'., St. 192 LjnMjana? »4. 90 cent« UBEDNliTVO JM UFRAVAl UtlBLJAMA, A — UNIONK FTJBBLJCITA ITAIJAN A R. A-. IDDJU90 Udarci sovražni aviaciji An gioamerlčani so v zračen h bejih izgubili 18 letal Vrhovno po\e1jništvo. — Vojno poročilo št. 1185: Snvni/.no letalstvo je lz\ ršilo polete na me*»to Salerno t«>r po\zr«»čUo občutno škodo. I Vi tem sp j** sovražnik zaplet v neprestan- bojo / nemškimi Io\ci in izgubil 13 letal. \" t »k n obstreljevanja k strojnicami, ki »o ga izvršila štiri letala mul luko v Prv-ve»»i Mireija) u* ogenj obrambe In enot mornarice uničil dve izmed napadajočih letal. Fonoei nii IZ. je protiletalsko topništvo v Crotoiiu sestrelilo dva bombnika v okolic* mesta, eno pa zbilo v morje blizu rta Colonna. General AMBROSIO. ♦ Novinarji nevtralnih držav obiskali Neapelj Neflpelj, 24. avg. s. Skupina novinarjev nevtralnih držav je ob spremstvu občinskega komisarja Eksc. Solimena, nekegra mženjerja civilnega tnženjerstva in nadin-tendanta za. srednjeveško umetnost obiskala, razne kraje v mestu, ki so bili prizadeti ob sovražnem bombardiranju. Novinarji so osebno ugotovili. k?ikšno ogromno škodo je bombardiranje napravilo našemu umetniškemu in kulturnemu premoženju in kakšno je opustošenje celih ljudskih okrajev. Pred obiskom jih je sprejel prefekt Eksc Soprano. ki jih je prisrčno pozdravil ter po naglasitvi resnosti mestu prizadane škode poveličeval junaškega duha našega muče-niškega ljudstva, ki je pokazalo svojo neustrašno odpornost. AnglosaSki bes ustvarja nepremostljive prepade Milan. 22. avg s. katch>>k: 'ist »Italuia ob iavlja članek svcie^a direktoric \ katerem se med drugim naglasa, da nastaja med tatarskim narodom prtaien n divii srd. katere?: so Icatohki vedno za\racali, obsojajoč nezdrav propagando. prcT tistim, ki hladnokrvno in premišljeno un'ču'e.io stanovanjske h'*e cer kve. vire skromnega življenja :n dokumente najvšje omike. Ncizpoltijiv prepad nastaja ta ko za stoletja med napadalcem ;n napadenm List se vprašuje, kakšna konstruktivna akcija se lahko rodi iz sovraštva ;n zagrcnjenosti v bodočnosti, opozarjajoč na božjo pra\ičnost ki ie nad vsem: drugimi. :n pozivajoč na potrebo po ustvarjanju ozračja. k: dopu;ča obnovo soc:alnih odnosov med narodi za bodoče cradilno delo. Angleži hočejo Sicilijo oropati njenih umetniških in zgodovinskih bogastev Oster in utemeljen protest italijanske javnosti Rim. 23. avg. s. Pod naslovom ^Umetniška zak'adi- objavlja list -Popolo di Romac na prvi strani naslednji članek; Zvedeli smo. da se nahaja neki poverjenik angleške tvrcike Duveen zdaj na Siciliji. Ogledal si je pinakoteko v Palermu in katedralo v Catanii ter sestavil kataloge in inventar umetniških del. ki se tam nahajajo. Med drugim je zabeležil sveti zklad svete Agate v Catanii. ki ga tvori krona svetnice, in ki ie iz masivnega zlata. vokvir-jerta z brilinnti in drugimi dragimi kamni. Svoje delo opravlja po vesteh, ki smo jih dobili, v svrho sistematičnega nakupa umetniških del s Sicilije ne s:mo za javne, temveč tudi za zasebne zbirke. Vest je zelo važna. Da ne gre za navadno govoričenje, kaže omemba tvrdke Duveen. ki je znana umetniškim strokovnjakom in tudi na mednrrodnem antikvaričnem trgu. Da bo prodaja uspela, je zelo mogoče, ker ni mogoče izvršiti državnega koraka za prepre*enje izvoza umetniških del. Protesti narrintendance v Palermu ne bodo nič koristili. Zaradi težkoč. v katerih se nahajajo, bodo zasebniki morda začeli prodajati svoje dragocene predmete. Tvrdka Duveen jih bo plačevala z bankovci, ki so določeni za obtok v zasedenih ozemljih. To je ničvreden denar, toda , prisiljen, kajti sovražna vojaška p^veljništva so odredila zamenjavo za te bi nkovce. Tako se bo dogodil, kakor v času lorda Edvvina. ki je izropal Parteno. arheološki rop na Siciliji. Zahtevamo, da vlada posveti svojo poz -most temu vprašanju. Zahteva naj se intervencija Švice, ki šč-ti naše interese v anglosaških državah. Italijani imamo Atene dve leti vojaško zasedene in tudi druge kraje v Grčiji ter smo d~3i zgled omikanega spoštovanja umetniških del, ki se tam nahajajo. Nočemo s to omeni t vi jo namigniti na možnost povračila, ki bi imelo priokus izsiljevanja, temveč z htevamo in mislimo, da imamo pravico zahtevati ena1 kost v postopanju. „Novi Atile44 Madrid. 22. avg. s. Izjave angleškega propagandnega ministra Brackena, da sta se Roosevelt in Churchill v Quebecu proglasila za »viteza brez usmiljenja« in da se zaključujejo načrti za totalno vojno, obstoječo v neizprosnem bombardiranju, za-žiganju in uničevanju na^protniških držav, so vzbudile zelo mučen vtis v špan=ki javnosti. Naglasa se. da te izjave niso bile potrebne za spoznanje resničnega obraza novih Atilov. ker v ta namen zadoščajo ruševine cerkev, bolnic, človečanskih ustanov ter kulturnih in umetniških spomenikov, ki govore v vseh prizadetih državah dovolj zgovoren jezik. Stalin ne popusti od zahteve po takojšnji ustanovitvi druge fronte na zapadu Stockboim. 23. avg. s. Angleška revija >Eco8iomist« piše v zadnji številki, komentiraj oč razgovore v Quebecu, da so ti razgovori preobratna točka v zavezniškem sodelovanju, kajti to je morda zadnja prilika, ki nudi zaveznikom možnost, da odstranijo medsebojna nesoglasja. Ce v prihodnjih tednih ne bo dosežen nov temelj sporazuma in lojalnosti, grozi zaveznikom, da bodo izgubili vse izglede za sporazum. Dokler Rtisija ne zaupa Angliji in Ameriki, je sporazum med njimi nemogoč, razen če Anglija* In Amerika takoj sprejmeta rusko zahtevo po takojšnji otvoritvi' druge fronte. Potreben pa je tudi sporazum med temi tremi velesilami glede zadržanja do manjših držav in begunskih vlad. Bern, 23. avg. s. Dopisniki švicarskih listov iz Londona in Washingtona nagla-šajo. kakšno veliko presenečenje je vzbudi; odpoklic Lit vinova, oziroma sklep Moskve, da se ne bo več vrnil v Washington. ker je znano, da se sovjetski poslanik že več mesecev nahaja v Rusiji. Diplomatski krogi v Washingtonu ne mislijo, da pomeni odpoklic zmanjšanje upoštevanja, ki ga Lit vi nov uživa v Kremi ju. temveč, da namerava Stalin narediti Litvinova za svojega najvažnejšega svetovalca in obenem podčrtati svoje nezadovoljstvo glede vprašania ustanovitve druge fronte. V diplomatskih krogih so tudi ljudje, ki izjavljajo, da ie odpoklic odločen protest proti stalnemu odlaganju ustanovitve druge fronte Uzbona, 23. av£ i. Pr, mnenju angleške pol-oradne agencije *»ta bila Majsk: m L t\ nov odpoklicana z veleposlanica v Londonu n NVashmptnnu zato. da b- niuno izkustvo uporabila Moskva zdaj. ko pripenjajo p<, njenem mnenju dozorevati številna važna vprašanja glede cejnosov med evropskimi državami V ospredju vseh sovjetskih skrb1 je negb tntano-▼itev kopne fronte na zapadu prot- Neme ji. Poskusi za drugačno zadovoljitev Moskve Sftockboim, 23. avg. s. »Dailv Teiegraph* komentira odpoklic Litvinova in se vprašuje, česa je še treba, da politiki in voje-flri Šefi v Quebecu sklenejo zapovedati ofenziv«-,, katero ameriška in angleška javnost pričakujeta. Iz Quebeca je med tem pilil n vest. da ofenzive na z apadu ne bo, da pa se bo vendarle nekaj sfcučalo sto- riti, da se Rusija zadovolji. Letalska ofenziva se bo med tem še naprej izvajala z večjo jakostjo. Upravnik zakona za posojila in najemanje je dobil nalogo, naj pomnoži dobave živeža za Rusijo. Govori se tudi o koraku zaveznikov pri turški vladi v svrho dosege otvoritve Dardanef-ske ožine, ki je potrebna za naglo pošiljanje potrebščin Rusiji. Medsebojno nezaupanje se ne da premostiti M»>dovini so bili kdaj zavezniki politično tako nasprotni, kot sta zdaj anglosaški demokraciji in sovjetska diktatura. * Ostra obsodba brezsmiselnega načela Lizbona. 23. avg. a V uvodniku dnevnika New York Dailv Nevvs* se obseja načelo brezpogojne predaje, za katerega so se skrili Anglo-američani. List pravi da stičen poziv na predajo gotovo ne more o-mehč;:ti narodov, ki jim je poziv namenjen, marveč jih bo le še bolj utrdil in edina posledica tega bo. da bo ameriška vojska imela še več žrtev, ki bi se lahko d3le j preprečiti. Nadalje razpravlja člankar o J neslogi in razlikah v gledanju na po*oža.i. kakor ga posmatrajo Anglosasi in Rusi. Stockholm, 23. avg. s. Znani angleški vojaški kritik Lidell Hart piše v članku, objavljenem v >Daily Mailu*. 6z je bila kategorična zahteva po brezpogojni kapitulaciji s strateškega in političnega stališča najbolj nesmiselno dejanje. Bueaos Aftre«, 22 .avg. s. V Quebec je prispel danes zunanji n+nv+mr cungkinake Ktta jske. Sprejel ga Je ministrski prodata. »ft KamdiL Novi hudi boji na vzhodu Sovjetske čete so izgubile 409 vdor ni poskusi — Načrtna Harkova — Bcmbe Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je bjavilo danes naslednje poročilo: V trajnih težkih bojih so bili tudi včeraj na odseku ob M i usu vsi sovražni poskusi prodorov odbiti. Pri Izjumu je zopet osivelo bojno delovanje. Sunki močnih sovjetskih pehotnih in oklopnih oddelkov so bili od naših čet v protinapadih pre-streženi in razbiti. Samo v odseku enega armatinega zbora je bilo sestreljenih nad 130 oklopnih vozil. Tudi v prostoru pri Harkovu so oddelki vojske in SS v težkih bojih s sovjetskimi pehotnimi in nklopnimi silami. Harkov, ki je v teku bajev na vzhodu večkrat menjal gospodarja in predstavlja samo še kup razvalin, je bil v okviru po načrtu izvedenega pokreta zopet izpraznjen. Severozapadno od Harkova se je nadaljevalo čiščenje ozemlja, kjer je neka sovražna bojna; skupina obkoljena od nemških grenadirjev. Število ujetnikov in plena narašča. Povsod, kjer so Sovjeti na drugih frontnih odsekih napadli, so bili kljub uporabi svežih čet z visokimi izgubami odbiti. Včeraj so izgubili boljševiki na vzhodni fronti 409 oklopnih vozil in 73 letal. Nad SaJernskim zalivom so nemšk: 'ovc sestrelili 13 sovražnih letal. Pri bojih nad zasedenim zapadnim ozemljem in nad Atlantikom je bilo sestreljenih 11 nadaljnjih, po večini več motornih letal. Oddelki britanskih bombnikov so preteklo noč brez načrta napadli zapadno nemško ozemlje. V več krajih so rušilne in zažigalne bombe zadele predvsem javna poslopja, med njimi cerkve, bolnišnice in šole. Prebivalstvo je imelo majhne izgube. Po dosedanjih podatkih je bilo sestreljenih 5 sovražnih bombnikov. Brza nemška bojna letala so v noči na 23. avgusta napadla z bombami težkega kalibra ozemlje Londona in posamične cilje ob južno vzhodni obali otoka. Pri dnevnih napadih ameriških bombnikov na nemška mesta dne 17. avgusta je bilo po šele sedaj zaključenih podatkih sestreljenih, ne kakor je bilo prvotno javljeno 56 letal, temveč skupno 101 štiri-motornik. Uničevanje na področjih Harkova in Stare Ruse obkoljenih sovjetskih sil Pregled nedeljskih bojev na bojiščih vzhodne fronte Berlin. 23. avg. s. Mednarodna obveščevalna agencija naglasa v svojem običajnem prikazu položaja na vzhodni fronti, da so imeli boljševiki ob uporabljanju ogromnih sil včeraj visoke izgube na ljudeh in potrebščinah. V zadnjih 24 urah so Sovjeti izgubili 409 tankov, letalstvo pa je uničilo ali onesposobilo še 62 oklopnih sredstev. Dan se je *°rej končal z uničenjem 471 sovjetskih c-klopnih sredstev. Ista agencija poroča nadalje, da je bilo v odseku Harkova ujetih mnogo boljše-vikov in da se med tem obroč železa in oenja, v katerem so sovražne sile kakor v kleščah obkoljeno, vedno bolj zožuje. Ni predrzna domnev«*, da bo odpor abko-Ijenih boljševiških čet, ki so podvržene strahovitim udarcem vsega nemškega orožja, dokončno strt v prihodnjih 48 urah in to tembolj zaradi tega. ker so bili včeraj vsi poizkusi obkoljenuev za lešitev krvavo odbiti. Z izpraznitvijo Harkova, piše nadalje mednarodna obveščevalna agencija, se je vsaj začasno zaključila težka in drzna operacija, katero so nemški oddelki pripravljali že nekrj dni z uničevanjem vseh nanrav vojaškega pomena. Nemški manever je bil izvršen v popolnem redu. Komaj je glavnina nemških čet zasedla v naprej določane nove postojanke, zapadno in južnozapndno od mesta in so oddelki specialistov razmestili zadnje mine, so se tudi zaščitne skupine lahko umaknile na nove obrambne črte, ne da bi Sovieti opazili nemški manever. Ob Miusu so se berbe nadaljc\ale z enako srditostjo kakor v prej-njih dneh. Nemške di-\izije v odseku srednjega Donca so morale istočasno po dveh dneh odmera prestat sunek 12 divizij sovjetskih izbranih strelcev, ki so prišli na bojišče skupno z novimi brigadami tankov. Boj je traja! ves dan in čeprav so bolj-šev ki vrgli svoje p!azo\e ljudi in potrebščin v razmeroma ozek odsek, so obrambne čete zadržale napadalce v bojih z bajoneti Proti večeru je ležalo na bcji>ču pred nemškimi črtami 130 uničenih sovražnih tankov. V zapadnem od&cku Orla in v odseku proge nd Viazme do Jarčeva je nastal odmor, na področju Stare Ruse pa so Sovjeti pričeli po močnem topniškem ognju in z uporab« mož" narjev n umetne megle pričakovani napad na nemške postojanke. Samo na dveh točkah je sovražnim četam ob podpori številnih tankov in nekaj sto bojnih letal uspelo vdreti v nemško postrojite v V protinapadu so nemški pešci blokirali sovražne s^le in jim z obkoljevaln'm manevrom zaprli pot za unrk. Uničevanje teh opkoljen h boljševičkih sil se je pričelo in bo kmalu zaključeno. Tudi južno od Ladoškga jezera so se Sovjeti silovito zaganjali proti nemškim postejarkam. vendar n;so dosejjli nobenega uspeha. Tu pa tam so bili sovražni napadi odbiti v hudih borbah z bajoneti. Usoda Harkova Berlin, 23. avg. s. Glede izpraznitve Harkova nr. glasa voJaJSkj sodelavec DNB- da je m^sto že večkrat menjalo gospodarja od pričetka vojne na vzhodni fronti. Dne 25. avgusta 1941 so nemške čete zavzele mesto v naskoku. Mesto se je upiralo vsem napade m Scvjetov od srede maja do srede junija 1942. V zimsk vojn 1942 43 »o Nemci v okviru bdmikalncga pokreta, ki je bil tedaj potreben, izpraznil; Harkov 14. februarja 1943. Kon'no je bilo mesto 15. maja tega leta zopet zavzeto po silovitem protinapadu nemških čet. Izpraznitev Harkova je razumeti kot ukrep v cilju skrajšanja fronte, da bodo branilci lahko zavzeli strateško boljše postojanke. Uspehi nemških lovcev lom za dolge polete je uspelo med poleti nad B iskajskim zalivom in zapadno od Tberskega polotoka v borbi un'čiti brez lastnih izgub 5 angleških in ameriških letal- in sicer dva Mcskitosa. en Wellington in dva Lightnkiga. Teh 5 letal je trečČOo v morje in utonilo s posadkami. Včeraj je angleško in ameriško letalstvo tako izgubilo v celoti pred zapadno obalo in na atlantski fronti 21 letal. Nemška letala nad vzhodno in južno Anglijo Lizbona, 23. avg. s. Iz Londona poročajo, da so skupine nemških letal danes ponoči priletele nad nekatere kraje v vzhodni in južnovzhodni Angliji in odvrgle številne bombe na razne objekte. Odlikovane runranske vojne ladje Bukarešta, 23. avg. s. Z današnjim dekretom je bilo odlikovanih 13 rumunskih vo;nih ladij z odlikovanjem za vojaško hrabrost zaradi številnih odličnih zmagovitih podvzetij na Črnem morju. Popravljanje poškodovanih ladij v Gibraltarju Lizbona, 23. avg. s. Agencija »United Press« poroča, da se nahajajo zdaj v Gibraltarju v popravilu no-ilka letal Tn-domptable«. en rušilec. več manjših edi-nic in številne trgovinske ladje. Strah pred pojaceno padmornisko ofenzivo Buenos Aires, 22. avg. s. Ameriški admiral Ingham. poveljnik ameriškh mornariških sil v vodah Brazilije, je izjavil, da ie pr-č?kovati v prihodnjih mesecih varenja podmornjških napadov v južnem Atlartiku ?n da morajo zaradi tega ameriške in brazilske pomorske sile delovati v tesni zvezi, da preprečijo nevarnosti novega položaja, ki lahko nastane v bližnji bodečnesti. Berlin, 23 avg. s. Kakor poroča mednarodna obveščevalna agencija, so neruSki lovci včeraj med napadom angleških in ameriških letal na belgijsko-franoosko obalo, kakor tudi med poizkusi napadov na se. vernozaradno Francijo v letalakin dvobojih sestrelili 13 sovražnih letal, deloma Mirim otornih bombnikov. Tri nadaljnja ameriška letala, in sicer tipa Portless. WelUng-ton in Halifax, je sestrelila nemška proti-obramba. Netrtfflrim Smernice švedske zunanje politike Stockholm, 23. avg s. Sved4:i zunanji mini ster Gunther je ime! v Karlskronu govor, v katerem je dejal med dru^m: \a>c zadržanje ostane vedno istr- n na^a politična linija je načelo miru m nevtralnosti. Kadar tako majhna država, kakor je §\edska. ostaja s svojo politiko zunaj svetovnega vrtinca, vedno tvega, da ostane osamljena Ko bo napočil mir, bo v svetu okoli nas jy.tovo takoj mnogo zprememb in se lahko zgodi, da bomo imeli težave, ko sc bomo skušali prisposobiti novim prilikam. Prcpr čani pa smo. da bomo, ko bo pršel pripravni trenutek, kljub temu 'ahko takoj vzpostavili stike z mnogimi pozitivnimi silami, bodisi bližnjimi al, daljnimi. Naša naloga se da v kratkem orznačit: takole: Stiki s svetem in aktivna soudeležba pr obnovitvenih delih na temelju mirnega zadržan ia na vse strani. Po \ojni se bo izkazaIr. da se hoče tudi Švedska udeležiti dela na obnrrvi sveta ter prevzeti odgovornost n bremena, ki izhajajo iz tega. N'e osveta, marveč odpuščanje mora postati temelj za zadržanje narodov, ki so si danes sovražni Ne sovraštvo in zatiranje, marveč prizanesljivost in spoštovanje svobode* drugih, morajo biti bistvem element za odnose vsake države nasproti drugim Švicarska ladja žrtev požara Lizbono. 22 avg. s Švicarska ladja >Chasseral«, katero je Švica nabavila v Italiji za blagovni promet med Lizbono in Genovo, je v tukajšnjem pristanišču zgorela. Ladja je bila natovorjena z oljne tirni proizvodi in kavo. Navzljc naporom gasilcev ladja še naprej gori in je prav malo upanja, da jo bo mogoče rešiti. fce mornarice 21. arg. a. V vsej Španiji so sve-dano proslavili dan mornarice. Mornariški minister se je skupno z vojnim ministrom udeležil v Marinu veib eakadre, nato pa rinVMUrti, ki Je tafla ob velikem' ljudskem »tMehA t OornojL Velikodušni darovi članov vladarske hiše Rim, 21. avg. Vel. Kralj in Cesar ter Vel. Kraljica in Cesarica sta poslala šefu vlade vsoto enega milijona lir za potrebne družine beguncev s Sicilije. V isti namen sta Vis. princ in princesa Piemontska poslala šefu vlade 100.000 lir. Vzvišene hčere Vel. Kralja in Cesarja ter Kraljice in Cesarice so izročile višjemu kaplanu mossgr. Beccariju po 10.000 lir za zbirko lista >Giornale d'Italia* v prid beguncem s Sicilije. fUltirne Notizie.) Vls. grof Turiitski med ranjenci v MIlanu Milan. 23. avg. s. Kr. Vis. grof. Turin-ski je obiskal ob spremstvu prefekta glavno vojaško bolnišnico in dru£e mestne bolnišnice, kjer je tolažil vojake in civiliste, ki so bili ranjeni ob zadnjih sovražnih napadih. Papeževa poslanica huda prizadeti katoliški univerzi v Milanu MUojfcj 23. avg. s. Papof. je poslal rektorju katoliške univerze Sv. Srca naslednjo poslanico: Pridružujoč se z očetov^k'm srcem globoki žalosti ob tako velikem razdejanju te univerze, ki je sad žrtev in vir velikega upanja talijanskih vernikov, pošiljamo vam !n vašim hrabrim sodelavcem tolažilni blagoslov in si želimo, da bi tako zsslužna ustanova zopet kmalu delovala. — Pij XII.c Vatikan, 23. avg. s. ^O5«servatore Roma-nčajo, da so uradi univerze zaprti. Za kakršna koi obvestila naj se dopisi naslavljajo osebno nn rektorja. Jesenski izpiti bodo v zavodu Sv. Srca v Castelnuovu Fogliano (Piacenza) ter se bodo pričeli 1. oktobra za slušateljice. nato pa za slušatelje, kakor bo ob pravem času objavljeno. Senator Motta, komisar rimskega guvernatorata Rim, 31. avg. s. Senator Riccardo M<~*tta, izredni komisar rimskega guvernatorata, se je rodil v Torinu 14. novembra 1878. V notranjo upravo je prišel zelo mlad. Zavzemal je odgovorna mesta v profekturah v Man tovi AJessandriji. Benetkah in Tu. rinu. Med vojno 1915-18 je poveljeval neki bateriji, potem skupini baterij in se je posebno izkazal. Bil je ranjen avgusta 1017 v akciji pri Bainsizzi. Po vojni se je vrnil v t* ►tranje ministrstvo in je bil šef osebja javne varnosti, nato pa šef kabineta v državnem pod tajništvu notranjega ministrstva. Leta 1928. je bil imenovan za prefekta. Vodil je prefekture v Varesu. Udine, Anconi in v BaTiju ter končno v Milanu. Lets 1937. je bil zaradi dosega starostne meje upokojen. 20. aprila 1939 pa je bil in.enovan za senatorja Kraljevine. Podanica imetnikom Rim, 23. avg s. Komisar zavoda sinjega traka Eksc. general Achille Martelli, imetnik zlate kolajne, je poslal imetnikom sinjega traka naslednje poslanico: »Pošiljam vsem imetnikom sinjega traka v Italiji, spominjajoč se neminljive slave naših padlih in krvne žrtve bojevnikov*, svoj brat> skj pozdrav z gorečo vero v usodo domovine. General Achille Martelli.« Druga skupina povratnikov iz I tal Vzhodne Afrike Rim, 21. avg. V neko pristanišče v Južni Italiji bosta kmalu prispeli dve nadaljnji ladji z drugo skupino povratnikov iz Italijanske Vzhodne Afrike. Ladji »Duilio« in »Giuh'o Cesare« bosta pripeljali s tretjo vožnjo, katero je organiziralo ministrstvo za Italijansko Afriko ob sodelovanju italijanskega Rdečega križa, 4.751 žensk, otrok, starih ljudi in bolnikov. (Ultime Notizie.) Imenovanja na srednjih Šolah R'm, 23. avg s. Uradni list ministrstva za narodno vzgojo vsebuje štev1lna imenovanja predsednikov in profesorjev na Kr. gimnazijah in raznih drugih izobraževal, nih ustanovah. Imenovanja veljajo od 1. oktobra 1943. za najboljšo drago žetev Kim, 22. avg. s. Guverner Banca d'Italia je izročil Eksc. šefu vlade 500.000 lir za nak a zevanje nagrad poljedelcem, ki so imeli najboljšo drugo žetev. Šef vlade je vsoto izročil Eksc. ministru za poljedelstvo in gozdove. Iz ministrstva za industrijo, trgovino in delo Rim, 22. avg. s. Z objavljeno odredbo ministra za industrijo- trgovino in delo je bil odvetnik Alberto Donnini jmenovan za komisarja narodne federacije lastnikov in najemnikov vozil, dr. Carlo Petrocchi. državni svetnik, pa je bil imenovan za komisarja narodne federacije konzorcijev za bonifikacijo. Sofija, 23. avg. a. Bolgarski pravosodni minister dr. Karkov je odpotoval v Berlin, kjer bo podpisal novo pravno konvencijo, tH66o se vnraAanj e**na*a in & Stcv. 192 Eksc Visoki komisar general Rlccuruo M< izo je sprejel vUoke UaliJursko funkcionarje in nat-o v svoji deloval sobi slovenske uradnike. Slednjim je naslovil prisrčen pozdrav ter nai-'ašil. c'a smatra Italija za svojo sveto dolžnost čuvanje koristi te pokrajine in da je naloga Viookega komisarji, pravično komisarju upravljati slovensko prebiva lstve*. Moizo je zagotovil, d« so popolnoma ae na navzoče uradnike glede dela, ki Je vsakemu odločeno, ter je razširil svoj pozdrav na vse slovensko ljudstvo. Neki slovenski uradnik je odgovoril z besedami toplo zahvale. Nove naredbe Visokega komisarja Piva najeuba se nanaša na m i n i m a 1 - ? njihovih kmetijskih delavcev, razen tega ii e m e z ti o za delojemnike, z-poslene pri javiuh delih. V smislu člena 1. veljajo za. celojemnil.e. zaposlene pri javnih dadh. za-eermh st -voalh podjetnikov a!i državnih in J sanicupravnih ustanov, »leduće minimalne mezde: z i navadne delavce do 18. leta 4 lire na uro. nad 18 letom 4.50 na uro; za kvalificirane delavce z manj ko eno'etno zaposlitvijo v stroki 5 50 za oMale kvalificirane defavce p.: 6.10; v* praJdelavce navadnih delavcev 5. kvalificiranih delavcev pa 7 lir. Z drtigo odredbo ie določeno razširjenje predpisov Q u koristenju žitnega pridelka na krompir, suhi fižol in laneno s e ni e. R z£ir-jenie omenjenih p? eJpisov pomeni, da ao odslej p^ieg žita m Koruze tudi Krompir, suhi f:.: ! i*i l.mrno eeme nod zaporo in n^ razpolago P; evo iu. Izvzete sn le ko'ič ne za družinsko potrošnjo pridelovalcev ter količine za setev in za rejo živine po po gojih. ki jih bo določil visoki komk» a z odlokom. Odločba Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino se tiče določitve za-časne vojne doklade pripravnikom. Po členu 1. obdrtijo pripravniki državne in banovinske uprave prejemke, ki so jih imeli 11. aprila 1941. Zvišujejo pa se jim za 30 r'c od 1. julija 1941 in za 43 r/c od 1. decembra 1941. Novi prejemki na plači in osebnih draginjskih doki ada h pa ne smejo v čistem znesku presegati 897 lir V I. kategoriji. 784 lir v II. in 471 U> v III, kategoriji. Visoki komisar je imenoval prof. M. M a n z i n i a, šolskega nadzornika, za komisarja Pokrajinskemu Dopola v o r u v Ljubljani z nalogo, da skrbi za redno upravljanje ustanove s posebnim ozjroni na pomoč vojaštvu. NEVNE VESTI — Novinarska vest. Upravni odbor genovske družbe ie imenoval za ravnatelja dnevnika »Sevalo XIX.« prof. Arturja Codignola. — Novi piHlkoniisar bojevniškega združenja. Za poJkomisarja bojevniškega združenja je bil, kakor poj>oeajo iz Huna. imenovan Odvetnik Vineenc Bavaro. — Spremembe v vodstvu genovskih industrijskih delavcev. Po odredbi komisarja konfederacije industrijskih delavcev, ki jo je odobril pristojni minister, je bil imenovan Artur Delle Piane za dirigenta Zveze industrijskih delavcev v Genovi. — Novo zgodovinsko delo P. Veronesa. Te dni je izšlo novo delo Pavla, Veronesa pod naslovom Beneško v'adatvo na Jonskem otočju . Delo obsega 300 strani in je pisano z bistrim pogledom glede uporabe zgodovinskega gradiva, — Smrt znanega zgodovinarja. V Padovi je umrl prof. Andrej Moschetti, ki je bil dolgo vrsto let ravnatelj javnega muzeja v Padovi. Znan je bil kot poznavalec padovanske zgodovine. — Loterijska sreča. Dne 14. avgusta so bile izžrebane sledeče srečonosne loterijske številke: Cagliari 4. 19, 14. 31. 30; Florenza 40, 46, 69, 85. 33; Genova 74. 21, 36. 5. 70; Milan: 67, 68, 12, 66. 80; Neapelj 89. 68, 36, 52. 20: Rim 67, 47, 74, 52 in 12; Turin 44. 66, 8, 68 in 33; Benetke 70, 17, 88. S9, 61. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino-, kos 67. z dne 21 .avgusta objavlja razglas poveljnistva XI. Armadnega. zbora, minimalne mezde za delojemnike. zaposlene pri javnih delih, razširitev predpisov o ukoriščenju žitnega pridelka ru. krompir, suhi fiž<>l in laneno seme, navodila za izvajanje naredbe z dne 31. avgusta 1942, št. 171, o določitvi začasne vojne doklade pripravnikom, Imenovanje komisarja Pokrajinskemu Dopolavo-ru in popravek. — PGroka. Pri Sv. Jakobu v Ljubljani sta se poročila uradnik Viktor Jenko in gdč. Cit .a PlevčaJiova. Bilo srečno! — Z Gorenjskega, V Sliojji Loki je umrla ga. Marija Jc-scnovec-Guzel. Pokojnica je bila mali prof. F. Jesenovca. Pogreba blage* plemenite pokojnice se je udeležila množica »urednikov in znancev. — V Kamniku in okolici so umrli Francka Kregar, Marija Iskra, Henrik Srtek. Aleš Lanišek, Francka Sesek, Janez Frelih in Andrej Rozman. — V Kranjski gori pa je umrl Matej Grilc. Dosegel je častitljivo starost PO let Pokojnikom blag spomin, žalujočim svojcem naše globoko sožalje. — Sp^dnještaJerske novice. Glasbena šola v Mariboru prične v smislu razglasa zavoclovc^i vodje Hermanna Frischa v ponedeljek 30. avgusta. — Padli so na vzhodnem bojišču: pionir Antop Vodnik iz Maribora,, Rudolf Skoberne iz Studencev pri Mariboru in oklepni grenadir Josip Piberčnik iz Ljutomera, v bojih na Hrvatskem pa lovec Karel Cepin iz Medvedjega sela. — 62-letni Ivan Schlager fz Sv. Ožbolda v Dravski dolini je prišel pod tovorni avte in obležal s težjimi poškodbami na glavi. Pri kopanju na Mariborskem otoku pa se je poškodoval na hrbtu 20-lelni Ivan Wacke iz Maribora. — Zlato poroko sta praznovala te dni Ignac in Frančiška Kveder jz Arclina pri Vojniku. — Pri Dev. Mariji v Brezju pri Mariboru je umrla 76-letna gospodinja Marija Ne-rat. Na Pobrežju pri Mariboru je umrl ključavničarjev sin Emil Čuki. — Pri ko- Naročite se na romane DOBRE KNJIGE panju v Dravi je utonil 18-letni občinski uslužbenec Karel Hirsch iz Račjega. Reka še ni naplavila njegovega trupla. — Pri požaru v Apačeh, katerega smrtna žrtev ie postala Josipina Breznik, je dobila težke opekline tudi njena mati. ki so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico. Sedaj je tudi ona podlegla za poškodbami. IZ LJUBLJANE — lj Rdeči križ poroča. Od danes dalje se zopet sprejemajo paketi za vojne ujetnike v Italiji in Nemčiji, Za civilne ip-ternirance, k onimi rance in osebe v zaporih je paketni promet do nadaljnjega še ukinjen. —lj Dežja je bilo mnogo Premalo, včeraj so se mnogi že začeli veseliti, da bomo dobili pošteno merico dežja. Nekajkrat se je vlila ploha, a kmalu se je vselej unesla in pred mrakom so se oblaki že začeli trgati. Ponoči se je zjasnilo. Kratka vremenska sprememba je pa vendar prinesla močnejšo ohladitev, zato je legla na Ljubljansko kotlino gosta megla. Zračni tlak je včeraj ves dan naraščal, a tudi davi je barometer napovedoval zja-snitev. Včerajšnja maksimalna temperatura je znašala 25.5°, današnja minimalna pa 14". —lj Seznami davčnih osnov branjerij od črke A do K so razgrnjeni y mestnem odpravništvu do 8. septembra t- 1-, seznami davčnih osnov branjerij od črke L do 2 so pa razgrnjeni do 9. septembra t, l. v mestnem odpravništvu v III. nadstropju magistratne hiše za vodnjakom. —lj Na pravilno vstopanje v tramvajske vozove samo pri zadnjih vratih in na izstopanje samo pri sprednjih vratih so nekateri menda spet pozabili, čeprav jih na red opozarjajo napisi, uslužbenci in večkratna opozorila v dnevnikih. Marsikatera trmasta oseba se je tudi že osramotila pred potniki, ker ni hotela poslušati prijaznega opomina sprevodnika, naj izstopi pri sprednjih vratih, ter je za svoj izstop pri zadnjih vratih morala takoj odšteti 5 L, pole« tega pa pokazati tudi legitimacijo, da je za svojo nediscipliniranost morala plačati na kvesturi še 50 L globe. Zaradi znova se pojavljajoče nediscipliniranosti nekaterih potnikov je tramvajsko uslužbenstvo spet dobilo najstrožji nalog, da mora dosledno in brez izjeme legitimirati vsakega, ki bi vstopil pri sprednjih vratih ali izstopil pri zadnjih vratih, obenem pa od njega takoj zahtevati 5 L kazni ter ga takoj naznaniti kvesturi za strogo kaznovnje. Tudi uniformirane osebe so dobile nalog, da se morajo natanko ravnati po predpisih in pravilno vstopali ter izstopati. Največje obsodbe vredno je pa obešanje na vozove, zlasti pa nevarno skakanje na priklopne vozove na levi strani, saj je znano vsej Liubljani. da se je pripetilo že več nesreč, ki zanje uprava električne železnice nima niti najmanjše odgovornosti. Zato bo pa ta grda razvada odslej čim najstrožje kaznovana. Razsodni potniki naj uslužbenstvu pomagalo vzdrževali prepotrebni red posebno z mirnim opominjanjem nediscipliniranih sopotnikov. —lj Velika škoda na sadju zaradi nedavne toče. Posledice nedavne toče postajajo vidne na sadnem drevju v polnem obsegu šele sedaj. Pozne vrste jabolk, hrušk in druge vrste sadja, kar ga je še. zelo naglo gnijejo in odpadajo. Gnitje zavzema velik KINEMATOGRAFI KINO SLOGA Telefon 27-SO Ermete Zaeconi. eden izmed največjih filmskih umetnikov v »vojem> najboljšem delu DON BUONAPARTE z Oretto Fiume, Dsvaldo Valenti ta Mino Uoro Film nagrajen na mednarodni razstavi v Venezii Poleg filma Ae dokumentarij: en dan v Ljubljani: Predstave ob: 14., 16. in 18. uri KINO UNION Telefon 22-21 Sijajna burka, ki bo izzvala burjo prisrčnega smeha M a c a r i o DEČKO Z ZAPADA Tajni ljubavni sestanki s hčerko svojega dednega sovražnika. Ugrablien t*i roparjev, mučen in v zadnjem hipu pomotoma rešen. Jun:: k dneva, ki z zvijačo premaga vse nasprotrnke in doseže za željeno spravo Predstave: danes ob 17.30 in 19.30 uri Kupčije z nepremičninami konec julija KINO MATICA Telefon 22-41 Ljubezenska drama slavne pevke in letalskega častnika. — Prepričljiva moderna vsebina, lepe pesmi in velike plesne revije VELIKA LJUBEZEN V glavnih vlogah trije ljubljenci občinstva: Žarah Leander. Viktor Stual, Paul Horbiger Predstave ob 16.30 in 19. uri obseg, saj skoro ni sadu. ki ga ne bi toča ranila. Ker sadna letina v Liubljani že prej ni obetala najodličnejšega pridelka, se bo ta sedaj še bolj zmanjšal —lj Nesreče. V ljubljanski bolnišnici se zdravijo naslednji ponesrečenci: Milan Dolenc. 24-letni mesar iz Ljubljane, se je urezal v desnico. — Pri padcu se je ranila na desnici 50-Ietna zasebnica iz Ljubljane Viktorija Est. — Ivan Hudeček, 30-letni šofer iz Ljubljane, se je usekal v levico. — Jože Turk, 15-letnt sin posestnika iz Ambrusa. se je ranil na desnici. — Pes je ugriznil v nogo Milana Mrav-ljeta. 19-letnega dijaka iz Ljubljane. — Na žerjarvico je skočil 10-Ietni pastir Ivan Mustavar iz Vidma. Dobrepolje; pasel je in nad ognjem je splezal na drevo ter po nesreči skočil na žerjavico. — S strehe je padel 12-letni sin zidarja Milan Knez iz Novih Jarš in je notranje- ranjen. — Pri padcu z gugalnice si je zlomila levico Cecilija Knez, 5-letna hči kuharice iz Ribnice. Dolenjske novice — Novomeški krojači. >ivi!je, čevljarji in sedlarji z območja novomeskegs obrtniškega združenja naj dvignejo pri združenju bone za r.akup sukanca, nato pa sukanec pri trgovcih, ki so označeni na bonih. Obrtniki omenjen h strok i/ Velike Loke. Tiebnja, M;mc. Dobrnič. Gabro\ke in Sv. Križu pri 1-t j prejmejo omenjene bone pri trgovcu Ivanu Grosku v Trebnjem. — Poverjeništvo obrtnega odteka v Novem mestu je prejelo tiskovine za zamenjavo obrtnih listov. V-ak obrtnik mora po naredbi Visokega komsariata zamenjati svoj obrtni list najkasneje do 3. no\embra 1.1. — Gad Je pičil v I In;.i h na Dolenjskem 12letn d-utika, vrtno parcelo v kat. ohč. Gline1j. trgovec in posestnik na Poljanski eerti. jo prod.il >l:*riji iu l>n\gu <>«*t rožniku, tt jrovcom i v l"ui majsv, 5*\*o-je nepremičnine v kat. obč-. Jezici in Stcv žicah z.t oSO.ooo lir. Te nepremičnina er>: kopallAče rta Jezici, travivk. zriFt-hna ix>t. tri parcele pusče in vit v skupni Izmeri 23.164 kv. m. Rožena Slezakova, pcsestnlca v Dra^i. je odstopili Mestni ohv'ni ljubljanski ob izdaji stavbnega dovoljenja za eradnjo hiše za ceste potrebni svet v izmeri 530 kv. metrov v kat. <>bč. Zg. ftlskl Podoben dogovor je bil sklenjen med Htio u>miljenib sester sv. \'incenciji Pa-vel»kejra - Hiralnico s\. ,|o-/efa na Vidov-dL5nski cesti in Mestno oWino ljubljansko. Pri slednji teče komasacijsko posa- lan je za razdelitev 7 lareel v kat. obč. Sv. Petra, predmestju I. «iel in :; parcel \ U.i*. r.hi Brinju za stavblaca. Hiralnica je o i.^opii i mestni občini za ceste, parke in v javne prometne namene 10 parcel v skupni izmeri 15.126 kv. m. k Knjižne nmrlce »Borci proti smrti« so Wlli te dni v založbi Dobre knjige c. Znamenito delo Faula de Kruifa je doživelo po zaslugi >Dobre knjige., izdajo v slovenskem prevodu. Delo jc razveselilo vse prave ljubitelje lepe knjige ki se sama priponka. Knjig/a alovecega Američana, po čigar žilah se pretaka nizozemska kri. ustreza po svoji književni zasnovi kvalitetnim zshtevam literarne kntu ke. po tehtni obdelavi snovi pa dognanjem medicinske vede in njenih najmarkantnej-ših prexlsta\Tiikov. V verno prikazanih obrisih vstajajo pred nami liki znamenitih reševalcev človeštva., ki jih ožarja sočen realizem mojstrskega ameriškega oblikovalca Prvim trem »lavnim utiralcem Sem-meRveisu. Bantingu in Minotu sledi drti^a trojica zmagovitih »borcev proti smr:i : Schaudinn. Bordet in VVagner-Jauregg. Končno še trije, ki so povellčah plemenito misel reševanja vsi trije prepričam znanilci zdravilne moči sonca Finsen. Rollier in Stramiberg. Kiaiif se nam zdi kakor sijajen portretist; slika svoje like s toplim zanosom z\ osebe, ki jih prikazuje, pa tudi za snov ki jo izvr»tno oblikuje. Ne pozna (i/nh skokov kakšne baročne fabulistike ali široko razpredene domišljije. Njegov* ustvarjanje ie usmerjeno k zdravemu, sredinskemu toku, ki je v smiselnem skiadju s pomenljivimi odkritji medicinske vede. K nedvoumnemu prodornemu uspehu, ki se obeta Borcem proti smrti na np6em kniižnem trgu. bo nedvemno znatno pripomogel tudi klen. zdrav, strokovnjaiko temeljit prevod dr. Mirka Cerniča, ki si je V dežel! pomaranč, Že pred pričetkom sedanje vojne si ie jjr^ka vlada, kakor poroča sedaj vodstvo nemške trgo-\inske zbom'ce v Grčiji, zelo piizadevala. da bi se izvoz sadja iz Grčije povečal. Posebno skrb je posvetila Soj'tvj in pospeševanju r.\/. nih vrst sadnega drevja v v:-c lc/<_č h predalih. Pred izbruhom sedanje vojne je IsvoeHs Gr$i. ja letno 12b.oo3.lMK) pomaranč. 218,062000 limon, 146,176 000 mandarin, 6.018000 drugega htžnega sadja. 7.1 »M ton ;;ihti nad 7(M) mili-jor.ov. Sadje jc -1< po večini \ N\.i.l/.u^kt; n v Ncmč'-jo. Omeirt je Itn kovna przadeva- č, smakev in grozdja nja, ki j:h je pokazalo poljedelsko ministrstvo v Atenah pri pobijanju konkurenčnih možnosti. Podnebne prednosti Grčije so bile namreč tehtno in smotrno izkoriščene, tako da je cr*ko sadje lahko že prav zgodaj dozorelo. Tako je er'kj izvoz sadja lahko prehitel konkurenčne države za dober mesec, kar je bilo odločilne važnosti prt po\praševanju po grškem južnem Sadja: Zgodnje zorenje južnega sadja so dor Segfi p.r«k sadjarji z napredujočim požlahtnje-vanjem sadnih vrst. petem z rano zrelimi sadnimi vrstami, naposled z intcnz'vn'm namakanjem in gnojenjem. Tako sq dosegli, da je bilo er.;ko pru/dje 2e v avgustu na e\ropskih trži-čih. pcnuirančc pa v okttbru. Naraščajoč- izvoz je zelo pospešil gojitev jiižncpi sadja, predvsem v okroŽj'h Argos, Sparta in Kalaniata Povprečni stroški gojitve so /na:a!i pred pričetkom vojne 450*1 drahem na 0,1 hektarja, dohodki pa 10 000 drahem pri srednji proizvodnji 18.000 Med sedanjo vojno ra je šlo vse sadje za potrošnjo grškega prebivalstva. Lep napredek pri pospeševanju juž- nega ftadJa ra omoftoCa nove zveze z inozeip-,-.t\t:ii. \\ d Ine gr>kt izvo/ne družbe se /e pečajo i mislijo, da bi *»pet navezale svoje stare izvozne stik z evropskimi trii.šči, predvsem z Nemčijo. P. G. V.oilehouse: 58 MALA PEP1TA Kadar sem mislil nanj, sem bil s seboj še kar zadovoljen; in ker sem pozabljal, da mi je pomagalu sreča, sem si domišljal, da sem mu zmagovito pokazal rog--. Za človeka, ki vse do tistega trenutka ni bil storil v svojem življenju nič izjemnega, ae mi je zdelo to vredno pohvale. Ne glede na modra načela, natisnjena na šolskih zvezkih, tako da so se mi bila že otroku vdolbla v spomin, in ne glede na nedavno nesrečo z Audrevo, ki me je bila naučila, da ne g:re slaviti zmage, dokler je nisi dokončno izvojeval, bi me bile morale ae gamove besede, da pride Čas, ko se po sreča nagnila na njegovo stran, storiti opreznega. Nekega jutra, kmalu po zajtrku, so mi sporočili, da me gospod Abney pričakuje v svoji pisarni, šel sem k njemu, ne da bi ls količkaj slutil nesrečo. V pisarni amo po zajtrku razpravljali o mnogih šolskih zadevah in roislU asm, da ne gre za niC huj^ Sega kakor za določitev kake podrobnosti v zvezi z bližnjim rashodom. Ko sem prišel, ja hodil gospod Abnev po ajani sem t ep tja, in na obrazu sta se mu tlilj skrh jn nejcvolj*. %a pisalno nV.10, s hrbtom proti meni, je sedela Audrev in nekaj pisala. Njen posel je bil deloma v tem, da je vodila dopisovanje zavoda. Ni se obrnila, ko sem vstopil, niti ne, ko je gospod Abnev izrekel moje ime; pisala je dalje, kakor da me vobče ne bi bilo. V vedenju gospoda Abneva je bil odtenek zadrege, ki ga nisem precej opazil. Njegov izraz je bil sicer važen, hkratu pa nekam stesnjen, kot na primer takrat, kadar mi je hotel naznaniti, da mora v London in mi zaradi tega prepušča svoje delo. Preden je izpregovoril. se je enkrat ali dvakrat odkasljal. nato pa je začel: >Aa... gospod Burns, Ce smem vprašati. ali imate kak načrt za počitnice, se pravi... aa ... sa prvi eas počitnic ? Ne ? Aa -.. Izvrstno. Izvrstno. S tam je stvar močno poenostavljena. Vem. da nimam pravice terjati od vaa, aa kar vas mislim prositi, in razpolagati a valim časom med počitnicami: toda z oairom na položaj boste morda našli način, da ml storita veliko uslugo. Dobil sem namreč od gospoda Elmerja Forda pU-mo, ki me postavlja pred malce težko, nalogo. KI samo meja talja. ampak narobe, moji ustanovljeni nazori aahtevaio. da po motnost) ust resam rod i t si lem dečkov, ki so mi., • aa saupani v skrb. In aato bi b'l, i pogojem, da je mogoče, presrečen, os bi mogel zadovoljiti gospoda Forda. Kakor kaže, ima prav ta mah važne opravke, ki ga kličejo aa nekaj dni v severno Anglijo, in to mu onemogoča, da bi jutri osebno prevzel malega Ordena. Ni moja navada kritikovati roditelje, ki so me počastili S tem. da sq mi zuopali svoje ... aa . , sinove v najbolj odločilnem trenutku nj=ho-vpga živMenja, vendar moram reči, da hi se mi zdelo, denimo, bolj primerno, če bi mi bil svojo željo prej sporočil. Toda gospod Ford je. kakor toliko njegovih rojakov od sile na^el človek,* Tako na primer tudi zdaj. Želi, skratka, da bi ostal mali Ogtlen prve dni počitnic v zavodu: in zato bi vam bil izredno hvaležen, gOOOd Burns, če bi mogli na.it! način, da bi estali tu in,-, aa ... pazili nanj.« Audrev je prenehala pihati In se obrnila: to je bilo prvo znamenje, da je slišala, kar govori gospoi Abnev. ' Gospoda Burr.sa res ne bi bilo tr?ba nadlegovat i, t je rekia. ne da b' me pogledala. »Na Ogdena prav tahko pazim tudi jaz.« »Će bi slo, gospa 8heridanova, za. . . aa... navadnega dečka, se ga ns bi obotavljal saupati samo vam. ko ste se tako ljubeznivo ponudili, da ostanete tu: tako pa moramo misliti, ako n»1 bom povsem odkrit, ne le na posebno naturo... aa ... tega nenavadnega dečka, ampak tudi na to, da H malopridneži, ki so bili onkrat tu, utegnili porabiti priložnost za nov naskok. Ne čutim se upVavičenega. da bi si naložil . .. Šta . . . tako težko odgovornost.« V njegovih besedah je bilo nekaj resnice; in Audrev mu ni odgovorila. Slišal sem jo, ko je trkala s peresnikom ob pisalno mizo, in uganil, kako ji mora biti pri duši. Meni spet je bilo takisto kakor jetn'ku, ki je prepihi rešetko na oknu svoje calice, pa ga nenadoma prestavijo v drugo, ko je baž hotel pobegniti. Tolikanj sem se bil mučil, preden sem učakal tega dne. in to nezaželeno podaljšanje me ja močno potrlo. Gospod Abnev ae je odkasljal in zaupno piitajil glas. »Sam bi oatal. a atvar j« ta, da moram po nujnih opravkih v London in ae ne morem vrniti že v dveh. treh dnah- Moj b'vii gojenec... aa... grof Buxton, je imel (vem, gospod Burna, da so lahko zanesem na vašo molčečnost) nekakšne težave z vodstvom kolegija v Etonu: in njegov varuh, moj stari soiolec ... aa... vojvoda Bessborough, ki • • hodi po pravici, bodi po kr'vem . . . visoko čisla moje nasvete, me v tej zadevi nujno žali vprašati, kako in kal. Vrnem s«, kakor hitro bo la mos**«: a razumeli boste, da V takih okoliščinah ne bom mogel svobodno razpolagati s »»volim časom, ampak bom moral h ti Sessbo-roughu ... %• • • docela n« voljo.« pridobil zasluge za lepoto naše besede, predvsem pa medicinskega in lovskega Strokovnega izrazja. Izpričal je tehtno poznavanje vseh fines našega jezika in vi d v de Kruifovo delo našega duha in n šega zvena. Kakor doslej izišlih 10 zvezkov, tako bo tudi sed:fliji enajsti piitegnil po/.m. c našega čitajočega občinstva, ki bo ob prijetnem knjižnem daru še rajši in še z bolj živim pričakovanjem segalo pc> nadaljnjih, že napovedanih zvezkih *D<>bre knjiqo m. KADIO znamke :Siera«, prvovrsten, prodam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenskega Naroda«. ^a\*_ .^-ss#. DARNOl II miglior lassativo •sjboljie odvajalno sredstvo Zahvala Vsem ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob smrti našega ljubljenega soproga in očeta Janeza Kocmurja bivšega ravnatelja OUZD v pok. v Ljubljani se iskreno zahvaljujemo. Posebno za« hvalo izrekamo čč. duhovščini, gg. idravnlkom in nameščencem ZSZ in vaem drugim sa častno udeležbo pri pogrebu; prav tako se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev In cvetja. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 26. avgusta t. 1. ob 7. uri sjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 23. avgusta 1943. ŽALI JO« l OSTALI Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno Uakarno Fran Jeran — Za inseratni del Usta: Ljubomlr Volčič — Val ? Ljubljani