U TAVmJ i ! J Došio >22.% 19? Drli*' foitntnft plačana v gotovini Leto XII., štev. 224 Liubliana, torek 29. septembra 1931 Cena 2 Din Upravo ištvo; Ljubljana Knafljeva ulica 5 — Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125 3126. Inserami oddelek: Ljubljana Seiem burgova uL 3. - Tel 3492 tn 2492. Podružnica Mar*«: Aleksandrova cesta it 13. — Teletoo št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica 5t 2. - Telefon §t 190 Račum ori pošt ček zavodih: Ljubljana St 11842 Praha čislo 7« i.asanie. Ilakor domnevajo. so govorili tudi o najbližjih poetičnih ciljih in vprašanjih, ki so se po javi'a spričo dejstva, da je ministrski predsednik La« val sprejel povabilo predsednika Hoovi-a za poset v VVasbingtunu. Nemški državniki so načeli tudi razorožitveno vprašanje ter zagotovili francoskim ministrom, da ie Nemčija v resnici razorožena. Pri pogajanjih je bilo po da'iši razpravi sklenjeno, da 6e osnuje odbor, čigar naloga nai bi bila ustvaritev nem šk o «f r.a nc os keg a sodelovania v trgovini in industriji. Berlin, 28. septembra. AA. \Volfov urad poroča, da so dr. Briining, dr. Curtius. Laval in Briand včeraj popoldne razpravljali o predlogih Laytonovega poročila, ki p*i« pisuje največjo važnost skunnemu in vzajemnemu reševanju nemško-francoskih gospodarskih vprašanj. Glede premogovne, električne in kemie« ne industrije so se francoski in nemški ministri soglasno zedinili, da je potrebno ustanoviti nepolitičen -posvetovalen odbor, v katerega bi vstopili zastopniki obeh vlad. francoske in nemške industrije, de-'odaja:'cev in delavcev. Naloga te«fnolnoma zavedamo naše prisotnosti v Berlinu. Semkaj smo nrišli, da dosežemo baš one cilje, o katerih je govoril dr Briining. V Berlin nismo pni šli le iz uljudmosti, marveč, da nadaljujemo raago vore ki smo j*ih začeli v Parizu in Londo nu. Hudo gosnodansko stanje zahteva, da se na obeh straneh izvrže nanorn" za vzpostavitev dobre voilje m za sodelovanje Brez medsebojnega zaupanja ni kredita in brez niiega skunno delo ne bi moglo roditi sadw. Primer, ki ga lahko dasta Nemčija in Francija, bo imel blagodejne posledice tuli za vse druge države. Želimo, da z gospodarskim načrtom ustvarimo tesnejše stike in zaupnejše odnošaje. Upamo, da bo iz tega nascal sčasoma stalen organizem, ki bo razpolagal s tolikšnimi sredstvi, da bo mogoče doseči stvarne rezultate. Zavedamo se, da delamo v korist obeh držav, kakor tudd za red in mir na svetu. Laval in Briand pri Hindenburgu Berilu, 28. sept. s. Današnji program bivanja francoskih državnikov v Berlinu se je pričel s posetom Lavala in Brianda pri državnem predsedniku Hindenburgu. Sprejema sta se udeležila tudi francoski poslanik Francois Poncet in državni tajnik Meissner. Pred poslopjem državnega predsednika se je zbrala velika množica, ki je pri prihodu in odhodu vzklikala francoskima državnikoma. Obisk pri državnem predsedniku je trajal približno 20 minut. Francoski ministrski predsednik Laval je zatem odšel v spremstvu Berthelota, državnega kancelarja dr. Briininga in zunanjega ministra dr. Curtiusa v muzej Bergamon in v muzej cesarja Friderika, kjer je ostal približno pol ure. Dr. Curtius je nato odšel v hotel »Adlon« po zunanjega ministra Brianda. Pred hotelom se je zopet zbrala precejšnja množica, ki je vzklikala Briandu. Ministrski predsednik Laval je kmalu iato v spremstvu kancelarja dr. Briininga zapustil muzej cesarja Friderika ter odšel na skupni zajterk. Popoldne so se nadaljevala stvarna posvetovanja. V njihovem središču je bilo očividno vprašanje, ali bo mogoče doseči velikopotezno nemško-francosko gospodarsko sodelovanje v obliki, da se bodo nemške stvarne dajatve financirale s francoskim kapitalom. Govori se, da je v francoskih kolonijah še mnogo možnosti, s katerimi bi se pospešile srradnje pristanišč, mostov in drugih zgradb. Zadovoljstvo v Franciji Pariz, 28. sept. č. Vsi listi so izredno zadovoljni s sprejemom francoskih ministrov v Berlinu in pišejo, da se bodo že v oktobru pokazali prvi konkretni uspehi francosko-nemškega zbližanja. Takrat se bo sestala mešana komisija francoskih in nemških gospodarskih strokovnjakov, ki bo nato zasedali izmenoma v Parizu in » Berlinu. V komisiji bo po 20 članov iz obeh držav in sicer poleg oficijelnih za. stopnikov obeh vlad tudi predstavniki gospodarstva, financ in delavstva. Komisiia ne bo razpravljali samo o reviziji trgovin-ske pogodbe, marveč tudi o drugih važnih gospodarskih vprašanjih, kakor o enotni ureditvi delavskih mezd. razvoju mednarodnih k ar tel ov, vmrašanjih transporta, izvajanja javnih del v Franciji in Nemčiil ter sploh o vseh gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Pariz, 28. sept. s lz pisanja popoldanskih listov o berlinskem posetu se jasno vidi globoki vtis, ki ga je berlinski sprejem napravi", na francoske goste. »Temps« ugotavlja, da je bil sprejem Lavala in Brianda od državne vlade in berlinskega prebivalstva ne samo uljuden, temveč celo prisrčen. To predstavlja že samo na sebi važen moraličen napredek. Ako poset francoskih državnikov ne bo imel drugega uspeha, kakor da bodo Nemci razumeli potrebo odkritosrčnega sodelovanja, ne bo zaman. Upati pa je, da se bo pripravil sporazum, ki bo izhajajoč iz zaupljivega gospodarskega sodelovanja za trajno iz-premenil lice gotovih političnih problemov, za katere doslej še ne obstoja možnost rešitve. Odmev v Angliji London, 28. sept. č. Finančne in politične skrbi so tako zavzele angleški tisk, da posveča dogjdkom v Berlinu manj pozornosti, kakor pa zaslužijo. V kolikor se listi bavijo s posetom francoskih ministrov v Berlinu, ga zelo povoljno komentirajo. »Times« naglašajo. da gre v glavnem za gospodarska vprašanja i." da bodo razočarani vsi, ki so pričakovali kakih čudežev. »DaUy Telegraph« misli, da ime poset ▼ Berlinu večji pomen, kakor značaj uljud-nosti, vendar pa bi bilo napačno misliti, da bo prišlo do rešitve važnih gospodarskih vprašanj. Brez Amerike kot največje gospodarske sile na svetu, se gospodarski problemi ne dajo reševati. Nemški komentarji Berlin, 28. sept. s. Ker manjkajo konkretna poročila o posameznih vprašaniih, o katerih so razpravljali francoski in nemški državniki, objavljajo iisti razne kombinacije. »Berliner Tageblatt« meni, da so razpravljali tudi o misli, kako bi se dala Nemčiji v gotovi meri prilika za udej-stvovanje v kolonija n. List doznava. da obstoja na francoski strani gotova pripravljenost, dati nemškim kolonistom možnost, da bi se v večjem številu naselili v Kamerunu in morda v Togu. Laval o sodelovanju delavstva Berlin, 28. sept. s. »Berliner Zeitung a, M.« objavlja izjavo, ki jo je baje dal francoski ministrski predsednik Laval v Berlinu in se glasi: Ne moremo skleniti zveze nemških in francoskih kapitalistov, ne da bi povzročili bojazni, da je naperjena proti interesom delavstva. Zato polagamo največjo važnost na to, da bi se tudi nemško ln francosko delavstvo po svojih vodilnih organizacijah udeležilo pogajanj. Pred razpustom angleškega parlamenta Odločitev o razpustu parlamenta bo padla po konferenci vlade s kraljem London, 28. septembra. AA. Poročajo, da bo najkasneje sredi tedna padla odločitev o parlamentarnih volitvah. Vlada bo v tem času objavila svoj sklep v t«j zadevi. Debata o koristnosti in nekoristnosti novih volitev se nadaljuje. Mnogi razpravljajo o vprašanju, ali naj vlada v sedanjih razmerah nadaljuje svoje delo. dokler ne postanejo volitve neizogibne, ali naj gre takoi v volitve, da dobi potrebno večino za izvedbo daleko-sežne in trdne politike gospodarske obnovitve. Doslej ni padla v tem vprašanju nobena odločitev. Osebe, ki so v najtesnejšem stiku z ministrskim predsednikom Macdonaldom, pravijo, da je ministrski predsednik mnenja, naj se sedanji položaj še nadalje presoja^ z narodnega in d« s strankarskega stališča. Način rešitve sedanjih državnih problemov mora biti brez predsodkov. Ministrski svet kaj dneh. V nobenem primeru pa parlamente ne bo razpuščen pred posvetovanjepi s kraljem, ki prispe v London šele jutri. London, 28. septmbra. AA. Včeraj je tajnik za dominiione, Thomas. na shodu v De>r-byju izjavil, da bo pri prihodnjih volitvah kandidiral kljub stališču, ki ga je zavzela napram njemu tamošnja delavska stranka. Želi se izkazati kot dober pristaš delavske stranke, ki hoče pomagati državi, da prebrodi sedanjo krizo. Inozemstvo mora biti prepričano, da ogromna večina angleškega prebivalstva odobrava delo narodne vlad. London, 28. septembra. AA Na dopoldanski borzi so mnogo razpravljali o možnosti novih volitev. Zato so borzni posli znatno popustili. V splošnem pa je bila tendenca stalna in ugodna. Švedska krona je padla na 17, ker je švedska vlada sklenila opustili zlati standard, na drugi strani pa je ostal IllOia UIU ui ra (JICUSUUHIII. iu.uu-iimi ---------- .—---------- r- • se je sestal danes popoldne, vendar pa bo tečaj norveške krone nespremenjen. Angle-padla odločitev o tem vprašanju šele v no- Ski državni papirji so bili čvrsti. Slovo poslanika dr. Grisogona Split, 28. septembra, r. Kakor znano, je bil bivši minister g dr. Prvislav Grisogo-no imenovan za našega poslanika v Pragi. Včeraj so mu njegovi osebni prijatelji pri« redili v Splitu odhodnico. Banketa se je udeležilo okrog 60 uglednih meščanov, pripadnikov raznih stanov. Na številne po« zdrave je odgovoril poslanik g. dr. Griso-gono z daljšim govorom v katerem je opozoril na svoje davne zveze s Češkoslovaško ter poudaril, da je tudi on med tistimi, ki so položili prvi teme'je ,edanjim prijateljskim odnosa iem med jugoslovenskim in češkoslovaškim narodom. »Obstoja pa ena stvar, nekaka maksima«. je nadaljeval g. dr. Grisogono »ki smo se ie mi naučili iz češkoslova3 ostali l'artakower 13 točk, Kostič in Spielmann, 12 točk Kralj na Betajnovk ena izmed najboljših. . . , . : Kralj na Betajnovi«: je kritika, je tudi satira, toda vsa ta hotenja mogočno prerašča drama dveh globokih osebnosti. V našem slovstvu ne najdemo morda osebnosti, slič-ne avtorju. Zagonetna je njegova strahotna, demonicna podoba; skoraj osamljena stoji v Cankarjevem delu. Morda je Cankar res nameraval napisati dramo o propadanju nage vasi, zoper krivice ustaljenega družabnega reda, toda, kolikor je zdaj očitnih njegovih izpovedi, nikjer ni povedano, zakaj se je drugače odločil. Ali je Kantor res v sebi razklan tragični krivec, obremenjen z de ležem tragične krivde svoje družbe? Kan-torjeva osebnost se bori z usodo, ki bdi nad njegovo potjo in mu je imperator. Družba ga x\i obremenila z ničemer, kvečjemu z rahlimi vezmi ustaljene morale. Družba brez Kantorjev ne more živeti. Kantor je po težkih notranjih bojih sprejel nase svojo usodo, morda najbolj zavestno, ko pravi Francki: »Ne rabim več ljubezni od nikogar,... Jaz moram po svoji poti dalje, ni greha tako velikega, da bi se mogel spodtakniti obenj. Ce nočete z mano, ostanite zadaj, jaz poj-dein po svoji* poti — moram.« Ta izpoved je močnejša in globlja od izpovedi sebičnega uživanja. Ali ni trditev, da zmaga nad Kantorjem Maks preveč svojevoljna? Ali je novo življenje, ali so etične vrednosti, za katere se je Kantor s tako ceno odkupil, jasno prikazane? Zdi se mi, da izvira vsa negotovost, ki jo drama v gledalcu zapušča, iz konca, v katerem je pisatelj zapustil Kan-torjevo človečnost, ko je v protiramatičnem govoru osvetlil idejo. Zato se ob tej drami človek ne sprosti, kakor vselej ob dogna-nem umetniškem delu. V negotovosti premišljamo, ugibamo in Iščemo sami odgovora za poslednjo umetniško čistost in jasnost. Debevčeva režija je razodevala globine te drame. Osebe so bile žive in so izpričevale Cankarjevo duševnost. Subtilno, izredno fino je ustvaril ozračje avtorjevega sveta,^ ki je bil harmoničen in ves v sebi zaključen. Iz tega ozračja so nekateri prizori rasli do porazne prepričevalnosti. Pridušeni mir je preveval celotno uprizoritev, ni bilo trdega koraka, ki bi motil ubranost, v kateri eo bile zaznavne najtišje psihološke finese. Plastično so se odražali posamezni liki, bolj ali manj posrečeni. Velika prednbst nove režije je uspela tudi v poizkusih zabrisati nekatere avtorjeve samovoljnosti in pretiravanja, ki v drami motijo. Izmed prizorov je treba omeniti težko sceno med Kantorjem in Maksom, v tretjem pa Kantorjev prelom. Kot celota pa se je drugo dejanje najbolj približevalo popolnosti. Le znameniti dialog med Kantorjem in Maksom, ki nima primere med dialogi v naši dramatiki, ni bil povsem zadovoljiv. Marsikaj je ostalo le rahlo nakazano. Debevčev Maks se igralsko ni mogel uveljaviti ob Levarjevem Kantorju. Iz njegovega lika ni odsevala suverena, jasna osebnost Maksove veličine. V prvem dejanju je bil vsekakor močnejši. Levarjev Kantor je bil močan in prepričevalen. Globoko ga je doumel, do potankosti izdelal ter mu vdihnil čar demoničnosti. Kantor je pač med njegovimi ustvaritvami ena izmed najbolj izklesanih. Močan je bil Kraljev Krneč, režijsko in igralsko povsem novo pojmovan. Šaričeva je razvila zopet v Nini svojo sugestivno kreativnost. Nina je klasična podoba Cankarjevega sveta. Marija Vera je bila mogočna v vdanosti in grenkobi. M. Danilova je igrala Francko z življensko pristnostjo. Pogrešal sem pa v njej čuvstvenih globin, mimo katerih včasih celo Kantor ne more. Zdi se mi, da je njeno osebnost režiser nekoliko zanemarjaL Gregorin je bil v prvem dejanju izrazitejši kot pozneje. Cesarjev župnik je bil naiven, malce pretkan, toda diskreten. Izognil se je spretno plitkemu pojmovanju, ki ga je Cankar pač preočividno nakazaL Rakarjeva je bila dobra Lužarica, čeprav pozneje prejokava. Tudi Danes in Sancin zadovoljujeta v idejno posiljeni scenu Predstava je bila nova podoba Cankarjeve drame in je močno zajela. J- K- češki književniki in sle venska usmerjenost (Izviren dopis.) Brno, konec septembra. Minule dni se Je vršil občni zbor književnega društva >Literarni stfedisko«, ki izdaja tudi v slovenskem tisku že ponovno omenjeno revijo »Stfdiskoc. Za predsednika je bil zopet izvoljen pisatelj in pesnik Oldrich Zemek, avtor letoe izišle zbirke »Pod iri-glavonK, v kateri opeva slovensko zemljo ter feljtonistične knjige »Na krasnem jugu«, ki je tudi posvečena Jugoslaviji. Za tajnika je bil izvoljen mladi, nadarjeni pesnik Zde-uek Kriebel. _ Občni zbor >Lit. sifediskac je z navdušenjem odobril slovansko orijentacijo in naročil predsedstvu, da še nadalje vzdržuje m jazširja pismene in osebne etike s književniki slovanskih narodov. Kakor je poročal predsednik g. Zemek, je društvo v stikih z Luibljano, Krakovom in v zadnjem času 'tudi z Varšavo. Pri tem so ugotovili pozornost, ki jo posveča brnskim slovansko usmerjenim književnikom kulturna rubrika »Jutrac. V ožjih stikih so literatje okrog »Strediska« s krakovskim društvom »Zwiazek zawodowy literatov polskich w Krakowie«, čigar predsednik je dramatik Karol Hubert Rostworowski, člana pa sta med drugimi ugledni pesnik Jožef Aleksander G&lnszka in kritik Kazimierz Cxaehow-frki. Stike z ukrajinsko književnostjo vzdržuje >Lit. strediskoi preko pesnika Evgfsna Malanjuka, ki živi v Varšavi. Brnski književniki okrog »Lit. Strediska« so ob tej priliki izvolili «a častne člane svojega združenja prof. dr. Aloisa Gregorja, literarnega kritika ,v Brnu, prof. Maksimilijana Kolaja, predsednika Ceškopolskeea kluba v Brnu in B. Borka, urednika v Ljubljani. . Revija >Strediskoc, ki skuša na osnovi slovanske orijentacije združiti mlade brnske književnike, bo izhajala še nadalje, in sicer v redakciji dosedanjega urednika, nje inici-jatorja Oldricha Zemka. V tem je zadostno jamstvo, da bo v svojem krogu izvrševala program književnega spoznavanja in zbliževanja slovanskih narodov. O jugoslovenskem književnem življenju bo tudi letos poročal B. Borko. >Lit. Stredisko« bo izdala v novi založniški sezoni zopet nekoliko knjig svojih članov, med njimi drugo izpopolnjeno izdanje Zemkove pesniške zbirke >Pod Triglavom«. Želeti je, da bi brnski književniki okrog »Lit Strediska«, v katerih si je pridobila ju-goslov. književnost dobre prijatelje, imeli pri svojem plemenitem prizadevanju popoln uspeh. - Poljski knjižni trg. Iz pravkar objavljene statistike za 1. 1930. je na Poljskem izšlo 12.270 publikacij v skupni nakladi 77,350.000 izvodov. Leposlovja je med temi publikacijami začudo malo: komaj 1617 knjig. Znanstvenih knjig je izšlo 2530 zvezkov. Razmerje med posameznimi panogami ie naslednje: znanost 40®/», leposlovje 21*/», šolske knjige 12°/«. poljudna znanstvena dela 27»/t. 80"/« vseh publikacij je izšlo v poljščini. Prevodna književnost je dokaj obilna; izmed 691 prevodov je 158 prevedenih is angleščine, 136 iz francoščine, 93 iz nemščine in 33 iz ruščine. Domače vesti ♦ Izpremembe v državni službi: Višji carinski kontrolor Nikola Albaneze je na lastno prošnjo premeščen iz Ljubljane h Slavni carinarnici v Zagrebu, carinski inšpektor Fran Glavičič pa po potrebi službe .iz Makarske h glavni carinarnici v Ljubljani. Trajno sta upokojena davčna kontrolorja Kan Rojko in Franc France, oba »pri davčni upravi v Mariboru. ♦ Nov tolmač češkega in nemškega jezika. Višje deželno sodišče v Ljubljani je dr. Aleša Peršima, odvetnika v Ljubljani, imenovalo za sodnega tolmača za češki in nemški jezik pri deželnem sodišču v Ljubljani. ♦ šestdesetletnica nadškofa dr. šariča. Kakor javljajo iz Sarajeva, je nadškof g. dr. Ivan šarič preteklo nedeljo proslavil šest desetletnico svojega življenja. Jubilant se je rodil leta 1871. v Travniku, teološke študije je. dovršil v Sarajevu in Lil' po smrti nadškofa dr. Stad:erja leta 1922. imenovan za njegovega naslednika. Ob priliki 60 letnice nadškofa se je v katoliški katedrali vršila slovesna sv. maša. Nadškof je pri tej priliki prejel nešteto čestitk. + Uredba o sprejemanju v tehniško stroko. Izšla sta uredba o polaganju izpita za ukazne čine in za sprejem v tehniško stroko v vojni mornarici in 'pravilnik za izvrševanje doloartev uredbe c olajšavah elede obvezne službe v kadru :za člane Sokola kraljevine Jugoslavije. + Natečaj za veterinarje. Mestna občina Skop Ije je razpisala natečaj za službo veterinarja. Plača je določena na 6000 Din mesečno, vršiti pa mora veterinar vse občinske in veterinarske posle brezplačno. Pravilno opremljene prošnje se sprejemajo do 15. oktobra pri tamkajšnjem občinskem sodišču. Natančnejša obvestila tlatje občinski sanitetni oddelek. + Nov uspeh znanosti. Eden najnevarnejših nepr.ijateljev zobov je kameli. Prizadevali so si že leta. najti uspešno sredstvo za njegovo odpravo, ker običaj*ni način mehanične odstranitve zobnega kamna povzroča. često '"»letine, a v vsakem primeru izgubo časa. Raziskovalcu Braunlichu se je posrečilo, najti v~"siilforicinoleatu novo sredstvo, ki ne odstrani samo zobnega kamria temveč preprečiti tudi otvoritev novih plasti. To sredstvo vsebuje sedaj davno preizkušeni in splošno priljubljeni Sar-gov kalodont. S tem je vsakomur, ki uporablja Sargov kalodont, možno odpraviti zobni kamen na najuspešnejši način brez vsake nevarnosti, da bi se s tem malo škodovalo zobem. + Uradne ure v uradih banske uprave. V uradih kraljevske banske uprave drav ske banovine in podrejenih državnih upravnih oblastev bodo uradne ure od 1. oktobra do 1. maja dnevno od 8. do 12.30 in od 15.30 do 1?. ure. a ob sobotah od 8. do 14. ure. + Tovariši abiturijenti! Ko se vpišete na "aniverzo. vas vabi Jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran«, da vstopite v njegove vrste. Vpisovanje se vrši vsak dan v društvenih prostorih: Ljubljana. Tomanova 3.. od 11. do 12. ure. Tam dobite vse informacije glede vpisa na univerzo kakor tudi glede vstopa v akademske domove. Gorazdov učni zavod sprejme še nekaj gojenk. Pouk po priznano najnovejši in najuspešnejši učni metodi. Učni honorar Jako zmeren. — Pojasnila in prijave: Nunska ulica 19. — Hčerke železničarjev in državnih nameščencev posebne ugodnosti. ♦ Novi grobovi. V Radencih pri Črnomlju je včeraj umrla voditeljica tamošnje šole gdč. Milica G a b r o v š k o v a. Bolehala je že dalje časa. Truplo blage ipokojnice bo prepeljano v Ljubljano in se bo pogreb vršil jutri ob 14. dz hiše žalosti na Dolenjski cesti 50 k Sv. Križu. — V Mariboru je umrla v Koroščevi ulici 86 letna ga. ,Tosi-pi.na Doleček, soproga višjega poštnega kontrolorja v p. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! + Nalezljive bolezni v dravski banovini. Po prttgledu nalezljivih bolezni v dravski banovini je bilo sredi tekočega meseca 2S6 oseb bolnih za nalezljivih boleznimi in sicer: 110 za davico, 63 za škrlatinko, 49 za ti.fuznimi boleznimi 25 za grižo, 19 za du-šljivim kašljem, 15 za šenom, 2 za krčevito odrevenelostjo, 2 za otročniško vročico, 1 oseba pa za nalezljivim vnetjem možganov. ♦ Cene divjačine. Osrednji odbor Slovenskega lovskega društva je na seji 26. t. m sklenil priporočati članstvu, naj se drže naslednjih enotnih cen za divjačino, srnjad kg vsaj 10 Din, zajec komad do 3 kg 30 Din, težji 35 Din, fazan komad 25 Din, nad 1 kg 30 Din. jerebice od 15 do 20 Din, jereb 20 Din, kljunač 20 Din. raca od 15 do 20 Din. + Izsuševanje močvirnih poljan v Primorju. V tehniškem oddelku banske uprave v Splitu se dovršujejo načrti za izsuševanje sinjskega, imotskega in vrgorskega polja in ozemlja ob Neretvi. Stroški za izsuševanje se bodo pokrili iz posojila v znesku desetih milijonov dinarjev, ki ga je finančno ministrstvo odobrilo in se bo v najkrajšem času tudi realiziralo. ♦ Tvrdka Fran Kollmann, Ljubljana, je izročila Družbi sv. Cirila in Metoda 2000 Din kot. izkupiček za prodane valčke za svetiljke. Narodno zavedni tvrdki .iskrena hvala! + Mati umrla ob sinovem grobu. V Mi- trovici se je pretekli četrtek v tamkajšnji elektrarni smrtno ponesrečil monter Ivan Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Liubliani številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. • 28. septembra Ljubljana 7. 765.0, 7.2, 84, tiho, 10, —, —; Maribor 7, 763.6, 4.3, 92, tiho, 10, —, —; Zagreb 7, 765.7, 4.2, 85, tiho, 10, — —; Beograd 7, 767.2, 4.5, 76, SE1, 9, —; Sarajevo 7, 768.9, —0.6, 94, tiho, —, —; Skop Ije 7, 770.9, 1.8, 96, tiho. 1, —, —; Kumbor 7. 765.1, 11.9. 66, tiho, 0, —, —; Split 7, 766.1, 9.4, 48, NE4, 6, — _; Rab 7. 765.7. .11.3. 68, SW1, 6, —, —. Temperatura: Ljubljana 11.2, 6.2; Maribor 10.8, 3.1; Zagreb —, 3.7; Beograd 11.4, 2.2; Sarajevo —, —1.8; Skoolje 14.0, —2.6; Kumbor —, 8.2; Split 14.8, 7.0; Rab 15.2, fc.2. Balkar. Ko so pri pogrebu spuščali krsto v jamo, je Balkarjevo mater zadela kap. žena se je ob grobu mrtva zgrudila na tla ♦ V grobu oropan. V Dubovcu pri Brodu je bil te dni .izvršen nenavaden rop. Neznani zlikovca so odkcpali grob Miroslava Kraciča, ki je nedavno umrl in bil pokopan z. večjim številom avstrijskih zlatnikov po 20 kron, katere so zločinci ukradli. ♦ Po nedolžnem pred sodiščem. V Gorici se je te dni vršila sodna obravnava proti kmetom Andreju, Stanislavu, in Ivanu Bizjaku in Silvestru Kokiču iz Bovca, ki so bili obtoženi, da so v noči od 29. marca letos zažgali italijansko šolo v Bovcu. Vsi obtoženci so odločno zanikali krivdo in tu di zaslišane priče niso mogle dati nikakih konkretnih podatkov o tem, da bi obtoženci bili v kaki zvezi s požigom. Državni pravdni k je najposled moral umakniti tožbo. Sodni senat je nato obtožence oprostil od obtožbe. + Brat ubil brata s sekiro. V planinski vasi Medeninci se je preteklo nedeljo zgodil strašen zločin v hiši zadruge Milojevi-čev. Dva brata, Jovan in Pajo, sta že dalje časa živela v prepiru in zahtevala, naj se zadruga razdruži. Do poravnave prepira pa ni prišlo. Jovan je po ponovnem prepiru sklenil, da ubije svojega brata Pajo. Svojo namero je izvršil na grozen način. Ko je Pajo popoldne legel v postelj, je Jovan vzel sekiro, pristopil tiho k postelji in spečemu bratu razbil glavo. Orožništvo je Jovan a aretiralo in ga izročilo sodišču. f Smrt pod kolesi vlaka. Na železniški progi v okolici Beograda se je vrgel pod vlak Milan Gjorgjevič, st.rugarski delavec iiz Beograda. Vlak ga je grozno razmesaril Vzrok obupnega čina ni znan. Pri samomorilcu so našli samo delavsko knjigo, po kateri se je dognala istovetnost. + V krvi je zdravje. Eden od najvažnejših faktorjev v sestavi človeškega organizma je kri, ki oirkulira po vsem telesu in redi vse njegove dele Zemlja brez vode ni plodna, a kar je za zemljo voda, to je kri za človeški organizem. Kri prevzema in vodi ipo telesu vse ono, kar je potrebno za normalni in zdravi telesni razvoj. Zdravniška preiskovan i a zadnjih desetletij so dokazala, da je eden od najpotrebnejših sestavin krvi, odnosno prehrane telesa — železo, človeški organizem trpi, če nima v krvi dovolj železa in take osebe postanejo blede, nervozne, nesposobne za delo ln dostopne raznim boleznim, ki počasi, a zelo uspešno uničujejo oslabljeni organizem Preparat, ki dopolnjuje v krvi železo, znan vsem zdravnikom ter uspešno preizkušam o.d stotisočerih, je ENERGIN, sredstvo za krepčanje krvi in živcev. To je preparat, v katerem se je posrečilo spojiti železo s še nekaterimi važnimi hranilnimi sestavinami v taki formi, da ga želodec lahko sprejema, oddaja krvi ter krepi ves organizem, ker je v krvi dovolj železa. Odrasli jemljejo Energin trikrat na dan po eno žlico pred jedjo, otroci pa ravno tako po eno manjšo ž Lic o. Energin se uspešno uporablja pri slabokrvnosti, nervoznosti, rekonvaies-cenci, pri zaostajanju telesnega razvoja, angleški bolezni, pomanjkanju mleka pri dojiljah, pri malariji in pomanjkanju ape-t.ita ter končno za splošno krepčanje krvi in telesa. Energin izdeluje naš renomirani laboratorij Alga na. Sušaku i.n dobiva se v vseh lekarnah v steklenicah po pol litra za 40 Din ali pa naročen naravnost od laboratorija Alga, Sušak. Tri steklenice Energina stanejo 128 Din, 6 steklenic 248 Din in ena steklenica zastonj, 12 steklenic pa 492 Din in dre zastonj. »ITO« zobna pasta najboljša. Izvršujemo vsa fotoamaterska dela v 12 urah. Drogerija Kane. Ljubljana — Maribor 2 Iz Lfubljane u— Ruplov vijolinski koncert. Priznani slovenski vijolinist Karlo Rupel bo koncer-•tiral prvič v letošnji sezoni v ponedeljek 5. oktobra v veliki unionski dvorani. Poslednja tri leta je bival Rupel v Parizu, kjer je pri največjih mojstrih izpopolnil svoje znanje ter. imel pniliko slišati naj-vzornejše goslače vsega sveta. O njem lahko rečemo danes, da je že zrel umetnik, kar priča sestava njegovega koncertnega programa. Predprodaja. po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni. u— Vspon na Mont Blanc. V sredo 30. t. m. bo predaval g. dr. Reya. Oskar o svoji turi na Mont Bla.nc. Predavanje, ki ga bodo spremljale zanimive skioptične slike, bo ob 20. v salonu hotela Miklič. K obilni udeležbi vabi -svoje članstvo kakor tudi ostalo javnost Klub esperantistov v Ljubljani. Vstopnine ni. u— Prvi komorni koncert. »Sloga« otvori letošnjo vrsto svojih glasbeno-prosvet.nih večerov s koncertom klavirskega tria v ponedeljek, 5. oktobra, ob 8. zvečer v svoji koncertni dvorani v Pra.žakovi ulici. Na sporedu je znameniti veliki klavirski trio čajkovskega v a molu in Beethovnov klavirski trio v Es duru. Obe deli izvajajo gg. prof. Jeraj Karol, gosli, Miiller Gustav, čelo in Svetel Heribert, klavir. u— Poroka. Včeraj se je poročil načelnik mestnega vojaškega urada g. Janko Hojan z gdč. Marico Okornovo iz Šenčurja pri Kranju. Bilo srečno! u— Učni tečaji Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur« namerava prirediti večerne učne tečaje, ki se bodo vršili ob delavnikih v času od 7. do 9. zvečer. Tii tečaji so nameravani za naslednje predmete: knjigovodstvo, stenografijo, slovensko an nemško, laški in nemški jezik. Tečaji so otvori j o s pogojem, da se prijavi za posamezne predmete zadostno število udeležencev. Kdor želi obiskovati take tečaje, naj se prijavi v društveni pisarni v času od 10. do 12. dopoldne in od pol 3. do 5. popoldne (Gregorčičeva ulica 27, pritličje, Trgovski dom.) u— Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Vodnikov trg 5., opozarja svoje člane, da bo preskrbela letos jabolka in krompir samo tistim, ki se bodo za to priglasili v zadružni prodajalni. Obe nem opozarja, da hoče ob zadostnem številu priglašencev uvesti dobavo svežega me sa članom po nižjih cenah, kakor so na trgu. Prijave sprejema zadružna prodajalna, kjer se dobe tudi podrobnejše informacije. u— Gospodinjska šola In internat »Mladika«. Vpisovanje v gospodinisko šolo bo 29. in 30. septembra, vsakokrat od 9. do 11. O) »N ec E V O Če ste ujeli madež na obleko, je novo zanesljivo sredstvo 1 —► ČISTIN Dobiva se v drogeriji BLANC, Ljubljana —■ Maribor. 00 *-t rt M 7T-< s: -t J» v poslopju »Mladike«. Pouk se prične 1. oktobra ob S. uri. u— Prosvetno društvo »Tabor«. Vaja moškega zbora drevi ob 20. Točno! u— Sokol I. Tabor obvešča članstvo, da bo v nekaj dneh razposlal položnice s prošnjo, da vsak član nakaže poljubeu znesek za podporo gladujočim bratom, sestram in mladini sokolske župe v Mostarju Kdor bi pomotno ue dobiil položnice, naj se po-služi splošne položnice iu vpiše številko 11.253 ali pa vplača svoj dar v društveni pisarni, kjer se sprejemajo tudi darila v obleki, obutvi in drugem. Priskočimo tem našim dragim pripadnikom na pomoč :n pokažimo jim, da smo res bratje in sestre! u_ Orožniku se je postavil po robu. Na Javorniku na Gorenjskem je maral v nedeljo v ctki zadevi intervenirati orožnik. Pri njegovem poslovanju pa ga je motil 27 letal delavec Filip K. ki se je hotel orožnika lotiti dejansko. Orožnik je moral v sili rabiti orožje in je hudega Filipa dregnil z bajonetom v trebuh. Ranjenega fanta, ki si bo v bodoče gotovo premislil postopati tako nepremišljeno, so pripeljali v ljubljansko bolnico. Tja so spravili včeraj tudi 58 letnega hlapca Andreja Tabora na Fužinah pri Ljubljani. Tabor je manipuliral nri traktorju, ki ga je skušal pognati v obrat, pa ga je kljuka udarila s tako silo v levo roko, da mu jo je zlomila. — 41 letni hlapec Valentin Fariš iz Toplic pri Zagorju je padel včeraj dopoldne s stopnic in si zlomil levo nogo. u— Izpred nosa mu je odpeljal kolo. Zidar Lojze Urbančič se je ustavil v soboto zvečer v Zoretovi trgovini na Tržaški cesti in prislonil kolo zunaj k steni, čim je bil Urbančič v trgovini, je sedel na kolo okrog 25 letni neznanec in izginil ž njim v smeri proti mestu. Urbančič je tatovo početje opazil, vendar nekoliko prepozno; videl ga je še, ko je neznanec baš zavil na Rimsko cesto. Začel je vpiti, a tat je že izginil v stranskih ulicah. Ukradeno kolo je bilo črno pleskano, vredno okrog 700 Din u— Tatvina krogel za balincanje. Nedavno noč je bilo vlomljeno na Stari poti št 7 v vrtno barako in ukradeno na škodo gostilnnčarke Ne ž i,k e Salamonove 14 rjavih krogel za balincanje. Krogle, izdelane iz trdega lesa, so vredne 500 Din. u— Obleko in gotovino mu je odnesel. Delavec Josip Smrekar, stanujoč na Brdu 70. ori Ljubljani je imel te dni hudo smolo. Ko je bil na delu, je vlomil nekdo v njegovo sobo ter mu vzel iz škale ob postelji 3470 Din gotovine in odnesel še za okroglih 600 Din obleke. Isto popoldne je neznano kam izginil v sosednji sobi stanu-nujoči delavec 20 letna Ivan Gruden, ki je ležal »bolan«. Za Grudnom je bilo takoj po Smrekarjevi prijavi uvedeno zasledovanje in izdana tiralica. u— Krojno učilišče, Stari trg 19., se s 5. oktobrom preselil na Mestni trg 5-II. u_ Velemesarija Slamič je z včerajšnjim dnem znižala cene mesnim izdelkom in ne z 28. avgustom, kakor je bilo v nedeljskem »Jutru« v oglasu pomotno najavljeno. u— Esperantski tečaj. Danes ob 20. bo v šentjakobski šoli otvoritev tečaja in vrš!-la se bo neobvezna, brezplačna poskusna lekcija po najuspešnejši »če« metodi, po kateri se bo tudi vodil ves tečaj, šolnina znaša 60 Din, za dijake 40 Din in se lahko plača v 2 obrokih. Priglasi se lahko vsak. Tu bo tudi vpisovanje v tečaj in dogovor glede dneva in ure. u_ XII. slovanski večer se bo vršil 16. januarja 1932. Prosimo vse organizacije in društva, da ne postavijo svojih prireditev na ta dan. — JNAD Jadran. u— Otvoritveni plesni večer z revijo vseh letošnjih novitet priredi Jenkova plesna šola v četrtek 1. oktobra ob 20. v Kazini. Sonny-Boy-jazz. Posebnih vabil ne bo. u— Tvrdka klavirjer in glasbil Alfonz Breznik je sedaj na Aleksandrovi cesti 7. Ob nastopu jesenskih dni smo izpostavljeni nevarnostim raznih prehladov. Najuspešnejšo in najcenejšo obrambo proti vhajanju raznih klic bolezni potom ustne in nosne dupline nudijo nam ANACOT-pastilo dr. Wandera. Dobijo se v vseh lekarnah za ceno 8.— Din za manjši, in Din 15.— za večji zavojček. Iz Celja e— Razporedi za rentnino za davčno leto 1931. so razgrajeni na javeu vpeglrd v davčni upravi o i 28 septemb a do vštevš. 5. oktobra e— Nekoliko osnovnošolske statistike. Celjska osnovna šola šteje letos skupno 647 učencev, od teh je v prvem razredu in njegovih 2 vzporednicah 144 učencev. V celoti šteje zavod 7 temeljnih razredov z 8 vzporednicam, in otroškim vrtcem Letos je bil na otroški vrtec tako velik naval, da 60 morali mnogo otrok ža! odkloniti. Nuj* na potreba je res že postala rešitev vprašanja otvoritve otroškega vrtca v mestni hiši v Gaberju ob Dečkovi cesti pole£ vojašnice kralja Aleksandra. V tem poslopju je zdaj nameščena policija, ki bi pa naj t„_ _ Vrnil se je iz ino- HIRvNANT zemstva znanstveni in m najboljši GRAFOLOG Iti točno prečita vsa kemu iz dlani pretek • ■.••v.v.^sBafeifliM if 'Hhh^ - m i H w, ^r vM - Mm m ffii Ostane še 29. in SO. t. m. 1. okt. odpotuje Zimske suknje, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deeo nudi v največji izbiri J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova eesta št« IZ. našla potrebne prostore kje drugod. Iz okoliške občine pa obiskuje mestno osnovno šolo 45 šoloobveznih otrok (do 14. leta starosti), dalje jih hodi v mcščaasko šolo 35 in v gimnazijo 15. e— Strokovna gostilničarska nadaljeval na šola ima vpisovanje v p^tek 2 oktobra od 14. do 13. v pisarni l^ške meščanske šole v Vodjivcvi ulici. Šolo so lolžii' obiskovati vsi vaienci gostffSarske. hotelirske in kavarn\ške 6troke e— Začetni učni tečaj francoščine za mladino, namenjen v prvi vr6t; marljivim učenkam in učencem IV in V. razreda osnovnih in vseh razredov meščanskih šol. se bo vršil v tekočem šolskem letu >b ponedeljkih i.i četrtkih od pol 15 do po! 16 v prvem nadstropju mestne osnovne šole. Prva učna ura, pred katero bo istotam tudi vpisovanje, bo v četrtek 1. oktobra. Mesečna učnina je 30 Din in 6e plača v naprej. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. premijero napetega kriminalnega zvočnega filma »Tiger«. Zvočna predigra. e— Uradni dan Zbornice za TOI za mesto Celje in celjsko okolico bo v torek 6. oktobra od 3 do 12. v posvetovalnici mestnega Gremija trgovcev v Razlsgovi ulici 8. e— Dve nesrefi. Pred dnevi je padel 18-letni mizarski vajenec Matevž Hrastnik, uslužben pri mojstru Mihaelu Zupancu v Petrovčah, na domačih stopnjicah tako nesrečno, da se je občutno poškodoval na levi nogi. Ker so bolečine naraščale, je mora! poiskat; zdravniško pomoč v eeliski bolnici, kamor so tudi pripeljali 14 letnega Jožeta Stanteja. hlapčevega sina z Gornje Ložnice pri Žalcu. Krava ga je 25 t m. v hlevu pohodila in mu zlomila desno steg« ncnico in levo nadlelitnico. e— Še nekaj srečk je še na razpo^go za tekoče žrebanje V. razerda, ki bj trajalo do vključno 16. oktobra. Pohitite i naku« pom! Iz Maribora a— Začasni naslednik okrožnega inšpektorja. Namesto dr. Schaubacha, ki je bil premeščen k notranjemu ministru v Beograd, je prevzel začasno vodstvo njemu poverjenih poslov banski svetnik g. Ivan Poljanec, fa skoro ves dramski ansambel. a— V gledališki pevski zbor se sprejemajo novinke. Mladenke, ki imajo veselje do petja se naj zglasijo pri gledališki dnevna biagajni. a— Kdor se še ni aboniral v gledališču lahko to štor' še tekom tega tedna. Nove nrijave sprejema dnevna gledališka blagajna od 9 do 12.30 in od 15 do 17. Ker so letos vsi popusti ukinjeni, prav posebno opozarjamo na abonma, ki je zelo poceni. a— V pretepu izbito oko. V neki gostilni v Do-gošah so se v nedeljo ponoči fantje, raizgreti od vina. skregali im končno stopli. Pri tem je dobil 24 letni čevljarski pomočnik Stanko Heric tako hud udarec preko obraza, da mu je bild izbito levo oko. Včeraj zjutraj ga je rešilni oddelek mariborskega gasilnega društva prepeljal v bolnico. a— Predavanje o slovenski koloniji v Južni Srbiji bo v četrtek, ob 8. zvečer v dvorani Narodnega doma Predaval bo g. Janko Furlan. ki živi že ves čas v koloniji in pozna prav dobro tamošnje razmere. Zato se vabijo interesenti, da se predavanja udeleže v čim večjem številu. a— Zopet karambol. šofer Ferdo čemba je v nedeljo z osebnim avtom vozil po Tržaški cesti proti Teznu Ob cesti po levi Dešpoti pa je kolesaril 18 letni učenec Vi narske in sadjarske šole Mirko Plateis Pred hišo št. 82, pa je dečko nenadno kre nil na cesto in zavozil poševno na desno stran ceste čemba, ki je v istem hipu privezi] in je hotel fanta prehiteti, je nri tem zadel z avtom v zadnie kolo kolesarja in ga podrl na tla. Kolo se je seveda zelo močno poškodovalo, fant pa si ie pri padcu zlomil levo ključnico in ie dobil tudi , sicer težke notranje poškodbe, čemba je Zvočni kino Ideal Samo še danes zadnjikrat ob 4., 7.'i in 9. % uri zvečer sloviti svetovni tenorist JAN KIEPURA in BRIGITA HELM v filmu čarobnega petja Zbogom ljubezen "" ~~ Ob 4- IV* in 9*4- okren.il z avtom, naložil fanta, ki je oDle-žal nezavesten in ga odpeljal v bolnico. a— Vlom pri Kemindustriji. Včeraj zjutraj je osobje v skladišču Kemindustrlje v Einspielerjevi ulici zapazilo, da je eno prejšnjih noči nekdo vlomil. Manjkalo ;e okrog 100 Din gotovine, koliko na blagu, pa se zaradi velike zaloge še ni daJo ugotoviti. Znamenja kažejo, da je moral storilec dobro poznati prilike v skladišču. a— Tatvina kolesa. Posestniška hči Marija Mešiček iz Razvanja je v nedeljo obiskala svojega brata v bolnici. Med tem je pustila kolo v veži. Med posetom pa ji je kolo, vredno 1000 Din, izginilo. a— Kinematografske predstave. Grajski kino od danes dalje 100 odst. nemška govoreča in zvočna veseloigra »Ljubica, sladko poj mi lahko noč«. Union kino od danes dalje 100 odst. nemški govoreči in zvočni 6Hm »Sonja, moja sestrična iz Varšave«. Iz ŠkoSJe Loke šl— Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo :n v drugi letnik trgovske nadaljevalne šole v Škofji Loki bo v nedeljo 4. oktobra od 9. do 11. ure v pisarni šolskega upraviteljstva. Pouk na obrtni šoli se prične v ponedeljek ob 17. uri, na trgovski šoli pa v torek ob 17. Šolo so dolžni obisk c* vati vsi vajenci — tudi trgovski — v oddaljenosti do 4 km od šole. Ker letos prvega razreda trgovske nadaljevalne šo'e ne bo, naj se trgovski vajcnci-začetniki vpišejo v prvi razred obrtne šole. š!— Nabiranje gob. Letošnja jesen ie nabiralcem gob zelo naklonjena. Po v&> kem deževju hite trume gobarjev v odroč-. ne kraje Jelovice, Polhovgrajskih dolom -tov in škofjeloškega gorovja, ki so z.if.n zaradi užitnih gob, predvsem jurčkov. Če« šče najdejo ljudje prav krasne eksempisr-je. • Dolinarjeva Francka i z Gabrov ega je našla »čestitega jurja«, ki je tehtal celih 2.45 fcg. Prav lepe gobane je dobil tudi s* = spod Hermann. Eden je tehtal 53 dkg, dru= gi 67 dkg. Gobe porabijo ljudje večinomi zase. Revnejši ljudje jih kajpak prodajajo, saj pride vsak kovač vrlo prav k hiši. Tudi s suhimi gobami imajo Ločani precej opravka. Cena kg se suče okoli 40 Din. Pravijo, da bo letos gob še veliko. Značilno je, da se meni ljudstvo samo za jurčke, medtem ko ima pred vsemi drugimi vrstami gob nekak strah. Iz Kranja r— Pevski zbor Sokolskega društva opozarja vse svoje pevce, da bo nocoj točno ob 20. pevska vaja v Narodnem domu. r— Levstikovo 100 letnico bo naše sokolsko društvo proslavilo 10. oktobra. r— Glasbena šola. V šolskem leta 1930-31 jc obiskovalo pouk skupno 85 gojencev. Uspehi so bili jako zadovoljivi, trije gojenci so napravili izpit z odliko, ostali prav dobro. Šola je imela klavirski in vijolinski oddelek. V letošnjem šolskem letu pa se je pouk jako izpopolnil. Glasbena šola je pridobila za stalno nove izvrstne učne moči v osebah g. Fakina in ge. soproge, ki sta prišla iz Novega mesta. G. Fakin bo poučeval v vijolini, vijoli, mladinskem petju, mladinski orkester, gospa Fakinova, ki je obiskovala šolo prof. Ravnika, pa je prevzela klavirski pouk. Ukovina se je morala zvišati na 70 Din mesečno, kar je že davno vpeljano na drugih glasbenih šolah. Podlpirajimo vsi po svojih močeh prepotrebno šolo, ki obeta postati ena najvažnejših kulturnih institucij našega mesta. r— Smrtna nesreFa! V soboto zjutraj je umrla vsled zadobljen.h opeklin Rozika Ingeborg, hčcrfa je notiral 19.37. Tak padec valute, ki je ie nedavno predstavljala najvažnejše mednarodno merilo vrednosti, je vsikakor daieko--^ežnega pomena; vendar pa postaja vsak dan bolj jasno, da la dispariteta ne bo mogla dolgo trajati. V mednarodnih finančnih krofih se vedno pogosteje čujejo komentarji o premišljeni šahovski potezi Anglije, ki ie z ukinjenjem zlate veljave pokazala, da rušenje angleškega funta ne more škodovati samo Angliji, tmveč tudi ostalim državam, ki so z Anglijo v tesnih gospodarskih oduo-šajih. Danes nihče ne dvomi več. da bo Anglija po gotovem razdobju nestalnosti prešla zopet k zlati veljavi na stari pariteti. Anglija je že po končani vojni pokazala, da drži' na svojo zlato veljavo več, kakor vsaka druga država na svetu, saj je z največjimi finančnimi žrtvami kot edina evropska država, ki se je udeležila vojne, vzpostavila staro zlato pariteto. Le tako je bilo mogoče, da je angleški funt kmalu po vojni zavzel zopet svoje odlično mesto kot mednarodno merilo vrednosti, London pa položaj klirinškega mesta za svetovni denarni promet. Zato smatrajo poznavalci razmer za izključeno, da bi Anglija imela namen znova stabilizirati funt pri nižji pariteti. Posledice padca funta so neprijetno presenetile zlasti Francoze, ki so s svojimi velikimi odtegljaji naložb v Londonu najpraj spravili angleški denarni trg v težkoče. Še v početku letošnjega poletja so imele francoske banke v Londonu naloženih okrog 50 milijonov funtov; te naložbe so danes v celoti likvidirane. Navzlic temu pa so francoske poslovne terjatve v funtih še danes prav visoke, padec funta pa predstavlja precejšnje razvrednotenje teh terjatev. V neprijeten položaj je prišla tudi francoska novčanična banka Banque de France, ki ima od skupne svote svojih deviznih rezerv (v višini 27 mi-liard frankov) naloženih v funtih okrog 10 milijard frankov. Če bi ta naložba trajno izgubila V« vrednosti, tedaj bi znašala izguba Francoske banke petkrat toliko, kolikor znaša nj*ena glavnica z rezervami vred (glavnica Francoske banke znaša z rezervami 4S0 milijonov frankov) Francija je torej v prav znatni meri interesirana na tem, da se funt zopet dvigne na staro zlato pariteto. Še v večji meri pa so preseneteni francoski induslriici. Anglija je zaradi padca funta v svoii iz« vozni trgovini dobila znatno konkurenčno zmožnost. Čeprav so se cene v Angliji že nekoliko dvignile, vendar more danes am' gleška industrija izvažati svoje izdelke po znatno nižjih cenah fšakor n. pr. francoska, nemška ali ameriški*, industrija. Zaradi vseh teh okolnosti jc danes Franci ia bolj kakor kdaj pripravljena s svojimi obilnimi denarnimi sredstvi pomagati Angliji. Enako pripravljenost pa kažejo tudi Zcdi-njene države. Položaj angleškega funta in Angleške banke seveda ne vzdrži nikafce paralele Nobena druga denarna veljava na svetu ni tako odvisna od zaupanja svetovnega fi» nančnega kapitala kakor funt. London ima-kot kratkoročno denarno središče sveta ogromne kratkoročne obveznosti, pa tudi enako velike naložbe v inozemstvu, ki jih pa seveda ne more tako naglo likvidirati, kafeor to zahteva likvidacija obveznosti nasproti inozemstvu Bogastvo Anglije je vrhu tega bolj v trajnih naložbah kakor v kratkoročnih. Če je angleški funt tako naglo zdrknil navzdol v svoji vrednosti, 6 tem še ni rečeno, da lahko enaka usoda zadene zlato valuto v drugih državah, zlasti ns v, onih, ki nimajo znatnejših kratkoročnih obveznosti v inozemstvu. Zbeganost, ki jo je povzročil padec angleškega funta v ostalih evropskih državah, _ čijih valute ne zavzemajo enakega položaja v mednarodnem gibanju kratkoročnega kapi« tala, kakor angleška, jc povsod neupravičena. To velja zlasti za našo državo, ki nima nasproti inozemstvu skoro nikakih kratkoročnih obveznosti in zato ne more oriti lo odpovedi kreditov. Inozemstvo, presoja situacijo našega dinarja povsem pravilno, kar se vidi tudi na tečaju dinarja, ki no« tira danes višje kakor pred padcem funta. V Curihu ie bil včeraj zabeležen za dinar tečaj 9 04 dočim se je notacija pred 20 septembrom gibala na višini 9.03. Čvrsta tendenca dinarja pa mora prihodnje dni priti šc bo!j do veljave^ Zanimiva razsodba zaradi nelojalne konkurence Kakor smo prod meseci poročali, je mestni načelnik v Mariboru v aprilu t. 1. obsodil poslovodjo v čevljarskem rokodelskem obratu podružnice tvrdke Bat'a v Mariboru po zakonu o pobijanju nelojalne konkurence (§ 34.) z globo od 2500 Din, oziroma cb no-izterljivosii na o dni zapora zaradi prekrška S 32. zakona o pobijanju nelojalne konkurence, storjenega s tem, da je 27. in 28. ma:-;ta t. 1. zastonj popravljal strankam pete. Zoper to razsodbo je poslovodja vložil pritožbo na kr. bansko upravo, ki prizivu ni ugodila iz naslednjih razlogov: Po § 32. cit. zakona je dopuščeno udomačeno dajanje daril ob novem letu ali drugih prilikah raznim stalnim potrošnikom ali dodajanje predmetov udomačene reklame kupljenemu blagu; prepovedano pa je za radi privabljanja potrošnikov obetati ali da jati nagrado kakršnekoli vrste. Ni dvoma, da je dan dejanski stan prekrška tega določila. Po mnenju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, izraženem v izjavi z dne 12. avgusta 1931, se obetanjs brezplačnega popravljanja čevljev in dejansko izpolnjevanje te obljube ne more smatrati za udomačeno dajanje daril, oziroma za predmet udomačene reklame. Poleg tega pa je upo števati še, da ni kaznjivo zgolj udomačeno dajanje daril stalnim potrošnikom, oziroma dodajanje predmetov udomačene reklame drugemu, kupljenemu blagu. Tvrdka se poziva na socijalni .pomen tovrstne reklame ln v prizivu izvaja, da je izvršila popravila siromašnim plastem prebivalstva; priznava s tem, da ni izvršila popravila lastnim potrošnikom, niti ne kupcem vobče. Socijalni namen podjetja ne more spremeniti dejstva, da je bila izvršena reklama v slanu doseči za podjetje prednost na škodo drugih konkurentov, da je bila torej nasiprotna dobrim običajem v j>oslovncm prčmetu. Kr. banska uprava pa je ugodila predlogu pritožnika, da se mu kazen zniža. Upoštevali je, da je verjetno, da z izvršenim dejanjem ni bil dosežen tolikšen uspeh, ko-iikršna je višina globe in da je to pritožnikova prva kazen po zakonu o pobijanju nelojalne konkurence. Ni pa odmeriti kazni l>o višini ev. dobička od popravila, ker je upoštevati tudi dobiček, ki ga ima podjetje od privabljanja potrošnikov. Kr. banska uprava je zato kazensko razsodbo potrdila, v njej odmerjeno kazen pa znižala na 300 Din globe, oziroma 5 dni zapora. = Prodaja lesa. Dne 9. oktobra se bo vršila pri direkciji šum v Ljubljani licitacija glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled pri isti direkciji.) Hmelj žaleč, 28. sept. Ker so angleške tvrdke na evropskih tržiščih zaradi padca funta za enkrat ustavile nakupovanje, je nastopil zastoj na našem tržišču, kakor tudi na vseh zunanjih tržiščih. Za preostalih 1000 met. stotov našega hmelja zato še ni povpraševanja. Kupci se še ne odpravljajo in so namenjeni pokupiti še to preostalo blago. V tej situaciji nikakor ni na mestu vsiljevanje prvovrstnega savinjskega hmelja, kar se je zadnje dni žal že zopet opažalo. Kljub mrtvi kupčiji je položaj še vedno prijazen. -f- žatec, 26. septembra. Na žateškem hmeljskem tržišču so se cene pretekli teden zaradi izredno živahnega nakupovanja dvignile za okrog 100 Kč. V soboto je cena dosegla že 300 do 435 Kč za stari stot (10.0 do 14.50 Din za 1 kg). Dnevni promet je znašal 300 do 450 stotov. Te-denca je izredno čvrsta in cene je nadalje dvigajo. Komisijonarji in trgovci so pokupili vse razpoložljivo blago in zaradi orgromnih nakupov cenijo danes, da je v rokah producentov le še 15 do 20 tisoč stotov po 50 kg Producenti so postali silno rezervirani. Za situacijo je značilno, da je bilo v preteklem tednu zlasti veliko povpraševanje tudi po srednjem blagu in slabejših vrstah. Tudi v ovsteškem okolišu je cena dosegla že 300 Kč za stari stot Borze 28. septembra. Na ljubljanski borzi so danes ostali tečaji deviz Curih in Newyork nespremenjeni. Praga je popustila in tudi Dunaj je nekoliko nazadoval, dočin: se je Trst nekoliko dvignil. Med efekti je prišlo do prometa v V^ini škodi po 305 in v 7 '}. Blatrovem posojilu po 5fe Na zmm-i šlium efektnem tržišču se je Voj-ea ?koda danes nadalje okrepila in se je trgovala za kaso po 300, pozneje pa je no-tirala 307 — 310. Promet je bil še v 8Vo Biairovem posojilu po 62, pozneje pa po «3, 65 in 67 in v ?•/• Blairovcm posojilu po 55 in 62. Med zasebnimi vrednotami so bili zakljuC-ki v Union banki po 147, v Ljubljanski kreditni po 120, v Jugo banki po 67, v Srpski po 187 — 188. v Slaveksu po 25, v Slavoniji po 200 in v Vevčah po 110. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2251.78 — 2238.62. Bruselj 782.64—785.—, Curih 1098.45 do 1101.75. Dunaj 789.77—792.17, New York 5610.26—5627.26, Pariz 222.— do 222.66, Praga 166.19—166.69, Trst 287.77—288.67. Zagreb. Amsterdam 2231.78 — 2238.62, Dunaj 789.77 — 792.17, Bruselj 782.64 do 785, Milan 287.77 — 288.67. Newyork kabel o621.26 — 56.3826, Nevvork ček 5610.26 do 5627.26, Pariz 222 - 222.66, Praga 169.16 do 169.66, Curih 1198 45 _ 1101.75. Curih. Beograd 9.04. Pariz 20.21. London 19.37. Newyork 511.75 Bruselj 71.50. Milan 26.20. Madrid 45.50, Amsterdam 205.—, Berlin 117.—. Dunai 71.90. Sofi.ia 3.70. Pra-sa 15.13. Varšava 57.20. Bukarešta 3.04, Bu-diiiioešta 90.0250. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 67 bi.. 7% Blair 58 zaklj.. Vojna škoda 305 zaklj., Celjska 150 den., Ljublj. kreditna 150 den., Pra-štediona 950 den., Kreditni zavod 195 zaklj., Vevče 110 den., Ruše 125 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 300 310, kasa 3 >7 — 310. za december 312 — 314, investicijsko 70 bi., agrarne 43 bi., 7%. Blair 54 56, 8n/o Blair 62-65, 7" » Drž. hipctfk. banka 59 — 65. 6°/o begluške 44 — 46.5; bančne vrednote: Union 147 _ 150, Ju o-o 67 — 68, Ljubljanska kreditna 117 — 120, Srpska 187.5 — 189, Pra-štediona 957.5 — 905, Zemaljska 114 bi., Narodna 4050 — 5000; industrijske vrednoto: Gutmann 103 — 110, Slaveks 25 — 27. Slavonija 200 — 205. Brod vagon 55 bi., vevče 110 — 115. Trbovlje 205 — 250. Beozrad. Vojna škoda 300, 303. 303.50, 304.50. 303.50. za december 312. 311. 310 7.aklj. 7% investicijsko 66.50 zaklj.. S Sc 31air 65 zakli. 7% Blair 55. 57.50. 58 za-!\li.. 7/'o Drž. hip. banka 63 zaklj.. Narodna 1600 zakli. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (28. t. m.). Ten-(' mca za les nespremenjeno mlačna. Za-l ljučen je bil 1 vagon parjene bukovine. ŽITO -j- Novosadska blagovna borza (26. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 41 ■ agonov. Oves: baški, sremski in slavonski 130—132.50. Ječmen: baški in -fremski, 63/64 kg 110—115. Koruza: oaška 102.50—106: baška okolica Sombor !04—106; sremska okolica Indjija 102 Jo 105; okolica šid 105—107.50; južno-banatska 94—96; gornjebanatska 97.50 do 100. Moka: baška, banaška postaja »0« n sOOs 355—375; »2« 335—355; »5« 300 do 310; »6« 250—260; »7« 190—200; »8« 130—140. Otrobi: baški 92.50—95. F i -ž o 1 : baški in sremski beli 170—175. Budimpeštanska terminska borza (28. t. m) Tendenca mirna, promet srednji. Pšenica: za december 10.20 do 10.22. za marc 11.45—11.47: rž: za marc 11.47—11.48; koruza: za maj 12.90—12.95._ Izkušen elektrotehnik Milijoni In milijoni ljudi uporabljajo že več kot 30 let po spodaj navedenem navodila za uporabo levje francosko žganje IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK Pri revmi, protinu, lshia- su natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrg-nite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nerv ozn osti in aespanju v drgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer. Levje francosko žganje je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte Izrecno Levje francosko žganje in zavrnite odločno vsak nadomestek! Levje francosko žganje dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10.—, 26.—, 52.- Varujte sc pred po tvorbami I Centralni biro: LAVJA MENTOL - DKOŽDJENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—52. U AK Si vi specialist za žične železnice in električne centrale dobi stalno službo. Ponudbe s potrebnimi dokumenti in navedbo plačilnih zahtev poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Specialist«. 11811 Radio L Izvleček iz programov Torek, 29. septembra. JBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Etika in sociologija evangelijev. — 20: Kmečki upori. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in ; joročila. Sreda. 30. septembra. LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 18.30: Salonski kvintet. — 19.30: Literarna ura. — 20: Prvi velemojstrski šahovski turnir v radiu. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Radio-orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 20: Narodne melodije. — 20.30: Prenos iz Berlina. — 22: Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos iz Berlina. — 22.40: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 19.20: Zabaven program. — 20.30: Prenos iz Berlina, — BRNO 19.05: Orkestralen koncert. _ 20.30: Koncert iz Berlina. — VARŠAVA 18: Orkestralen koncert — 20.30: Koncert iz Berlina. — Uodba za ples. — KoNIGSBERG 16.40: Lahka glasba. — 18.30: Stara vokalna in komorna glasba. — 19.30: Veseloigra. — 20.30: Koncert iz Berlina. — Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 10: Plošče. — 19 30: Simfonični jazz. — 19.30: Igra. — 20.30: Koncert iz Berlina. — 22.30: Lahka glasba. — BERLIN 20.30: Evropski koncert klasične glasbe. — 22.30: Godba za ples. — MOHLAČKER 17.03: Operetna glasba. — 19.45: Balalajke. — 20.15: Veseloigra. -- 21.45: Lahka godba orkestra. — BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert solistov. — 20.30: Koncert iz Berlina. — 22.15: Petje. Ii Za zelo razčlenjen rudnik 9 premoga je potreben mlajši po- IB I možni i I rudarski inženjer Mesto staino. — Ponudbe z dokumenti in navedbo plačilnih zahtev nasloviti na oglasni oddelek s Jutra« pod šifro »Stalnost«. 11814 10 Din Pil ako Vam »RADIO BALZAM« ne odstrani: kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. Petnajst let sem trpela na trdi koži. Vss sem brezuspešno poskusila. Dva lončka Vašega »RADIO BALZAMA« sta me popolnoma ozdravila. Hvala Vam. Priporočam vsakemu. Zinka Drolka, Ljubljana, Gosposvetska 10. Zahtevajte povsod samo Radio Balzam. Po pošti: 1 lonček 10 Din (predplačilo), povzetje 18 Din, dva 28 Din, tri 38 Din pošlje: R. COTIČ, Ljubljana VII, Kamniška ul. lOa (Janševa) 11795 VELEMESARIJA SLAMIČ a •ii! W Vkl sporoča cenjenemu občinstvu, da se zopet dobe v njenih prodajalnah: Gosposvetska cesta 6, telef. 29*73 in Prešernova ulica s, telef. 22-56 vsako sredo in soboto prvovrstne KRVAVICE in PEČENICE. Nadalje redno sveža štajerska perutnina in raznovrstna divjačina po jako znižanih cenah. Oene mojim priznano najboljšim mesnim izdelkom, delikatesam in konzervam bom z 28« t* m« zopet znatno ZNIŽAL. Se priporočam FRANC SLAMIČ Po poslovnem času telefon 29—72. 11788 Grof Skrzynskl Grof Skrzvnski je štel 74 let in je pru čel svojo kariero kot avstrijski diplomat. Ob izbruhu vojne je bil tajnik avstrijskega poslaništva v Parizu, pi3 vojni je pre--šel v poljsko dipiomamio. Začel je kot poslanik v Romun!». 0~d 1922—1926 je bil večkrat poljski zunonji minister in enkrat vladni predsednik. Po nastopu mar> šala Pilsu dskega 1926, se je zaman trudil, da bi igral v političnem področju še kak« šno vlogo. Nemiri v Kašmirju Kitajski vojaki zapuščajo Mukden eo rekli, da je vse zelo v redu, drugi, da j« neznosno slabo Zato naj v naslednjem najprvo stvarno omenim, kako je s potovanjem. , V Njegoroloju, poljsko-ruski obmejni postaji, stopiš na ruska tla. Vlak se ustavi nekoliko kilometrov pred postajo. Ru-*ka stražnica. Nad progo se dvigajo velika vrata i/ litega železa: kladivo in srp, ruski grb. Napis- »Proletarci vseh dežel, združite se.« V bližnjem gozdu se vežbajo s strojnico Običajne formalnosti. Vlak odpelje naprei. Nekoliko si nervozen, sam ne veš, zakaj Morda, ker si res »prestopil nie;o« ... Na ruski obmejni postaji se izvrši carin* eka kontroa hitro in korektno. Rusa seveda pregledajo kakor nisem še nikoli videl: kos za kosom nreg'edaio, pretipljejo. ona* zujejo proti luči Neki Anglež iz družbe potnikov vpraša nekega nosača prtljage neomajno po angleško, kje bi lahko izmenja1 denar Ta skomigne z rameni in se za* gleda v blesteči se Angležev monokel: dva svetova .. V Njegoroloju sc tudi prvič seznaniš z vse privadil. Ostavil si »Evropo« m 6? jo našel spet tu ... Velbl-odi, podrte hiše vsakih pet sto metrov hiša, ki je urejena za obrambo proti Tunguzom, konjeniki, na vsaki postaji čete z nasajenimi bajoneti: Mandžurija .., Dve justifikaciji v Nemčiji V Geri na Nemškem so obglavili dva zločinca, 26-letnega Richarda Petzolda, ki je izvršil roparski umor nad neko 60-letno delavko, in 51-letnega Koppla iz mesta Kohla. ki je umoril svojo gospodinjo in svoio drugo ženo ter trupli sežgal. Obglavljenje se je izvršilo z giljotino in mu je poleg uradnih osebnosti prisostvovale 12 meščanov kot priče. Petzold se je vedel ves čas mirno, ko so pa Kopplu zadnjič prebrali smrtno obsodbo, je začel vpiti, da je ne sprejme, in se je otresa1 krvnikovih pomočnikov z vso silo. Seveda so ga premagali in čez nekoliko sekund se je njegova glava že zakotalila po tleh. Junkersovo vodno letalo »Prijateljstvo«, o čigar startu za polet na Kitajsko smo poročali, je ob obali Indskega oceana strmoglavilo in se potopilo. Letalce Schongerja, Bertrama (spodaj desno) in Klausmanna je rešilo moštvo angleškega parnika »Clean Moagillivary*. Nenadna smrt poljskega državnika Cesta v Harbinn, važnem železniškem križišču, ki so ga zasedli Japonci. Najdaljša železniška proga na svetu Vsak dan ena Jasnovidna mati. Ona: »Tako smešna se mi zdi. Na svojem otroku ne vidi nobenih napak.« On: »Vse nfatere so take, draga moja!« Ona: »Ali misliš! Jaz sem pa prepričana, da bi jih na svojem otroku takoj opazila, če bi jih le imel,« Med 06trovim in Krotošinom se je prevrnil v obcestni jarek avtomobil, v katerem se je vozi1 bivši poljski ministrski predsednik grof Ski;zynski na lov v Čen-stohovo. Grof si je zlomil hrbtenico m je ostal na mestu mrtev, njegovemu spremljevalcu in šoferju se pa ni nič zgodilo. Vožnja s prekosibirskim ekspresom Za »Jutro« napisal Hans Jacob. Mandžurija, v začetku septembra. To je dolga pot: prepotuješ lep kos Evrope, Rusijo, Sibirijo, Mandžurijo. Hočem na Japonsko in moram tedaj še nas prej skozi Korejo, da dosežem v Fusanu brod proti Šimonosekiju. Druga, daljša Zgoraj: baron Sldehara, japonski vnanji niinister. Spodaj: general Minami, japonski vojni minister proga vodi preko Vladivostoka. Štirinajst dni "nekako se voziš z železnico od Berlina do Tokija, večinoma skozi Rusijo. Razumljivo, da poskusiš pred nastopom ožnje zvedeti podrobnosti, kako je z jedjo? Ah s: medpotoma lahko kaj kupiš? Ali so za potni list ovire? V Berlinu nisem mogsl zvedeti ničesar, razen stvari, ki se tičejo voznega reda! Druge informacije so si nasprotovale. Ti ruskimi železnicami Tu stoje posebno ši» roki vozovi — ruska tirišča so, kakor znano, širša od drugih evropskih — veselo presenečen stopiš v tako zvan mednarodni voz, ki ima v prvem razredu dve postelji, drugo nad drugo, a v križ. Prekosibirski ekspres ima v prvem raz* redu enake vozove. Drugi razTed je dvojen, poleg tega je še tako zvan »leseni razred«. V Moskvi stoji prekosibirski ekspres kakor kača velikanka na postaji. Prt« ljaga je kmalu spravljena, vlak odpelje točno. Mamutski vozovi vozijo posebno mehko in prijetne, brzine se niti prav ne za« vedaš: stanovanje na kolesih se ti ne zdi tako napak.. Vlak ima jedilni voz. v katerem servira-jo obed dvakrat na dan. Obed stane 2 rublja — približno 50 Din. V določenih časih ješ lahko a la carte. a kmalu se na to privadiš, da obeduješ le enkrat v je« dilnem vozu in si napraviš hrano 6 preprosto mrzlo večerjo nekaj raznoličnejšo. Obed v jedilnem vozu je zadosten in oku» sen. Servirata dva Rusa v preprostih, tem« nih ruskih bluzah V vsakem vozu je sa-movar z vročo vodo, vsak čas s-i lahko sam pripraviš čaj. V vlaku se razvije živ« ljenje, ki je podobno taboriščnemu življenju. V oddelkih se je vsak uredil po domače, vsaka ustavitev je dobrodošla sprememba. Čas hiti mimo, tembolj ker je treba uro pomikati vedno dalje, k temu pride neizogibna zakasnitev, seči moraš po koledarju, da ugotoviš pravi dan v tednu... Pokrajina je precej enolična. Nič se ne dogodi in nič ni. kar bi 6e dalo gledati. Vlak brzi neprestano, ogromne razdalje minejo. Nekega večera se pojavi Bajkalsko jezero v mesečini: sanjska pokrajina. To jezero je veliko kakor morje. Vse mine — tudi ta vožnja. Brzoiavili smo in tako dosežemo zvezo v Mančuliju navzlic sedemurni zakasnitvi. Kitajski cariniki, angleški uradniki — in potem 6e zgodi čudež. Vstopiš v vlak, ki se blešči od čistote! Južnomandžurski ekspres 6e lahko primerja z najboljšimi evropskimi vlaki. Obedi, ki jih 6ervirajo Kitajci v bleščeče belih jopicah, so poceni in čisto iz« vrstni. Šele zdaj opaziš, na kaj si se bil Mrtva rekordna letalca v domovini — Rešeni Doret pripoveduje v vlaku o tragičnem koncu „Trait d4 Uniona" Harry Singh, kašmirski maharadža, v čigar deželi je prišlo do resnih nemirov. Uporniki zahtevajo odstranitev maharadže. Do sedaj je zahtevala »revolucija 25 človeških žrtev. Proč od milijonov! Joscphini BakerjevL, čokoladni rev zvezdnici iz Zedinjenih držav, se je posre« čilo, da je osvežila 6vojo, že precej obledelo popularnost. Priredila bo po Evropi turnejo, na kater; jo bosta spremljala dva milijonarjeva sinova, ki nočeta imeti z mi« lijoni svojih očetov nobenega opravka, kakor sama zatrjujeta novinarjem. Rajši se potepata svobodna po svetu in plešeta. Zdaj ju je spravila Bakerjeva do tega, da bosta nastopala z njo. Seveda bo to zanjo velika reklama, kajti milijonarskih sinov, ki izjavljajo, da je nesreča biti milijonar, ni dosti na svetu. V ostalem sta to Gustav \Vallenberg, sin mogočnega danskega bančnika, 'in Niels BoggeAVessel, sin enega najbolj uglednih kodanjskih založni« kov. Ali ste že naročnik slovenske ilustrovane te* denske revije »življenje in svet"? Kovinasti krsti z 1> Brixoviml in Mesminovimi zemeljskimi ostanki, pokrite z rožami, neso s severne postaje v Parizu do pogrebnega voza. Spodaj: Marcel Dorct (v usnja-tem jopiču), za njim gospa Le Brix in Le Brinov oče. talo naglo padati. Višinomer, ki je kazat spočetka 1500 metrov je mahoma padel na 800. V naslednjih trenutkih smo ze zdrseli na 500 metrov. Tedaj se mi je zdelo, kakor da se je aparat spet vzravnal toda že naslednji mah sem opazil, kako iznova drčimo navzdol. Storil sem, kar sem mogel, da rešim letalo, toda bili smo le še 100 metrov nad zemljo in kazalci na navigacijskih instrumentih so plesali kakor nori. Tedajci sem dvignil roke m kriknil »odskočita!« Potegnil sem za psntljo svojega pada- Ponesrečen nemško-kitajski polet zov resničnega sožalja, ki ga je ljudstvo izkazovalo mojimo nesrečnima tovarišema.« V Aix-la-Chapelle stopi v voz nemški carinik in nas spoštljivo poprosi za spremne papirje. Po pregledu salutira krsti ia tiho zapusti žalni voz. Nihče ne črhne več besede. In kaj bi tudi pomagale prazne fraze. Molče dosežemo mejo. Francoski cariniki pregrnejo krsto s francosko trobojnico in kmalu je vlak zazibal naša nesrečna tovariša v prvo noč večnega spanja na francoski zemlji. Pogreb Le Brixa in Mesmina Trupli letalskega, poročnika Le Brixa in mehanika Mesmina so pripeljali v petek ob sedmih zjutraj na severni kolodvor v Parizu. V imenu ministrstva za letalstvo je njune ostanke pozdravil admiral Estevos in oddelek vojaštva jima je izkazal dolžne časti. Nato so krsti takoj prepeljali v mrtvašnico v Aubervilliersu, kjer so trupli položili na mrtvaški oder. Pogrebne svečanosti je opravil v soboto ob pol enajstih sam pariški nadškof v katedrali Notre Dame. nakar so po govoru ministra za zrakoplovstvo izkazale letalske in mornariške čete nesrečnima letalcema poslednje vojaške časti. Po steklenih lopah kelmorajnskega kolodvora se prižigajo prve električne luči. Ob poi osmih se tiho ustavi na peronu varšavski brzi vlak. Za poštnim vagonom je pirklopljen črn mrtvaški voz okrašen z nekaj šopki skromnih poljskih cvetlic. V njem počivajo smrtni ostanki Le Brixa in Mesmina, ki sta se v tujini zrušila na zemljo Novica o žalostnem transportu se naglo raznese med potniki. Na postaji zavlada spoštljiva tišina, ki jo le zdaj pa zdaj zmotijo žvižgi in težko hropenje lokomotiv. Na vratih svojega kupeja se prikaže Doret, ki ga je komaj prepoznati. Čeprav izražajo njegove poteze vso nekdanjo energijo, vendar lebdi na njih neprikrita globoka žalost. S trudno kretnjo nas pozdravi in nam pravi: »Ah! Nikoli si nisem predstavljal, da se bom takole vračal z njima?« Potegne si z roko preko čela, kakor da bi hotel prepoditi nadležen privid. Vlak se začne spet premikati in brzi vse hitreje in hitreje čez porensko ravan. V kotu dremlje Doretova žena s krvavo obrobljenimi neprespanimi očmi in se vsak trenutek zdrzne v nemirnem snu. Mimo oken, na katera venomer bobna dež, defilirajo v rednih presledkih svetilke ob progi. In zdaj si vendar drznemo na dan z vprašanjem, ki nam že ure in ure leži na jezikih. ?Kaj je bilo prav za prav krivo nesreče in v kakšnih okoliščinah se je zgodila?« Doret se z naglo kretnjo obrne proti nam: »Za izjave, ki so bile doslej objavljene iz mojih ust, si pridržujem vso rezervo. Imenovana je bila že posebna preiskovalna komisija. Zastavila mi je vprašanja in jaz sem ji postregel z oficialnim poročilom. Kodar se ji bo videlo pametno, ga bo že objavila. Dotlej pa rajši molčim o tej zaaevi.« Toda, ko smo le silili vanj, se je Doret slednjič omehčal in nam zaupal naslednje strašne podrobnosti: »Nesreča se je zgodila nekako ob pol devetih zjutraj. 2e poltretjo uro smo krmarili v temi, ker je z dnevom nastopilo nad Rusijo slabo vreme. Le Brix je poveljeval približno dve uri in pol. Potlej je prišla vrsta name. Leteli smo na slepo srečo. Skušal sem spraviti letalo nad megleno morje, toda med dviganjem je začel motor neredno teči in se je nekajkrat čisto ustavil. Videlo se je, kakor da mu bencin nič več redno ne doteka. Že pred odhodom iz Pariza smo se domenili, kako se sporazumemo v primeru kake izredne nezgode. Tisti, ki bi bil pri krmilu, bi moral opozoriti svoja tovariša, naj se rešita iz letala. Zaradi motnje v motorju je začelo le- la, ki se je tudi res mahoma odprlo in zadel na tla kakih 50 metrov proč od razbitega letala, šele zdaj sem opazil, da tovariša nista sledila mojemu zgledu. Le Brixa in Mesmina je pokopalo pod razbitinami letala Trai:-d'Union. Nič ne vem, kako se je bilo zgodilo. Le Brix bi prav lahko odskočil iz letala, ker je bil čisto blizu vratc. Morda je Marcel Doret hotel še za trenutek uravnati krmila da bi si med tem Mesmtn lahko privezal padalo. To sklepam iz tega, ker je lmei samo Le Brix padalo s seboj, ko aroo rešili trupli izpod razbitin, dočim j® bilo Mesminovo padalo še v kabini. Iznova moram pribiti, da se aparat nf razbil že v zraku, čeprav ga je strašno metalo. Pisali so tudi, da se je letalo vnelo, kar pa ni res. ker so se posode sa bencin šele na tleh razbile.« Glas se trga junaškemu letalcu, ko končava: »Samo to bi še rad pristavil, da sem bil povsod, kjer sem se ustavil na žalostnem povratku, globoko ganjen od doka- ^ette malim oglasom * Zcnitve, dopisovanja, naznanila te oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda L— Din. Pristojbina za šifro 5— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din Ce naj pove naslov Oglasni oddelek >Jutraje plačati še pristojbino 2.— Din Pru ttoibine ie vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic' v Liublfani 11.8-12 - Telefon številka 2492. 3492 Zo od|oc«r 2 Din v »ttamfeah SSCaslove tnalih oglasov dobite takoj po izidu lista o podružnicah ,Jutra' 9 •Mariboru, 9 v Movetn mestu, e TŽrbevtjah in rta &eatsnicah, ki sprejemajo tudi naročila na mate oglase in inserate. J «44 Več dobrih tesarjev sprejmem v J uranovi ulici it. i9. 43103-1 Trg. vajenca (ko) sprejme boljša delikatesna 111 špecerijska trgovina v Ljubljani. Vsa o=krba pri starših. Naslov v oglasnem o d .Jelka »Jutra«. -40093-1 ličepec iz boljše hiše, ki je dovršil z uspehom vsaj dva razreda srednje šole ln ima veselje do trgovine takoj sprejmem v trgovino z mešanim blagom in železnino. — Franc Picek, Ribnica, Dolenjsko. 4^030-1 Kuharico Ii opra rlja tudi ostale hišno po;!<>, sprejmem k d veji i osebam* v Ljubljani. N -!ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41806-1 Učenko t trgovino mešanega blaga ua deželi snrejiuo M. Li cu, Podlehnik ' pri Ptujn > -• takoj. 41780-1 NTavi.ialko t dno n avile /cpularieo) in plctilke za nogavice s p r o j m 9 takoj firma: .1." Kušlati. Kranj (Slovenija) 41(583-1 Knjiuovodjo-injo z znanjem strojepisja in vseh pisarniških del Iščemo za takojšnji nastop. Rcflektanti z prakso v lesni industriji imajo prednost. Ponudbe z navedbo prakse in plačilnimi zahtevki je e .-loviti na podružnico »Jutra? v Celju pod š;;:o »Marljiva pisarniška moč«. 41947-1 Vzgojiteljico r ■ fvktuim znanjem fran-coščine in nemščine — po it: m-.-'.: tudi klavirja, sprejme takoj boljša dru- 7. i:: deželi k 3 dekli-<■ ■ i. Ponudbe na oglasni oddelek -Jiit.ra« pod šifro »V/.gojjteljicaci 43243-1 Vajenca fn'- sp-ejme M. Fajfur, iz ielovalniea avtokaroserij, J.; ia. Trnovska nlica V. 25. 43200-1 Gosli poučuje bivši učitelj kon-erv-atorija. Studeatovska ulica št. 9'L 291-4 Francoščino poučuje učiteljica, diplomirana v Parizu. Dopise pod »Pravilno« ua ogl. oddelek »Jutra«. -11391-4 Pouk v francoščini za začetnike, ponudbo na o;:as. oddelek »Jutra« ped -Methode pratirjue et spe-cielle«. 43300-4 V 3 mesecih vsakdo govori nemško ali fr.tne.o~ko. Modema metodi. Žabja k — Hrenova ul. štev. 17/1, leva, 3 vrata. 43312-4 Krojaški pomočnik vajen boljšega dela in kro-e.uja. iščo službo. Naslov v ugiasaem oddeiku Jutra 43313-2 Kuharica začetnica, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, išče mesto pri manjši družini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro kuham«. 43322-2 Pošteno dekle želi službo v kemičnem la-boratoriiu, prodajalni kri ha, mlekarni al; kaj slišnega. Nastopi takoj a! pozneje. Ponudbe "a ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Pošteno dekle«. 43123-: Sobarica servirka, zmožna nemšči n^i, z letnimi spričevali '..-•"•o mesta soburieo ali natakarice. Gre tudi Dalmacijo. Naslov v o. oddel. »Jutra«. 41004-2 Mesto hišnika t S'jk"!.«kem- dv-inu raz p:-. uprava Sokolskega d uštva v- Radovljici. Na-«■ p 1. novembra- t. 1. — ponudite je poslati najkasneje do 6. oktobra t. L n r pravo Sokolskega društva ' Radovljica; 43245-1 Mlekar z večletno prakso, veš vseh v mlekarsko stroko spadajočih del, išče name-ščetijo kjerkoli. Ponudba pod »Mlekar« na oglasni •Id. ; .Jutra-.'. 43577-2 Velik stalen zaslužek! Sprejmemo samo zelo zanesljive in marljive gospode in gospo za prodajo brezkonkurenčnib svetovnih patentov za vsako hišo. Državni uradniki (uradnice) v pokoju imajo prednost- Povsem nov način predaje, ki zagotavlja ve lik uspeh. Obširne ponndbe na Publicitas. Beograd, pošt. pret. pod »Sigurna eksisteucija 10.000*. 41374-3 Samski mizar s svojo obrtjo, išče službo hišnega mizarja, kjer bi opravljal tudi druga dela Kvent. odda tudi obrt v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro aPošten in marljjv s. ,43239-2 Boljše dekle zobraženo, iščo mesto burico - začetnice, ali 1 stičnega — najraje izven Slovenije. Cenj. ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod »Zaprte oči43205-2 Jesenice Vridniska obiteij s šestletnim otrokom, išče pošten o in zdravo deti e, zni ' .'.'io k uhan a in eospn-dini-kih de!. Nastop i. oktobra. Pismene ponudbe na p-- lružnieo »Jutra- na Jesenicah pod »Poštena«. 4323S-1 Več pleskarskih in sobosl. pomočnikov sai.io prvovrstne sprejme takoj J. lllebš, Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. 33. 43273-1 Šteparica prvovrstna, iščo službo. — Nastopi lahko takoj. Na pove oglasni oddelek Jutra:. 432511-2 Sedlarski in galanterijski pomočnik :o službo. Naslov pove ■lasni oddelek »Jutra«. 43268-3 Kroj. ponioči?ika d < rzvežbriega. z oskr->i.. v "liši. v stalno delo - -v .ime takoj Franc J.uk-ina nj fcroiač, pošta Trzin : kolodvoru). Prednost ima tisti, ki je zmožen Vdela ve damskHi plašče v al'! velikih kosov. 43271-1 Pekovskega vajenca močnesa, iz poštena kmečke hiše, z dobrimi šolskimi spričevali, od 35—17 let starega, sprejmem z vso o«krbo. — Ponudbe na Frenk Kos. Mokronog. 419R2-1 Gospodična ; kot blagajničarka. tudi restavracijo, ali v deli-atesno trgovino kot prodajalka. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Prijazna;. 43270-2 Sobarica pridna in zanesljiva, išče mesto pri boljši družini. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Sobarica«. 43272-2 Vajenca el"k*rotehn. obrt «prej-Peterca Marija, Gliiice-cesta II10 43:99 * Fiksuni in provizijo aulimo ootnikom za obi-k privatnih strank sa Ljub liano in okolico ter vso d iv-',o banovino sa ma njfakturno blago. — l'o-culbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »F:ksnm ln orovizija«- 39877 5 Pletenine dam delat in šivat de m. Opekarska cesta 432553 Francoski pouk D" 7:i začetnika, želim. -F idite na oglas, oddelc »J pod značko »Pra viha konverzacija«. 43157-4 Koucesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 _ Zahtevajte informacije. 3S574-4 Camernikova šoferska šola Liubliana Dunajska e J6 (Jugi: Auto) telefon 2236 P-va >blaM koneestjonlr*OA Služkinja vajena kuho in vseh hišni'! de!, išče službo. Na ov povo oglasni odrlelel ■ Jutra«. " 43232-2 Šivilja išče mesto pri šivilji ali krojaču. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43233-2 Gospodična zna tudi šivati, želi iti kot varuhinja otrok — tudi izven Ljubljane. Nastopi najraje takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43336-2 Šofer-mehanik zm°žen v s e- h popravil, 7. večletno prakso, iščo za tak^j službo. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Vsakovrsten avto-. 43345-3 Prodajalka ki b: event. tudi pomagala pri gospodinjstvu, išče metu v kaki trgovini mešanega blaga. — Naslov pri podružnici »Jutra«; v Celju 43346-2 Zobotehnik perfekten v zlatu in kavčuku, z večletno prakso, jjfo stalno mesto. Cenjene ponndbe prosi na oglasni oddelek -Jutra« pod šifro Zobotehnik«. 4335S-2 Majhen avto dvo-sedežen, rabljen, kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »K. N. K.« 43269-ld Avto Chrysler z originalno Sedan limuzino s 5 sedeži, skoraj nov po zVIo nizki eeni napro- daj. _ Poizve se v hotelu Štrukelj, Dalmatinova ulira 43350-10 50.000 Din posojila iščem zaradi povečanja obrata proti vknjižbi, eventuelno sprejmem družabnika. Ponudbe pod »Racijonelno« na ogl. odd. »Jutra«. 43207-16 Poceni prodam nekaj komadov rabljenega pohištva (postelja, omara, miza, stoli in fotelji), staro obnošeno obleko in čevlje. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. Posojilo iščem na prvo mesto dveh trgovskih hiš v ccntru mesta L j ubija ne. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ;>od šifro »Posojilo«. 41894-16 RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6. 10 % obrestovanje Damski kostum nov, izredno poceni na prodaj. Eržen. Poljanski nasip 21. 41625-13 | dosežete z nakupom 42084-6 I tristanovanjske, eno-nadstropne, novozldane hiše Pod Rožnikom. Cena 275.000 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 43138-16 5 vinskih sodov v dobrem stanju, velikost: » po litrov 403, 407. 414 n 561, prodam ali poso-d:m dobro situiranemn vinogradniku, proti odškod nini. Za odškodnino vzamem tudi gotovo količino vina. Ponudbe na naslov: Fension »Tourist«, Sv. Janez ob Boh. jezeru. Kdor naloži na vknjižbo 50.000 Din v brezkonkurcne.no podjetje, mu vrnem 100.000 Din. — Ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod »Novost«. 43325-16 Srebrne krone staro zlato in srebro 42032-61,kupuje Rafinerija dragih. kovin, Ljubljana Holandske gomolje | ^dovdansS" c^t. pr! gostilni Možina. liacint, tulipanov itd. v 130 vrstah ]>o imenih nudi iever & Komp.. Ljublja na. Gosposvetska cesta 5, 41978-6 70 Otroško gajbico dobro ohranieno, ccno pro . dam Prisojna ul. l/T. na Ljubljana Wol£ov» ulica 3- hodniku, levo. 41719-6 f " Vsakovrstno zlato I kipnjp po najvišjih «enab Cerne — juvelir Parno žago . zelo dobrem stanju, na Dolenjskem blizu kolodvora ugodno prodam. Nasiov v oglasnem oddelku Jutra 43242--0 Hiša z gostilno Večja, šeststaivovanjska. vili podobna hiša, z dobro uspevajoč o gostilno, v neposredni bližini »Zvezde.. . _ križišču dveh prometnih cest. z lepim vrtom, obširnim dvoriščem in vsem modernim komfortom zelo usrodno naprodaj. — ^ ečji znesek kupnine lahko ostane na hipoteki. — Dobro rentabilna naložitev denarja. Naprodaj le radi prevzema novega obrata. Pismene ponudbe na oglasu; oddelek »Jutra« pod šifro Lepo iu dobiekanosno 2-S« 43203-20 Hišo v Mariboru z gostilno in lokalom, vse v dobrem stanju, vrt, velik gostilniški vrt, hišna parcela, gostilna na prometnem prostoru, dobro idoča in znana, prodamo. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 43353-20 Stavbišče takoj prodam, poizve se v Podmilščakovj ui;ri 26. . 45254-20 Krasno parcelo v izmeri 807 m5, ob cesti za Bežigradom, kjer jo vodovod in elektrika, takoj prodam po Din 105 m5. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. ~ 43267-20 n Domačo pšenico samo od producentov kupuje in mlinom prodaja za račun »Prizada«, Gospodarja zveza v Ljubljani. 43178-33 Gobe sveže in suhe kupujem stalno v vsaki množini. Zahtevajte pojasnila. Po najnižji ceni pa razpošiljam prvovrstni namizna jabolka Peter Setina. Radeče Zidani tnost. 231-33 Prazno sobo veliko in solnčno, ali isto vezano z drugo veliko, s posebnim vbodom iz predsobe, parketom in elektriko. event. s souporabo kuhinje in plina, pripravno za zakonski par. po dogovoru oddaitl s 1. noveni-iirnm. Naslov pove olias. oddelek »Jutra«. 43200-23 Sobo ;:k Zvezde oddam gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4327 snreiinem v it. 6. Kostanj za pečenje lep in izbran, tudi večje količine razpošilja Kacjan Jurij — Ptujska gora pri Ptuju. 43348-33 Več gospodov ali gospodičen stirejmem na stanovanje ; vso oskrbo. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 43290-2; Grozdje namizno ali za mošt, večje količine in na drobno poceni prodam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju 43347-34 Sostanovalca s hrano sprejmem v Flori-janski ulici štev. 19/11. 43292-23 Opremljeno sobo i kopalnico oddam. Ogledati med 12. in 14. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43293-23 Kupim posestvo veliko za 4 živine, _s za trgovino pripravno hišo. v e.eni 70—80.000 Din. Naslov povo oglasni oddelek »Jntra«. 43278-20 Dobro naložen denar Naprodaj je 25 johov velik bukov in smrekov gozd v najlepši rasti, blizu. banovinske ceste, v bližini Sevnice. Cena zelo ugodna. Pojasnila daje J. Mere, gostilničar, Sevnica, kolodvor. 43237-15 Trgovska posest lepa, v prijaznem trgu blizu postaje naprodaj iz prvo roke. Fotrcbcn kapital 200.000 Din. — Dopise na o "d a s. oddelek »Juira< pod »Štiristo*. 41781-20 K dijaku sprejmem sostanovalca t. vso oskrbo v Gradišču 17, pritličje, levo. 43247-22 Dijaka sprejmem v popolno oskrbo v Gorupovi ulici 3/IT, levo. 43323-22 2 tristanovanj. hiši popolnoma n-ovi naprodaj. Trva -na Kodeljev»m, dru-Si na Selu. Istotam tudi Eova, enonadstropna pekarija na zelo prometnem kraju na Selil. Vse tri hiš«1 se lahko plačajo z v i o ž n o kn:ižico Mestne hranilnice ljubljanske in drugih domačih denarnih zavodov. Pojasnila- daje J«sip <*ror žem, Moste pri Ljubljani. 43321-20 Visokošolca sprejmem kot sostanovalca na Celovški cesti št. 51. 43313-22 oddajo Podstrešno sobo lejo, z električno razsvetljavo oddam mirnemu gospodu. — Pele, Ljubljana, Kopališka 8. 43181-23 Posestvo v dobrem stanid, pripravne za gostilno in trgovino, t^o! ure od Sv. Lenarta in Sv. Trojice v Slovenskih goricah, po dogovoru proda Janez Divjak. Zgornji •».er'av št. 28. pošta Sv. Lenart v Slov. goricah. 43352-20 Opremljeno sobo solnčno in snažno, v novi viii poleg tivolskega gozda 5 minut od banske palače oddam solidni stranki. Cesta na Rožnik štev. 47. 43108-23 Vinske sode od 200 do 500 litrov, kakor tudi hramne sode od hI do 50 hI prodam. 1 Naslov Jutra«. Krznena jopa osla* oddelkn | črna »Seals«, ugodno na-33445-6 prodaj Pred škofijo 21'III levo. 43250/13 481 Zimski damski plašč Din. druga »rsta fcg po 1 temnomoder, skoro nov ze-38 Din. "čisto belo g»»j* lo ugodno naprodaj na k" po 130 Din ta čist- I Bregu št. 14/11. 43231-13 nah kg po 250 Din ra? -— pošilp po pošt povzetp, Ittie inštrumente. neprek.i«lj:vi v glasu in izdelavi. Z;c'":i-sivo R. \Varliiiick. l.;tt».-Ijana. Grcsurčičeva ul. Htuiska cesta 2. 4332S-2R Klavirje in harmon"e -trjikovnjaško popravlja in uiiašuie ti>vart:a k:avirjev It; \Varbinek. Ljubljana, Gregorčičeva ul!--a štev. 4tti29-2<5 Pianini tvrdke Han-ehiiltz - Beriin-N-tikolln. so nrisi.e". Na „;'(.. i ]iri n. \Varbiic-k, Ljubljana, Gregorčičeva .5-43327-26 Po tem imam disto čo-hano perje k t po Dia 48— čisto belo gosje kg po Dia 1J»— in čisti puh kg po Dia. 250___ L BROZOVTČ, ZAGREB iiica 62. III. Stanovanje 2 sob. kuhinje pritiklin in nekoliko vrta - solnčna stran, po nizki eeni oddam v Rožni dolini. C"sta Vm/tt. podaljšana P ve tč e-va ulica. 43357-21 Gdč. Anči ki se je peljala 23. t. m. z večernim vlakom iz Ljubljane do škofje Loke prosita gospoda, ki sta jo nagovarjala, za cenjeni naslov pod značko »Simpatija« na oglas. odd. »Jutra«. 41968-24 Modroce vrbne, Ia afrik, močno bia go, po 340 Din, iložljivt postelje, posteljne odeje, žimo ln blago za preohle ko pohištva najceneje ou di Kudolf Sever, Marijin trg 2. 130-30 Ženitve in poroke posreduje najbolj »estno ln diskretno koncesijoni-ranl Zavod za sklepanje zakooev »Rezor«. Zagreb, pošta 3. — Informacije ln prospekte pošilja proti vpo-•ostni znamki za 10 Din. 213-24 »Osamelost« Dvignite pismo. 43234-24 Žal ni mogočo ustmeno. zato želim tem potom obilo sreče k godu. 43248-24 Kultiviranemu lisjaku postajajo večeri dolgočasni Katera jarira bi sa upala z njim kramljati — naj piše na oglasni oddelek »Jutra« pod »Navihana«. 43301-24 Sostanovalca prejmem. Naslov v oetI.is. oddelku »Jutra«. 43253-23 Sobico event. s hrano oddam gospodični na Blehveisovi e. it. 5/III. 43250-23 Lepo sobo v sredini mesta oddam solidni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43258-23 Sobo takoj oddam gospodu. ■lov pove oglasni oddelek •Jutra«. 43341-23 Opremljeno sobo veliko, s štedilnikom takoj oddam. Naslov nove glasni oddelek »Jutra«. 43264-23 Lepo sobo oddam mirni in solidni gospodični ali dijakinji na Tržaški cesti štev. 43 — pritličje. 43:162-23 Sobo z 2 posteljama kakor tudi sobo z 1 posteljo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. ' 43235-23 Sostanovalko takoj poceni sprejmem v lepo in zračno sobo, z elektriko in posebnim vhodom. JTaslov pove oilasni oddelek »Jutra«. 43275-23 Veliko prazno sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta 'iščem s 1. oktobrom. Ponudbo na og! oddelek ».Jutra« pod šifro »Lepo«. 43270-23/a Sobo s kuhinjo iščeta zakonca brez otrok Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro -»20(10«. 43324-21/a ttoMvanfu iščejo Sobo in kuhinjo išče drž. uslužbenec (tričlanska družina), ki plača 350 Din. Event. prevzame tudi dolžnosti hišnika, ki bi opravljal tudi manjša vrtnarska dela. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Pomoč gospodarju«. 42070-21a Preprosto stanovanje lahko tudi na dvprišču_ — toda v centru ali vsaj v bližini, obstoječe iz 2 sob in kuhinje, z elektriko — iščem za takoj ali s 15. oktobrom. Plačam 600 do 700 Din me-ečno. Naslov v ,t«rla«nem oddelku »Jutra* 43383-31/a Dama lepe zunanjosti, ki se je naveličala samevanja. želi resnega znanja z in tel i gentnim in dobro situira iiim gospodom, starim do 40 !"t. Cenjeno dopise po možnosti s sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru nod šifro ^Jesen prihaja«.' 43351-24 Pozor! Hišni posestniki., alt Ste pregledali Vaša vrata iu okna. č.e so v'''dobrem stanju, katero najceneje popravi Josip \Vambwgcr. mizarstvo, Jaršu pot Moste — Sv. Križ. 43359-30 Prednost pri dobavi d- Stanovanjske in kreditne zadrti?.- v Ljubljani, imajo zadri-ai člani. Vabi se s jZastiran tega ji nikar ne delajte sitnosti. Grof Eberhard Hohen-heirn ije bil spet pri meni. Seveda je tudi on že bral novico, da se je pojavil sin. Bal mi je na razpolago znatno vsoto denarja, ne le za razne poizvedba, ki jih sodišče morda ne bi hotelo odrediti na svoje troške, ampak tudi z naročilom, naj oskrbim obtožemfki vsako dovoljeno olajšavo.« »Čujte, doktor, mladi grof vendar ve, da je popolnoma obubožala. In vendar se še toliko zanima zanjo?« »Njegova ljubezen do >nje je odkritosrčna.« Preiskovalni sodnik je šel nekajkrat po sobi sem in flia. »Vraga, zameriti mu ne morem — ta žensika ima res nek ali na sebi — škoda, škoda!« »Tedaj dovolite, da se poslovim.« »Povejte mi, kakšno smer pa ubirajo vaše misli?« »Do nadaljnega še nobene. Nikaike opore nimam. Na shižinčad nič na kaže, kolikor morem presoditi.« »Tedaj se za Gudulo nič ne izprememi. Mislim, da bom kmalu odstopil spise državnemu pravdniku. Škoda!« Doktor Schluter je odšel, da bi se vrnil na predsedništvo. Deželni sodni svetnik je imel prav. Škoda! Danes je bil sam govoril z Gudulo. Prav za prav ni raki o to bledo, sloko bitje z velikimi očmi skoraj ničesar. Samo onemoglo ga je gledala in dejala: »Pravim vam, da ničesar ne vem! Res ničesar! Vem samo to, da jaz tega nisem storila in da sem vsa nesrečna in bi najrajši ležala pri svojem krušnem očetu.« Nato ji ja sporočal Bberhardov pozdrav. To jo je silno razburilo. Obrnila se je proč in si pritisnila rutico na oči. Nato je rekla: »Povejte grofu, da mu vrnem njegovo besedo. Ne maram, da bi se zaradi mene spri z očetom in materjo in — zdaj je itak vse izgubljeno — kakorkoli se stvar konča. Sramota ja tu in madeža mi nihče več ne izbriše.« To ga je skoraj osupilo. Ali ni bil ta nagli obup podoben slabi vesti? A komisar vendarle ni verjel v njeno krivdo — saj niti preiskovalni sodnik ni mogel popolnoma verjeti. Samo — kje je bila potam prava sled? Ko je hotel sesti v avtomobil, je stopil k njemu sodni sluga. »Gospod komisar, neka ženska je tu, ki bi rada govorila z vami. Hotel sem jo poslati na predsedništvo, a ker ste ravno tu--« »Kaj pa hoče?« »Govoriti z vami, gospod komisar. Gospa Pieseckova je, pravi.« Schluter je pomislil. Piaseckova? Saj res — to je bila Gudulina mati! »Ali imate kako prazno sobo?« »Prosim, gospod komisar.« < »Pripeljite žensko k meni.« Stara žena je boječe stopila v sobo. »Sedite. Vi ste mati gospodične Gudule?« »Da, gospod komisar. Dvanajst let nisem videla hčera, niti nisem mislila, da bi me še kdaj potrebovala. Ves ta čas sem premagovala svojo ljubezen do nje.« - Schluter je mahnil z roko. »To je bilo. prav, vem, vem. Zdaj hočete najbrže prositi dovoljenja, da bi smeli govoriti z njo?« Žena je tiho zajokala. »Gospod komisar, da vidite, kako dober je bil stari gospod Well-horn tudi z menoj, sem vam prinesla pisma, ki mi jih je pisal ta leta. Samo toliko, da vidite, da me je imel tudi gospod VVellhorn za pošteno žensko.« »Plrav, a tedaj morate stopiti h gospodu preiskovalnemu sodniku —« »Ne, gospod komisar, nekaj drugega hočem.« »Kai neki?« Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d kot tiskarnarja Franc Jezeršek Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak Vsi v Ljubljani