293. številka. Ljubljana^ petek 22. decembra. IX. leto. 187«.
SLOVENSKI NAROD.
lakaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po po iti prejeuian za avstro-ogerske dežele za celo leto Iti irl<l., za pol leta 8 gld., M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrsto ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, B kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 »gledališka stolba". 0 pravni it v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Zopet jedna sitnost za Srbe.
Iz Zemuna in Belgrada se poroča denes jako obžalovanja vreden dogodek, ki bode Srbiji v teh važnih časih gotovo velike sitnosti delal. Znano je da je bila ogerska vlada poslala zarad prisilnega izbarkanja onih Bulga-rov z ladije „Radecki" dva monitorja na Donavo pred Belgrad.   Srbi so zdaj 20. decembra iz bel gradske tvrdnjave ne enega teh monitorjev streljali in pet avstro-ogerskib navodnih vojakov je teško, sedem pak lebko ranjenih 1 Teško ranjeni so: praporšček vojne ladije Pfusterschmied, matrozi: Jurij Kaštelan, Paskal Kerstutovu1,, Nazarij Pelaskier, in Matija Gospodinovie.   Vsi ranjenci so v Zemunu iz ladije preneseni bili v mesto in se tam zdrave. Srbsko ministerstvoje zarad tega dogodka knezu dalo svojo ostavko.   (Najnovejše poročilo „Pol. Corr." popisuje ta dogodek tako: Monitor „Maros" je manevriral, za to je iz belgradske tvrdnjave nekaj puškinih strelov palo nanj.   Vsled tega je popoldne postavil se pred Belgrad; nenadno je v njegovem ladijskem stolpu eksplodiralo več granat.   Srbi so mislili, da monitor strelja na tvrdnjavo in so še iz pušek streljali.  Iti s tuje Wredeju svoje najgioboče obžalovanje izrekel in povedal, da je poveljnik tvrdnjave uže odstavljen.)
Cel ta dogodek nij še dovolj jasen. Ne ve se, ali so Srbi streljali nalašč, iz prenagljenosti in lehkomiselnosti  kacega stražarja
Štirje italijanski pesniki.
i.
Dante Alighieri.
Florencija, najslavneje in najimenitneje mesto Toskane, sme v resnici ponosna biti — kajti v njenem središči zagledal je luč sveta mož, velik po umu!
Dante Alighieri narodil se je meseca maja 1. 12G5 od slavne in stare rodovine. Uže v nežnej mladosti mu je nemila smrt pokosila očeta. Mati je dečka prav iskreno ljubila — po očetovsko zanj skrbela in nje misli in želje so bile, da bi postal literat. Brunetto Latini učil ga je govorništva. Dovršivši prve študije v svojem rojstvenem mestu, podal se je Dante kasneje na visoke šole v Kolonijo. — Največji prijatelj bil mu je Gvido Kavalkanti, pesnik njegovega časa; slavni Giotto učil ga je risanja in Casella godbe. Naučil se je tudi tadanjih plenienitnikov umetnije in ker je bil jako postave in dobro izraščenega života in lastne spretnosti, privadil se je sukati vsnko-jaka vojaška orožja. Družina Dantejeva je spadala k stranki (juelfov in v mladosti vi-
na tvrdnjavi, ali pa je granata pri nabijanji | kanone slučajno počila in baš avstro-oger-j sko ladijo zadela ? Naj bode jedno ali drugo,' škoda je za Srbijo to jako in bode imelo j sitne nasledke.   Zdaj bodo namreč sovražniki Srbov in Jugoslovanov to (se ve da neodpust-Ijivo in ostro kažnjivo) lehkomiselnost jed-nega pripisavali celemu narodu in hujskali na Srbijo, kakor so nemški j udje in Magjari uže dolgo vajeni.   Nov povod jim je dan, da bodo kričali  in ščuvali proti Jugoslovanom. Upamo, da bode srbska vlada hitro skrbela, da celo zadostenje da in kaznuje one, ki so zakrivili ta neprijetni slučaj.
Pa so krivi sami Srbi? Ne, temuč prvi so krivi Magjari, tisti Magjari, ki vedno in vedno Srbe dražijo, s Turki prijateljujejo, Klapko in druge svoje oficirje v Turčijo proti Jugoslovanom pošiljajo v Pešti, na grob turškega proroka GUI Babe softujejo, vedno na Slovane hujskajo, ogerske Srbe po nedolžnem zapirajo in na vse te načine mej Srbi samo strast bude, ki se potem v tacih slučajih na škodo vsemu dobremu pokazuje, kakor v tem slučaji. Tisti Magjari torej, ki so protisrbsko turkovali, so prvi krivci in bi bili naprej kazni vredni.
Država in železnice.
(Konec.)
Isto tako nam kaže vladina predloga, kako neizmerno so narasle v zadnjih letih državna garancijska predplačila pri železnicah.
dimo D. morilno orožje sukati na strani Guel-fov napram Gibelinom v bitvi pri Kampaldinu. Dante je postal naslavneji pesnik tistega časa, z zakladi učenosti), katere si je bil prisvojil in s plemenitnostjo značaja in z veliko previdnostjo — si nij samo slave in občudovanja pridobil — temveč povzdignil se je na najvišjo stopinjo tiorentinske republike. L. 130O izbran je bil „Prijajem". Naslednje leto poslan je bil kot poslanec na papežev dvor v Rim, in mej tem, ko on sodeluje se silo in govor-nostjo za blagor ljudovlade, osobni njegovi sovražniki mu kopljejo jamo pogina. — Krive zatožbe so v času tako polnem zavisti, obrekovanja in maščevanja, postale hitro verjetne. Dante, zrcalo niestjanskih čednostij, — obsojen je bil, da plača 8000 fraukov in da ima živeti daleč od rojstveuega si mesta — daleč v tujini za dve leti. — Pa tako trdej krivičnoj obsodbi — zapadel je še tršej, tako se glaseči: če Dante pride v roke komunu V\o-rencije, naj so ga takoj živega na gromadi sežge! Nebeški poet, veleumni magistrat, čed-nostni in srčni meščan, primoran je romati iz mesta do mesta: trpeč povsod ljute kazni prognanstva in uboštva.
V prognanstvu se je bil pridružil k stranki
Letna potrebščina za ta predplačila narasla je od leta 18G8 do letos od 1,437.500 gld. na 23,124.080 gld. Garancijski dolg cis-lajtanskih železnic od leta 1861 do konca lanskega leta znaša skupaj 94,203.710 gld. in sicer na predplačilih 83,783.288 gld. in na obrestih do konca lanskega leto 10,480 430 gld. Garancijski preliminar za prihodnje leto pa znaša 22,200.000 gld. Te številke dosta jasno kažejo, da železnice nen morejo, in ne smejo tako gospodariti naprej. Zarad tega naj se da državi oblast, sekvestrirati taka zadolžena podvzetja.
Očividno je, da bo izvršitev te ideje zelo težavna. Če se spremeni gospodar pri tako velikanskih podvzetjih, kot so nekatere naših železnic, mora se v prvi vrsti gledati na to, da se ne kalijo privatno pravne razmere, da se ne kratijo pridobljene in garantirane pravice. Kajti, če je tudi na tarifi, da ima legislativa pravico regulirati javni promet v velicih potezah, mora vendar na drugi strani vestno čuvati in gledati na to, da se ne krati jus quaesitum posameznega državljana, varovati mora vse država vsaj v mirnih časih celo suma, da bi mislila stopiti kot nekaka vis major mej privatno pravne razmere državljanov, ko bi sicer dosegla s koncentrirano svojo močjo, neposredni namen, ali škodovala si mnogo več z razdiran je tu pravnega Čuta, nego bi si pomagala glede javnega kredita posebno z obzirom na inozemstvo. Zarad tega je tak predlog ne glede na tehnične težave, resnega
Gibelinov in tačas je on največji svoj poem zložil, kateremu je dal naslov „Divina Co-media" in ki je najlepše in najvišje delo italijansko, — v tem sledeč svojo neskončno bogato domišljijo, pel pesen visoko — o nebesih, o vicah, o peklu; pel tako umetniško, da se do sedanjosti še nijeden italijanski pesnik z njim ne more meriti — še manj pa ga prekositi. In to je občudovanja vredno, ako se pomisli, da je Dante skladal pesni v jeziku še le se oživljajočem. Torej bilo mu je težje, kakor nam v sedanjosti — pridobiti in izražati pojme — ter pisati tako pohvalno.
„Mojemu poemu sta nebo in zemlja dala svoje moči,u pravi Dante, — oče sladkodone-čega jezika, — poznavalec človeških občutkov in teženj, — apostol resnice in prerok očet-vine kateremu sedaj prikimuje cela Italija in vesvoljni svet. Ta nenavadni mož umrl je v prognanstvu — v tujini; razžalosten do smrti, nemogoč videti še enkrat v tolažilo rojstveni kraj; — umrl je v Itaveni. Florencija ošabna je mnogokrat prosila njo za njegove smrtne ostanke, toda jih nij dobila, ker ga je v življenju proganjala in pahnila ga od sebe in žugala mu se smrtjo! — Nekaj let pozneje, zaukazan* so slavnemu iu prvemu pisatelju
prevdarka vreden posebno iz pravnih razlogov. — Misli se pri na pol opešanih železnicah sprejeti ves prijoritetni dolg in statu (pio, kar s« železnice dolžne na prijoritetah, prevzame država brez spremembe, vsa druga kupna cena bi se poravnala po 4 % državnih obligacijah, ki se bodo vničevale po posebnem načrtu in za katere bi se zastavilo vse državno železniško posestvo.
Gotovo je, da ima tako postopanje nekaj za-se glede administrative. Država sicer ne bo poslovala boljši kup, kakor je uže rečeno bilo, ali mogoče je, da bo administrirala bolj eksaktno in hitreje, nego posamezna društva. Mnogo bolj sigurno in z večim uplivom se zna tudi postopati pri reguliraliranju tarifov in koristiti zna ta korak tudi v militarnem strategičnem obziru. O tem pa je vse edino, da financijalnega dobička od sekvestriranih železnic vsaj prva leta ne bomo imeli. Budget bode sigurno narastel za precejšnjo svoto, in to, kar so dosedaj zabtevala železniška društva vsako na garancijskih predplačilih ali celo za to, da prokrijejo poslovni deficit, zahtevalo bo Be v prihodnje od države in če se kupčijske razmere ne poboljšajo ob kratkem, je oči vidno, da sprejme država težko breme.
Nehote mora se nam tu vriniti ena misel. Znano je, da ko je prišla pred 3 leti čez nas znana gospodarstvena katastrofa, bila sta na enkrat v hudi borbi dva principa. Ali ima država pravico in dolžnost, vtikati se v to krizo, ali je njena dolžnost, celiti hude rane, katere so nasledek tega poloma, ali ne. Do sedaj je sicer v obče prevladalo mnenje, da se država sama za to krizo nema brigati, ampak da pusti, da na gospodarstvenem polju hira in pogine, kar samo na sebi nema moči obstanka, ali sedaj se nam zdi, da je prodrl nasprotni princip. Vidi se, kakor da bi bili merodajni krogi prevideli, da so bili do sedaj preveč pasivni, in da hočejo sedaj popraviti, kar so zamudili. Iz našega skromnega stališča je teško razsoditi, ali je ta zamuja graje vredna ali ne, razvidno pa je, da bo treba na tem novem potu posebne previdnosti, da se ne bodo rabila občna sredstva za osobne koristi.
V vsem predlaganem načrtu vidimo pa nov dokaz za dosedanje nepremišljeno, prenagljeno postopanje v državno-pravnem razvoju. Tonavlja se nam ista prikazen, katero smo videli uže tolikokrat v našem javnem življenju, da se je naenkrat hotelo doseči preveč, ali s tem veliko pokvarilo, ter, da je le po dolgi, britki skušnji prišlo izpoznanje in seveda tudi precejšna izguba. Spomniti je treba le na stvaritev in vravnavo naše avtonomije, na zmedenost politične uprave, na odpravo postave proti odrtiji in drugo. Povsod enake prikazni, enaki nasledki.
Železnične razmere so dan denes res tako zamotane, da jim drugi ne more pomagati, nego država, ali odveč je, slaviti tak načrt za visoko misel, ker nij sploh nič nenavadnega, da so v kupčijskem življenji preveliki dolgovi prevalijo na druge ramena, ali pa da se hudo zadolženo podvzetje postavi pod sekvester.
Politični razgled.
Notranje «1 «»£«■■■«*.
V Ljubljani 21. decembra. Državni »bom* je, končavši budget, sprejel še finančno postavo, ki se na budget oslanja, zlasti zarad deficita. Govoril je mej ustavoverci zoper finančnega ministra Skene, isto tako je svoje nezaupanje ministerstvu izrekel baron AValterskirchen; Carneri pa je govoril tako za ministre, da je celo „N. fr. Pr." prehudo. Na konci je tudi Herbst za ministre besedo vložil in postava je bila sprejeta. —
V nt* II Je <l rzH»e.
Od rutice vnjsko se piše „Pol. Corr." iz Kišeneva 15. t. m., da so bili dovozi vojske zadnje dni tako veliki, da zdaj ne bode trebalo dosti več privažati. Glavar generalnega štaba Nepokojčicki baje hoče, da se vojska na 300.000 mož povikša, ker je njen nalog težek.
Iz Cnriuradn se javlja 20. dec.: Predkonferenca ima denes najbrž zadnjo Bejo. Potem se začne prava konferenca. Dozdaj se je, kakor se zdi, soglasje ohranilo. — Namesto odstavljenega Mehemed Rudži-paše je za velicega vezirja postavljen Midhad-paša. Sultan mu je pisal, da naj finančno stanje zboljša in reforme uvede. Neizvedljiv nalog.
Dva htilfft* »-*kfw poslanika sta bila pri knezu Rismarku in sta mu izročila spomenico o trpljenji svojega naroda. „National Ztg." poroča, da jima je Bismark upanje oslobojenja dajal.
Wrat$cnskf trgovinski minister je komisiji za svetovno razstavo ukazal, da ne sme nobenega Nemca pustiti, da bi kaj razstavil, ker se nemška vlada oficijalno razstave ne udeležuje.
Iz Fjnnititna se 20. dec. glasi telegram: Carnaroon je včeraj v Dulvertonu govoril in rekel, da angleška vlada stavi največje za-upanje v misijo Salisburvjevo. Sedanji tre-notek je sicer kritičen, vendar angleška vlada skuša mir dosezati in upa mirnim potem rešiti zdanja vprašanja.
Birmanska država je začela Angliji sovražna kazati se. Zarad tega Anglija ne more tistih 50.000 indijskih vojakov Turkom poslati, ki jih je mislila poslati'
Dop
LSI.
Iz Mmnrf u» pri Litiji 19. decembra [Izv. dopis.] Neobhodno potrebna je voda, naj si bode za rastline na polji, ali za živino. Še toliko bolj je pa potrebna dobra snažna voda za ljudi. Tudi Šmarčani ljubimo dobro vodo. Kar pa zadeva snažnost, je pa bog pomagaj pri nas. Ko pride spomlad in leto, glej kako se ravna z vodo, katero ima celi Šmartin za pijačo. Studenec, ali bolje rečeno, prej leseni od leta 1822 pa kamniti stempuh ali oklep, je pač uže zdaj ena leta s streho preskrbljen, da ne dežuje va-nj, pa kaj to pomaga: ko pride zgoraj omenjeni čas, sučejo se babe okolo tega kamenitega stempuha, kateri nosi ime Brinjak, s solato v rešetih in pero solato, brazdajo vodo, dalje mečejo otroci stare počene sklede, piskre, škarpe va-nj; in mi Šmarčani moramo to piti; nemški pregovor se res glasi: „Man vreiss nicht, von was man fett wird.u Ali bi ne bilo ljubše Šmarčanom, čisto snažno vodo piti?
Prišel je lansko leto, ali uže menda pred dvema leti mož blizu Kranja doma, kateri se je ponudil, da zna lončene cevi za vodovode delati, tudi je ta mož pregledal svet in pre-videl, da je dosti vodopada ali strmca od
laške proze Ivanu Bocaccio, da naj razklada v Florenciji „Divino Comedio" ljudstvu in mladim.
II.
Franc Petrarca. Petrarca se je narodil v mestecu Arezzo v Toskaniji leta 1304.   Z marljivim učenjem postal je v kratkem velik duh v Italiji. On nij bil samo pesnik, ampak tudi govornik, bo-goslovec in filozof.   Napisal je mnogo pesnij, sonetov in drugovrstnih poezij neizrečene lepote.  Šest in trideset let star jel je uže občudovan biti od cele Italije in Francije — in napravljali so mu nenavadne slavnosti. Rim sko starešinstvo povabilo ga je v Rim, da ga venca na Kapitolu in ravno oni dan enako slavnost mu je  ponujala pariška univerza Prej ko v Rim — šel je Petrarka na izpito vanje h kralju Robertu neapolitanskemu; in cele tri dni se je ondi bavil z visokoučenimi govori in  o vseh delih laške in latinske slovesnosti in učenosti. Občudoval ga je visoko učeni kralj —  n sam ga je hotel venčati v Neapolju.
Toda Petrarka je želel venčan biti v onem Rimu, kjer so se venčali junaki in imenitni vojskovodje starodavne Italije. Venčanje se je vršilo na dan velikonočni na kapitolskem griču
z veliko slovesnostjo in v pričo neštevilne množice. — Podali so mu tri vence: lovor-jevega, beršljanovega in mirtovega. Zagledavši jih, vsklikne: „Bog čuvaj rimsko ljudstvo in senat!"
Z mnogovrstnimi darili so ga še obdarili — mej temi z diplomom rimskega meščanstva. Knezi, kralji in papeži so ga obdarjali in po-vabljali v svoje bogato naložene palače — in sedeti v njih svetovalstvih. V starosti umaknil se je v kraj imenovan Arqua pri Padovi; in tu — eno jutro za rano so ga dobili mrtvega z naslonjeno glavo, na strani odprte knjige. V tem kraji se še zdaj nahaja njegov grob — in v Arecu rojstna mu hiša in pod norentinsko ložo njegova podoba z marmorja.
V nemalej zapuščini, zapustil je enemu slugi dokaj denarja, proseč ga v poslednji volji naj ga ne zapravlja v igri, — in natakarju srebrno čašo — naj jo raje z vodo kakor vi noin naliva; — in slavnemu Bocacciju 50 zlatih forintov, da si kupi kožuh, ki ga bode obvaroval mraza pri ponočnem učenji.
III.
Ludvik Ariosto. Rodil se je leta 1474 v mesticu Reggio Uže v otroških letih je bil zelo priden v šolah
in pravijo, da je uže v nežnej mladosti sestavil tragedijo — da jo igra s svojimi bratci. Ko je dorastel, posvetil se je popolnem učenosti; in radi zaslug pozvan je bil na ferareški dvor. Tu začenši skladbo poema „Orlando Furioso" zadobd si je neumrjočo slavo in ime, kajti še dandenes je to delo jedno najpopolnejše italijanske poezije. On nij pozabil, da je tudi državljan, in ko se je vojna začela, stal je na braniku svoje domovine in pogumno Be boril za deželo in za kneza.
Kasneje je bil prevzel teško breme poslanstva na papeškem dvoru, kamor je šel, čeravno v tako burnih časih, kajti nevarno je bilo potovati po Italiji, v katerej so trope razbojnikov životarile, ne boječ se ostrega papeža Julija 11.'Ariosto je zastavil lastni život za varnost someščanov, ter potoval v Rim, in ondi s prav dobrim vspehom dovršil imenitno svojo misijo.
Ludvik je bil po telesnej naravi v eno-mer otožen, toda mej veselo množico in na veselicah bil je tudi on vesel in zadovoljen. On je bil odkritosrčen, postrežhjiv vsakemu, in zelo radodaren, rad je pomagal svojemu bližnjemu.
Skozi celo življenje je bil delaven, marljiv in občudovanja vreden v zmernosti, čeravno
Brinjaka do Šmartna, pa da se da izvrstno izpeljati ovi vodovod.
V okom priti tej stvari, in konec storiti brazdanji vode na Brinjaku so se Šmarski občinski očetje pogodili z ovim možem, da bi cevi naredil in vodovod po njem ali skozi njega od Brinjaka v Šmartin tekočo vodo izpeljal, potem bi se pa kameniti oklep stempuh za zmi-rom zabil, in voda bi sama tekla po cevih doli.
Mož je res hitro cevi, za katere so se pogodili, naredil in poslal, pa kaj moram reči? Ležale so, in še leže cevi, pa ne v zemlji, da bi voda po njih tekla, ampak v kakšnej kleti, ali drvarnici, ali kje? ne vem. Će se bode ovi vodovod tako dolgočasno delal za naprej, kakor se je dozdaj, imam upanje, da bo prej voda iz Smartna v Slatino v hrib tekla, kakor od Brinjaka v Šmartni, če je prav navzdol.
Zbudite se, vi očetje šmarske občine, pa pokažite, da nijste kiniovci in drenaalci; zvr site jako potrebno delo v katero ste se spod-taknili, vam bodo potem Šmarčani hvalo vedeli, pa tudi ostanete za zmirom v dobrem spominu neštevilnim rodom za naprej.
Iz <*rttflc» 18. decem. [Izv. dop.] Program |Preširnove slavnosti kojo je napravilo moško pevsko društvo 9. t. m. je bil sicer tiskan v „Slov. Nar." a o tem, kako se je izpeljal, kak uspeh je doseglo društvo s svojim prvim nastopom, še dozdaj nij govoril nihče. Drug se je zanašal na druzega; manje sposobni smo prepustili reč sposobnišim in tako je zaostalo vse. Toda, svet mora vedeti, ka tukaj nijsmo pozabili slaviti našega mojstra-pesnika, kakor se nam je to preteklo leto očitalo brez uzroka. In baš letos smemo ponosno reči, ko smo imeli Preširnovo slavnost, ker se je storjena tako dobro obnesla. Bila je namreč tako mnogobrojno obiskana — tudi lepi spol je postavil svoj kontingent — kakor uže leta nij bila nobena. V to jo pripomogla dosti pomenljivost slavnosti in prvi javni na-Btop novo ustanovljenega moškega pevskega društva. To je izpeljalo svojo nalogo takrat prav dobro. Edino želeli bi bili, ako bi bil 2bor močneji pri pesni Jaz sem Slovan" in „Naprej". Ker je bila sobana prenapoljena, je storilo tudi to bvoj učinek, koje oboje pa se
je mnogokrat sedel pri bogato naloženih mizah knezov in druzih velmož. Želeč v samoti prebivati, sezidal si je bil hišico, na koje durih se je čital sledeči napis: „Hišica za me pripravna, nijednemu neprijazna, in na moje stroške sezidana!" Vprašan, zakaj on, — ki je v Rolandu ustvaril mogočne in zlatoleskeče palače prebiva v tako borno sezidauej hišici, odgovori: „Mej stavbo besedij in mej stavbo kamenja je jako velik propad." Ariosto je sklenil svoje trudapolno življenje 1. 1533.
IV.
Torijuato Tasso.
Ta veleum italijanski je zagledal luč sveta v Sorentu 11. marca 1. 1544. Oče mu je bil doma iz Bergama in tRČas v službi pri knezu Sanseverinu. Mesta so se potegovala za domovino Tassovo; na pr. Sorent, ker tu se je na rodil; Neapelj, matere mu rojstni kraj — ker tu si jo prve nauke prisvojil; Ferara — ker v njenem ozidju je prebil črez 20 let in poslednjič še Bergam, rojstveno mesto Bernarda, Tassovega očeta.
Komaj tri leta star, jel se je uže učiti in proti koncu sedmega leta nij so mu več zadostovali nauki učenika don Augeluzza, da
v prihodnost lahko popravi s tem, ko se pevci vsi udeležujejo redno vaj, posebno zadnjih in ko se priskrbi večer sobana. Gospodje, koji so svirali so tako spretni in skušeni v glasbi ko se od njih nij mogla druga, nego le izvrstna izpeljava naloge pričakovati. Naj blagovolijo obraniti svojo požrtvovalnost in nagnjenost novemu društvu! Tudi dobro voljo gospodične pevkinje, za večer moremo hvaliti in želimo jo večkrat slišati, toda, v njenem in našem interesu je, ako si prizadeva bolj razumljivo besede izgovarjati. II koncu je treba omeniti še deklamatorja, koji bi bil mor;il pesem — „Povodnji mož" — v vseh delih dobro premisliti, jezik in grlo dobro vaditi, bližati se vsaj po moči čuvstvu, koje je udahnil pesnik svojemu umotvoru, pred vsem pa pomisliti, ka so poslušalci hoteli tudi nekaj slišati. Slavnosten govor nij ponujal mnogo novega; toda bil je primeren in, ako bi govornik bil govoril nekoliko z večjo živahnostjo, ko ne rečem ognjem sem ter tje, bil bi popolnejši. Došli gosti so ostali vsi dolgo v noč, med njimi tudi Mariborski gosti kur priča, ka nijso bili s ponujenim nezadovoljni. Naj le prihajajo vsi tako radi tudi nadalje ! Pevsko društvo bode si gotovo prizadevalo vedno napredovati, združevati in razveseljevati tukajšnje Slovane ter postati središče namesto zamrle „Besede," kojega nam je tako zelo potrebno.
D/miače stvari.
— (Zahvala.) Od komiteja onih g o s p 6, ki bodo tudi letos o božiči kakor vsako leto v čitalnici ubogim šolskim otrokom obleko preskrbele, naprošeni smo prostora dati v svojem listu gorkej zahvali slavnej kranjskej hranilnici za njen dar v ta namen v znesku 100 gold.
— (Ljudska kuhinja v Ljubljani.) Ljubljanska hranilnica je sklenila brezplačno prepustiti spodnje lokalitete starega strelišča za ljudsko kuhinjo, ki se ustanavlja.
— (Slovensko gledališče.) Zadnja predstava v tem letu bode denes. Predstavljala se bode izvrstna resna igra „Zblaznela je!"
— (F aj mošt er šent-vi dski priZa-tičini) č. g. Kulavec je nevarno zbolel. Upamo,
našite čreznaravni mu genij. Vsako stvar jo uže razumeval, in o vsakej reči umel je z redko natančnostjo povedati nje nastanek, razvoj in konec. Mati narava obdarila ga je bistrim umom in z bogato fantazijo. Učivši se postave v Padovi, 17 let star, je bil uže doktorjem proklican — zložil je pesen z naslovom „Rinaldo" ; obstoječ iz tkanine stkane iz slučajev in dogodjajev kavalirske dobe. S tem delom si je pridobil mnogo slave. Toda, sladka pobožnost klicala je mladeniča k večjemu in važnejemu krščanskemu podvzetju, — pričel je peti o prvej križarskej vojski: ono slavno podvzetje vesoljne F;vrope — da osvobodi sveto deželo iz rok Muselmanov ki sojo po trinoško vladali.
To delo ga je stalo mnogo let učenja in težav, in z Ariostovim „Rolandom" sinemo trditi, da vstvarja ta najlepši in najčistejši biser italijanske poezije in književnosti.
Tudi on je mnogo časa bival na fera-reškem dvoru, a goreči mu duh, bogata fantazija, zavist neprijateljev in vladajoča ga otožnost in še drugi uzroki so ga storili nesrečnega skozi celo življenje. Dovolj je, ako rečemo, da za znorelega so ga imeli, ter zaprli v norišnico.  Tu notri je bival 10 let —
da zlasti za šolo prezaslužnega narodnjaka Bog obvaruje pred hujim.
— (Vipavska čitalnica) napravi na sv. Štefana dan dne 26. decembra veselico v prostorih gospoda Luka Trosta v „Tabru". Program je: 1. „Starost — slabost". Vesela igra v enem dejanji. 2. „Strah v kuhinji." Burka s petjem v enem dejanji. 3. Ples. — Vstopnina k veselici kakor navadno, k plesu 30 kr. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi
Odbor čitalnice.
— (Iz Motni k a) se nam piše: Matica slovenska je razposlala pozive za nabiranje geografičnih krajnih imen po Slovenskem. Prav bi bilo da bi bila tudi hišna, rodbinska pozvedela, katera so važna za starinoslovje in Matica bo gotovo tudi sprejela, če bo kdo dodal ta imena — Vsako leto, po leti in jeseni je pri nas mnogo svinj za neko hitro boleznijo poginilo, tako tudi letos svinje postanejo rudece, višnjeve. Kmalo je po njih, predno pride izveden zdravnik. Vreme imamo pri nas prav ugodno; pretečeni teden so kmetje zimsko setev lehko dovršili.
— (V panorami.) Piše se nam: V sredo pride Ižanec na panoramo v trgu pred hranilnico ko zagleda tam voščeno podobo umirajočega vojščaka, ki premika oči in se giblje, mu usmiljeno pravi: „ I kuga je pa tabi, ali si bolan?" Nek dovtipnež, ko vidi, da kmet vojaka za živega ima, mu reče: „Oče, zakaj ga pa tikate?" Kmet pa se odreže: „1 kaj ga bom vikal, saj je soldat!"
— (Za božična in novoletna darila) priporočamo slovenske romane in knjige ki jih ima več v zalogi narodna tiskarna. Glej zadaj inserate.
sen bolnim noč in zdravje brei leka in brez stroškov po izvrstni
Rmlesciere k Barry
30 let aie j« sij boleiai, ki bi Jo ie bil« ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraićenih 1 > 11 ooih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni i želodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrah; zleze i -laduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-•»■»••'MfMijo. zaprtjo, prehlajenjo, uospanje, slabosti, zlato
naraščala mu je bolezen; gotovo bi bil res popolnem zblaznel, ali celo umrl, ako ne bi po prošnjah knezov, kojim se je gorko priporočal — bil zoprne ječe oproščen."
Zapustil je tuge poln zavod raztrgan, ubog, medel od prestalega trpljenja in z zelo razburjenim duhom. Še 10 let je v prostosti živel in hodil iz mesta do mesta poln žalosti in v enoiner srdit na lastno osodo. Slednjič spoznavši učeni in knezi Italije, da Tasso je redka prikazen onih genijev, ki domovino proslavljajo, sklenili so ga venčati, kakor Petrarko. Vse se je napravljalo in hitelo v Rim, da vidi muzinega sina, ki bode slavnostno, mej odobravanjem ljudstva stopal na kapitol.
V onih dneh bival je Tonpiato v samostanu Sv. Onofrija, ležečem na griči poleg Rima, kamor se je bil dal prenesti, da more čistega zraka uživati, in da prične, kakor je sam povedal, one nebeške pogovore. Umrl je na večer, pred dnevom svojega venčanja.
Dante, Petrarka, Ariosto in Tasso ustvarjajo četvorico najvišjih pesniških genijev Italije.
Av. Avg. Br . . . c.
lilo, vodenico, mrzlico, vrtofrUvje, ailenje krvi v glavo, •umenje v ntesih, slabosti in ble vanje pn nosečih, Otoinost, diabet, trganje, shnjsanje, bledicioo in pre hlajenje; posebno se priporoča sa dojenee in je bolje nego dojnicino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spride val zdravilnih, brez. vsake medicine, mej  njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pra ▼ega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora zdravilnemu svetnika Dr. Angel s tet na, Dr. Shorelanda, Ur. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle stnurt, Markize de Brehan a mnogo druži h imenitni!) ooob, se razpoiiHava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki iikai u so.ooo ipričeraloT. Spričevalo it. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wnrzerja,
Bonn. 10. j nI. 1852. Revalesciere Dn Barrv v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi ir frriži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t. d pri kamnjn, pri prisadljivem a bolehnem draženji v ■calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistib in mehnrji, trganje v mehurji Ltd.- Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne aamo pri vratnih iu prs oih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlo. (LS.) Bud. Wurzer, zdravilni svetovalec in čloi mnogo učenih druitev.
W i n c h e s t e r. Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i  nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čntnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vaiega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam James Shoreland, ranooelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam glede Revalesciere du Barrj vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni »au.it. svetovalec Spričevalo it. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 todnov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je v sled rabe Vaše Revalesoiere du Barry po polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranooelnik. Spričevalo it. 72.618. La Roche sur Yon, 30. julija 1868. Vaia Revalesciere ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in ćutnicnih  bolesnij, katere so me deset let ^učilo.
(Gospa) Armanda Prevoat, posestnica. Revalesciere je 4 krat točne j ša, nego meso, tei M pri odra Scen ih in otrocih prihrani 50 krat voć as oeni, ko pri zdravilih.
V pitha»uL poaioau po pol tunta 1 gold. 60 xr, 1 ram 2 gold. 5o kr., 2 funta 4 gold. 50 kr_ 5 run lov IG gold., 12 funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold. - Revaleaciere-Biscuiten v puiioah in Revalesoiere-Chocolatee v prahu la tas 1 gld. aO kr., M ta* a gl <Mj ar., 4a tas * gl. 60 kr., v prahu sa 120 u* 10 A Prodaje: Du Barry aOomp. na JOn a-sjl, Wa\U-flMkssMMe it. S, kakor v vseh uicatih pri dobrih lekarjih m ipeoerijakih trgovcih: ,adi raspoiilja du-aajaaa hisa na vae kraje po postnih aakazmoah ali povzetjih. V JLjubljHui Kd. ^ ..lir, J. Svob oda, lekar pri .zlatem orlu", v Reki pri lekarju J. Pro-
da m n, v Celovca pri lekarju Bi rn bacherjn, < Npljeta pn lekarju Aljinovičn, v Trstu pr: lekarju Jakobu Serra«allo, pri drogeristu P. Roces in J. Hirse.hu, v Zadra pri Androviča. (.59,
20. decembra: < vv..1.-H   Radler iz Dunaja. Pri Slona: Krans iz Gorenjskega. — Krašker iz Celja. — Mikič iz Karlovca. — Korida iz Trsta. — VVakonik iz Litije   —  Kotnin iz Vrhnike. — grof Pače iz Ponoviča.
Pri Mitllel: Schmidt iz Dunaja. — Kilar iz Kranja. — Eibl iz Gradca. — Branmtiler iz Badna. — Doxat iz Postojne.
Dunajska borza 21. decembra.
(Izvirno telegraflčno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih      60 gld. lfi kr.
Enotni drž. dolg v srebru t>6 30
1860 drž. posojilo 109 50
Akcije narodne banke 820 —
Krediine akcije 134 60
London 126 10
Napol. 10 09'/, .
C. «. cekini 5 97
Srebro ' 18 90
1. „Doktor Zober", originalen sle-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. ,,Kalifom/tke povesti" od Bret Harte a.   Cena 50 kr.
3. „Tttgonier", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena G0 kr.
4. „&a Žerlnjah'*, izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 00 kr.
5. „Župnik JVakefleltlski". Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
fi. „MeJ ilvonia atoloma," izviren roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
Posestvo
jo iz proste roko po nizki ceni na prodaj nad Medvodam pri Ljubljani. Njiv je kacih 10 oralov, druzega pa nad 40. Na posestvu je tudi malin pa kajža, kakor tudi 1 magazin. Tudi sadja je veliko, ker je velik vrt zraven. Natančneje so izve pri gosp. županu v Medvodah. (410—1)
DorŠko olje
Iz sale kito vili Jeter,
iz Borgena na Norvegskem;
rumeno 1 steklenica 60 kr.; nepremočljivo brez okusa in duba 1 steklenica 80 kr.; se železnim jodirom 1 steklenica 1 gold. Da se ponarejovanju izogne vtisneno bode moje ime na vsakej steklenici.
(68-89J    Gabriel Piccoli,
i lekar, na dunajskej cesti v LJubljani.
Slovenske knjige.
V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naroČiti najnovejše slovenske knjige:
Slovenske
lepoznanske knjige.
V založbi „Narodne tiskarne" v Ljubljani so-izšlo in se morejo dobiti sledeče slovenske knjige:
-A.-  Eomani in. povesti:
1. F.ntMMH T»teuli»li. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 kr.
2. Meta Iloldenig. Komun, francoski spisal Viktor CherbulieZ) poslovenil Davorin Hoatnik   50 kr.
3. Kantorelea. Roman s pogorskega zakotja,. Češki spisala Karlina Svitla; poslovenil Franjo Tomšič. velja........50 kr.
4. Vrvi poljub. Novela, spisal J. Skalec. — Na erui zemlji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr.
5. Kazen. Novela, francoski spisal 11. Mvilre, poslovenil Davorin Hoatnik. — Cerkev In država v Ameriki. Francoski spisal K. Laboutaue, poslovenil Davorin Uostnik, velja     ...      25 kr.
□3.  Xjistlci v zvezkih:
. I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribič.
— Zivotopisje, Bp. Hajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, uovela, sp. J. Jurčič. — N. Machiavelli, sp. dr. Ribic. — Pisma iz Rusije, sp. dr. Celestin. — Trstvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. Vošnjak. — Čagava bode 'l Novelica, sp. J. Ogrinec. Velja       .      .      .      .      25 kr.
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Faulus.
— Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr.
Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Narodnej tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 gold.
Ravnokar jo v „Narodnej tiskarni" v Ljubljani izšlo in so Uooiva:
VIII. zvezek „Listki":
Pomladanski valovi.
Roman, spmal I. T u r g e nje v, poslovenil dr. M. Samec. 8U 17 pol. Cena 60 kr.
Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dunaji,
Stadt, Ecke der Planken- und Spiegelgasse,
priporoča p. n. občinstvu celo vnto pravih s«lra« llnili i" liMilt-tnili nr«i«lMl«V, ki io iu Vttelej kot izvntno ixk«x»la in «otovo ozdravita.
Tisoć npričul Ju o tom.
P. n. ohčinitvo au provi, du Mamo on« Npvcijiillttile   /n |irnvv iprojmo, ki inisti firill» ikihIJo.
Posladkorjene pile sv. Elizabete za
oic+anio Urui ,ohko oJ8»,«J*J01 6i»«'J° W, ta "ijno
UlaLCilJC Mrl hkndljiM-; dobro poaulmo pri boleznih V opotlnjih nruniiili. /inini, boluznih praiiili urKuimv , koiu in ocij , «>trok in lUIM; odpruvijo nantja, pruvi vir nujvrč holcziiij. Tu pilu jo nujboljii in uajcuiiujŠl izdulok tu biru. 1 vulur, H »kutuljic, u 12u pilumi, -i.iinr 1 hI., pusium/iu-akatljicu IS kr.
OUIlkovunv h<» k Jako «>«-ini itpričaloiii tlvoriiFiru m'«twval«'s |ir»l'. lMlhia._
Beaume Girome, UTOt_B0 r"'n«;";^OIU,,lino-Dr. Callmanna lasno barvilo, ffi1,^:
vcli'inu I i -<ii vauko barv« (t-rno, rujuvo, rumaaO) 3 udi
Orijentalni prah za dame, ZJftKlttako,t'
mulikOHt,
<»i«lu ali Toaa) 1 gld. In k BO ki\_
Elektro-motorični vratni trak, b" ..^otr"^
iiajboljii itapuli 1 «ld. riO kr.
Cl Panifn mlinu dobro srcilatvu proti ispadanju lua in ti   DCIIIIU, wdpruvljcnju lu«kin 1 «ld. NO kr.
Dr. Fremonta prerodilni liker, čggPH Odontln zobna pasta, g^g^isrff"
»važilo a gld.
Prsne cigarete iz smrekovih igel,
iiajboljau artulatvo
/.u nadulio. 2.. kosov 1 kld
ki duh,
ali rcvinutiziiu, TO kr
Protinski duh, aromatičen, ^'^^Z
Dr. Bayerja pravi pulherin, r'TrV'pt
gum, duju koži barvo roz in limburjuv. a 1 gld. 50 kr. iu a HO kr._
Rover jeva hemerojidalna maža,
ki lu-niorojido trjio. I til'1- OO kr. _
Salicil-antisuitin, i™V™ t1,1 ^rok
SaliCJInO milO, aaJboUi« ■» nsjoenajla talio, as kr.
Schrierove zobne pile ^^-^^ Storax-Creme, tSS0^^ "rikoi,"h ,>0"
VAJ lino i nonir proti uulnidn, prxiii>iiiii kutaru, vratobolu VVIIIIbl pctpil , iu ),ripi.   I wbi. kr.
Dr. Haiderjev zobni prah. 35 kr.
■t»ii«lt'iiNiri»lio MVlcarMUO inliko i\ r.r. kr.   Ki-mII<M«'iit oirooju inolm .. SO kr.   lir. (■•ilijt-i jv«lilni |irali I Bl kr.    1'npm n HiiHlt>riiiovit nslint votlit a t gld. 40 kr.   I,I«'IiIk<iv mt'Miii fkfitrnkt i/h funta H4 kr. lir. 1'lVIIVriiiaiiiMi^ h /oluiu pustu u 1 ^ lil- Bo kr. INiltova rrNedna |>oiiiu(l«t a 1 izbi. fi() kr. Ikr. Ilriiiiiintii  pniiiiiflu ca i> >>i im jvn je las a 'i gld., ai> vedno friAui v lalogi.   Vidiku ikluiliačo |inr llnivrij .  mil,   |Milllllll itd. ]>rvi h puriakih tirni.   « iikoliulr franciiakoirii druitvu od tlo kr. tlo a u 1.1. funt.   I'rii\i ruski «'-nj a i irld. t A funtu.   Nkla«llM«*u vHukojakib luni ruinoiilov zu v.druvljonje, kukor siiiuolttisl iri. ltrixK'alni«'f, iiiiiiila/c, jako ceno.   Vi liku /alu«a zobnih  l.ilui n. suiinl.. in drtlgjil Inuhliuli ■•«>«• ■ j.
Priporočamo p. n. občinstvu zdravila v poslutlktnjeni oblici, kukor: kinin, kopaiva, tloverski praikl, železo, jetrno olje, broiiikali, jodkftU, raharber, dvojno ogljenokisla soda, magneziju itd. po najnižji ceni.
Najsnanejle specijalitete farmacije in parfimerijo Francoske, Angleške, Ameriške, Nemčije, Žvice in Avstrije b«> pri nas vedno za dobiti. ~ (368—4)
■LUfll   1il • a/|»<>si I ju ino ali pioii Kotovlni uli |>o^i imiiiii povKCtju in pri en-groai utikupu dujfiiio velike ruliule. IKJbI
Iniortinn Pnrlolia Osdr*vi Jako naglo vsak tnaburui IIIJCULIUII UttUCIIB, kutur (tripur uli buli tok) brus alubib uualiulkov 1 «ld. <IO kr.
Gušni duh, iiojbolJHu arudatvo proti guii (krofu, 70 kr.
11 m pip 11 niči/1 en l/ 1Z naJboUlUi MoanUh pUnlnakin UIIIClCIJIliaiM 3UR, mUM| olajla takoj vauk kaiolj iu prano boluzuji, 70 kr.
Mpnthin »"J''»U«u zdravilo zu zuloduo, jiutolazi krč, au rulil mCllllllll, t.,,1, kot zobna tinktura in uutnu voda, ."»o kr.
Margerite-boubons za kašelj, 30 kr.
O r* n i 11 n n "a VMU " ' holuzni, i»roti ifluboti, aunuuiju Ul CIIIUII, dobra, 7Ukr.
PO hO " l,rl"*'*"'11' olajia takoj nujliujao ini«rciii> ii
lavobol. 1
Izdatelj in urednik Josip J ur či 6.
Lastnina in tisk ,Narodne tiskarne".