■ "■*■■"■ .75 .60 .76 .65 .351 .76 .75 •60 .80 .75 .86 .35 s .76 1.25 1.25 .65 .60 .60 .35 1.25 .60 1.25 .75 1.60 1.10 .76 .80 1.10 .75 .25 .76 .40 .35 .35 5.00 .50 Rastlinstvo naših Alp i F. Seidl) Rasvoj Socializma od utopije do snanosti (Friderik Engels, prevel M. Žagar) ................ Roparska trojica (Claessens- Molek) .................................... Slovenska kuharica (S. Felicita Kalinšek), vez., 666 strani, ilustrirana ....................-......... Smernice novega življenja (Dr. K. Ozvald), broš................... Spol ljubesen — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vezba Spretna kuharica, vezana.......... 1.40 Strokovne organiaacije v Sloveniji. broš..................................25 Svetovna vojna in odgovornost socialisma (E. K.), broš......... Uvod v Buddhisem (Jos. Suchy) Varčna kuharica (Marija Remec ), vezana ........................ v novo dešelo (E. K.), broš..... Zadružna prodajalna ali konsum Zadružni koledar 1929, izdala Zadružna založba v Ljubljani Za staro pravdo (Fran Erjavec) Zbirka rudarskih in fužinskih israsov (J. Bezlaj) ................ Zdravje in bolesen v domači hiii (Dr. Just Bačar). I. del: Sestava, delovanje in nega člo veškega telesa; II. del: Smernice zdravega življenja. Ilustrirana, vezana .................... Zgodovina slovenskega naroda (Dr. Josip Gruden), 1088 strani, ilustrirana .................. 4.00 Zgodovina socialisma v Srbiji I (Fran Erjavec) .................... Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Ant. Melik), dva zvezka, broširana, I. zv. 86.; II. zv. 75c.; oba zvezka aku- Paj ............................. Živčevja Človeka (Dr. Alfred Serko), ilustrirana, vej......... 8.60 Weils), vez., 1171 strani........ 5 00 Physician in the House (J. H. Greer. M. .). Domači zdravnik, vezana ............................ 2.00 Republic of Plato, vez............. 2.00 Right to be Lasy (Paul Lafar- gue), .rezana ...........................60 Roberts Rules of Order, vez..... 1.60 Savage Survivals (J. Howard Moore), vezana .................... 1.26 Science and Revolution (Ernest Unterman), vez......................60 401 S#x Science (Jos. H. Greer, M. D.), znanstvena razprava, o spolnih problemih, vez......... 1.00 S očisti Revolution (Kar1 Kaut- sky), vezana ...........................60 Spies in Steel (F. L. Palmer), ekspoze spijonažnega sistema na železnem okrožju Minne- 8ote, broš................................§0 Struggle Between Science and Superstition (A. M. Lewis), vezana .....................................¿o They Call Me Carpenter (Upton Sinclair), poveet iz Loa Angelesa, broširana .................... 1.00 The Cry for Justice (Upton Sinclair) vezana ........................ 2.00 The Profits of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatni interese, vezana ...........................30 .The Social Revolution (Karl ' Kautsky), vezana _______________ .60 1 Universal Kinship (J. Howard .50 .25 1.40 .25 .10 .50 .50 .30 1.26 .26 ....... 1.60 ALBUMI S SLIKAMI Tratnik Franci Bela Ljubljana, vsebuje 10 slik ...................... RAZNO Ameriški Družinski Kole'ar. letnik ' $16, vezan ............ letnik 1917, vez.*n ------------ . letnik 191i, vezan ------------ .50 .40 .60 .60 Moore), izredno zanimiv apia dokazov evolucije, vez......... 1.29 Vital Problems in Social Evolution (A. M. Lewis), vez..........60 Yerney's Justice (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica Prevel Louis Adamič), vezana v platno .....................50 Wells and Bars (Eugène V. Debs. Njegova poslednja knjiga, vezana ...................... 1.60 NaročHom priložite poštni ali eks-presni money order, 6ek ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke. Vse knjige pošiljamo poštnina prosto. Klubom in čitalnicam pri večjih n ročilih popu*. PROLETAREC 3639 W. 26th Street. Chicago, IN. How Prosperous Are You? Cutting doggy's tail off behind.his ears President Hoover's Committee on Recent Economic Changes reports that in nine years the productive output of each American wage earner has increased by 53.5%. Julius Klein, Assistant Secretary of Commerce, declares that the yearly output of the American worker is $5,200 as against $1,500 in Europe. In spite of the tragic wastes inherent in our system, better machinery, better power, better management and the freedom af America from some of the crushing burdens of armament and tariff barriers wkh which the smaller countries of Europe are loaded, hav^ brought us to this level of potential prosperity. Already on the present plane of production there is no longer excuse for poverty in America. Yet heads of families who are unskilled workers in Chicago, according to a recent in* ve8tigation, earn less than as much annually as the charity societies would allow them to support their families. The average annual wage in the tobacco industry is around $800 a year. Textile workers in the South, averaging high wages with low, receive $12 to $13 a week. Such is the actual Hoover prosperity for large groups of workers. Bright Spots One need not despair in this world. There still are bright spots that keep one's hopes high under our indusirial dispensation. Of such inspiring significance is the report that the fortunes of the family of our Secretary of the Treasury, Mr. Mellon, have bscn increased by three hundred million dollars, »p. a result of reoemt rises in the stock of the Aluminium Company of America and the Gulf Oil Corporation of Pennsylvania, both enterprises owned by Secretary Mellon and his near and dear ones. Tiiis is inspiration when one is not inclined to take a somewhat different view of the matter. For instance, instead of thinking of what "our" Secretary of the Treasury has cleaned up, one may take to the notion that this really is a disgrace to civiluation that one man may just add "another three hundred million dollars" to his fortune when there are at least five times thres million psople in the country who cannot earn enough even if they work a full day, to ksap themselves and their dependents in a stats of health and decency. (H. in Advance). By Adnm «.omUigger Silk Stockings Miss Lillian H. Locke, of the Household Arts Department at Teachers' College has prepared a list of the essential requirements for the adequate wardrobe of a working woman. The minimum clothing budget for a working girl is $200 and as part of this budget there is at least $24 for silk stockings. "A woman's clothes," says the lady, "including stockings that give a shapely appearance to the legs are important because of the way they affect the wearer and her business associates. A girl must dress neatly if she wishes to get proper recognition of her ability." This is all very convincing, even if it does not quite tally with the 14-15 dollars a-week earning of the southern textile work-era. Perhaps the lack of the ability of the women workers in the southern factories to raise their wages is due to the fact that they wear no silk stockings. ." ......... ' ........... ' t J-J. ■ W^p—1 ■ i ■ ...... ................... ■ „ i They Came Too Late Somebody has started an organization, called Citizens of the World, claiming on paper a membership of 3,000,000. Among the list of prominent members are the few kings and kinglets still left in Europe, some generals and college presidents, and some admirals. The platform says it is a co-operative movement to bring wars to an end, to recognize only gold as the money standard, to have only one flag, to abolish all national boundaries, to make all men equals, to abolish all earthly masters. This thing comes too late. The Socialist movement started this idea 75 years ago and has already a world citizen membership of some 30,000,000. Let the kings, admirals, generals and professors join that. i Our id» n of good humor ia the head of a big corporation who keeps an open ahop, whose workers are known by a number on the book« and are required to punch a time clock, and who ia opposed to Socialiam because it would mean alavery. • • • The jingoes who are fighting with their moutha will not carry the fight into the trenchea when war cornea. When It cornea they will thruat other« to the front while they "Keep the homes fires burning." aEAKCHLlüHT Hy Donald .1. Lotrlch Cheer up! Along with the six-hour iluy, the five-day, week and farm relief, we soon will have the two-hour war. At least this ia what Stuart Chase promises in an article appearing in a recent issue of The New Republic. The optimism of my friend Chas* is based on the technological development ih extermination devices since the happy ending of the war to en war. Two hundred airplanes (France already -has four thousand), says Chase. coOld scatter enough diphen-syl chloroarsine in a few minutes to kill evory man. woman, child, cockroach and cootie in London, Berlin, Paris or New York. Neither, claims the author, is there the slightest chance of combatting such an air attack. The beat that anti-aircraft guns and defensive air-planes could achieve would be to bring a few of the enemy's bombing planes to earth and what's the use shooting something down that does more harm down than up and doea it aooner. Besides diphensyl chloroarsine, the scientists have doped out two varieties of poison gas against which there is absolutely no protection. One of them, cocodyl isoc-yanide is a gas so frightful that military men admit that they do not see how they could bring themselves to use it and when military men admit something as terrible as all that, all hell couldn't prevent them from using it. But man wasn't satisfied with the ways of nature. First he got the rummy notion that he was the-crown of creation. Then he got the still ruminier notion that he could improve on creation. So instead of developing his natural mechanism in accordance with the laws of evolution, striving ever for more efficiency and economy in the elimination of lost motion, he surrounded himself with so many self-made contraptions, goods, things, labor and labor-saving devices that hia exiatance has become one continuous sorry go round of 8lave, save and rave. Talk about the creative genius of man as long as you want to but when 1 see a poor stenographer slave a ye*r to pay for a coon-skin coat when the coon gets his for nothing and when 1 see another goofy galoot save a life time for a five-room bungalow with bath and mortgage and then see how a common garden snail grows its own bungalow, 1 can't help thinking that these boasted acquisitions of our race are nothing but a sort of self-inflicted life sentence at hard labor. • • • But I see I'm getting into deep water. What I'm driving at is that something ought to be done to rescue mankind from this wild race for things we never would have missed if some villain has not invented them, for if it » true that **m\\ work and no play makes Jack a dull boy," then "The Tories slthough far from be- criticising various Cook County in- ing reconciled to the result oi the re- vestigators for bringing the scandal cent general election, nevertheless before the public. The minority re- heaved a breath of relief on seeing port of the chairman of said commit- that the dreaded Laboritt* are not ac tee lashed the whip right and left. red a« they are painted and know how to preserve amenities with proper English decorum," writes Mr. John Steele in last Sunday's Chicago Tribune. Of course, the Tories have Mismanagement and dishonesty is disclosed in the* minority report. Diversion of bond funds for corporate use was uncovered. Illinois law» prohibit such transfers. It is well that our nothing else to worry about but the readers know why we bring this jobs they lost.. Our l^aborites are question before you. In this minority good, conscientious people. Yet thia report it is stated that each one of same Mr. Sttle, in his capacity, could the Sanitary District Trustees bought have known that long before this, one or more can costing from $5,000 He probably did, but didn't want to to $10,000 each, which were chauf- make predictions ahead of hia time. Until it gained control of such a vast number of seats the Labor Party was red. Now it b not so bad. If it should lose again, it will again become red. In other words our newspapers will not give any publicity to any party of the workers, only when they must. The British Labor Party has taken fered, fueled repaired, washed, polished and vacuum cleaned every day at an average cost of $100 a month a car at public expense.—Gasoline bills on these cars ran up many times to $70.40 a month on each of these cars. In addition as manv as 15 cars a day would be hired from a concern at a cost of $60 to $200 a day. The over the reigns of the British govern- report goes on to tell of other misde- metit.—Can they be ignored?—The capitalists would like to ignore them, but it is noticeable. You, souls, who have thought it so horried to speak of Socialism can now take it from such giant mouth pieces as the Chicago Tribune. Read the first quotation again and sigh your relief. meanore. Just figure this out for yourself and the next time you go to the poll you want to change thia. Only your votes can do it. Following each convention of the SNPJ. various Slovene publications summarize the work of the delegates, criticising where criticism is neces-We venture to predict that the aary. Thia year the work of the con-Labor government of Britain will vention must have been performed have done more for the British work- unusually well, to their satisfaction, era during the next few years, if per- Bik thev have launched a united at-mitted to stay in office, without tack upon the Socialists of this la*t ignoring the capitalists, than the convention, because the Socialists Tories have done in the past decade, with their open program were the It is possible, and many interested op- most successful group of the conven-. ... ... f portunists fear it, that a number of tion. It is as much as you might ex- practice staving under water fh,ef but fortunately 1 am no the Liberab wil, cro-g over the p«ct from auch irresponsible in- in. I'm going to practice until I lo,*er aloin ree ^ Labor Qn practicaliy all not the issuea of the Society they care duration of the war. Statistics .who is not only one of important OU€etions. However, Labor about.—Our answer will be given in Meanwhile if any of you happen I T^nm JT wa3 100 radical for 4hem * same in" f°Ur yeani- U inc*Pable men wil1 b* to run across a doggy afflicted by , r t *re*test economists. ^' 8tances> ,t ^ouUi not be hard for found we will not expect to reelect listen. 'I venture Mr. hydrophobia, don t shoot him. Take! ventur M^ny young Slovenes were of restriction never before approach- ^^ Nct ^ manv M we wouW Hke and thanks ever so much for your ed. to but Socialism is universal, and second. There may be animals who It appears that several months ago when ^ youth of a|1 ^ nationalities work harder and play leas than Edwards D. Logsdon, president of the there is reason to believe modern man, but I don't believe the Knox Consolidated Coal Co., had him- tbat our autbor8 jtnow not what they good Lord ever made a critter which »elf appointed receiver for his own wrjto wastes its life trying to catch up with company in Judge Hay's court. He ' _ followed this with representations] that the mine could not be operated wants of its own creation. VICTORY OF BRITISH LABOR PARTY WILL HAVE C'lTlon the union whi h A MARKED INFLUENCE UPON LABOR IN THE UNITED SfATES The Middle Aged to the Junk-Heap. has a basic wage of $6 to $6.50 a day, and obtained from Judge Hay an order fixing a wage scale, the basic figure of which is $5 a day. Now we turn to Detroit. Forty-five years the limit seems to One of the most amazing injunc- be current industrial employment - tions in union history has been grant- policy. And some employing compa- The NMvImMi Rains mad<> by vninj; pow«r of the nation vvt Hm > ed by a federal district court in that nies 8° il ono better and let ths bars the British Labor Party in the recent have as UttW power at Washington city. On Complaint of the Detroit Tile tlwwn on forty years. Industry wants elections will have a marked in- as they have in the directorates of & Mosaic Co., a tile contractor, the children and young men and women, fluence upon kibor organization« in the great corporations. This view court has enjoined the Bricklayers, 7hc m«cal Union junk-heap of industry. They may expressed by M. H. Barnes, Acting it is especially evident amon«" nv , No, 32 from entering .into a joint ior themselves as best they know National Kxecutive Secretary of the b« ti of trade unions who feel that agreement on wages, terms and con- ho^; The trade unions are gradually Socialist Party, in a statement re- old methods and policies no longeT ditions of work with the Mason Con- waking up to this danger. A number leased at the National Office of the suffice. tractors' Assn. The temporary order oi trade unions in Massachusetts are organization. American Socialists | ««The British labor movement was served on the union and employ- \ reported as having started a survey have been in contact with the Britwh twenty years a«* followed precisely er representatives by a United States of th«* situation. They want to estab- Labor Party and during the last few the same politiAl methods that are marshal as they sat around a confer- beyond a doubt the existence, and weeks of the electoral struggle th < | followed by a majority of American ence table with the agreement before the extent of this policy of eliminat- forwarded about $5,000 to assirft the t/a!-a*ant fiction regarding the origin of capital. They trace it to a few savages who first restricted their consumptioa of goods. They saved by denying themseives. Out of their savings they set up in some primitive business. Ergo, capital came into the world as the result of thrift, saving, foresight and hard work: The historians tell another story. They turned to the records left by mankind while the economists drew upon their imagination. The historians showed that conquest, robbery, piracy, the slave trade and other shady practices form the basis of the first accumulation* of capital. Law made these accumulations legal and respectable, and legislation added to the origiaat piles. • • • Twenty years ago the ecqnomirts held to a theory of monopoly. They declared that certain industries, like transporting the maik, railroads and telegraphs wert "natural monopolies." That is, by their very natuns they tend to be monopolies and the only question was whether we desired them to be public or private monopolies. In other fields, they declared, competitive enterprise was the rule. Steel, textiles, coal, minerals, oil and so on were not HkeJy to become monopolized. The moment monopoly was attempted there would be an upward trend of prices with the result that competition would be invited and monopoly would be thwarted. Like their theory of the origin of capital this theory has been laid on the shelf to gather dust. American experience shows that they were talking through their hats. s • s * % Now comes another economic, W. Jett Lauck, who writes a book, The New Industrial Revolution and Wages, and proves to his own satisfaction that everything is lovely or will be lovely in the United States. Labor, capital and management are getting together in industry. All three agree on a policy of increased production, something more than a "living wage," and conditions in general that mean stability and brother^ hood In industry. Why he speaks of capital and management as two factors instead of one is one of those mysteries that always lurks in the creed of the economists. Why he uses the word "capital" at all is another mystery. What he should say is capitalists, not capital. Then as management is hired and is also fired when it is not satisfactory, the managers are simply agents of the owners of industry, not factors independent of their employers. Yet throughout the book our economist argues as though there were three human factors in industry when there are only two, the owners and the workers. • • • But our author goes on to show that hundreds of corporation heads, editors, publicists and other public men stand for the new brotherly deal in industry. It is really a revolution in industrial policy which he visions. Scanning the list he gives we locate quite a number of corporation oligarchs who run either open shop industries or company unions, among them being James Roscoe Day, former chancellor of Syracuse university, Owen D. Young of General Electric; Henry Ford, J. A. Norton of the Firestone Rubber Co. and others. Prof Lauck is simply administering a narcotic. We need not doubt his honesty but like most of his profession he is fostering ^another fiction. The workers of this nation will get nothing by relying on the professions of affection made by many of the gentlemen whom he quotes. Capitalism isn't the sentimental thing he assumes it to be. It is a system of ownership and control that yields nothing to the workers without s struggle. The Lauck view soothes the workers, saps them of their fighting idealism, and leaves them defeated in the end. • Concentrated Control of Power The six major financial nower interests, the General Electric Co., Samuel Insull, J. P. Morgan & Co., A. W. Mellon, H. M. Billesby & Co., and Henry L. Doherty & Co., with 23 of the big holding companies under their direct control and 12 more under their joint control, actually control two-thirds of the country's entire electrical power production and have s little more than two-thirds of the country's population dependent upon them for rtertrtrat enrrpT ^Tni srrv4es> —Gifford Pinchot in Current History. STIL PILING THEM ON (Orr in Tht L hitago Irihmnt What this Country needs is less laws than we have at the present time, but more good ones, the kind that will appeal to the people and therefore will be enforceable. Furthermore, we need laws to protect public Interests, and officials, who will take them In earnest